MALI KATEKIZEM vprašanjih in odgovorih za katttliike ljudske »ole avstrijanskcni cesarstvu. \a Dttnaji. V c. kr. zalogi šolskih bukev. 1863 . 6388 d 3 Pervo poglavje. Od vere. Vprašanje. Kdo je vse stvaril? Odffovor. Bog je stvaril nebo in zemljo, in vse, kar je. V pr. Kaj pomeni beseda „stvariti u ? Od. Beseda „stvariti“ pomeni, iz nič kaj narediti. Vpr. Kaj je H op? Od. Bog je sam iz sebe neskončno popol- nama bitje. Vpr. Ktere lastnosti božje nam je sosebno treba pomnili ? Od. Lastnosti božje, ki nam jih je sosebno treba pomniti, so te: Bog je zgolj duh, bitje, ki ima naj bolj popolnama um in naj boljši voljo, telesa pa ne. Bog je vsigamogočen ; stvaril je nebo in zemljo, in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče 4 Kog je neskončno dobrotljiv svojim stvarem; vse dobro imamo od njega. Bog je vsigapričnjoč $ povsod je, v nebe¬ sih in na zemlji. Kog je vsigaveden; ve vse, kar je bilo, kar je in kar bo ; ve naše naj skrivnejši misli, in ne more torej ogoljufan biti. Kog je neskončno svet; hoče in ljubi, kar je dobro, in sovraži, kar je hudo. Bog je neskončno pravičen; plačuje, kar je dobro, in kaznuje (štrafuje), kar je hudo. Bog je neskončno usmiljen; odpuša nam naše grehe. Bog je večen; bil je vselej, je, in bo vselej. Vpr. Ktere so naj imenitniki stvari božje? Od. Naj imenitniši stvari božje so angeli in ljudje. Vpr. Kaj so angeli? Od. Angeli so zgolj duhovi, ki imajo um in voljo, telesa pa ne. Vpr. Zakaj je Bog angele stvari!? Od. Bog je angele stvaril, de bi ga častili, ljubili in molili, de bi mu služili in ljudi varovali. 5 Vpr. Kakosne je Bog angele stvari/? Od. Bog je angele stvaril v svoji gnadi *) in v veliki popolnosti. Vpr. AH so vsi angeli tudi ostali n gnadi božji? Od. Veliko angelov je zgubilo gnado božjo po grehu napuha. Vpr. Kako je B o g kazni! napuhnjene angele? Od. Bog je napuhnjene angele, kterim se pravi hudiči, vekomaj zavergel, inv pekel pahnil. Vpr. Ktera božja stvar je za angeli naj imenitniki? v Od. Človek je za angeli naj imenitniši stvar h o ž j a. Vpr. Iz vesa je človek ? v' Od. Človek je iz telesa in iz neumer- joče duše. Vpr. Po čigavi podobi je bila človeška duša stvar jena ? Od. Človeška duša je bila po božji podobi st varjena. ') Milosti. Vpr. Zakaj je Bog človeka stvari/.? Od. Bog je človeka stvaril, de bi ga spo¬ znal, častil, ljubil, molil, de bi mu služil, pokoren bil in zveličal se. Vpr. AH je človek Bogu pokoren ostal? v Od. Ze pervi človek Adam z ženo svojo Evo je bil Bogu nepokoren. Vpr. Kako je bil pervi človek Bogu ne¬ pokoren ? Od. Pervi človek se je dal hudiču premotiti, de je jedel sad nekiga drevesa, ki mu ga je bil Bog jesti prepovedal, in je s tem grešil. Vpr. Ali je ta greh samo pervimu človeku škodoval? Od. Ta greh ni škodoval samo pervimu člo¬ veku, ampak tudi nam, ki smo njegoviga rodu; ta greh nam je prinesel časno in večno smert, kakor tudi veliko drugiga hudiga na duši in na telesu. Vpr. Alije Bog tudi človeka zaver gel veko¬ maj, kakor napuhnjene angele? Od. Bog človeka ni zavergel vekomaj, kakor napuhnjene angele. Vpr. Kaj je' obljubil Bog v odrešenje člo¬ veka po grehu zaverzeniga? Od. Bog je obljubil, de v odrešenje človeka 7 zavolj greha zaverženiga pošlje odrešenika, kterimu se tudi Mesija pravi. * * Vpr. Kdo je obljubljeni odrešenik ljudi, kte- rimu se tudi Mesija pravi? Od. Jezus Kristus je obljubljeni odreše¬ nik ljudi, kterimu se pravi tudi Mesija. Vpr. Mije Jezus imel mater? Od. Jezus kakor človek je imel Marijo, presveto Devico, za mater. Vpr. Ali je Jožef, ženin Mariin, bil oče Jezusa Kristusa? Od. Mariin ženin, Jožef, je bil samo rednik Jezusa Kristusa. Vpr. Od koga je Murija Jezusa spočela? Od. Marija je Jezusa od svetiga Duha spočela. Vpr. Kje je Marija Jezusu rodila ? Od. Marija je Jezusa rodila v Betlehemu v hlevu. Vpr. Kaj se je posebnigd zgodilo po rojstvu Jezusa Kristusa? Od. Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno. 8 Vpr. Kako je bilo oznanjeno rojstvo Jezusu Kristusa? Od. Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno: 1. Po angelu pastirjem. 2. Po zvezdi modrim v jutrovi deželi. 3. Po modrih Herodu in pismarjem. 4. Po Simeonu in Ani v tempeljnu ljudem. Vpr. Kaj se je zgodilo po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa? Od. Po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa se je zgodilo to: 1. Pastirji so prihiteli gledat, kar jim je bil angel oznanil. 2. Kristus je bil po postavi osmi dan ob¬ rezan, in Jezus imenovan. 3. Modri iz jutrove dežele so ga molili, in mu zlata, kadila in mire v dar prinesli. 4. On je grozovitima Herodu, kteri ga je hotel umoriti, v Egipt ubežal. 5. Od tod je bil po Herodovi smerti v Nazaret nazaj pripeljan in v tem mestu zrejen. 9 Vpr. Kuj je naj imenitniki, kur vemo od Jezusove mladosti? Od. Naj imeni!niši, kar vemo od Jezusove mladosti, je: 1. De je prišel Jezus, ko je bil dvanajst let star, s svojimi starši v Jeruzalem na praznik. 2. De je v Jeruzalemu ostal, de so ga pa čez tri dni starši v tempeljnu našli, kjer je med pismarji sedel, jih poslušal in popraševal tako, de so se vsi čudili njegovimu umu in njegovim odgovoram. 3. De se je zopet vernil v Nazaret in je ondi ostal. 4. De je bil svojim staršem pokoren. 5. De je rastel v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Vpr. Kaj je naj imenitniki, kar vemo od Jezusa, preden je začel uriti? Od. Naj imenitniši, kar vemo od Jezusa, preden je začel učiti, je: 1. Janez je pričal, de je Jezus jagnje božje, ktero grehe sveta odjemlje. 2. Jezus se je dal Janezu kerstiti v reki Jordanu. 3. Sveti Duh se je prikazal nad njim v po¬ dobi goloba. 10 4. Bog Oče se je oglasil rekoč: Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje. 0. Jezus je bil od Duha peljan v pušavo, in ko se je ' štirdeset dni in noči postil, ga je hudič skušal in po tem so mu angeli stregli. Vpr. Kedaj je Jezus začel učiti ? Od. Jezus je začel učiti v tridesetem letu svoje starosti. Vpr. Kaj je naj imeni/,niči. čar vemo od Jezusa , kedar je učiti začeli Od. Naj imeni!niši, kar vemo od Jezusa, kedar je učiti začel, je: 1. Jezus je hodil po svoji domači deželi od kraja do kraja. 2. Privzel si je učencev, izmed kterih je iz¬ volil dvanajst aposteljnov. 3. Oznanoval je svoj božji nauk, razodeval resnice, ki nam jih je verovati, in učil čednosti, ki nam jih je v djanji spolnovati. 4. Svaril je nevero in pregrehe, razdeval zmote Judov, pismarjev ju farizejev. o. Poterdoval je svoj nauk z besedami sve- tiga pisma, s čudeži in svojimi zgledi. ti. Prerokoval je prihodnje reči. 7. Skazovul se je povsod dobrotljiviga. 11 Vpr. Ali so vsi verovali v Jezusa ? Od. Veliko jih je verovalo v Jezusa; veliki duhovni, pismarji in farizeji pa so ga sovražili zavolj njegoviga nauka in. so mu stregli po življenji. Vpr. Kaj so počeli veliki duhovni, pismarji in starejši ljudstva, de hi Jezus hit umorjen? Od. Veliki duhovni, pismarji in starejši ljudstva so tožili Jezusa Ponciju Pilatu, dežel¬ nimi! oblastniku rimskiga cesarja Tiberija v Judeji. Vpr. Zakaj so ga tožili? Od. Tožili so ga Pilatu zgolj iz sovraštva in zavisti (nevošljivosti) lagaje, de ljudi zapeljuje in šunta. Vpr. Kaj se je zgodilo na tožbo velikih du¬ hovnov, pismarjev in starejših ljudstva? Od. Na tožbo velikih duhovnov, pismarjev in starejših ljudstva je bil Jezus Kristus križan (razpet). Vpr. Kje je bil Jezus Kristus križan in k je je umeri ? Od. Jezus Kristus je bil na gori Kalvarii blizo mesta Jeruzalema križan in je na križu umeri. VI Vpr. Kdo je pokopal telo Jezusa Kri¬ stusa? Od. Jožef iz Arimateje iti Nikodem sta po¬ kopala telo Jezusa Kristusa. V pr. Kam je bilo pokopano telo Jezusa Kristusa? Od. Telo Jezusa Kristusa je bilo djauo v nov, v skalo vsekan grob, kamor še nihče ni bil položen. Vpr. Ali je duša Jezusa Kristusa po smerti ostala s telesom sklenjena? Od. Duša Jezusa Kristusa se je pri smerti ločila od telesa. Vpr. Kam je šla duša Jezusa Kri¬ stusa? Od. Duša Jezusa Kristusa je šla pred pekel, kjer so duše mertvih pobožnikov bile. Vpr. Kedaj je Jezus Kristus po svoji, smerti zopet od mertvih vstal? Od. J e z u s K r i s t u s je tretji dan po svoji smerti neumerjoč in častit od mertvih vstal. Vpr. Kedaj je Jezu s Kr i s t u s v ne¬ besa šel? Od. Jezus K r i s t u s je štirdeseti dan po 13 svojem vstajenji vpričo svojih ueeneov na oljski gori v nebesa šel. Vpr. AH bo Jezus Kristus se kedaj Od. Na sodnji dan bo Jezus Kristus viden v oblakih neba, z veliko močjo in slavo, zo¬ pet z nebes prišel sodit vse ljudi. Vpr. Kdo je Jez u s Kr is t n s ? Od. Jezus Kristus je edinorojeni Sin Boga Očeta; on je Bog in človek skupej. Vpr. Zukuj se pravi Je z a s n Kr is tu s u, deje Sin božji? Od. Jezusu Kristusu se pravi, de je Sin božji, ker je od svojiga nebeškiga Očeta rojen od vekomaj. Vpr. Kako je Jezus Kristus Hop in človek skupej? Od. Jezus Kristus je Bog in človek skupej, ker je Bog od vekomaj in se je v času včlovečil. Vpr. Zakaj se je Sin božji včlovečil? Od. Sin božji se je včlovečil, de nas je s svojo smertjo na križu odrešil in večno zveličal. 14 Vpr. Zakaj se Sinu bozjimu pravi Jezus ali zveličar ? Od. Sinu božji mu se pravi Jezus ali zve¬ ličar, ker nam je pa njem zveličanje došlo, in nas je odrešil večne smerti, greha in zaslužene kazni. Vpr. Kako se Jezusu še pravi? Od. Jezusu se tudi pravi Kristus, to je, pomaziljenec. # if * Vpr. Kaj se je zgodilo imenitniga deseti dan po Jezusovem vnebohodu? Od. Deseti dan po Jezusovem vnebohodu je sveti Duh prišel na njegove učence v podobi gorečih jezikov; in vsi so bili napolnjeni s svetim Duham, in so začeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti Duh dajal, de so govorili. Vpr. Kdo je sveti Duh? Od. Sveti Duh je tretja božja perlona (oseba); on je pravi Bog. Vpr. Kaj dela v nas sveti Duh ? Od. Sveti Duh nas posvečuje s svojo gnado. Vpr. Kaj se dela sveti Duh s svojo gnado v nas? Od. Sveti Duh nam razsvetljuje um; nas uči in nas nagiba, de hi po volji božji ravnali. IS Vpr. Kaj je gnada b o z j a ? Od. Gnada božja je notranji, Čeznaturni dar, ki ga Bog umnim stvarem daje brez njih za- služenja. « $ Vpr. Alije več božjih person (oseb)? Od. Peršone božje so tri. Vpr. Kako je ime trem božjim peršonam? Od. Perva božja peršona se imenuje Oče, druga Sin, tretja sveti Duh. Vpr. Ali je več bogov? Od. En sam Bog je. Vpr. Kako se imenujejo te tri božje peršone skupej? Od. Te tri božje peršone skupej se imenujejo presveta Trojica. Vpr. S čim spoznava ali terdi katoliški kristjan presveto Trojico ? Od. Katoliški kristjan spoznava ali terdi pre¬ sveto Trojico z znamenjem svetiga križa, ker, kedar križ dela, vsako teh treh božjih person imenuje. Vpr. Kaj še spoznava ali terdi katoliški kristjan z znamenjem svetiga kriza? Od. Katoliški kristjan spoznava ali terd 16 z znamenjem svetiga križa še tudi, de je Jezus Kristus na križu umeri, in nas s svojo smertjo odrešil. Vpr. Kako delamo krit'? Od. Križ delamo tako: prekrižamo z desnico celo, usta in persi, rekoč: V imenu Boga Očeta in Sina -J*, in svetiga Duha f. Amen. * V pr. Kdo je nauk Jezusa Kristusa po njegovem vnebohodu razširjal? Od. Nauk Jezusa Kristusa so po njego¬ vem vnebohodu njegovi »posteljni razširjali. [ pr. kako se pravi tistim, kteri nauk Jezusa Kristusa spoznavajo ali terdijo? Od. Tistim, ki terdijo ali spoznavajo nauk Jezusa Kristusa, se pravi katoliški kristjani. [pr. Kaj je sveta, katoliška cerkev? Od. Sveta, katoliška cerkev je vidna družba vsili pravovernih kristjanov pod vidnim poglavar¬ jem, rimskim papežem, kteri ene nauke verujejo in ene zakramente prejemajo. Vpr. Kaj se pravi kersansko - katoliško verovati ? Od. Keršansko-katoiiško verovati se pravi, 17 za res imeti vse, kar je Bog razodel, in kar ka¬ toliška cerkev verovati zapoveduje. Vpr. Ali je k zveličanju zadosti, de katoliški kristjan samo v sercu veruje, kar je Bog raz¬ odel ? Od. K zveličanju ni zadosti, de katoliški kristjan samo v sercu veruje, kar je Bog razodel; temuč mora tudi: 1. svojo vero v delih kazati, 2. kar v sercu veruje, če je treba, z besedo očitno pričevati ali terditi. Vpr. Zakaj se mora verovati , kar je Bog razodel? Od. Kar je Bog razodel, se mora verovati, ker je Bog večna resnica in neskončna modrost, ktera ne more ne goljufati, ne goljufana biti. Vpr. Zakaj veruje katoliški kristjan cerkvi, kedar kaj verovati zapoveduje? Od. Katoliški kristjan veruje cerkvi, kedar kaj verovati zapoveduje, ker je Kristus zapovedal poslušati cerkev, kteri je podelil dar nezmotljivosti. Vpr. Kaj je zakrament? Od. Zakrament je vidno znamenje nevidne gnade, ktero je Kristus, Gospod, postavil nam v posvečenje. Mali katekizem. 2 18 Vpr. Koliko je zakramentov, in kako fie jim pravi? Od. Zakramentov je sedem; pravi se jim: 1. Sveti k e r s t, 2. Sveta birma. 3. Sveto res nje telo. 4. Sveta pokora. o. Sveto poslednje olje. 0. Sveto mašnikovo posvečevanje. 7. Sveti zakon. Vpr. Kaj je sveti ker st? Od. Sveti kerst je pervi in naj potrebniši zakrament, v kterem se Človek z vodo in besedo bo žj o očisti izvirniga greha in vsih drugih grehov, če jih je kaj pred kerstam storil, ter se v Kri¬ stus« kakor nova stvar k večnimu življenju pre¬ rodi in posveti. Vpr. Kaj je sveta birma? Od. Sveta birma je zakrament, v kterem sveti Duh po sveti krizmi in po božji besedi keršeniga človeka v gnadi poterdi, de bi svojo vero stano¬ vitno spoznaval in po nji živel. Vpr. Kaj je zakrament sveti pa rešnjiga telesa ? Od. Zakrament svetiga rešnjiga te- lesa je naj svetejši zakrament; je pravo telo in prava kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina. Vpr. Kaj je zakramen t s vete pokore ? Od. Zakrament svete pokore je zakra¬ ment, v kterein za to postavljeni mašnik namesti Ho ga grešniku po kerstu storjene grehe odpusti, ako se jih skesano in do eistiga spove, in tudi resnično voljo ima poboljšati se in pravo po¬ koro delati. i Vpr. Kaj je sveto poslednje olje ? Od. Sveto poslednje olje je zakrament, v kterem bolnik po maziljenji s svetim oljem in po zapovedani mašnikovi molitvi prejme gnado božjo za dušno in večkrat tudi za telesno zdravje. « # » Vpr. Kaj je smer tj Od. Smert je ločitev duše od telesa. Vpr. Ali. morajo vsi ljudje umreti? Od. Vsi ljudje morajo umreti. Vpr. Zakaj morajo vsi ljudje umreti? Od. De morajo vsi ljudje umreti, pride od greha, kteriga je Adam v raji storil. 20 Vpr. Ali umerje tudi človeška duša? Od. Človeška duša ne umerje; ona živi večno. Vpr. Kaj se godi s človeško dušo precej po smer ti? Od. Precej po smerti sodi Jezus dušo vsa- kiga človeka posebej. Vpr. Po čem bo Jezus sodil ljudi? Od. Jezus bo sodil ljudi po tem, kar so mi¬ slili, govorili in delali; kar je dobriga, bode plačal, kar je liudiga, kaznil. Vpr. Kam bo duša obsojena pri posebni sodbi? Od. Duša bo pri posebni sodbi ali obsojena v vice ali v pekel, ali pa sprejeta v nebesa. Vpr. Kaj so vice? Od. Vice so kraj, kjer duše terpe časne kazni za grehe, kterih se v življenji niso bile spokorile. Vpr. Kaj je pekel? Od. Pekel je kraj, kjer pogubljeni vekomaj terpe. Vpr. Kaj so nebesa? Od. Nebesa so srečno prebivališe svetnikov. Vpr. Kaj se bo zgodilo s človeškimi trupli sodnji dan, kedar bo Jezus zopet iz nebes prišel, ljudi sodit? Od. Sodnji dan bo Jezus mertve obudil, in 21 vsi ljudje bodo vstali s svojimi životi, to je, z ravno tistimi telesi, ktere so v življenji imeli. Vpr. Kako bo Jezus sodil ljudisodnji dan? Od. Jezus bo sodnji dan sodil vse ljudi skupej na telesu in na duši; pravične bo plačal z večnim življenjem v nebesih, grešnike pa bo ka- znil večno v peklu. # ' # Vpr. Kje je zlasti zapopudeno to, kar mora katoliški kristjan verovali ? Od. Kar mora katoliški kristjan verovati, to je zlasti v apostoljski veri zapopadeno. Vpr. Kako se moli aposloljska vera? Od. Apostoljska vera se moli tako le: Verujem v Boga, Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga ediniga, Gospoda našiga. Kteri je bil spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod Poneijem Pilatam, križan bil, umeri in v grob položen. Šel pred pekel, tretji dan od mert- v ,0 vib vstal. Sel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. Verujem v svetiga Duha. Sveto, katoliško cerkev; občestvo svetnikov. Odpušenje 22 grehov. Vstajenje mesa. In večno življenje. Amen. Vpr. Kaj je vsaJcimu človeku potrebno vedi ti in verovati, kedar se svoje pameti zave, de bo zveličan? Od. Vsak človek mora, kedar se pameti zave, de bo zveličan, včditi in verovati: 1. De je en Bog. 2. De je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, lnido pa kaznuje. 3. De so tri božje peršone eniga bitja in ene nature: Oče, Sin in sveti Duh. 4. De seje druga božja peršona včlovečila, de nas je s svojo smertjo na križu odrešila in večno zveličala. 5. De je človeška duša neumerjoča. 6. De je gnada božja k zveličanju potrebna, in de človek brez gnade za večno življenje nič zaslužniga storiti ne more. Drugo poglavje. Od upanja. Vpr. Kaj se pravi ker sansko upati? Od. Keršansko upati se pravi, terdno priča¬ kovati od Boga, kar nam je obljubil. Vpr. Kaj upamo od Boga? Od. Zavolj zasluženja Jezusa Kristusa upamo od Boga večno življenje, to je, večno zve¬ ličanje, in pomočke, de ga zadobimo. Vpr. Zakaj upamo od Boga? Od. Upamo od Boga vse, kar nam je oblju¬ bil, ker je vsigamogočen, v spolnovanji svojih #bljub zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen, ker torej more in hoče spolniti, kar je obljubil. Vpr. S čim se kersanskiga upanja vadimo? Od. Kersanskiga upanja se. naj bolj z mo¬ litvijo vadimo. Vpr. Kaj je moritev? Od. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. 24 Vpr. Cernu molimo? Od. Molimo zato, de Boga, naj višiga Go¬ spoda, po dolžnosti častimo in da se mu za prejete dobrote zahvalimo, kakor tudi de ga prosimo za to, česar nam je potreba. Vpr. Kdo nas je učil moliti? Od. Kristus, naš Gospod, nas je učil moliti. Vpr. Kuj nas je učil Jezus moliti? Od. Jezus nas je učil moliti Oče naš, kterimu se tudi Gospodova molitev pravi. Vpr. Kako se moli Oče nas? Od. Oče naš se moli tako: Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi *) se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. L)aj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas od hudiga (zlega). Amen. Vpr. Zakaj pravimo Bogu naš oče? Od. Bogu pravimo naš oče, ker nas je po svoji podobi stvari!, ker po očetovsko za nas skerbi, *) Izidi. 25 in nas je pri svetem kerstu po svetem Duhu svoje otroke stori]. Vpr. Zakaj pravimo: Kteri si v nebesih? Od. Pravimo: Kteri si v nebesih, ker Bog-, čeravno povsod pričujoč, prebiva vender posebno v nebesih, kjer se svojim izvoljenim obličje v ob¬ ličje kaže in uživati daje. Vpr. Ktero molitev pridevajo večidel kato¬ liški kristjani ocenami? Od. Katoliški kristjani pridevajo večidel oče- našu angelovo Češe nje. Vpr. Kaj je angelovo cesenje? Od. Angelovo češe/ije je molitev, s ktero zlasti presveto Devico Marijo, Mater božjo, častimo in na pomoč kličemo. Vpr. Kako se moli angelovo cesenje? Od. Angelovo češenje se moli tako : v (Jesena si, Marija, gnade polna, Gospod je s tabo. Zegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojiga telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri. Amen. Vpr. Zakaj pravimo Marti: mati božja? Od. Pravimo Marii: mati božja, ker je ro¬ dila Jezusa Kristusa, kteri je pravi Bog. 2 « Vpr. Zakaj kličejo katoliški kristjani svet¬ nike na pomoč ? Od. Katoliški kristjani kličejo svetnike na pomoč, ker so prijatli božji, in ker za ljudi' Boga prosijo. 27 Tretje poglavje. Od ljubezni. Vpr. Kaj se pravi keršansko ljubiti ? Od. Keršansko ljubiti se pravi, Boga, naj veči dobroto, zavolj njega samiga, in bližnjiga zavolj Boga ljubiti, zavolj Boga radovoljno storiti vse, kar je zapovedal. Vpr. Ka,j se pravi bližnjiga ljubiti? Od. Bližnjiga ljubiti se pjavi, bližnjimu dobro hoteti, storiti mu, kar mu je prijetno in koristno, in opustiti vse, kar mu je neprijetno in škodljivo. Vpr. Kako skazujemo ljubezen do Boga in do bližnjiga? Od. Ljubezen do Boga in do bližnjiga ska¬ zujemo s tem , de spolnujemo deset zapoved b ožji h. Vpr. Ktere so desetere zapovedi božje? Od. Desetere zapovedi božje so te: t. Vervaj v eniga samiga Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem božjiga i mena. 28 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel, in de ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svo- jiga bližnjiga. 9. Ne želi svoji ga bližnjiga žene. 10. Ne želi svoji ga bližnjiga blaga. Vpr. Kaj je v četerti zapovedi sosebno za¬ povedano ? Od. V četerti zapovedi je sosebno zapovedano, de naj otroci svoje starše ljubijo, spoštujejo, jim strežejo, de naj jih poslušajo, in naj za-nje molijo. Vpr. Kaj je obljubljeno otrokam, Id to za¬ poved spolnujejo? Od. Otrukam, ki to zapoved spolnujejo, je obljubljeno dolgo in srečno življenje. Vpr. Cena se je bati otrokam, kteri te zapo¬ vedi ne spolnujejo ? Od. Naj hujših časnih in večnih kazen se je bati otrokam, kteri ne spolnujejo te zapovedi. 29 V V r. Ali zadeva ceterta zapoved samo otroke in starše? v Od. Ceterta zapoved ne zadeva samo otrok in staršev, ampak tudi vse podložne in vse njih du- liovske in deželske gosposke, tudi vse učenike, prav za prav tudi vse tiste, ki so zavolj svoje starosti in imenitnosti spoštovanja vredni. Vjor. Kaj so podložni svojim visim in go¬ sposkem dolžni? Od. Podložni so dolžni, do svojih viših in go- sposk, hodi si dobrih ali hudobnih, tako obnašati se, kakor otroci do svojih staršev. Vpr. Kje nahajamo oh kratkem skupej za- popadek deset božjih zapoved? Od. Zapopadek deset božjih zapoved se nahaja oh kratkem skupej v dveh zapovedih ljubezni. Vpr. Ktera je perva zapoved ljubezni? Od. Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Go¬ spoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli, in iz vse svoje moči. Vpr. Ktera je druga zapoved ljubezni? Od. Druga zapoved ljubezni je: Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. 30 Vpr. Kako je Kristus razlagal zapoved lju¬ bezni do bliznjiga? Od. Kristus je razlagal zapoved ljubezni do bliznjiga s temi besedami : Vse, karkoli hočete, «le vam ljudje store, to storite tudi vi njim: zakaj to je postava in preroki. Vpr. Ali smo dolini tudi cerkvene zapovedi spol nova ti? Od. Dolžni smo tudi cerkvene zapovedi spol- novati, ker nam četerta božja zapoved dolžnost naklada tako duhovski kakor deželski gosposki po¬ kornim biti, in ker je Jezus Kristus na ravnost zapovedal, cerkev poslušati. Vpr. Koliko je cerkvenih zapoved, ktere nam je treba sosebno cedili in spolnovati? Od. Cerkvenih zapoved, ki nam jih je so¬ sebno vediti in spolnovati treba, je pet, namreč: 1. Posvečuj zapovedane, praznike. 2. Bodi obrfedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno p o b o ž n o s tj o pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč stil’ deset danski post, k v a t e r n e 31 in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sobotah mesnih jed/. 4. Spovej se svojih grehov postav- ljenimu spovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto rešnje telo. o. Ne obhajaj ženitve o prepove¬ danih časih. Vpr. Kaj je svetu muki ? Od. Sveta maša je nekervava daritev nove zaveze, vedni spomin kervave daritve, ktero je Jezus Kristus na križu opravil. Vpr. Zukuj pravimo sveti maši daritev? Od. Sveti maši pravimo daritev, ker se pri nji na altarji vsigamogočnimu Bogu telo in kri Jezusa Kristusa daruje. Vpr. Zakaj se imenuje svetu maša neker¬ vava daritev? Od. Sveta maša se imenuje nekervava daritev, ker se pri nji ne preliva kri, kakor seje to na križu godilo. Vpr. Kako smo dolini pri sveti maši biti? Od. Dolžni smo pri celi sveti maši biti, ime- nitniga nje dela po nemarnem ne zamuditi; ni za¬ dosti, de smo samo pričujoči, kedar se sveta maša 32 bere; ampak moramo 1. pazno, 2. spodobno, 3. pobožno pri nji biti. Vpr. Kteri so naj imenitniki deli svete maše ? Od. Naj imenitniši deli svete maše so: evangeli, darovanje, povzdigovanje in obhajilo. * » Vpr. Kaj je božji postavi nasproti? Od. Božji postavi nasproti je hudo ali zlo. i Vpr. Kaj je hudo ? Od. Pravo in edino hudo je greh. Vpr. Kaj je greh sploh? Od. Greh sploh je prostovoljno prelomljenje božje, postave. Vpr. Koliker je greh ? Od. Greli je dvojin: 1. izvirni greh; 2. djanski ali osebni greh. Vpr. Kaj je izvirni greh? Od. Izvirni greh je tisti greh, ki ga je storil Adam v raji in mi v Adamu, in kteriga smo mi od njega podedovali ali poerbali. Vpr. AH je Marija, mati božja, tudi Ada¬ mov greh podedovala? Od. Marija, mati božja, ni podedovala Adamoviga greha; zavolj zasluženja Jezusa Kristusa svojiga Sina je bila omadežanja po iz¬ virnem grehu obvarovana in torej brez madeža iz- virniga greha spočeta. Vpr. Kaj je djanski ali ose/mi yveh? Od. Djanski ali osebni greh je prelomljenje božj e postave, ktero človek sam prostovoljno stori. V pr. Kako delamo djanske (/reke? Od. Djanske grehe delamo z mislimi, bese¬ dami in deli, ali pa z opušenjem tega, kar je kdo storiti dolžan. Vpr. Kteri so sedmeri poglavitni grehi? Od. Sedmeri poglavitni grehi so: 1. Napuh. 2. Lakomnost. 3. Nečistost. 4. Zavist ali nevosijivost. 3. Požrešnost. 6. Jeza. 7. Lenoba. Vpr. Kaj je b o z ji postavi primerno ? Od. Božji postavi so čednosti in dobre dela primerne. Vpr. Ktere so tri božje čednosti? Od. Tri božje čednosti so: vera, upanje in ljubezen. Mali katekizem. 3 34 Vpr. Kako ne dajo tri božje čednosti ob kratkem obuditi? Od. Tri božje čednosti se ob kratkem dajo obuditi tako: Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bos;! razodel, in kar sveta rimska, katoliška cerkev zapoveduje verovati, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne more ne goljufati, ne goljufana biti. 0 Bog! pomnoži mojo vero. Upam in se zanašam, o Bog! de mi boš po neskončnem zaslnženji Jezusa Kristusa <1 tem življenji odptišcnje mojih grehov dal, po smerti pa večno zveličanje dodelil, ker si ti to obljubil, ki si vsignmogočcn, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. 0 Bog! potcrdi moje upanje. 0 moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga seica čez vse, ker si naj veči dobrota in vse ljubezni vreden, in iz ljubezni do tebe hočem ljubiti tudi svojiga hližnjiga, kakor sam sebe. Ker te resnično in serčno ljubiti želim, mi je iz serca žal, de sim te kedaj razžalil, in terdno sklenem s tvojo gnado varovati se vsili grehov in vsili grešnih priložnost. 0 Bog! vžigaj v meni ogenj svoje ljubezni bolj in bolj. f 'pr. Klare so nuj imenitniši dobre de/a? Od. Naj imenitniši dobre dela so: moliti, postiti se, vbogajme dajati. Juternja molitev.. V imenu Stot;;a Očeta -J-, in Sina f in svetila Uulia f. Amen. Vstanem vimenu svoji ga križanigatlospoda Jezusa Kristusa, ki meje rešil s svojo drago kervjo; on naj me varuje vsiga liudiga in obrani na duši in telesu; bodi tudi njegova sveta volja, dodeliti mi, kar bi me v vsem do¬ brem podpiralo in k večnima življenju poter- dovalo. Amen. Svet, svet, svet je Bospod 11 o g Sabaot! Ves svet je poln njegoviga veličanstva! kast bodi Bogu Očetu, in Sinu in svetimu Duhu; kakor je bila v začetku, tudi /dej in vselej, in vekomej! Amen. 3 Večerna molitev. Hvala tebi, moj nebeški Oče! ki si me da¬ nes po svoji milosti vsiga hndiga obvaroval. Prosim te, odpusti mi vse moje grehe, s kte- rimi sim te danes razžalil, V tvoje roke izročim svoje telo in svojo dušo; tvoj sveti angel bodi z menoj, de hudoba ne bo imela oblasti nad mano. Amen. Tebi, o Jczns! hočem živeti; tebi, o Je¬ za s! hočem umreti; tvoj, o Jezus! hočem biti živ in mertcv. Amen. Daj, o Gospod! vsim vernim kristjanam, ki sijih poklieal s tega sveta, večni pokoj, in večna Inč naj jim sveti; naj počivajo v miru. Amen. Molitev k angelovimu češenju. 1. Angel Gospodov je oznanil Marii, in spo¬ čela je od svetiga Dnlia. Cešena Marija itd. 2. Glej, dekla Gospodova sim, zgodi se mi po tvoji besedi. Cešena Marija itd. 37 3. In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala. Cešena Marija itd. Molitev pred jedjo. O Gospod! vse stvari obračajo svoje oči v tebe, in ti jim daješ živeža o pravem časa : svojo milo roko odpiraš, in nasitnješ vse, kar živi. Amen. v Oče naš itd. Cešena Marija itd. Gospod Bog, nebeški Oče! blagoslovi nas in te dari svoje, ki jih iz tvoje dobrotljive roke vzeti in ponžiti hočemo, po Jezusa Kristusa, Gospodu našem. Amen. Molitevo p jedi. Hvaljen bodi, Gospod, nebeški Oče! ki si nas sjsvojimi darovi nasitil; napolni tndi naše serca s svojo gnado, de bi v vsili dobrih delih obilno rastli, in de ne bi prišli nikoli v sramoto pred tvojim obličjem. Amen. Oče naš itd. Cešena Marija itd. Hvala tebi, Gospod, nebeški Oče! po Je¬ zusu Kristusu, tvojem ljubem Sinu, Gospodi* našem, za vse tvoje dan' in dobrote, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. Molitev pred solo. Pridi, sveti Hub! napolni serca svojih ver¬ nih, in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni, ktcri si narode vsih jezikov v edini veri združil. 0 Bog! kteri si serca svojih vernih po svetem Buhu razsvetlil in učil, daj nam, de po ravno tem Buhu umetno, kar je prav, in se nje¬ gove tolažbe vselej veselimo, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš itd. C-ešena Marija itd. Molitev po šoli. Hvala bodi tebi, Gospod, nebeški Oče! za vse dobro, kar si nam tukaj spozuati dal. Pro¬ silko te, de bi nam k časnima in večiiimii pridu bilo, kar smo se naučili. Prosimo te tudi, bla¬ goslovi našiga cesarja, naše starše, učenike in 39 dobrotnike $ poverni jim obilno, kar so nas do- briga spoznavati učili. Daj njim in vsim ljudem dobro za to, po Jeznsn Kristusu, Gospodu našem. Amen. Pesem pred šolo. Sveti Duh! nas razsvetliti Prižgi luč nebeško v nas 5 Daj nam um si izvedriti, To je prošnje naše glas 5 Daj do uka nam veselje, Žlahtni nam serce mlado, Budi v njem le svete želje, Naj ti vedno vdano bo. Oee naš. Cešena Marija. Pesem po šoli. Kar smo ravno se učili, Blagoslovi, o Gospod! De bi vsak dan boljši bili, In varvali se pomot, 40 V serca naše nain zapiši Prav globoko večni glas: De dobiček je naj viši Tebi služit’ vsaki čas. Oee naš. Češe na Marija. Natisnila e. kr. dvorska in deržavna tiskarnica.