MteKjfcgaaJUBtea OBRTNO VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« lahaja tedensko in aieer vwk petek ter stane i j Mloietno...... Din 40*— peOetno ...... Din 20*-« peeamoisa Številka. . Din 1'— Glasilo »Zveze obrtnih zadrug t Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug t Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo In upraTnlUtro i Ljubljana, Beethovnova nHea 10. Neb-anUrani dopisi ee ne sprejemajo. RokopUl m m vračajo. Pona tiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilni d, podružnici v Ljubljani 10.860. Xm. letnik. V LJUBLJANI, dne 28. novembra 1980. Štev. 48. Dr. Jos. Pretnar: Obrtništvo in telesna vzgoja. »Mens sana in corpore sano« — pravi star pregovor Rimljanov. 0 resničnosti tega pregovora se lahko prepričamo na vsak korak v življenju. Vsakdo se bo gotovo spomnil kakega znanca, ki je bil pred leti še zdrav, krepak in čil, zato vesel, živahen, ves vnet za delo in stremeč za napredkom in znanjem. Pa ga je doletela nesreča, da je izgubil ljubo zdravje in začel bolehati in hirati. Ni ga več spoznati. Žalosten, čemem in brez vsake volje opravlja svoj poklic in nima 6misla ne za družabnost ne za napredek. Izgubil je veselje do dela in do življenja. Še posebno pa potrebuje zdrave in krepke ljudi obrt. Obrtnik mora delati z mišicami in z glavo, mora biti sposoben in dovolj krepak za težko ročno delo in mora obvladati določeno splošno in strokovno znanje, mora se stalno zanimati za napredek v svoji stroki in mora pokazati celega moža tudi v družabnem življenju. Če hočemo, da bo cel obrtni stan zdrav in krepak, moramo skrbeti, da bode zdrav vsak poedinec, ki pripada temu stanu bodisi kot samostojen mojster, bodisi kot pomočnik ali vajenec. Nujno je zato potrebno, da posvečamo v bodoče posebno skrb telesni vzgoji obrtnika in obrtnega naraščaja. Zato hočemo o tem važnem vprašanju izpregovoriti v naslednjem nekaj besed in prosimo, da se oglasijo in povedo svoje mnenje in nasvete še drugi. Kaj razumemo pod telesno vzgojo? Telesna vzgoja je skrb za zdravje, Je utrjevanje telesa, da postane odpornejše, je krepitev mišic, da postane dotičnik močan in gibčen. Za zdravje je potrebno predvsem, da imam zdrave ude, srce, oči, pljuča in prebavilne organe. Na vse to nam je torej treba misliti, kadar odgovarjamo na vprašanje: Katera so sredstva za telesno vzgojo? Tu moramo gotovo najpreje misliti na dom in delavnico. Treba je, da skrbimo za čim čistejše stanovanje in delavnico. Oboje se mora zračiti in čuvati prahu. Če imam opravka z delom, pri katerem se umažem, moram se po delu očistiti in umiti. Čistota je najlepša lastnost izobraženega in dostojnega človeka, kakršen mora biti tudi naš obrtnik, pomočnik in vajenec. Glede higijenskih in varnostnih naprav je mnogo preskrbljeno že s posebnimi predpisi in nadzorstvom oblastev. Tudi uvedena zdravniška preiskava vajencev pripomore mnogo k temu, da se prepreči v obrt dotok naraščaja, ki je že v početku nezdrav. Naša naloga pa je, da gledamo še posebno na druga sredstva in načine telesne vzgoje. Tu moramo zastaviti vse svoje moči sami, naše organizacije in naši obrtniški javni delavci, pa tudi prijatelji obrtništva. Poseči moramo predvsem po telovadbi. Kake krepke, gibčne in zdrave dečke nam je svojčas vzgojila telovadba! Vežbanje telesa v telovadnici naj se vrši predvsem pri obrtnem naraščaju, pri va:encu in pri pomočniku. Zato naše vajence in pomočnike v telovadnice! Tam si jačijo in krepijo mišice, tam se privadijo samozata-jevanju in volje do zmage nad telesnim naporom, tam se priuče discipline osebe in telesa. Telesna vzgoja v telovadnici nam daje zdrave, krepke, samozavestne in ponosne državljane -obrtnike. Posvetiti moramo pažnjo obrtniškemu športu in igri! Ta da človeku, ki cel dan sedi ali stoji v delavnici pri orodju ali stroju, razvedrila, obenem pa tudi blagodejno in osvežujoče vpliva na telo. Uvesti moramo med naraščaj in samostojne obrtnike pa še posebno smisel za izlete in planinstvo. V prosti naravi, v senčnatem gozdu, ob šumečem potoku in reki, posebno pa v svobodnih višinah planin se razigra srce. Tam se človek osvobodi težkih skrbi in misli, tam pozabi na žalost in trpljenje, tam se človek pomladi, dobi zopet veselje do življenja, do dela, do borbe in tudi voljo in vzpodbudo za zmago! Lansko leto je sloviti veleturist Anglež Finch imel v Ljubljani predavanje o pohodu na okroglo 8800 m visoki Gavrizankar (Tri- »Trgovski list« priobčuje o naslovnem vprašanju jako zanimiv članek, ki bo interesiral tudi obrtnike. Zato smatramo za umestno, da seznanimo z njim tudi naše čitatelje. V mesecu avgustu t. 1. je stopil v veljavo zakon o skupnem davku na poslovni promet, ki daje ministru za finance pravico, da preuredi plačevanje tega davka po avstrijskem vzorcu tako, da se davek na vse predmete, ki se izgotavljajo iz ene tvarine ali iz njenih sestavnih delov, plačuje naenkrat po skupni stopnji pri proizvodnikih ali ob uvozu. Bistvo izpremembe obstoji v tem, da se davek na poslovni promet pobere za vse predmete odnosno faze, katere običajno napravi blago gotove vrste na svojem potu od proizvajalca ali od uvoza do potrošnika, v primerno zvišani izmeri kot pavšal na enem mestu ne glede na to, ali je pot do potrošnika dejansko daljša ali krajša. Pavšal naj se pri tem sistemu pobere za domače produkte praviloma pri domačem producentu, za uvoženo blago pa praviloma ob uvozu. S tem se je davek na poslovni promet bistveno izpremenil. Finančna uprava, ki je mnenja, da se donosu tega davka iz proračunskih ozirov nikakor ne more odreči, je upoštevala pritožbe gospodarskih krogov, ki so šle za tem, da je davek v obliki sedanjega faznega sistema, ki obremenjuje vsak promet z 1%, pretrdo breme. Izpremenila je sedanji fazni sistem v veliko elastičnejši sistem pavšaliranja faz. Pavšaliranje faz ima svojo prednost v tem, da v nobenem oziru ne ovira vmesne trgovine v njenem razvoju. Davčna obremenitev je za blago ene in iste vrste vedno ista, pa naj gre čez več glav je visok 2800 m). Svoje predavanje, v katerem je opisoval gigantsko borbo s skalinami, snežniki, ledeniki in mrazom, je zaključil z vzklikom: »Dokler bo imela Anglija take ljudi, bo ostala vedno mlada.« Zato v prostem času ven v naravo, ven na planine, gori na snežene vrhove gora, ti mladenič-vajenec in pomočnik, ti mož-obrtnik! Naraščaju pa pomagajmo ne le z vzpodbudo, temveč s potrebnimi sredstvi, vodstvom in vzgledom. K telesni vzgoji spada končno tudi lepo vedenje. Obrtniku se ne sme pripetiti, da bi mu kdo očital, da se ne zna v družbi vesti in obračati, kakor se spodobi. Ni treba gizdavosti in okostenele napetosti, a treba je enostavne, a pristne družabne gibčnosti v pozdravu, v govoru, v priklonu, pa tudi kadar ponosno nastopaš v javnosti. Zato začnimo pri naraščaju in se ne ustavimo pred mojstrom tudi v telesni vzgoji, ki je potrebna za lepo vedenje v družbi. Zaključujem s pozivom: Skrbimo za telesno vzgojo obrtnika! Le telesno zdrav in krepak obrtniški stan ima voljo do življenja, dela in borbe; edino tak obrtniški stan bo v svoji borbi tudi zmagal. ali manj rok. S tem je torej natančna kalkulacija davčne obremenitve jako olajšana, kar je koncem koncev prednost, ki jako govori za izpreme-njeni sistem davka na poslovni promet. Gospodarski krogi stojijo slej kot prej na stališču, katero smo tudi mi že opetovano utemeljevali, da je v interesu neovirane trgovine in produkcije nujno potrebno, da se prometni davek ukine. Uvidevajo pa tudi razloge, ki ovirajo finančno upravo, da ne ugodi njihovi želji in smatrajo, da bo sistem pavšaliranja faz izdatno ublažil trdote tega davka v dosedanji fazni obliki. Predpogoj za pobiranje davka na poslovni promet predpostavlja sestavo cele tarife za razne vrste blaga, po kateri naj bi se pobiral ta davek potom pavšalacije faz. Predvsem je treba ugotoviti, koliko faz napravi vsako posamezno blago do potrošnika, koliko se ob vsakem prehodu iz rok v roke poviša cena za dotično blago, koliko se dotične vrste blaga uvaža v našo državo, koliko znaša preobremenitev pri gotovih vrstah blaga po davku na poslovni promet itd. Ugotoviti je celo vrsto okolnosti, ki vplivajo na izmero pavšala. Finančna uprava je to tako važno kakor težavno delo odmenila gospodarskim korporacijam in jim prvotno za izvršitev tega dela stavila rok 6 tednov. Že tekom prvih poizvedb gospodarskih korporacij pa se je izkazalo, da je stavljeni rok prekratek in da že iz tehničnih razlogov ne bo mogoče staviti v tem roku za sestavo tarife ministrstvu predlogov za vse najrazličnejše blagovne vrste tako prai»-časno, da bi se mogel pavšalni davek pobirati že od dne 1. januarja 1931. dalje. Na zadnjih konferencah, ki so se vršile pred kratkim v Beogradu, so gospodarske korporacije navzlic intenzivnemu delu mogle obdelati samo en del za sestavo tarife potrebnih podatkov. Jasno je torej, da pobiranje davka na poslovni promet potom pavšaliza-cije faz dne 1. januarja 1931 ne bodo mogle stopiti v veljavo. To je tudi povsem naravno, kajti v vseh drugih državah, ^ kjer se je preuredil fazni davek in sistem pavšalizacije faz, se je izkazalo, da je potrebno vprašanje tarife izčrpno proučiti, da ne postane nova oblika davka težka okova in ovira za razvoj gospodarstva. Za proučevanje in sestavo tarife so drugod porabili pol leta in še več, v Nemčiji se pa enotna tarifa sestavlja že skoro dve leti. To kaže, da se tudi pri nas tarifa ne more sestaviti preko noči, na kratko, brzo roko. Spričo tega so se pojavili glasovi, naj se pavšalizacija z dnem 1. januarja 1931. uveljavi vsaj deloma, ču-jejo pa se tudi zahteve, naj se pavšalizacija odgodi dotlej, da bo sestavljena celotna tarifa. V interesu gladkega poslovanja naših trgovcev, obrtnikov in indu-strijcev nujno želimo, da se ne prične davek na poslovni promet potom pavšalizacije faz pobirati preje, nego da bo izgotovljena celotna tarifa. Delno uveljavljenje bi povzročilo v vrstah naših davkoplačevalcev diso-rijentacijo in zmedo, kar bi še bolj kompliciralo že itak komplicirane davčne predpise. Če smo že toliko potrpeli, bomo potrpeli še par mesecev, za več itak ne gre, da dobimo v roke celotno tarifo, ne pa samo odlomek, s katerim bi nam ne bilo ustreženo. Resoluciji Obrtnega društva v Laškem. Na izrednem občnem zboru Obrtnega društva v Laškem so na predlog g. Žabkarja sprejeli sledeče resolucije: I. Obrtništvo, zbrano na izrednem občnem zboru Obrtnega društva v Laškem dne 2. oktobra 1930. ugotavlja, da so davčna bremena, predpisana po veljavnem davčnem zakonu in pravilniku, za malega obrtnika zelo težka in prosijo visoko kr. vlado, da: 1.) Revidira današnji davčni sistem v toliko, da se uvede zopet eksistenčni minimum, po katerem naj bi bili oproščeni vseh davkov razen obrtnega davka oni obrtniki, ki ne dosežejo letnega čistega dohodka 24.000 Din. 2.) Ukine naj se pridobninski davek, ki je za obrtnike največje breme. 3.) Vsi obrtniki naj se kategorizirajo in to v soglasju z obrtniškimi or-ganizaciami. Določa na se pavšalna davčna napoved za male obrtnike. 4.) V davčne komisije naj se vpokličejo zastopniki obrtnikov po kategorijah. Obrtništvo zaupa neomejeno v današnjo vlado, ki na podlagi manifesta Nj. Veličanstva kralja od 6. januarja 1929 neomajano in vztrajno jača dr- Kdaj naj se prične pobirati davek na poslovni promet po novih predpisih? lavo, goji narodno zavest, medsebojno ljubezen vseh delov naroda in ljubezen do kraljevskega doma in dr-žave. II. 1.) Delovanje vodstev osrednjih obrtniških organizacij je popolnoma v »kladu z obrtniškimi zahtevami. Iz-ifažajo željo, da tudi v bodoče neumorno delujejo na obrtniškem polju v sedanjih smernicah in jim zagotavljajo Svoje zaupanje in neumorno pomoč. 2.) Pozdravljajo borbo osrednjih organizacij za dosego bolniškega, starostnega in posmrtnega zavarovanja za obrtnike z željo, da vzdržujejo ta postulat do končnega uspeha. 3.) Strinjajo se z načrtom ustanovitve produktivnih zadrug in obljubljajo svoje sodelovanje. 4.) Zavedajo se, da so v dosego obrtniških zahtev in napredka potrebne močne in čile organizacije in obljubljajo da bodo stremili z vsemi močmi, da povzdignejo v Laškem okraju obrtniško organizacijo do odgovarjajoče izpopolnitve. 5.) Izrekajo se za skupne zbornice in želijo, da se novi obrtni zakon v Naša obrt, zlasti krojačev in kroja-čic, prihaja vsled veletrgovine in industrije, ki se vedno bolj racionalizira in tehnično izpopolnjuje, v krizo, tako da je malemu obrtniku-krojaču ali šivilji s svojim ročnim delom nemogoče slediti vedno bolj izpopolnjeni industrijski konkurenci in konfekciji, ki je vedno bolj obsežna in izpodriva izdelek mojstra na svojem zavojevalnem pohodu. Bati se je najhujše krize, ako mali obrtnik ne bo našel pametnega izhoda. — To krizo pa po mojem mnenju obrtniki na deželi ne občutijo v oni meri kakor obrtniki v mestu in v industrijskih krajih. Pač pa prihaja počasi tudi na deželo. Seveda se mora obrtnik zavedati, da napredka tehnike ne bo mogel zaustaviti, ker bo šel razvoj vseh strok tehnike svojo zmagovalno pot naprej, ne nazaj. — Tudi samo tarnanje obrtništva ne bo pomagalo nič. Nasprotno, položaj bo vedno bolj kritičen in obrtnik bo propadal in vedno bolj približeval proletarizaciji. Imamo pa obrtniki lahko še lepo pot do razcvita, samo če se te pravočasno zavemo in gremo za duhom časa in tehničnega napredka, ki nam kaže izhod iz krize. Koliko je še pripomočkov, ki nam dajejo možnost, da dobimo zopet v roke pro iukeijo ter pričnemo boj proti konfekciji in šun-du. Najprvo bi morali zaprositi pristojne oblasti, da nam gredo na roko in prepovejo vsem onim, ki nimajo za fo potrebne izobrazbe, izvrševanje obrta, tako potom trgovine ali proizvodnje. Drugo, kar bi moralo obrtništvo pkreniti, bi bilo to, da bi osnovalo poleg že obstoječe obrtniške zadruge še £e tolikokrat na obrtniških sestankih omenjene nabavljalne zadruge, ali še Iz predavanja, ki ga je podal vajencem v Mestnem domu v Ljubljani g. Puhar, posnamemo sledeče podatke o alkoholu, ki jih je navajal predavatelj v zvezi s svojimi naravnost pretresljivimi vzgledi o škodljivem učinku tega strupa na družbo, osobito pa na mladino. Alkohol, t. j. brezbarvna pekoča te kočina, ako je čist, je omamljiv strup in se nahaja v vseh opojnih pijačah, v vinu, pivu, moštu, likerjih ali žganju. Omamljive pijače so bile znane že V predzgodovinski dobi. Stari Egipet Je propadel največ radi nezmernosti; prav tako pozneje Grki in Rimljani. Žganje so izumili v 9. stoletju p. K. arabski učenjaki. Tridesetletna vojska je spravila žganje med narode. V naše kraje so zanesli žganje največ francoski vojaki. najkrajšem času izvede v tem smislu, . kakor so se za njega izrekle obrtniške organizacije Dravske banovine. 6.) Pozdravljajo Zvezo obrtnih društev Dravske banovine v Celju in jo pozivajo, da izvede započeto delo za ustanavljanje obrtnih kreditnih zadrug. 7.) Hočejo, da se naše obrtno šolstvo izpopolni in prilagodi praktičnim potrebam obrtništva. V obrtnih nadaljevalnih šolah naj se vrši pouk v zadružnem delovanju. 8.) Iskreno soglašajo z započeto akcijo za mladinsko vzgojo obrtnega naraščaja in pričakujejo, da bo odbor za mladinsko vzgoo razširil svoje delo na vso Dravsko banovino. 9.) Pozivajo vse tovariše obrtnike, da podpirajo svoj stanovski tisk in da bo vsak poedini obrtnik tudi naročnik Obrtnega vestnika v Ljubljani. 10.) Prepričani so, da kraljevska vlada z vso pozornostjo zasleduje o-brtniška vprašanja in hoče dvigniti gospodarsko moč naše države. Vsled ; tega zro s popolnim zaupanjem v de-; lo kraljevske vlade in so uverjeni, da ; bo vpoštevala njihove obrtniške in go-1 spodarske postulate. bolje Miabavljalne in produktivne zadruge«. Kako silno nam bi bile take zadruge potrebne, nam kaže samo dejstvo, da so skoro vsi obrtnuu naše stroke prisiljeni, da si nanavljajo svoje potrebščine, blago in drugo na drobno od trgovca. To blago je šlo skozi več rok in se tako tudi zelo podražilo. Obrtnik nima pri blagu nobenega dobička več, odnosno ne more postreči svojemu odjemalcu z dobrim in cenenim blagom. Posledica je, da se konzument ogiblje obrtnika in gre kupovat obleko v konfekcijsko trgovino. Ako pa bomo imeli svoje naihav-ljalne in produktivne zadruge in se bo njihove važnosti zavedal sleherni obrtnik ter delal samo potom zadruge, pa se bo vse blago lahko nabavljalo direktno iz tovarn, o katerih solidnosti in kakovosti bo zadruga po-- učena. Obrtnik bo kupil dobro in ceno blago in tako bo lažje konkuri-’ ral in zaslužil, kar danes ne more. [ Koliko bi bilo obrtniku pomaganega ' že s tem, če bi dobili blago od prve roke. V zadrugi bi si lahko uredili tehnično moderne delavnice, v kate-j rih bi se izdelovale obleke z manjši-i mi režijskimi stroški. Obratovalo bi se i z obrtnikovim kapitalom in tudi moj-S stri bi prodajali svoje izdelke v zadrugi. Delalo bi se lahko tudi na zaloge, kar bi zaposlilo obrtnika v času, ko je zanj mrtva sezona. Mnogo bi obrtništvo pridobilo z zadružnim obratovanjem, ako bi znalo zainteresirati za to potrebno ustanovo merodajne činitelje za pomoč s ce-nimi posojili in drugimi olajšavami. Te svoje misli sem napisal krojaškemu obrtništvu v razmišljanje, kako najti izhod iz krize. Edino v tem vidim pot, kako od pomoči našemu stanu. V naši državi se letno pridela, nakuha in nažge ter skoro vse popije: okoli milijona hektolitrov piva, preko 3 in pol milijona hektolitrov vina, preko 600.000 hektolitrov žganja. Alkohol lahko izpridi in zamori tiste izredno fine prvine ustroja človeškega telesa, v katerih se vrši življenje in ki se imenujejo celice. Alkohol povzroči lahko trajno vnetje želodca. Jetra postanejo precej velika, ko se mast v njih nabere. Srce postane znatno večje in ne more več zmagovati svojega dela. Alkohol pride iz želodca v kri in s krvjo v vse ‘elesne dele. Oškoduje tudi ledvice. Tu zastrupi ti-8?” celice, ki sodelujejo pri izločevanju vode. Tako nastane vodenica in končno smrt. Alkohol je v resnici zelo potuhnjen in pogubonosen strup za človeški organizem, ker je sposoben, da vsak del telesa oškoduje in tako povzroča najrazličnejše bolezni. Alkohol pa ne ruši samo blagostanja in telesnegk zdravja, temveč tudi duševne dobrine, kar morajo zlasti čutiti družine. Narod, v katerem je red v družini, je zdrav telesno in duševno in tudi srečen, kolikor je pač na zemlji mogoče. Tak narod ima pri-holnjost, ker prihodnji rod bo tak, kakršna je mladina. Pijančevanje napravi človeka: brez časti, brez sramu, brez moči, napravi ga siromaka. Strastnemu pivcu sledi uboštvo kot črna senca. Pijančevanje napravi človeka brez zvestobe, brez ljubezni, brez veselja. Kaj naj pijanca razveseli? Morda narava, knjiga, morda kletev, ki mu nadomešča molitev, morda uboštvo, tožbe in solze svojcev? Ne! Brez veselja je njegovo življenje in mučno njegovo umiranje. Gotovo je, da Slovenci v celoti ne bogatimo, ampak obubožavamo zaradi alkohola. Nepobitno pa je tudi dejstvo, da je nezmerno uživanje opojnih pijač prvi in glavni vir našega žalostnega gospodarskega stanja. Žalostna slika in dejstvo je tudi, da vla-d v naših bolnicah, blaznicah in kaznilnicah prenapolnjenost v veliki meri na račun obolenj in posledic nezmernega uživanja opojnih pijač. Trajno pijančevanje vedno bolj krči narodno premoženje in dviga izdatke za bolnišnice, sirotišnice, blaznice in kaznilnice, dviga umrljivost in vodi polagoma cele narode v propast. Človek je abstinent od narave; šele razmere, ki vladajo zlasti sedaj v družbi, ga prisilijo, da postane pivec ali pijanec. Mladina, vedi, da napravi zgled in zapeljevanje iz največ mladih ljudi poznejše pijance. Mladina, okleni se z vsem srcem treznosti, kajti le tako boš obvarovana marsikatere nevarnosti, ko enkrat zapustiš domače gnezdece in stopiš na življenja cesto’— hiteč za ciljem, za koščkom kruha. Kakor smo že poročali, je znal predavatelj svoja izvajanja podati mlademu obrtniškemu naraščaju s toliko iskrenostjo, resničnostjo in na naravnost pretresljivih izgledih iz življenja pijancev, da je frapiral poslušalce. Prepričani smo, da je njegovo predavanje rešilo marsikatero dušo, marsikatero življenje pred pogubo alkohola. Gotovo bi bile šle njegove besede do srca tudi mnogemu odraslemu. V drugem predavanju, ki se je vršilo prošli pondeljek, je ob rekordno velikem številu, okroglo 500 vajencev osvetlil g. predavatelj svoja izvajanja s skioptičnimi slikami, kar je še posebno vplivalo na navzočo mladino. Odkrito povedano: Vsak prijatelj mladine in obrtnega stanu se veseli in čestita k uspehu, ki ga ima delo naših požrtvovalnih mož-obrtni-kov, ki so v okviru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani in drugih ljubljanskih obrtnih organizacij pokrenili to leno akcijo, da se prite^ dvio^p !-dobro vzgoji naša obrtna mladina. Tečaji. Strokovni tečaj za aranžerje in deko-x raterje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v januarju in februarju 1931 v Ljubljani strokovni tečaj za trgovske aranžerje in dekoraterje. Pouk in praktično ve-žbanje se bosta vršila ob pondeljkih, sredah in petkih zvečer od pol 8. do 10. ure. Program obsega: 1. Teoretični pouk: Kupec v toku cestnega prometa, dekoracija kot sredstvo za pridobivanje kupca, psihologija kupca. 2. Praktični pouk: Dekoriranje blaga vseh vrst, različna izgradba izložbenih oken in izložbenih predalov, prevleka izložbenih oken, pravilno ravnanje z izložbenimi okni in blagom. 3. Nauk o barvah: Risanje in slikanje izložbenih ozadij, pršenje barv in podobna slikarska dela. 4. Slikanje reklamnih slik in napisov: Pouk o raznih slogih in načinih pisave, osnutki inseratov in izložbenih plakatov. 5. (tazsvetljevalna tehnika: Pravilna (Nadaljevanje na 8. atrani.) KAJ JE NOVEGA Borzna poročila: Tuje valute so povprečno veljale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13-50, Budimpešta (madžarski pengo) 9-89, Curih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (avstrijski šiling) 7-95, London (angleški funt) 274-88, Newyork (dolar) 56-50, Pariz (francoski frank) 2-22, Praga (čehoslo-vaška krona) 1-68, Trst (italijanska lira) 2-96. Nemško-italijansko-sovjetski blok se ustanavlja ter se je v ta namen vršil v zadnjih dneh v Milanu tajen sestanek med ruskim sovjetskim zunanjim komisarjem Litvinovim in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem, ki je v vseh diplomatskih krogih in v javnosti izzval veliko presenečenje in pozornost. Tarifni odbor, ki je razpravljal o načrtu reforme lokalne železniške tarife, je končal svoje delo ter odobril ta načrt. Izenačenje sodišč tako, da bodo obstojala sreska in okrožna sodišča, je izvršeno s posebnim zakonom, ki ga je kralj podpisal in ki uvaja taka sodišča tudi za Srbijo. Novi državljanski zakonik, ki bo izenačil privatno pravo za celo državo, je skoro dogotovljen ter je pričakovati, da bo predložen interesiranim korporacijam in oblastvom v izjavo že v februarju. Gospodarska konferenca, ki se je vršila v Ženevi, ni mogla prinesti končne ugodne rešitve za zahteve agrarnih držav (Jugoslavije, Rumunije, Madžarske), ker sta se jim upirali Avstrija in Italija. Velikansko neurje in vihar je divjal v nedeljo po raznih krajih Evrope ter n. pr. na Dunaju odkrival strehe in metal opeko po ulicah, v Parizu pa je vsled nalivov narasla Seina tako, da so morali napraviti v nekaterih mestnih delih mostišča. Zemlja se je pogreznila v bližini Splita in nastalo je malo jezerce; ta pojav je vzbudil med bližnjim prebivalstvom znatno razburjenje. Zakon o bankah, ki naj bi uredil poslovanje bank in med drugim tudi vprašanje zaščite vložnikov, je v osnutku izdelan ter je pričakovati, da bo skoro uveljavljen. Zbornice za kmetijstvo se ima in v kratkem ustanoviti po vseh banovinah in je tozadevni načrt zakona v ministrstvu za poljedelstvo že izdelan. Med zagrebško in ljubljansko zbornico T. 0. I. se je dogovorilo skupno »Via in no^rtirnnfe pri delovanju za pospeševanje obrta. Konferenca o poslovnem davku, ki se je vršila prejšnji teden v Beogradu med predstavniki gospodarskih zbornic, je končala za enkrat svoje delo ter redi-girala razne predloge, po katerih bi vseboval seznam poedinih primerov več sto postavk. Državni prevrat je na vidiku v Španiji, kjer se vedno ponavljajo upori proti režimu in za republiko ter je pričakovati po zadnjih vesteh nove vojaške diktature. Italija je nervozna zaradi namer, da bi se zgradila podmorska železnica iz Španije v Maroko (Afriška obala), ker bi se s tem vsi transporti iz Francije v Afriko odtegnili napadom italijanskega brodovja. Zakon o zobozdravnikih in zobotehnikih je uveljavljen, se čemer se zo’ tehniki, ki so bili doslej po obrtnem zakonu koncesijonirani obrtniki izločijo iz določb obrtnega zakona ter pridejo pod resor ministrstva za narodno zdravje. Predstavniki tiskarkih pod je fičnih delavcev so se mudili piv .t-kim v Beogradu ter so pri ministru dr. Juraju Demetroviču posredovai, da se tiskarska obrt v novem obrtnem zakonu koncesijonira in veže na dokaz usposobljenosti. Velik adresar trgovskih, večjih obrtnih in industrijskih podjetij v tujih jezikih sestavlja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine na podlagi podatkov, ki so mu jih dale na razpolago poedine zbornice. Polom bank ▼ Ameriki napreduje tako strahotno, da se je samo v enem dnevu zaprlo v Newyorku 8 zavodov, s čemer je naraslo število v zadnjih 8 mesecih propadlih bank na okroglo 600. —..— —----,. —--— I ' -..... — Ivan Stojan, krojaški mojster: Kako odpomoči obrtništvu oblačilne stroke? Izogibljimo se alkohola! MEDIČ-ZANKE. tvornlce olja« Arneža, lakov lit barv (boja) d. K o. sc. Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: tJublJana-Medvode - Domžale Podružnice In skladišča: Maribor, Novlsad Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firaež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike« trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb f razsvetljava izložbenih oken in razstavljenega blaga. V tečaju bo poučeval poseben strokovnjak v reklami in dekoraciji s pritegnitvijo strokovnjakov v slikarstvu. Opozarjamo na ta tečaj, ki je velike važnosti za trgovce in trgovske so-trudnike. Prijave je poslati najkasneje do 15. decembra t. 1. neposredno CZavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani. Pristojbina za obisk tečaja znaša ta samostojne trgovce in poslovodje Din 200.— za trgovske sotrudnike pa polovico. * * * 0P0Z0RITEV NA TEČAJ ZA PRŠENJE BARV. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani ponovno opozarja ličarsko-pleskarske, kleparske, mizarske, strugarske, usnjarske in čevljarske obrtnike in pomočnike na tečaj za pršenje barv, ki ga zavod priredi od 3. do 13. decembra t. 1. v Ljubljani. Prijave je poslati nemudoma pismeno na Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani. Izjemoma se bodo po razpoložljivosti mest sprejele prijave še ob otvoritvi tečaja dne 3. decembra 11. ob 8. uri zjutraj v livarni Tehniške srednje šole. Tečaj se bo delil po dogovoru v več grup (dopoldne, popoldne in zvečer). Pristojbine se za lesno in kovinsko pršenje barv na prošnjo interesentov znižujejo na Din 50 za mojstre in Din 25 za pomočnike. * * * Tečaj za mizarsko luženje v Maribora. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v soboto in nedeljo 6. in 7. decembra 1.1. tečaj za mizarsko luženje v Mariboru. Tečaj se bo vršil oba dneva celodnevno. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala lužila po najmodernejših receptih. Dala se bodo tudi navodila glede nabave lužil in vsak udeleženec dobi vrhu tega še Ivan Mihelčič st.: Zapiski s poučne ekskurzije. V ponedeljek dne 25. avgusta smo 6e podali z autobusi v jeklarno Boh- ier & Co. v Kapfenberg. Tu se izdelu-e svetovnoznano jeklo za razno orod-e, razna automobilska peresa in po-lobno. Tudi tu so nam šli tovarniški fig. inženirji zelo na roko in nam razkazali vse podrobnosti ogromnega podjetja. Rudo za jeklene izdelke dobiva tovarna iz Eisenerza, katero topi v svo-Jih plavžih na oglje v Vordernbergu. IZa nadaljnjo predelavo ima podjetje [vse peči in orodje v Kapfenbergu. V oddelku za tiglovo jeklo je več tiglo-fvih peči po 50 ton talilne vsebine k lem spadajočimi pregrejevalnimi pe-’6mi. V elektrojeklami se vidijo 3 elektro-peči »Herould« na izmenični tok, katere je postavila firma Siemens !& Schuclcert. V Siemens-Martinovem oddelku je v obratu več Siemens-Martinovih peči po 8—10 ton talilne vsebine. K temu je priključena livarna, v kateri ee vlivajo do 20 ton težki jekleni komadi. Nadalje je še en oddelek Sie-mens-Martinovih peči po 30 ton talilne vsebine. Vsi vliti železni deli, katere rabijo v tovarnah in talilnicah, se vlivajo doma v železo-livarni, kjer Imajo na razpolago 2 kupolove peči. V oddelku za valjanje je več vrst va-Ijainic, vse na električni pogon. Peči za gretje jekla pred valjanjem se ku- seznam preko 100 receptov za sestavo lužil. Sprejmejo se v tečaj v prvi vrsti mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki. Prijave je poslati neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 2. decembra t. 1. Pristojbina za mojstre znaša 50 Din, za pomočnike Din 25. Vsak udeleženec nosi tudi stroške za nabavo 65 komadov deščic iz raznovrstnega lesa v dimenzijah 20X10 cm, katere preskrbi za vsakega udeleženca zavod sam. _____________ Ljudska univerza za obrtniške vajence v Ljubljani. Zveza obrtnih zadrug obvešča, da z ozirom na to, ker je v pondeljek dne 1. decembra državni praznik, odpade redno tedensko predavanje za vajence v Mestnem domu. Namesto predavanja se bo pa vršila v nedeljo dne 30. novembra ob 9. uri dopoldne predstava za vajence v kino >Ljub-ljanski dvor«. Predstavlja se nacijo-nalni film: »Za čast domovine«. — Vajenci, ki se redno udeležujejo predavanj, dobe brezplačne vstopnice pol ure pred pričetkom predstave.^— Drugi vajenci, kakor tudi obrtniški mojstri plačajo 2 Din vstopnie. IZ ORGANIZACIJ. Zadruga krojačev in krojačic za srez Radovljica na Jesenicah sporoča da se vrši vajenska preizkušnja v ponedeljek dne 8. decembra 1930 ob 3. uri popoldan v posebni sobi gostilne Pernuš v Lescah. Vsi vajenci odnosno vajenke se imajo takoj prijaviti pri zadružnih zaupnikih, ali pa v zadružni pisarni na Jesenicah. Vsi izprašanci, ki obiskujejo obrt-nonadaljevalno šolo, morajo prinesti tudi šolsko odhodno spričevalo. Brez teh spričeval ne ,bodo priptiščeni k preizkušnji. — V ponedeljek 8. de- rijo s plinom. Različni valjarji se izdelujejo v domačih delavnicah. Posebno pozornost je zbudila izdelava pločevine, ki ne rjavi. Finejše jeklo pride v oddelek za vlečenje, kjer se vlečejo jeklne palice različnih profil lov in dimenzij. K temu oddelku je priključen oddelek za luženje. V Islezarni kujejo iz s^uvlh kosov razne oblike, kakor težke osi za motorje itd. Oddelek je opremljen z dvema hidravličnima stiskalnicama za 1000 in 3000 ton, 40 parnih kladiv z udarcem od 0 2—20 ton, 6 peči s plinskim kurjenjem ter z različnimi pomožnimi »troji. Kot podlaga za 20 tonsko kladivo služi ogromen koman iz železa, ki tehta 300 ton. Zelo interesantna je stara fužina, ki je še vedno v obratu taka kot pred 100 leti in opremljena s 6 vzvodnimi kladivi in primitivnimi ognji kot nekdaj. Poseben oddelek je za izdelavo različnih jeklenih peres. Vsako izgotovljeno pero mora prestati predpisano preskušnjo. Nadaljnji oddelek je oremljen z modernimi obdelovalnimi stroji za dokončno izdelavo različnih ročičnih osi, rabatih koles itd. Poseben oddelek je določen za izdelavo tirnih delov za cestne železnice, kateremu je priključen prostor za preizkušnjo varilnih palic za autogenic-no in elektrovarjenje. Interesantno ogledovanje tovarne je pa zaključilo i “rpno Dredavanie s raktičnimi po-skušniami .Bohlerieveea jekla v laboratoriju. cembra ob 3. uri se vrši v istih prostorih tudi odborova seja. • • • Delovanje Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je na svoji seji dne 19. novembra t 1.. podalo poročilo za čas od 7. oktobra do 18. novembra 1930. Iz poročila je posneti, da je bilo delo zelo obširno in živahno. Dne 10. novembra t. L je bila povodom obiska ministrskega Predsednika g. generala Zivkoviča in ministrov sprejeta tudi deputacija zveze, ki so jo zastopali načelnik g. Rebek, podnačelnik g. Krapež teri odbornika gg. Bricelj in Mihelčič. Ob tej priliki je deputacija izročila spomenice, namenjene gospodu ministrskemu pred-Sv Iniku glede splošnih želj in teženj obrtništva, gospodu finančnemu ministru v zadevi pretirane obdačbe in omiljenja davčnih predpisov in gospodu ministru trgovine in industrije v zadevi ustanavljanja produktivnih in kreditnih zadrug. 0 poteku depu-tacije smo že obširneje poročali v »Obrtnem Vestniku« z dne 14. novembra t. 1. — Občni zbori so se vršili: 1.) Dne 26. oktobra izredni občni zbor rokodelske zadruge v Žireh, 2). dne 9. novembra izredni občni zbor Čevljarske zadruge v Brežicah, 3.) dne 16. novembra občni zbor Zadruge krojačev in krojačic na Jesenicah v Radovljici (delegat g. Iglič), 4.) dne 16. novembra otvoritev tečaja za nemščino in knjigovodstvo Kolektivne obrtne zadruge na Bledu in razgovor obrtnikov v zadevi ustanovitve Obrtnega društva na Bledu (delegat g. Rebek). — Vajenski odsek je imel v tem času dve seji in sicer dne 9. oktobra in 16. oktobra t. 1. Na dnevnem redu je bila razprava o vajeniških predavanjih in o božičnici, ki jo namerava prirediti zveza za vajence. Dne 17. oktobra t. 1. je poslala zveza vsem ljubljanskim obrtnim zadrugam okrožnico, v kateri je prert- Ob 11. uri smo se odpeljali z brzo-vlakom proti Leobnu čez Selztal v Linz, kamor smo prispeli po 15. uri. V Linzu smo morali vožnjo prekiniti, ker nismo imeli zveze proti Budjejo-vicam. Čas smo pa porabili s tem, da smo si ogledali mesto in njega zanimivosti. Odpeljali smo se z električno železnico na hrib Maria Saal, odkoder je zelo k.asen razgled na celo mesto in okolico. Na vrhu se vidijo še zelo močni zidovi svoječasnih utrdb. Ko smo si vse to ogledali in se nekoliko okrepčali ter napravili par fotografskih posnetkov, smo po ogledu mesta ponoči nadaljevali vožnjo proti Budjejovicam, kamor smo prispeli v torek zarana. Ko smo nato nadaljevali pot ob svežem, prekrasnem jutru proti Plznu, smo imeli najlepši pogled na divno češko pokrajino. Mimo nas so hitela rodovitna polja, zeleni gozdovi, lepe vasi in mesta s krasnimi cestami. Ko smo dospeli na cilj, smo se takoj podali na ogled Škodo-vih zavodov. Vodstvo po tovarniških oddelkih je bilo poverjeno g. ing. Se-mizu, J. 0'osL .^u, ki je usiulben pri firmi že več let Škodovi zavodi v Plznu so zgrajeni na kompleksu, ki obsega 1,200.000 m*, ploskev zgrajenih objektov pa znaša sedaj ca 700.000 m*. V svojih tovarnah zaposluje nad 25.000 delavcev. Utis, ki £;a dobi posetnik Škod > vih tovarn, je ogromen. Montažne dvorane, delavnice, stroji za obdelovanje in izdelani predmeti, vse ima ve- lagala prireditev te božičnice ter pozvala zadruge, da stavijo zvezi svoje predloge do 20. novembra. Voč zadrug je obljubilo izdatne denarna prispevke za božičnico. Prispevale pa bodo k temu tudi druge avtonomne oblasti. Odsek je priredil v tem času tri vajeniška predavanja in sicer: 1) dne 3. novembra o »Jugoslaviji« s skioptičnimi slikami. Predaval je g. Vladimir Kravos, 2.) dne 10. novembra o temi »Primitiven človek kot obrtnik«, predavatelj g. profesor Vo lavšek, 3.) dne 17. novembra o emi »Alkoholizem«, predavatelj g. Puhar, uradnik Higijenskega zavoda.v Ljubljani. — Da je vajencu zagotovljena dobra vzgoja in da se prepreči nad-številnost v določenih strokah je vložila zveza dve predstavki proti zapo-slenju prekomernega števila vajencev v tovarniških obratih. — Dne 29. oktobra je imela zveza izredno sejo načelstva in razgovor glede ankete, ki se bo vršila pri banski upravi v zadevi izvršilne naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v smislu okrožnice, ki smo jo poslali vsem obrtnim zadrugam z ozirom na obvestilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljublja-ni. Na seji je določila odposlance, ki bodo svoječasno zastopali zvezo na anketi pri banski upravi. — Dalje je poslala zveza predstavko na bansko upravo proti podelitvi dispenz nekaterim prosilcem, ki nimajo predpisane usposobljenosti. — Zbornici za trgovino, obrt in industrijo je poslala zveza več izjav v gospodarskih in upravnih, kakor tudi v obrtno-prav-nih zadevah. — V zadevi pobijan:a šušmarstva je vložila zveza tri pritožbe oziroma predstavke, na preišn:o pritožbe pa dobila pet rešitev raw ih obrtnih oblasti. — Na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smo odposlali dne 8. oktobra prošnjo za prepustitev prostorov, ki jih je imel dosedaj Gremij trgovcev in Zveza gremijev trgovcev, za našo uporabo. — Razun teh poslov je rešilo zvezino tajništvo tudi nebroj drugih likanske dimenzije. V montažni dvorani se n. pr. premika žerjav za 120 ton, karuzelska stružnica ima 12 5 n premera in je ena od največjih v Evropi, kovani komadi imajo težo 50, da celo 70 ton. Samo ob sebi umevno je, da si niso mogli udeleženci ekskurzije ogledati vso to ogromno tovarno v kratkem času, ki je bil za ogled odmerjen. Vendar pa so poset-niki dobili utis, da more to ogromno čisto slovansko podjetje s svojo vzorno organizacijo dela uspešno konkurirati vsem tujezemskim tovarnam. Slovansko delo Škodovke je priznano na vseh kontinentih. Popoldan istega dne je bil ogled znamenite plzenske pivovarne. Udeleženci so videli bakreni kotel za va-renje iz leta 1842., kakor tudi najmodernejše naprave za varenje piva, stroje za pomivanje steklenic, preizkušnjo in desinfekcijo sodčkov itd. Kleti za pivo so izsekane v živo skalo v obliki rova v dveh etažali. V gornjih kleteh je temperatura 1-5° C ter leži tukaj pivo 3 mesece. Ako bi ,e vse kletne rove položilo drug za drugim, bi znašala dolžina skupnega rova ca 9 km. Pravijo, da prav te naravne kleti dajejo plzencu svojevrstni okus, da sedaj slovi kot najbolje pivo sveta. Po ogledu