LETO III. — Št. 17
Poštnotekoči račun štev. 23.
OOItlCJI, 23. APRILA 1921
Posamezna številka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, II. nad.
Naročnine : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5 — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za Vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
KOGA VOLIMO?
Naglim korakom se bliža dan, ko bode morala tajna slovenska lista novih kandidatov v državni zbor na plan.
In tedaj bodete Slovenci videli one, ki vas hočejo «režiti». Čisto naravno je, da si bode treba precej natančno ogledati to famozno listo, kajti osebe predstavljajo ne le program, ampak tudi izvršitev in zavrSitev istega.
Kolikor čujemo iz zanesljive strani so voditelji naroda zopet ljudje, ki nimajo z narodnimi interesi prav ničesar opraviti.
Oglejmo si tako n. pr. posel odvetnika. Slovenski odvetnik pozna res zakone, ki si jih je naučil, toda kaj mu ti pomagajo v državi s popolnoma drugačnimi zakoni, kakor je Italija? Brez pravega znanja italijanskega jezika, brez nobenega poznavanja italijanskega parlamentarnega ambijenta bodo iskali stika pri opoziciji meneč, daje to pravi sovražnik Italije. S tem bodo spravili ob kredit še tisto malo buržoazije in gospodarstva slovenskega ljudstva, ki stavlja svoje nade v nove kandidate kajti samo ob sebi se umeje, da bodo pazile italijanske stranke kakor jastrebi na nove tri ali štiri slovenske zastopnike in da bodo po tem uravnavale tudi svoje postopanje.
Nihče se dalje danes ne more niti predstavljati, koliko ogromnega dela čaka slovenskega zastopnika v Rimu. Ali bo imel slovenski odvetnik časa zaslišati vse podrobne potrebe in želje slovenskega prebivalstva in istodobno pritiskati .na italijanske oblasti v Rimu? Ali bode toliko požrtvovalen, da bode zapostavil svoje pisarniške interese javni koristi svojih volilcev? Zares čuden se nam zdi sklep jugosloven-skih zaupnikov, da se ima odposlati v Rim kot zastopnike naroda odvetnike in morda učitelje in duhovnike, dočim sestoja vendar naš narod zgolj iz kmetov in delavcev, ki pa so pa popolnoma pozabljeni. V časih se je pač gledalo na to, da so prišli v javne zastope resnični zastopniki stanov, toda danes je prišla najbrže ta metoda popolnoma ob veljavo. Išče se učenih ljudi, kakor da bi učenost pomagala reševati socijalne krize.
Kmet in delavec vesta pač najbolje, kje jih čevelj tišči in kaj rabita za svojo živ-Ijensko borbo.
Zato bi morali v narodne zastope priti pred vsem taki, ki prihajajo neposredno iz ambijenta naših širših stanov. To pa zato, ker so take osebe najživejše prizadete v svojih Življenskih interesih in morajo učinkovati ti interesi nanje kakor višja sila.
Na odvetnike in meščan- , ske osebe sploh, ki vodijo | popolnoma drugačen življen- {
sU boj, kakor kmet in delavec, gotova vprašanja, ki so življenske važnosti, ne izvajajo takega pritiska, kakor bi bilo želeti.
Baš za to je pri nas vsa politika umetna in tirana v najhujši nacijonalistični ekstremizem, ki zapostavlja na-pram svojemu cilju vse druge življenske interese.
Ako se bode naš odvetnik tepel edino za slovenske znake, žaljenja narodnega čustva in drugih takih podrobnosti, ne prinese kruha iz Rima in naše ljudstvo bode žalostno od gladu poginilo.
Vsled tega pravimo, da se zaupniki, ki so narinili ali hočejo na rini ti-Slovence m kot bodoče poslance inteligenstvo iz odvetniških in podobnih krogov, sila kratkovidni vsvoji izberi.
Vsakdo, ki bode pazljivo čital naša izvajanja, bode moral priti do enakega zaključka kakor mi in potemtakem tudi izvajati posledice, ako bode hotel koristiti sebi in narodu.
Mi pa menimo, da storimo le našo dolžnost, ako opozarjamo slovensko ljudstvo Julijske Benečije, kaka nevarnost tiči že v izbiranju zastopnikov v italijansko poslansko zbornico.
Vrvenje v Italiji.
Našim narodnim voditeljem je vsojeno nastopati v slabih časih za koristi slovenskega naroda. Vesti, ki prihajajo iz sredine Italije niso nič kaj povoljne.
Hudi nemiri se pojavljajo v Emiliji, Ferrari in Toskani. Živci so silno napeti in sovraštvo je cvevelo do divjosti.
Italijanski nacijonalisti kažejo povsod svojo moč in čudovito eneržijo, s katero hočejo držati k tlem vsak poskus, da bi prišla kaka proti italijanska stranka na površje.
Kamijoni polni fašištov drve od vasi do vasi, od mesta do mesta in ugonobljajo sedeže socijalistom in vsakemu, ki bi se protivil njihovemu počenjanju. Zdi se, da so so vrnili časi Gvelfov in Gibelincev, kajti kjerkoli 'se srečati nasprotni stranki teče kri.
V zadnjem času pa se je opazilo, da se socijalizem ali bolje opozicijonalni elementi skušajo organizirati v defenzivi, kajti fašisti so jo /ri svojih zadnjih napadih tudi marsikje prav pošteno skupili.
Socijalisti so, kjer se je naznanjal prihod fašistov, iskali primernega kraja, od koder so sprejeli fašiste s streli in ročnimi bombami.
Ponekod so se vnele pravcate bitke, v katerih je bilo mnogo ranjenih in ubitih. Bolnišnice so polnijo z ranjenci, ječe pa s političnimi zločinci. Nekaj časa sem se to dogaja sistematično dan za dnevom in ni ga sredstva, ki bi moglo po-hladiti to žalostno kipenje.
Tudi je kronika teh dogodkov preobširna, da bi so mogla popisati vsa grozodejstva, ki se vrše danes po razburjeni Italiji.
Nič ni čudnega, da se zajeda ta duh tudi v našo pokrajine in radi tega smatramo za potrebno, da presojamo te dogodke iz stališča odmeva, ki bi ga znali imeti ti dogodki za našo deželo.
Kakor je namreč posneti iz izjav slovenskih narodnih voditeljev se meni vzdržati popolnoma intrasigentno stališče na celi črti.
Posledica temu bode, da slej ali prej pride še do očitnejših kolizij med italijansko in slovensko duševnostjo. Značilna je namreč pozornost, ki jo posvečajo v zadnjem času italijanski listi »Edinosti)), ki je glavni organ slovenskega nacijonalizma v Julijski Benečiji. Ako smo dobro razumeli slovensko poli-.tiko, se nam zdi, da izhaja ista iz stališča, da pomeni enakopravnost tudi enakomočnost.
Radi tega zavzema slovenska politika stališče bojevnika z enakomočnim nasprotnikom.
Poslednji je seveda že davno zapazil namero šibkejšega svojega nasprotnika, vsled česar sprejema z veseljem na znanje njegovo bojevitost.
V	tem stadiju se nahajamo danes v Julijski Benečiji ih vsak naj si položi svoje roko na srce in so vpraša, kaj bode bližnja posledica te politi! e. Boj ? Dobro, saj vemo, da je življenje sam boj. Ne zabite pa, da so v boju odloča življenje in smrt in da smo radi tega postavili vso našo eksistenco na eno samo nit in da je zavest nase J zmage z ozirom na naše pičlo | število popolnoma neosnovana, j Dosledno pa se naša bojevitost j tudi moralno ne da opravičiti, j ker zahteva žrtev brez kompenzacije.
V	sporazumu, v kompromisu bodemo najbrže nekaj in mnogo rešili, v boju ničesar.
To naj'bi si dobro zapisali za ušesa oni, ki hujskajo na predvečeru volitev in ki žive v otročjem mnenju, da se za-morejo* rešiti naše življenske potrebe v odporni politiki.
Ako odsvetujemo to odporno in bojevito politiko, delujemo v smislu velikega človeka in Slovana Tolstoja, ki je obsojal nasilje proti nasilju dobro vedoč od kod izvira naj večje človeško gorje, ki je vojna.
Radi tega opozarjamo naše rojake, da je znamenje ekstre-' mično - nacijonalne politiko s takim povdarkom, kakor je postal ■ običajen v slovenskih vrstah, j skoro pogubo oznanjajoče.
Več kot z besedami ne mo- ] remo dopovedati našim rojakom ;• v kako težkem in kočljivem po- : ložaju se nahajamo.
Pač pa menimo, da bi iz cele vrste dogodkov in zgodo- j vine lahko računali politični voditelji in mase, kaj se zamore doseči z naporom in nasiljem.
Nasprotniki slovenstva tleskajo ob dlan od veselja, da jim je dana prilika pritiskati tudi na slovensko ljudstvo.
Politični položaj
v Italiji in pri nas.
Tako tik pred volitvami prihaja na dan kakega razpoloženja so volilci. Vedno očitnejši je nastop političnih voditeljev in vedno očitnejše tudi grupiranje političnih strank.
Ždi se, da bode kompetiralo malo strank, a baš za to bode volilni boj srdit kakor nikdar poprej.
Blok, Popolari (Ljudska stranka) Republikanci in Socijalisti, to bi bile sh’anke, ki nastopijo, vsaka samo za se seveda.
«Blok» predstavlja liberalno misel. V »Bloku» je danes v Italiji vse potomstvo nekdanjega «risorgimento» ali probude Italije. Seveda je vzeti v tem pogledu le demokratične cckšeft-lerje» za resne, kajti brez teh si v Italiji ni mogoče misliti resne politike. Mislimo namreč s tem povedati našim čitateljem, da zastopa blok demokratizem oziroma interese trgovstva in srednjega meščanskega stanu.
Za to tudi opažaš s kako lahkoto se strinjajo te stranke v bloke, dočim je dežela bolj za ljudsko stranko ali socijaliste.
«Blok» se je ustanovil tudi v Gorici, v Trstu in po ister-skih mestih.
Ker veže blok mnogobrojne italijanske strančice, ki so pa v dnu vso skrajno narodne in liberalne, je predvidevati, da dobi blok večino v parlamentu. Zlasti ker so v Južni Italiji vse druge stranke jako slabo zastopane.
Najmočnejša stranka za blokom bodo «katoliška® ali ljudska stranka. Stoji popolnoma na stališču krščanskih sočijal-cev. Ista je bila tudi pri nas svojedobno prav dobro zastopana v avstrijskih deželah med Nemci in na Kranjskem med Slovenci v osebi pok. Lampeta in Kreka.
V	Italiji pa ima poleg tega, programa ljudska stranka še poseben namen, namreč kot zagovornica papeževe svobode in kot tradicijonalna nositeljica katolicizma.
Ker jo priprosto italijansko ljudstvo sila verno in je italijanska ljudska stranka finančno 'jako dobro podprta ter zajedno s svojim neumornim delovanja tudi mnogo hasnila priprostomu ljudstvu, je opravičeno pričakovati, da bode ta stranka dobila precejšno število poslanskih sedežev.
Kot tretja stranka, se je pojavila republikanska, ki je bila dosedaj jako neznatna in tudi popolen poizvod onih meščanskih slojev, ki so tugovali od dobo, ko se že italijansko ljudstvo s plebiscitono izreklo za kraljevino namesto za republiko, kar gre ne baš malo na račun starega mrzenja «brezverske» Francije.
V	zadnjem času pa je baš ta stranka sprejela v svoj program drzne reforme, ki se bližajo socijalizmu, ne da bi se pa z istim spojile v znamenju jakobinizma. Predvidevati je, da zna ta stranka absoidhrati
prav mnogo nezadovoljnežev iz bloka in socijalistov in pride tako do precejšnjega vpliva. V naši deželi je precej dobro zastopana in kaže Slovencem še precej prijazno lice, dasi so ostali isti do danes gluhi na vsa prizadevanja republikancev. Glasovali bodo pri nas z odprto listo, kar so pravi, da ne bodo postavili 5 kandidatov, marveč jednega ali dva prepuščaje vo-lilcem, da vzamejo ostale kandidate iz drugih list.
Konečno prihajajo v resno vpoštevanje uradni socijalisti. Brez dvoma jih je še jako mnogo; fašističnim organizacijam pa se je posrečilo v mnogih krajih prodreti njihove vrste in nekaka kompaktnost se je ohranila le še v večjih mestih. Kar pa je posebno pogubonosno pri socijalistih, je dejstvo, da se je zagvozdil fašizem v iste delavske sloje in tako popolnoma spod-jedel internacijonalno vez, ki je okostnica stranke.
Toli prorokovana, a nikdar izvršena revolucija je delavske mase spravila ob vero do revolucije in zmage proletarijata. Dasiravno trdijo socijalistični voditelji, da je delavski duh nevpognjen, pokaže baš iz:d volitev, grozanski poraz te ideje-v Italiji, kjer je bila za Rusijo najmočnejše razvita.
O slovenski politiki nam ni treba pisati, ker so o njej dovolj poučeni naši čitatelji po tem, kar piše lokalno jugoslo-vensko časopisje dan za dnevom.
Slovenski unitarci imajo danes tudi svoje lastno glasilo v Gorici, ki so nazivlja «Prole-tarec«.
Shod slovenskih občinskih uslnžbencev.
Dne 7, aprila so zborovali v Gorici slovenski občinski uslužbenci. Na drugem mestu prinašamo dospelo poročilo, a istodobno hočemo spregovoriti par besedi o tem vprašanju, ki je velike važnosti za našo javno upravo.
Pred vsem opažamo, da je to gibanje ekonomičnega značaja. Prav lahko umejemo, da so naši občinski uslužbenci po poklicu jako slabo plačani, kajti finančni položaj slovenskih občin v Julijski Benečiji zares ni cvetoč.
Tudi v obče pri naših županih še daleko ni prodrla zavest, kaka naloga teži danes na občinskem tajniku, ki mora zmagovati najrazličnejše delo, od navadne informacije pa do najtežjih konceptnih del. Upravičeno torej zahtevajo, da se jim ekonomični položaj primerno zboljša in ako je bila vdeležba pičla pomeni to le, da v občinah opravljajo službo tajnika osebe, ki imajo poleg tega še drugo službo, s katero se žive.
To pa gotovo ni dobro znamenje, kajti dobri in zvesti uslužbenci zamorejo biti le oni, ki so to po poklicu in ne le mimogrede iz potrebe ali pa iz prijaznosti do župana.
Položaj občinskih uradnikov in posebno občinskih tajnikov
»GORIŠKI SLOVENEC*
je postal kočljiv že tekom vojne. Poojstril pa se je po sklenjenem premirju, ko so cene neprimerno naraščale in nikdar padale.
Radi tega je že leta 1919 komisarijat za avtonomne zadeve nastopil pri vladi, da bi se to vprašanje vredilo toliko v ekonomičnem kakor v juri-dičnem oziru.
Vlada je obljubila prispevati in po dolgem dopisovanju je prišlo do tega, da je vlada obljubila za celo Julijsko Benečijo 180000 lir prispevka, od katerih zna odpasti kakih 60000 lir na slovenske občine na Goriškem, kar pomeni seveda le kapljo v morje.
Istodobno se je skušalo nabrati gradivo, da se ustanovi službeno pragmatike za občinske uslužbence. Med tem, ko se nahaja to vprašanje še vedno v proučevanju pri komisarijatu za avtonomne zadeve, so dosegli furlanski uslužbenci zdatne poviške plač, ki so daleko nad prejemki slovenskih občinskih vslužbencev.
Danes se ugotavlja potrebo, organizirati občinske uprave, poskrbeti jim nova gmotna sredstva, da bode zamogle izvrševati velevažno funkcijo v okvirju države.
Istodobno s tem vprašanjem bi se moralo tudi rešiti tudi ono plač občinskih uslužbencev.
Kako bi se dalo to vprašanje naglo in hitro rešiti?
Ker je gotovo, da dober del občine ne bode nikdar razpolagal z zadostnimi sredstvi za pošteno plačevanje svojih uslužbencev, med katere bodo spadali tudi bodoči in sedanji občinski zdravniki, je treba prepričati naše župane, da se strnejo v kon-sorcije posebno tudi za to, ker bi ponekod niti ne rabili tajnika vsak dan.
Po eni strani bi morela torej zveza občinskih uslužbencev predložiti komisarijatu za avtonomne zadeve izdelan načrt bodočih konsorcijev na Goriškem, po drugi strani pa bi moral izdelati odbor zveze občinskih uslužbencev službeni pravilnik, ki bi se moral vzakoniti in postati obvezen za vse občine.
V par konferencah bi se dalo to dovršiti in dežela bi si bila lahko svesta, da je storjen zopet dober korak naprej.
Gotovi smo da bi se komisarijat za avtonomne zadeve prav toplo zavzel za to vprašanje, ki se ga smatra življen-ske važnosti za našo deželo.
Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. V naši deželi manjka slovenskega naraščaja za občinske uslužbence.
Komisarijat za avtonomne zadeve je izdelal svojedobno načrt za letne dvomesečne kurze in ga predložil osrednjemu uradu za nove dežele.
Načrt leži tam nerešen že dan in leto. Dobro bi bilo, da bi župani pritisnili na vlado, da stori tudi v tem pogledu kaj, kajti razmere v naših občinah j so se tako temeljito spremenile, ' da je nujno potrebno opozoriti občinske vslužbence na gotove običaje in prakso italijanskih oblasti, kar bi odpravilo mnogo truda in zamude časa v današnjih razmerah, v katerih je večkrat sporazum radi vzajemnega nepoznanja upravnega postopanja sila otežkočen. Radi tega bodemo obračali vedno našo največjo pozornost na to vprašanje. _____________
Gospodarstvena pogajanja med Italijo in Jugoslavijo.
Dne 16. aprila so s simplon-skim ekspresom prišli v Belgrad člani italijanskega odposlanstva za gospodarstveno konferenco med Italijo in Jugoslavijo, kakor jo predvideva rapallska pogodba. Na postaji ji je sprejelo nekaj jugoslovenskih uradnikov, ki so jih pozdravili v imenu ministrskega predsednika Pašiča. Italijanski zastopnik grof Man-zoni je odposlance predstavil ministru za zunanje zadeve in ministru za trgovino. Včeraj popoldne je bil v narodni banki prvi sestanek med italijanskimi in jugoslovanskimi odposlanci. Predsednika jugoslovenskega odposlanstva, ki sedaj ni v Belgra-du, je zastopal g. Trumbič. Prihodnja seja bo, ko se Ninčič povrne v Belgrad.
Rimska konferenca.
Dne 18. t. m. se je sestala v palači Ghigi komisija za pravna in upravna vprašanja. Komisija je razpravljala o državljanstvu bivših podložnikov avstro-ogrske monarhije. Dasi je to vprašanje urejeno s saint-germam-sko in trianonsko mirovno pogodbo, je praktično izvajanje tozadevnih določb odkrilo nekoliko negotovosti, ki jih je treba odpraviti, da se preprečijo slučaji dvojnega državljanstva. Ravno s temi vprašanji se bo predvsem pečala rimska konferenca.
Odprava monopola kave.
Sledeč načrtu zaporedne vzpostavitve svobedne trgovine je vlada končala vse priprave za odpravo monopola kave. Ta monopol je bil vpeljan v težkih časih, se je upravljal zelo modro in je prinašal državi korist. Dolga in marljiva pogajanja, ki jih je v finančnem ministrstvu vodil zastopnik ministra Facte državni podtajnik Bertone s številnim zastopništvom uvoznega konsorcija in katerih se je udeleževal tudi ravnatelj trgovinskih monopolov Villa, so se končala. Bila je podpisana pogodba, ki se predloži ministrskemu svetu in upravi konsorcija. Država odstopa konsorciju vse zaloge kave, a konsorcij se obvezuje, da bo razdeljeval in prodajal kavo od 1. maja dalje po sedanjih cenah. Dokler se sedanje zaloge ne porabijo, — ta doba bo trajala kvečjemu deset mesecev — bo uvoz kave prepovedan. Potem pa se vzpostavi popolna svoboda trgovine. Za to dobo se je tudi prodaja nadomestkov kave primerno uredila. To so glavne črte pogodbe, ki je nov in važen napredek politike gospodarske svo-,bode, katera je bila vladi vedno pri srau.
Koliko denarja se sme nesti v tujino.
Zakladni minister Bonomi je zvišal svoto denarja, ki se ga sme vzeti s seboj v tujino bodisi v italijanskih bankovcih ali kakih nadomestkih denarja, od 1500 na 2500 lir. bvota 300 lir, o katerih govori min. odlok od 28. junija 1920 in ki velja za tiste, ki gredo često v inozemstvo po svojih stanovskih opravilih in se hitro vračajo, ostane v veljavi. Za prebivalce novih pokrajin veljajo določbe, ki so jih izdali tamkajšnji glavni civilni komisarji.
Domače vesti
Društvo goriških gradiščanskih občinsKih uradnikov in nameščencev je imelo dne 7. aprila 1921 v Gorici svoj redni občni zbor. Pri tem se je pogrešalo več društvenikov še več pa kolegov, ki še niso pristopili k omenjemu društvu. Poslednje se uljudno vabi, naj pristopijo k društvu, ter naj pošljejo 10 lir udnine blagajničarki društva gospodični Margareti Reja, obč. uradnici v Podgori pri Gorici. Zgoraj omenjeni zbor je sklenil in odposlal sledečo nujno resolucijo na volilni komisarijat v Trstu: Glasom enoglasnega sklepa občnega zbora v Gorici, dne 7. aprila 1921 se uljudno prosi slavni Generalni civilni komisarijat z ozirom na čim večjo odgovornost, ki so od dneva do dneva nalaga obč. uslužbencem, zlasti tajnikom za izvrševanje državnih poslov, da se z vso vnemo zavzame za izboljšanje financijelnegastanja istih, ter za preureditev službenega razmerja med občinami in uslužbenci na sledeči način: 1. deželna in državna uprava s sporazumom z občinsko upravo sistemiziraj potrebno število uradniških in druzih mest za sluge, gozdne in poljske čuvaje za vsako, ali več občin skupaj, kakor se razvidi potreba od zato postavljenih strokovnjakov;
2.	službo vseh definitivno nameščenih oseb v obč. službi mora biti stalno in se sme odpovedati le tedaj, ko se je dognalo krivdo nameščenega po disciplinarni komisiji, sestavljeni od obeh strank na podlagi disciplinarnega reda, katerega sestavi komisarijat za samoupravne posle (ali deželni odbor);
3.	za tajnike naj se imenuje le stanovsko usposobljene osebe, ne izvršujoč druge javne službe, katerim naj se določi stanu primerna plača, jih uvrsti s pravico napredovanja, oziroma z zvišanjem plače po službenih letih v posebne kategorije, kakor državne in druge javne uradnike.; 4. država povrni občinam ali določi stalno nagrado občinskem uslužbencem v oni meri, kolikor je občina dolžna izvrševati državna dela v pre-nešenem delokrogu. Občini naj se povrne del upravnih stroškov tedaj, ko je sistemizirala mesta za svoje uslužbence in jim zagotovila primerno plačo sporazumno z deželnim odborom in zvezo obč. uslužbencev na Goriškem; 5. navedene zahteve so povsem opravičene in so za nas življenskega interesa, so pa tudi v interesu občine, dežele in države same. — Društvo goriŠko gradiščanskih obč. uradnikov in nameščencev v Kanalu, dne 10. aprila 1921. -Podpisi,
Deželna aprovizacijska zadruga V Gorici si je nabavila vpoštevajoč mnogoštevilna povpraševanja po državnih tkaninah, obuvalu, zlasti pa po platnu za vsakovrstno perilo, precejšnjo množino teh vrst blaga, tako da je v stanu oddajati | zlasti perilo skoraj v neomejeni , meri. Razprodaja se vrši v pro- ! : dajalni Zadružne zveze za Julij- j ! sko Benečijo v Gorici, Via Mazzini št. 4 (prejšnja Via Muni-cipio) in sicer proti izkaznicam izstavljenim od aprovizacijsk* zadruge.	\
j Vpokpjenci, zasebni uradniki | in drugi nameščenci, delavstvo
in drugi manj imoviti sloji, ki si žele nakupiti cenejšega blaga, naj se zglase v uradih Deželne aprovizacijske zadruge v Gorici, Via Cappuccini št. 13 in sicer med uradnimi urami t. j. od iU9. ure do 12. in od 15. do V2I9. ure, kjer se jim izstavijo to zadevne izkaznice.
Upravitelj in urednik: Karol Juši?. Tiskarna G. Judi v Gorici.
TISKARNA G.JIICH
Gorica, Via Morelli (4
SPREJEMA VSAKO
TISKARSKO DELO
Zobozdravmški Atelje
Dr. 8TENER V. C. HANSEN
=== GORICA =
Corso Vitt. Em. III. št. 34, I. n.
ordinira 9—12 - 2—16 - ob praznikih 9 —12. -


RUDOLF KOLL
Zobozdravniški atelije
—.. ustanovljen leta IS92
Odlikovan z največjimi kolajnami v Londonu, Parizu, Vidmu, Gorici, Saint Louis-n.
--------- Se otvori zopet s 15. februarjem 1921 ---------
Sprejema
9—12, 14—17.
GORICA,
Semeniška ulica št. 3, I. n.


Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici
Zadruga z omejeno zavezo
Tekališče „Giuseppe Verdi11 št. 29 (Mestni dvorec)
Pri tem konsorciju se razprodajajo:
I.	KRMILA: Oves, otrobi, moka za krmljenje, sezamove pogače, sol za živino.
II.	SEMENA ZA PAŠNIKE: Različno vrste detelj, rastlin za krmljenje in vrtnin.
III.	GNOJILA: napravljena umetno iz najboljših Z kemičnih snovi.
IV.	VITRIJOL IN ŽVEPLO.
V.	PLUGI znamke «Sack» in drugih ter razni poljedeljski stroji.
\
r

k
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, Ajello, Ci rad išče, (sradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
^ervmjan,
I Depoziti - po:
1 Brezplačna emisija bančnih naKazov i kj so vporabljivi po celem Kralj^^vu