Št. 9(1542) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 1. marca 1979 Cena: 6 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI PETI ZBOR TEMELJNE DOLENJSKE BANKE V torek, 27. februarja, so se v sejni dvorani banke v Novem roestu zbrali delegati članic Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke na 5. zboru, na katerem so sprejeli vrsto sklepov in predlogov, pomembnih za delovanje te velike delovne organizacije. Delegati so tudi izvolili nove člane v organe banke in njenih poslovnih enot. * o tem bomo še pisali. JUTRI USTANOVITEV DOLENJSKE ZBORNICE Delegati združenega dela iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine bodo jutri ustanovili medobčinsko gospodarsko zbornico za Dolenjsko. Na zasedanju, ki se bo začelo ob 9. uri v novomeškem hotelu Metropol, bodo obravnavali poročilo o delu dosedanjega medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za Dolenjsko, statut in delovni program novoustanovljene dolenjske zbornice za leto 1979 ter vodstvo in druge organe te zbornice. v MOKRONOGU NOV VRTEC Skupnost otroškega varstva namerava v Mokronogu 'zgraditi nov otroški vrtec. Stavba naj bi bila klasične izvedbe, v njej naj bi bili dve igralnici. Sedanje prostore vrtca v osnovni šoli nujno potrebuje šola za potrebe celodnevnega pouka. UREDNIŠTVO V GOSTEH V torek, 6. marca, bodo novinarji Dolenjskega lista obiskali krajevno skupnost KOČEVJE - MESTO Občane, predstavnike oz. člane društev in organizacij vabimo na razgovor o življenju in delu v mestu. Naši novinaiji vas bodo pričakovali od 17. ure dalje v mali sobi Hotela Pugled (vhod pri recepciji). Jamarski tabor bo v Bilpi Posvečen bo 90-letnici raziskovanja jam v Sloveniji SENOVO: SAMOPRISPEVEK PODALJŠUJEJO Avgusta se bo iztekel samoprispevek, ki ga občani senovške krajevne skupnosti zdaj tretje leto plačujejo za družbeni dom. V nedeljo, 4. marca, bodo na referendumu glasovali za podaljšanje ^oziroma za nov samoprispevek za naslednja tri leta. Zaposleni naj bi tudi vnaprej prispevali po 1,5 odstotka od osebnega dohodka, kmetje pa zaradi spremenjene osnove namesto dosedanjih treh le poldrugi odstotek od katastrskega dohodka. Novi prispevek bodo zbirali za več namenov. Več na 6. str. Prejšnji teden je bil v jamarskem domu pri Ribnici na predlog kočevskih jamarjev posvet predstavnikov DRUŽBENI SVETI V KRŠKI OBČINI V krški občini so se za začetek odločili za tri družbene svete. Imeli jih bodo za področje družbenopolitičnih in samoupravnih odnosov za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje ter za izvajanje davčne politike in dela davčnih služb. Z njimi želijo zagotoviti usklajeno oblikovanje in uresničevanje politike, pobude za proučevanje pomembnejših vprašanj, ki se pri tem pojavljajo in demokratičen vpliv na funkcije oblasti. Podpisniki dogovora o družbenih svetih so občinske skupščine, njen izvršni svet in družbenopolitične organizacije. dolenjskih jamarskih društev o organiziranju dolenjskega jamarskega tabora, ki naj bi bil letos od 25. do 27. maja v Bilpi. Ta tabor bo posvečen 90-letnici organiziranega raziskovanja jam v Sloveniji ter povezan z odkritjem spominske plošče pred jamo, v kateri so se lani smrtno ponesrečili štiije kočevski jamarji. Celotno organizacijo in izvedbo tabora je prevzelo Društvo za raziskovanje jam iz Kočevja. Razvoj organiziranega raziskovanja jam na Dolenjskem kaže potrebo po boljšem medsebojnem sodelovanju jamoslovnih enot. Sedaj so jamarska društva združena le v Jamarski zvezi Slovenije, vendar se čedalje bolj kaže .potreba po območni povezanosti. Zato so na tem sestanku kočevski jamarji predlagali, naj bi se vseh šest dolenjskih jamoslovnih enot združilo v Zvezo dolenjskih jamarskih društev. J. P & ČRNOGORSKA MIMOZA NA VDUSlLA - Novo mesto, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej in Ljubljano je ob koncu preteklega tedna razveselil karneval sprevod .Mimoza 79 , ki je na povabilo občine Novo mesto pripotovala iz pobratenega Hercegnovega. Skupina j e ob svojem jubilejnem, , desetem letu obstoja, prvič obiskala Slovenijo. Petindtrideset ^ deklet je s šopki mimoz, tega edinstvenega cveta in simbola J praznika, korakalo v značilnih uniformah, povorko pa so sestavljali tudi hercegnovski trombonjerji, godbeniki in maske. Samo v Novem mestu si je sprevod\ ki se mu je pridružila tudi našemljena novomeška mladež ogledalo več tisoč meščanov. Ob obisku se je razvrstila tudi vrsta drugih kulturnih in zabavnih prireditev. Tako so v petek zvečer v mah dvorani Muzeja NOB odprli razstavo hercegnovskih umetnikov, kjer je z nastopi tudi najboljši jugoslovanski violinist Tnpo Simonuti iz Kotom. Več o tem na kulturni struni Odpis davkov - kaplja v morje Skoda, ki jo je povodenj povzročila v brežiški občinj, znaša nad 23 milijonov din Januaiska povodenj je v brežiški občini, ki ima še 35 odstotkov kmetijskega prebivalstva zapustila veliko opustošenje. Narasla Sava je zalila 2645 hektarov kmetijskih površin, uničila več cestnih odsekov, poškodovala 79 gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš, odnesla ogromno plodne zemlje, načela nasipe in brežine, odnesla posevke z ornim slojem vred in napravila še veliko druge škode. dosegla 79 milijonov dinarjev ali 10,9 odst. celotnega družbenega proizvoda, lani pa blizu 76 milijonov ali 8,06 odst. družbenega proizvoda. Leto za letom najbrž ne bodo odklanjali prošnje za pomoč. J. TEPPEY DREVI OSMERICA V DOLENJSKI GALERIJI Drevi ob 18. uri bodo v zgornji dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprli likovno razstavo del osmernice ustvarjalcev, ki že dalj časa skupaj nastopajo. To so: Marin Berovič, Ida Brišnik -Remec, Janez Kovačič, Marjan Kokol, Vojko Pogačar, Tomaž Železnik, Marjan Remec in Goran Medak. Na otvoritvi bo sodeloval Bojan Drobež s svojo glasbeno skupino. Presežke nazaj Črnomelj: združeno delo naj dobi nazaj svoj denar Za jutri so v Črnomlju napovedali nujen sklic delegatov zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, na katerem bo beseda tekla v glavnem o presežkih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v lanskem letu. Čeprav so načelna stališča popolnoma jasna, je črnomaljska občina ena redkih, kjer izvršni svet predlaga, naj bi te presežke vrnili združenemu delu, in sicer v obliki poračunanja v letošnjem letu. Gre za okoli 4,60 milijona dinarjev več zbranih sredstev, vendar pa naj bi od te vsote izločili 1,7 milijona, kolikor znaša lastni delež pri gradnji nove zdravstvene postaje v Vinici. Ta denar naj bi šel iz presežkov zdravstvene skupnosti, ki je v lanskem letu dobila 2,2 milijona dinaijev več, kot je bilo dogovorjeno. VISOKI PRIZNANJI SEVNIŠKIM RAKETARJEM V soboto je bila v Beogradu svečana seja ob 25—letnici Zveze astronavtično-raketnih organizacij Jugoslavije. Predsednik republike Josip Broz Tito je °b tem jubileju odlikoval organizacijo z redom republike s srebrnimi žarki. Brez priznanj ni ostal tudi sevniški klub Vega. Generalpolkovnik Enver Čema-lovič je sevniškemu klubu dodelil posebno priznanje, podobno priznanje je iz Slovenije dobil še klub Komarov iz Ljubljane. Duša sevniških raketarjev Marjan Zidarič je dobil iz rok fgenerala Čemaloviča zlato pla-. o ?veze astronavtičnih organizacij Jugoslavije. Komisija, izvršni svet, ki jih je imenoval so ocenile škodo na poljih in travnikih, na cestah, na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih, v vodnem gospodarstvu, industriji, električnem in telefonskem omrežju, v lovskih družinah, na družbenih posestvih, v hortikulturnih nasadih Gozdnega gospodarstva, na vrtnariji in na gradbišču v Čateških Toplicah. Skupna škoda je ocenjena na 23,407.500 dinarjev. Polovico je je nastalo na kmetijskih površinah, kar predstavlja hud udarec za kmečko prebiral stvo. Davčne olajšave pomenijo le simbolično pomoč. V brežiški občini sc namreč zbere od davka iz kmetijstva komaj dva milijona dinarjev. Tako bi z odpisom celotne vsote krili komaj 10 odst. letošnje škode. V resnici ni tak odpis niti možen, ker niso prizadeta vsa območja. Brežiška občina tokrat upravičeno pričakuje pomoč širše družbene skupnosti. Take upe je sicer gojila že zadnji dve leti zaradi hude pozebe v vinorodnih predelih, vendar na poslane vloge ni bilo nobenega odziva. Skoda je bila obakrat zelo velika Leta 1977 je ZA PUSTA NI PROMETNE MILICE — Prototip samopremikala je za pustno povorko zasnovala šentjemejska ,.Kurentova oblast”. Kreatoiji novega vozila zatrjujejo, da z lahkoto preskoči vse dolenjske cestne luknje. Morda se bodo zanj ogreli tudi v novomeškem IMV, saj bi šel dobro v denar. Več o letošnjem praznovanju Pusta si oglejte v reportaži na sedmi strani DL. (Foto: Janez Pavlin) Široka pot za akrilne kopalnice Po začetnih težavah se metliški tozd Novolesa, Tovarna kopalniške opreme, že ukvarja z ---------načrti za razširitev proizvodnje — Povpraševanje večje od proizvodnje Kljub uspešnemu drugemu polletju lanskega leta v metliškem ‘°zdu Novolesa, Tovarni kopalniške opreme, primanjkljaja, ki je ^tal v prvi polovici leta zaradi zagonskih stroškov, težav pri vPdjavi izključno domače tehnologije in drugih začetnih Problemov, niso mogli povsem nadoknaditi. S prodajo svojih izdelkov metliški °zd ni imel nikoli težav, nasprotno, Povpraševanje po njegovem programu. prvem te vrste v Jugoslaviji, je kot so njegove trenutne Proizvodne zmogljivosti Tudi za etos ne načrtujejo bistvene razši-ltve programa izdelkov kopalniške- ojačenega s poliuretanom, uvajajo pa nekaj novih oblikovalnih novosti, pa tudi izbira v sedanjih štirih barvah bo bogatejša za dve barvi. Prav tako naj bi se kadi, umivalniku, kabini za prho, omaricam pridužil še bide. Seveda zahteva vse to nove « O------— — —— UIUV. tjvfvua MII liVfO 1U IIV7TV programa iz akrilnega stejda,** ,Welticije, na katere se Vinji vrh zaslužil ime Ocenjena lanska letina, pripravljena na tradicionalni teden cvička — Najboljše vino na Vi njem vrhu Eno vemo zagotovo: dolenjskega človeka njegov cviček niti v najslabših letih ne bo pustil čisto praznih rok. Takorekoč v črnem obupu. Ko je lansko pomlad strupena slana požgala mladje na trtah, je kot otokom sredi morja velikodušno prizanesla nekaterim goricam, kot da bi upoštevala, da v žalost zaviti Dolenjci potrebujejo pijačo vsaj za svoj tradicionalni praznik, za teden cvička. Vinji vrh nad Belo cerkvijo je bil lani tak otok sreče. Ni le izjemno bogato obrodil, dal je tudi - kot se imenu spodobi -vrhunski cviček, kot je po dešifriranju v soboto popoldne v hotelu Metropol v Novem mestu ugotovila degustacijska komisija, ki jo je vodila prof. dr. Slavica Sikovec z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Desetčlanska komisija je ocenila 74 vzorcev, od katerih jih je kar 29, ali 39 odstotkov, prejelo več kot 14 točk in s tem diplomo, od 13 do 14 točk in priznanje je dobilo 20 vzorcev, 10 pa jih je prejelo oceno od 12 do 13 točk in pohvalo. Osem vzorcev vina je bilo ocenjenih kot neustreznih. Najboljši cviček sta lani pridelala Jože Selak iz Dobrave na Vinjem vrhu in Janez Lorenci iz Trebnjega v Gradišču. Njun cviček je dobil occno 14,9. Tretje mesto je dosegel Jože Jordan iz Draškovca s cvičkom, ki ga je pridelal na Vinjem vrhu (14,8 točk) četrto Marjan Kitar iz Dobruške vasi (14,7; Vinji vrh), 5. Janez Povšič iz Čučjc mlake pri Škocjanju (14,7, Vinji . vrh), 6. JOže Žarn, Vrholje pri Velikem trnu (14,6), 7. Ignac Kovačič iz NOvega mesta (14,6, Vinski dol), 8. Hneljnik Novo mesto (14,5, Grčevje), 9. Anton Tram te iz Dobruške vasi (14,4, Vinji vrh), 10. Rudi Barbo iz Novega mesta (14,4, Trška gora). Za tradicionalni teden cvička, ki bo od 16. do 18. marca spet v Novem mestu, v športni dvorani, je torej vino izbrano. „Pa ne tako slabo, kot bi verjetno pričakovali po hudi pozebi," je ugotovil dr. Dušan Terčelj, eden od ocenjevalcev. Na uho povedano: cviček tako in tako ne bi mogel biti nikoli tako slab, da ga Dolenjci ne bi spili . M. LEGAN E Prof. dr. Slavica Šikovec: tokrat je ona-vodla degustacijsko komisijo POSAVSKA ZBORNICA PRVIČ SKUPAJ V Čateških Toplicah bo jutri ustanovna skupščina medobčinske gospodarske zbornice za Posavje. Najprej se bodo delegati seznanili z delom področnega odbora zbornice v minulem letu. Po obravnavi tega poročila bodo sprejeli statut in delovni program medobčinske zbornice za letos, nato pa izvolili zbornične organe, predsednika, podpredsednika in sekretarja ter delegate za skupščino in koordinacijske odbore slovenske zbornice. Sedež posavske zbornice bo v Brežicah. OBISK REPUBLIŠKE DELEGACIJE 20. februarja je brežiško mladino obiskala delegacija predsedstva RK ZSMS. Tatjana Suhadolnik in Ladi-slav Gornik sta se najprej sešla s političnim aktivom občinske skupščine. Pogovarjali so se o družbenoekonomskih značilnosti občine ter o razmerah v kulturi, šolstvu ip. Gosta sta se zatem seznanila z delom mladih v brežiškem šolskem centru in v dobovškem -tozdu Vzdrževanje voz. Popoldne je bila seja predsedstva OK ZSMS, na kateri sta bila gosta seznanjena z delom in s težavami, s katerimi se srečujejo mladi v tej posavski občini. Za konec obiska sta Suha-dolnikova in Gornik obiskala še mlade v Krški vasi. MILAN JAZBEC V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme brez večjih padavin. Postopoma bo toplejše. »cajo, £0 okrepili velik del d drugim to Južne KRALJEVSKA DRUŽINA SE BO POVEČALA — Časniki so pred meseci na veliko pisali o poroki med jordanskim kraljem Huseinom in 27-letno, v ZDA rojeno kraljico Noor, kot je njeno novo ime. Povsem razumljivo je, da nekateri novinarji radi brskajo po privatnem življenju kraljev in kraljic. Tako so zdaj tudi odkrili, da jordanski kraljevski par septembra pričakuje naraščaj. (Telefoto : UPI) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED .i tedenski mozaik PREBI VAL STVO I AFRIKI se bo ob prelomu tisočletja podvojilo. Kot je sporočila francoska tiskovna agencija AFP, naj bi Afrika imela leta 2000 kar 800 milijonov prebivalcev. Zdaj na „črni celini" živi okoli 400 milijonov ljudi DELA ZNAMENITEGA FIZIKA EINSTEINA bodo lahko prebirali tudi Kitajci Knjiga, ki so jo pred dnevi natisnili v Šanghaju, je izšla v nakladi 40.000, obsega pa 28 del, kot tudi 21 sestavkov o življenju velikega znanstvenika. Poročajo, da so Kitajci knjigo izdali ob stoletnici rojstva slavnega , fizika. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Z VODO MANJ UMAZANIJE Tovarna „Djuro Salaj" v Krškem, Jedrska elektrarna in Vodna skupnost Dolenjske bodo že letos skupaj investirale v naprave za čiščenje odpadnih voda. Z združenimi močmi bodo tako preprečile onesnaževanje Save z raztopljenimi organskimi spojinami v kuhanem lugu, s premogovim pepelom, s tiskarsko in drugo umazanijo. Predvidene so še naprave za čiščenje zraka, kamor uhaja iz dimnikov veliko pepela. Tudi smrad bodo poskušali odpraviti. V Mariboru je bila proslava ob 35-letnici legendarnega partizanskega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Pohod je veliko prispeval h krepitvi bratstva in enotnosti ter je politično in vojaško razgibal Štajersko. Na slednje je opozoril tudi slavnostni govornik, sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je med drugim dejal: „Velika je obveznost borcev NOV, da na mlado generacijo prenašajo vse tiste najboljše človeške lastnosti, ki so krasile naše borce v času osvobodilne epopeje - ljubezen do Velika obveznost svobode, neomajnost, trdnost, vztrajnost, hrabrost, optimizem in vero v lastne moči. Mladim generacijam moramo sporočati resnico o veličini našega boja za svobodo, za ohranitev neodvisnosti, kajti samo tako bodo tudi mladi sposobni dosledno razvijati pridobitve osvobodilne vojne in samo tako bodo postali nosilci bodočih revolucionarnih gibanj današnjega in jutrišnjega boja za lepše življenje. Nikomur nismo in ne bomo dovoljevali, da bi nam vsiljeval svoje recepte in formule. Vemo, da naša pot nekaterim ni bila in še vedno ni všeč. To je seveda njihova stvar, saj tudi mi nismo vsiljevali naše poti nikomur in tega tudi ne bomo počeli. Vendar na žalost danes v svetu in v mednarodnem komunističnem gibanju navzlic formalno sprejetim in priznanim načelom o pravici do lastne poti, do neodvisnosti, odgovornosti pred lastnim delavskim razredom in enakopravnosti, še vedno obstajajo ne samo poskusi vmešavanja v notranje zadeve držav in partij, temveč tudi direktni posegi v njihovo ozemeljsko celovitost in nedotakljivost. Globoko se zavedamo, da je usoda naših narodov in narodnosti, našega delavskega razreda predvsem v naših rokah. Odvisna je od naše ustvarjalnosti, našega dela in naše enotnosti. Vsakdo, ki mu Jugoslavija takšna, kakršna je, torej samoupravna in neuvrščena, ni pogodu, mora računati z enotnostjo vseh naših ljudi, naših narodov in narodnosti in njihovo neomajno odločnostjo, da branijo pridobitve naše revolucije, socialistično samoupravljanje, nacionalno enakopravnost, neodvisnost in integriteto naše domovine .,.“ POPOLNA PODPORA V Beogradu je bila 20. februarja seja predsedstva CK ZKJ, na kateri šo sprejeli program aktivnosti pri uresničevanju pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, odgovornosti in uveljavljanju načela o enoletnem mandatu ter v njem tudi podčrtali: Predsedstvo je ugotovilo, da je pobuda tovariša Tita o razvijanju kolektivnega dela, odgovornosti in uveljavljanja načela enoletnega mandata predsednika oziroma predsedujočega naletela na popolno podporo komunistov, delovnih ljudi in občanov, organov in forumov, družbenopolitičnih organizacij, državnih in samoupravnih organov in organizacij v državi. Tam, kjer so za uresničevanje pobude tovariša Tita nujne spremembe v ustavah, statutih, zakonih in drugih splošnih aktih, je treba v normalnem postopku poskrbeti za preučevanje vseh vprašanj in izpeljati potrebne spremembe v normativnih aktih. Predsedstvo je sklenilo, da bo treba na temelju gradiva in razprave na seji izdelati enotno izhodišče in sklepe o uresničevanju pobude tovariša Tita v vseh organih in institucijah političnega sistema - od občine do federacije - ki naj bi jih pretehtali in sprejeli na naslednji seji Centralnega komiteja ZKJ. Na seji je predsedstvo razrešilo dolžnosti izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKJ tovariša Marka Orlandiča, ki odhaja na novo dolžnost, in za izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKJ izvolilo tovariša Svetozarja Durotovida, člana CK ZKJ. MILAN MEDEN Nesoglasja in nasprotja med posameznimi državami so vselej obstajala, toda le redke so se odločile za miroljubno pot reševanja odprtih vprašanj. V glavnem so pokale puške. Tako je bilo v preteklosti, tako je danes in, kot kaže, bo tako tudi v bodoče, kajti za zdaj ni nobenih trdnih zagotovil, da bi bilo lahko tudi drugače. Dosledno proti govorici pušk V tem trenutku ima svet še poseben razlog za to, da je lahko resno zaskrbljen in vznemirjen. Požar v jugovzhodni Aziji se namreč že nevarno zliva čez rob razumnosti. Z ekskalacijo vojaških spopadov med Kitajsko in Vietnamom mir in varnost nista še nikdar bila tako ogrožena kot prav zdaj. Oboroženi spopadi na In doki ta jskem polotoku niso samo občutno poslabšali mednarodni položaj, pač pa puščajo tudi nekaj odprtih vprašanj, ki so brez dvoma življenjsko pomembna za večino neodvisnih in suverenih držav, še posebej za neuvrščeni svet. Vprašanje, ki torej v tem okviru samo po sebi sili v ospredje, je: kako varne so lahko države, če se druge ne strinjajq z njihovo razvojno usmeritvijo? Vietnamska agresija na Kampučijo (ki vsekakor sodi v širši kontekst ostrih sovjet-sko-kitajskih nesoglasij) je več kot zgovoren dokaz za to. Kot je v naslednji fazi tudi kitajski prehod preko vietnamske meje Te akcije na Daljnem vzhodu torej terjajo od vseh, še posebej manjših in neuvrščenih držav še večjo budnost in temeljito pripravljenost braniti lastno neodvisnost. Žalostno je predvsem to, da je treba takšne dokaze v zadnjih časih iskati prav med socialističnimi državami, ki bi se že po svoji naravi morale boriti za mir in enakopravno sodelovanje. Vendar je vpliv velikih sil in zgodovinskih dediščin še močnejši kot pa doktrirana in družbena razvojna usmeritev. Jugoslavija je ob dogodkih v jugovzhodni Aziji izrazila globoko zaskrbljenost. Naša stališča v zvezi s tem so jasna, kot so bila tudi do vseh dosedanjih oboroženih spopadov. Vselej smo izhajali iz načel lastnine Združenih narodov ter politike neuvrščenosti V konkretnem primeru zahtevamo, naj se vse tuje čete umaknejo z vseh tujih ozemelj. Miroljubna pot razreševanja sporov je edina prava pot. Sleherno vmešavanje v notranje zadeve drugih smo vselej obsojali VASO GASAR - Izvolite zaključni račun, tovariš direktor! - Tovariš šol, dolavski trti vam pošilja ti dvo maski za pustno zabavo... - Zakaj pa dvef - So rekli, da imato dva obraza... e::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: PO PISANJU NEKEGA IRANSKEGA ČASNIKA, je letalo Boeing 707, privatna last Reze Pahlavija - pred časom so ga vrnili iz Maroka v Iran — zagotovo najdražje letalo na svetu V njem je bil šah obdan z , luksuzom in razkošnimi prostori, ki niso zaostajali za tistimi v njegovih dvorcih. To letalo naj bi stalo več kot 115 milijonov dolarjev / ..SUPERMAN" HELMUT SCHMIDT, „plašljivi“ in „negotovi“ ameriški predsednik Jimmy Carter in ..zavaljeni" šef bavarskih konservativcev Franz Strauss so najbolj navdihnili avtorje in izdelovalce velikih karnevalskih figur v ZRN. Pustni karnevali so bii v vseh večjih zahodnonemških mestih, ogledalo pa si jih je nad 100.000 ljudi Kritično o skupnih službah NAIROBt tanzanijske ugandski izgnanci, zavzele Ugande na jugozahodu, mesto Mbararo, glavno province, in Masako, 120 km jugozahodno od Kampale. AFP trdi, da se maršal Amin pripravlja na zadnjo bitko, zbirajoč sile okrog Kampale in letališča Entebe, po nekaterih vesteh naj bi prišlo na pomoč tudi 350 Iračanov in Palestincev. Od oktobra naj bi Ugandci izgubili 3000 mož, v njihovi vojski pa prihaja do razdora. Vse pogosteje v pretresu delo, učinkovitost in odgovornost skupnih služb Že od sprejema zakona o združenem delu se praktično ves č* ukvarjamo s samoupravno organiziranostjo delovne skupnosti skupnih služb. Kot vemo, je bilo v tem obdobju treba vsepovsod in ves čas razbijati nerazumevanja, nasprotovanja in zanikovanja novega položaja in vloge skupnih služb, bilo je nemalo resnih prepirov in pravih samoupravnih spopadov, ki ponekod še vedno trajajo. Toda, kot kaže, prizadevanja vendarle rojevanjo sadove, kijih ne gre zanemariti, temveč se nanje opreti. Tako smo iz štirih organizacij združenega dela te dni dobili vesti, da so delavci iz tozdov začeli odločneje govoriti o delu in učinkovitosti skupnih služb in jim zastavljati vprašanja, ki jih doslej nismo bili vajeni. Tako so ob snovanju plana v dveh od treh primerov enostavno zmanjšali sredstva, ki so jih lani dajali za skupne službe, ne da bi se v njih zmanjšalo število zaposlenih. To so utemeljili predvsem s tem, da nekaterih delovnih nalog, ki so jih obljubljali še lani, niso izpolnili, da njihovo delo ni sprotno in da niso dovolj jasno opredelili nalog za letošnje leto. To je sicer zbudilo nekaj hude krvi, vendar so potem eni in drugi našli kompromis, s katerim so spor zgladili. V enem od teh primerov pa se delavci skupnih služb na začetku sploh niso hoteli pogajati, temveč so takoj sklicali sestanek osnovne organizacije ZK in vso zadevo postavili na dnevni red. Kritična in samokritična TELEGRAMI ŽENEVA - V Ženevi si bodo do 7. marca vnovič prizadevali, da bi se razvite države in države v razvoju sporazumele o „načinu ravnanja" pri prenosu tehnologije. Pogovori o tem so se začeli novembra v okviru konference OZN, a brez kakršnegakoli uspeha, saj država, ki premore 90 odstotkov svetovne tehnologije, ne želi svojih izkušenj posredovati državam v razvoju pod sprejemljivimi pogoji. razprava pa je odkrito pokapala, da očitki nikakor ne letijo na vse delavce oziroma na vso skupno službo, temveč predvsem na nekatere posameznike, ki so hoteli še naprej delati tako, kot so to počeli leta in leta. Navajeni so bili, da jih ni nihče silil k delu, jih kritiziral ali jim očital, da nečesa pravočasno ali dovolj kakovostno niso naredili. Predvsem pa ni bilo nikakšnega nadzora nad njihovim delom in obnašanjem. Problem se je močno zaostril in bilo je precej hude krvi. Toda resnica je, da takšnih in podobnih primerov največkrat enostavno ni mogoče rešiti brez konfliktov. Očitno se je začelo nekaj spreminjati, čeprav je res, da prve lastovke še ne prinašajo pomladi. Vendar pa je vedno bolj očitno, da uspehe lahko prinaša samo stalna idejnopolitična akcija, ki mora biti usklajena in jasna. Že na njenem začetku smo nemalokrat opozarjali, da je treba najprej spremeniti zavest, ker brez tega ni mogoče pričakovati uspehov. In kot kaže, se je zavest le začela spreminjati. JANEZ KOROŠEC WASHINGTON - Člana ameriške vlade Brovvn in Schlesinger sta z določnejšimi in jasnejšimi besedami kot kdorkoli doslej napovedala, da bodo ZDA, če bo treba, z vojaško silo branile svoje interese na Bližnjem vzhodu in v Perzijskem zalivu. Obrambni minister Brown in minister za energetiko Schlesinger, ki je bil v Fordovi vladi prav tako sekretar za obrambo, sta poudarila, da je tak ameriški interes na primer nafta. TEHERAN - Namestnik iranskega premiera Amir Entezam je izjavil, da bo njegova država spet izvažala nafto čez petnajst dni. Iranska družba bo odločila o datumu, kdaj bodo nafto spet izvažali, pa tudi o količinah, namenjenih za izvoz. Iran zdaj proizvaja približno 700.000 sodčkov nafte na dan, kar je dovolj, da zadovolje potrebe domačega tržišča. Poprej je Iran, po velikosti drugi svetovni izvoznik surove nafte, proizvajal 6 milijonov sodčkov nafte na dan, od tega približno 5,4 milijona ton za izvoz. SALISBURY - Južnorodezijska vojaška letala so bombardirala angolsko ozemlje. Kot omenjajo časopisne agencije, so bila njihov cilj oporišča, v katerih urijo borce narodne revolucionarne armade Zimbabveja (Zipra), vojaškega krila patriotske fronte pod vodstvom Joshua Nkoma. ADEN, SANA, BEJRUT - Spopad med obema Jemenoma, ki ježe v petek prerasel okvir obmejnih sporov, se nadalje širi, in agencija AFP, sklicujoč se na iraško agencijo INA, poroča, da južnojemenske sile napredujejo na območju Hariba vzhodno od mesta Baidc v Severnem Jemcnu. Tu naj bi padla že tri mesta, Kataba, Murais in Beida. NEVARNO POČETJE — Požiganje travnatih rebri ob koncu zime povzroči vsako leto več gozdnih požarov in precej gospodarske škode. Kljub prizadevanjem gozdaijev te škodljive navade ni mogoče zatreti. Prejšnji teden je na ■"Jjkranjski strani Goijancev spet gorelo. (Foto: ;evtika \ SLOVESNOST PRED TEKOM - Preden so se udeleženci IV. roškega smučarskega teka za pokal TV-15 pognali po smučinah, je pionirska delegacija iz Dolenjskih Toplic takoj po slavnostnem govoru položila pred hišo, kjer so se zbirali partizanski kuriiji, venec. (Foto: J. Pezelj) VE SE, KOGA MOLSTI — Na noro nedeljo, se pravi pustno, so Semičani uresničili kup starih želja: dobili so krematorij, ker je njihovo pokopališče premajhno, frizerski salon, avtobusno postajo, na telefonsko omrežje pa so priključili 350 novih naročnikov. (Foto: B. Kočevar) »KRKA V POLFINALE — V tekmovanju , V zdravju je moč“ je ekipa ,JKike“ 23. februarja v novomeški športni dvorani premagala moštvo ,jSave“ iz Kranja ter se tako uvrstila v polfinale, kjer se bo pomerila z ravenskimi • železarji. Nastopili so tudi: humorist Vinko Šimek, ansambel Matiček, zbor Krke in oktet Save. 1 V NOVOTEHNI TUDI ČARAJO. . . Novomeško trgovsko podjetje Novotehna bo v Kandiji kmalu odprlo sodobno prodajalno avtomobilov z avtomobilskim salonom. Tam se, upajmo, ne bo zgodilo, kot i se je te dni Potem ko se je ! kupec iz Novotehne odpeljal z novo stoenko, je ugotovil, da so mu v avtomobilu zamenjali novo rezervno kolo. Se dan poprej je bila pod pokrovom povsem nedotaknjena guma, čez noč pa se je spremenila v neuporabno! Nove cene prinesle razočaranje Namesto gospodarske spodbude so povzročile črnoglede razprave in napovedi Razmere so najslabše v novomeški občini — Zaloge mesa ne zadoščajo niti za en dan Dolenjski kmetijci niso zadovoljni z novimi cenami goveda in mleka, pa tudi denarnim spodbujevalnim ukrepom (premija za mleko, regres za gnojila, prispevek za privezanega teleta) ne pripisujejo tolikšnega pome-in koristi, kot ga predlaga- Sejmišča NOVO MESTO: Zaradi mraza je bil ponedeljkov sejem spet manj obiskan kot običajno. Naprodaj je bilo 240 prašičev, od tega 26 starih nad tri mesece; prodanih pa skupno 154. Pujski so bili po 800 do 1.100 din, od tri do pet mesecev stari prašiči pa po 1.100 do 1.550 din. BREŽICE: Tokrat je bilo na sobotnem sejmu naprodaj 493 pujskov. Kupci so jih pokupili 384, po 41 do 42 dinarjev kilogram žive teže. na _____________,____o_ r___________ telj, republiški oz. zvezni izvršni svet. Se več: iz neobičajno črnoglede razprave na seji med-zadružnega sveta za Dolenjsko, ki je bila 23. februaija v Novem mestu, je bilo moč čutiti, da bodo sčasoma tudi tisti, ki še vztrajajo v kmetijstvu, v zasebnem in družbenem, vrgli puško v koruzo (če bo še kje kaj koruze, kot je posmehljivo pripomnil eden izmed razprav-Ijalcev). Natančnih podatkov nima nihče, toda trdili so, da je v času, ko so se poglavitni kmetijski pridelki podražili za 7 odst., cena reprodukcijskega materiala za kmetijstvo poskočila kar za 24 odst. Nove cene so zato le obliž, ne pa korenit ukrep. Kot primer so navajali mleko in meso, kot najvažnejša dolenjska tržna kmetijska proizvoda. Po novi ceni dobi kmet za liter mleka, namolzenega in oddanega v zimskem obdobju, skupaj s premijo ob povprečnem slovenskem odstotku tolšče (3,61 odst.) 4,64 din, v letnem obdobju pa 4,44 din. Ob tem, ko je za lanski november Kmetijski inštitut na boljših kmetijah, ki imajo povprečno 12 krav in 3.000 do 4.8j00 1 mleka na kravo, lastno ceno 5,18 din za liter mleka! Kmetovo delovno uro je za nameček obračunal le pol toliko, kot velja delovna ura sezonskega delavca! Kje so potem s stroški še manjše kmetije z manj kravami, ki jih je daleč največ. Na inštitutu in v Zadružni zvezi Slovenije se zavzemajo, da bi morali pri določanju cen vsaj delno upoštevati tudi stroškovno načelo, ki pa je bilo zavestno odpravljeno. Po oceni kmetijcev je tudi nova odkupna cena pitanega goveda premalo spodbudna. Kot je naglasil inž. Tone Robič iz Zadružne zveze Slovenije, bi namesto 29 dinarjev morali pitano govedo plačevati vsaj Kmetijski nasveti Novi kmetijski zakoni [ I) Ponavadi se v tem kmetijskem kotičku, namenjenem praktičnim vprašanjem, ogibljemo načelnih agrarnoekoriomskih m družbenopolitičnih vprašanj. Vendar so štirje novi kmetijski zakoni, ki jih je republiška skupščina sprejela tik pred iztekom lanskega leta, za kmetijstvo tako pomembni, da ni mogoče "M1"0 njih, zlasti še ker bo uresničevanje teh zakonov zahtevalo velik° zavestnih naporov in prizadevanj. Samodejno se razmere kmetijstvu ne bodo izboljševale, seveda ne samo v kmetijstvu. Kot je bilo mogoče ugotoviti tudi v nedavnem razgovoru s predstavniki republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo prehrano, novi kmetijski zakoni še niso „prebudili“ vseh za Zft°J kmetijstva odgovornih in zainteresiranih ljudi. Ua bi kot z injekcijo pospešili uresničevanje novih zakonov, so usklajeni z novo ustavo in zakonom o združenem delu, orajo v vseh občinah do sredine marca pripraviti javne razprave in pregled nalog v obliki akcijskega načrta ter se potem emudoma lotiti dela. Novi kmetijski zakoni tako globoko Posegajo v kmetijstvo, zadružništvo in lastništvo zemlje nasploh r tudi v širšo gospodarsko politiko in prostorske načrte, da "°a obotavljanje ali celo nenaklonjenost novostim slabe N . i°e predvsem za kmetijstvo samo. Naj po tem uvodu preidemo k stvari, k prvi novosti, k zakonu *dmževanju kmetov. Ta dovoljuje in spodbuja toliko oblik ruževanja, vse seveda na osnovi prostovoljnosti, enakopravni« in odprtosti, daje v resnici zelo široko uporaben. Združen "tet ima po zakonu vso besedo ™ *"Ai —»—« o , -- po zakonu vso besedo in tudi prednost v svoji gamzadji, to je osnovno vodilo, ki naj spodbuja k združevanju n s^edstev in zemlje. Iz te njegove ,,oblasti" izhajajo vse adaljnje posledice oz. ukrepi. sist onu 0 združevanju kmetov je zlasti natančno obdelan j ,ei^ ug°ta^janja in razporejanja celotnega prihodka in cel zahtevan je obračun poslovanja z združenimi kmeti čis?- 150 P°sameznih proizvodih, vse z željo, da bi bili računi ti m da bi kmetje svoji organizaciji zaupali. nsi0j . lnž M L. v nadaljevanje prihodnjič) Milan Alaievič, Cel/e BREME po 34 dinarjev. Ob višjih odkupnih cenah mesa in mleka pa bi morali bolje načrtovati in prevzemati le dogovorjeno proizvodnjo, ne pa vsega prepustiti naključju in igri trga. Potem bi lahko več naredili glede organiziranja v kmetijstvu, kar kmetijcem stalno očitajo kot največjo slabost. Tudi v Novem mestu so se zadružniki spraševali, kaj lahko ob takih tržnih odnosih korenitega ukrenejo, da bo kmetijstvo napredovalo. Ugotovitve so bile pesimistične: glede kadrov, skupnih akcij, krčenja živinoreje, perspektive zadružništva, glede premajhne enotnosti. Novomeška občina je pri vsem tem še na najslabšem. Razen mešalnice močnih krmil, ki pa se bori z izgubo, ne bo zgrajen noben večji objekt, načrtovan v srednjeročnem obdobju, ki se izteka. Osrednja Dolenjska nima ne klavnice, ne hladilnice, ne vinske kleti. Novo mesto, čeprav šteje že blizu 20.000 prebivalcev, nima zaloge mesa niti za en dan. Predolgo je bilo zagledano le v napredovanje industrije, potem pa se zdaj čudimo, da je ,,zaslovelo" kot najdražje jugoslo- vansko mesto. M. LEGAN SEJEM NA VESELI GORI Tradicionalni Gregorjev sejem na Veseli gori pri Šentrupertu bo 10. marca. Vinogradniki in kmetovalci bodo lahko na sejmu kupili kovaške izdelke mojstra Jožeta Mandlja iz Zagozda pri Dolah, prav tako trsne .in sadne sadike. Kratkovidno obotavljanje Pomisleki, besedičenje, izgovori, vse to kmetijstvu in pridelovanju hrane, ki je prednostna gospodarska dejavnost, ne more prinesti nobene koristi. Prinesla pa bi jo ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za pospeševanje kmetijstva, ki bi jih morali ustanoviti v vseh slovenskih občinah namesto kmetijskih skladov. Nekdanji kmetijski skladi se morajo tako rekoč preleviti v SIS, takšnaje zahteva nove ustave oz. zakona o združenem delu. Kmetijstvo pa ne bi bilo kmetijstvo, če se ravno pri njem ne bi posebej zataknilo. Ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za pospeševanje kmetijstva ni tako kot druge interesne skupnosti, urejene z zakonom, in nima stalnih virov denarja. Vse je prepuščeno dobri volji in razumevanju, ki pa je od občine do občine zelo različno. Za nameček se je stvar zataknila še pri tehnični izvedbi zbiranja denarja. Ce so v občini skupnost že ustanovili, ji ne morejo vsak mesec sproti nakazovati dogovorjenega deleža od kosmatih osebnih dohodkov, temveč šele po zaključnem računu in iz sklada skupne porabe, seveda ('e je kaj v njem. Na našem območju je krška občina že taka. To ni nikakršna sistemska, urejena rešitev za pomoč kmetijstvu, tako so ugotavljali tudi na seji medzadružnega sveta v Novem mestu 23. februarja, potem ko so se natančneje seznanili z razmerami na Dolenjskem, kjer je le v metliški občini mogoče glede tega pokazati nekaj več. Se najslabše je v novomeški občini, kjer je slišali celo tako „uteme-ljen" pomislek, namreč, da je samoupravnih interesnih skupnosti že tako in tako preveč. In še nekaj je treba pribiti: s prispevkom za pospeševanje kmetijstva je smiselno in pravično obremeniti potrošnjo, to je osebne dohodke vseh zaposlenih, ne le tistih, ki delajo v kmetijskih ali kmetijsko predelovalnih organizacijah. Tako bi v resnici prispevali za kmetijske pospeševalne akcije tisti, ki hrano uživajo, ne le tisti, ki jo v že tako težkih gospodarskih razmerah pridelujejo in zato potrebujejo družbeno pomoč in spodbudo. Kako, da ne spoznamo tako očitne nujnosti? M. L. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t 0 # * 0 0 0 0 i * * i i 4 0 4 0 4 4 0 * 0 4 0 0 0 0 4 0 4 4 \ * * 0 4 4 4 * 0 0 0 0 0 0 0 0 4 4 4 0 4 0 4 4 0 0 0 0 4 4 0 0 0 4 4 4 EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Uteja^ Tit Doberšek Ocenjevanje vin je v zadnjih petih letih postalo tradicija v jugovzhodnem (Posavskem) vinorodnem območju, in to od Bizeljskega, Čateža in Kostanjevice do Novega mesta in Semiča. Pri tem mnogim ni jasno strokovno gledanje na to opravilo. 0 pokušnji vina Normalno je, da se je ob pokušanju tako zanimive pijače, kot je vino, razvilo mnogo okusov in da slišimo veliko sodb in ocen o kvaliteti vina. Na eni strani imamo pridelovalce vina, na drugi strani potrošnike. Izjave, la jih slišimo, so velikokrat daleč od resnice. Med mnogimi ljubitelji vina so tudi dobri poznavalci, ki so s sistematičnim pristopom dvignili svojo vinsko kulturo. Vinska kultura je pri nas, žal, še na sorazmerno nizki stopnji, se pa razvija in širi med ljudmi. STROKOVNA POKUŠNJA Kvaliteto vina lahko ocenijo le strokovno kvalificirani pokuševalci (degustatorji). Ti ljudje imajo jasno -predstavo o možni kvaliteti v posameznem letniku in za posamezno vino. Svojo oceno da kvalificirani pokuševalec, neglede na lastno nagnjenje do tega ali drugega vina. Sposobnost ocenjevanja so si ti strokovnjaki pridobili z dolgoletnimi vajami ali so za to naravno nadarjeni. Pri ocenjevanju so zaposlena naslednja čutila: vid, vonj in okus. ČUTILA Z vidom ocenjujemo zunanjo podobo, sijaj in barvo vina. Ugotovljeno je, da je okrog 25 % moških manj sposobnih ocenjevati nianso barve, kot to lahko zaznajo ženske. Vonj je velikega pomena pri ocenjevanju vina. Zelo malo ljudi je, ki nimajo razvitega čutila vonja. Ob pokušnji vina mora biti degustator popolnoma zdrav. Kako vonjamo? V nosu je rumena pega s površino 2,5 cm2. Vhod do pege je zelo ozek, zato prihaja do nje zelo malo zraka. Čutilo se hitio utrudi, zato je prvi vtis, ko vino povohamo, najnatančnejši. Do naslednjega vohanja moramo počakati približno 15 sekund. Tako smo skozi nos zaznali cvetico vina, ki mora biti pri zdravem vinu precizna glede na sorto in poreklo. Ko zaužijemo požirek, zaznamo iz grla nazaj v nos s pomočjo rumene pege aromo in buket, ki mora tudi ustrezati označbi vina. Čutila za sladko, kislo, slano in grenko se nahajajo na površini jezika in z vsemi čutili zaznavamo okus vina. Za kosmatost ni čutila, temveč je to občutek, ki ga zaznamo s tipom jezika in je odvisen od viskoznosti vina. Občutek toplote zaznamo z vsemi usti, to je od ustnic do jezika. Pri temperaturi 35 °C je povečan občutek za sladko, kislo, pri temperaturi 10°C je povečan občutek za grenko -hladna rdeča vina delujejo bolj kosmato - grenko. Na oceno vina vplivajo še fiziološki in psihološki faktorji. Fiziološki faktor Nekdo ima, recimo, bolj razvito čutilo za vonj. Zato lahko pride do različnih ocen. S staranjem se sposobnosti za ocenjevanje vina zgubljajo. Najprimernejša starost je 20 do 40 let, običajna 30 do 60 let. Izkušeni in stalno trenirani pokuševalci niti v pozni starosti ne zgubijo sposobnosti. Preizkušali so sposobnost pokuševalcev glede na starost in ugotovili, da so se trenirani starejši degustatorji bolj obnesli kot mladi. Psihološki faktor 1. Spomin. Pokuševalec mora imeti odličen spomin, sicer lahko pozabi, kako je ocenjeval prejšnje vzorce. 2. Motiviranje. Degustator pokuša vina iz želje po reputaciji ali pa želi na ta način vzbuditi pozornost, lahko pa je razlog tudi denarna nagrada. 3. Koncentracija. Pokuševalec mora imeti veliko sposobnost koncentracije, ker je potrebno istočasno upoštevati vse faktorje, ki vplivajo na oceno vina, in ugotavljati skladnost med faktorji. 4. Moč vplivanja. Pokuševalci ne smejo med seboj posameznih vin komentirati. Ni dovoljena niti mimika obraza. Zaradi objektivnosti je nujno preprečiti vizualne in akustične stike med pokuševalci. Samodisciplina pokuševalcev je po izkušnjah kratkotrajna- Da bi onemogočili medsebojno komuniciranje degustatorjev, je potrebno, da ima vsak svojo kabino. O psiholoških napakah pri pokušnji vin in ostalih pogojih pokušnje vina bomo pisali drugič. Inž. JULIJ NEMANIČ S * H S S N ! i s s I i DOLENJSKI UST I HIŠA KARLOVACKEGA so se 24. februaija zbrali št časopis Karlovački tjednik. INKOP: KAKO DO VEČJEGA DOHODKA V okviru akcije ..Zaključni račun 78“ in ukrepov za 1979 bodo v Inkopu v Kočevju posvetili večjo pozornost informiranju. Prizadevali si bodo za večje osebne dohodke in skupno porabo, vendar le na osnovi ustrezno večjega dohodka in večje produktivnosti. Stroške bodo še naprej analitično spremljali vsak mesec. Na trg pa bodo skušali pošiljati predvsem proizvode, ki bodo prinašali več dohodka. Pri ugotavljanju poslovnih rezultatov bodo svoje dosežke primerjali z dosežki sorodnih OZD Slovenije in Jugoslavije. Več pozornosti bodo posvetili tudi samoupravni organiziranosti in svobodni menjavi dela. J. P. DOLENJSKE TOPLICE: NAŠA BESEDA 79 Področna prireditev .Naša beseda ,79’, ki pomeni pregled, oceno in prikaz ustvarjalnih dosežkov mladih kulturnih skupin v enem letu na vseh področjih kulturnih dejavnosti, bo za mlade iz novomeške in trebanjske občine 2. .3. in 4. marca v Dolenjskih Toplicah. Nastopili bodo člani novomeškega Pionirskega gledališča Dušan Jereb, KUD Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic, Folklorna skupina Kres, novomeški Plesni klub, učenci Glasbene šole, literarna skupina iz Šentruperta itd. SEVNICA: LETO POSODABLJANJA OPREME Delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v Sevnici na zasedanju v ponedeljek niso imeli bistvenih pripomb na predlog resolucije o gospodarjenju v letošnjem letu. Ko je bil v obravnavi še osnutek, si je to gradivo nabralo največ pripomb ravno na zasedanju tega zbora. Večina organizacij združenega dela se letos odloča za večje naložbe pri posodabljanju opreme. Med novimi naložbami bo največja v Lisci. Nova tovarna elastičnih pletenin, ki naj bi jo zgradili na območju manj razvite krajevne skupnosti Za-bukovje v vrednosti nad 198 milijonov dinarjev, naj bi nadomestila uvoz surovin za tovrstno konfekcijo. To leto nameravajo vložiti v občini 15 milijonov v novi rudnik kremenčevega peska v Lončarjevem dolu jn manjšo separacijo. A. 2. ROJSTNA Adlešičih ustvarjajo časopis TJEDNIKA - Pri hiši Ivana Adlešiča, po domače pri Tojagini, v številni domačini, gostje in vse generacije novinaijev, ki že 35 let tjednik. Prav v tej hiši se je 25. februarja 1944 v vojni vihri rodila prva številka tega časopisa. V spomin na ta dogodek je podpredsednik izvršnega odbora sabora Hrvatske Emil Ludviger odkril spominsko ploščo, krajani in pionirji Adlešičev pa so pripravili krajši kulturni program. Kolektivu Kariovačkega tjednika za jubilej čestita tudi naša delovna organizacija. (Foto-Markelj) Rog ni več družbena desetnica Partizanski Rog z barakami in drugimi spomeniki iz NOB ter s svojskim naravnim okoljem in znamenitostmi postaja varovanec vse večjega števila zainteresiranih družbenih dejavnikov — Na današnjem zboru podpisnikov posebnega družbenega dogovora o Rogu bo tekla beseda tudi o letošnjem načrtu Minila so tri leta, kar je bila ustanovljena posebna interesna skupnost za ohranitev in varnost spomeniškega območja partizanskega Roga. Uspehi, doseženi iz zastavljene dejavnosti, kažejo, da se je v celoti posrečila zamisel, po kateri naj bi prevzel skrb za vzdrževanje in zavarovanje spomenikov NOB kar najširši krog zainteresiranih. ‘Do zdaj tvorijo ta krog vsi tako imenovani lokalni dejavniki v krajevnih skupnostih in občinah, delovne organizacije in SIS pa znanstvene in strokovne ustanove. tvorno vključile zlasti pri sanaciji Starih žag. Akcija se je načrtno začela z družbenim dogovorom o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov ter naravnih znamenitosti na Rogu. Na začetku je ta dokument podpisalo 34 podpisnikov, kasneje se jih je vključilo še 21, tako da je danes vseh podpisnikov že 55. To vsekakor dokazuje pripravljenost delovnih ljudi in občanov, delovnih organizacij, skupnosti in strokovnjakov. Med podpisniki še ni nekaterih delovnih organizacij, ki bi se lahko *: “ tako množično Področni kviz ,.Mladi in kmetijstvo" v Metliki zelo uspel — Deset ekip, najboljša pa brežiška Na področnem tekmovanju „Mladi in kmetijstvo" se je zadnjo soboto v Metliki pomerilo kar deset ekip mladih zadružnikov iz vseh dolenjskih in posavskih občin. To je doslej največja udeležba tekmovalcev, ki so pokazali nadvse zadovoljivo znanje o sadjarstvu, kmetijski mehanizaciji/poljedelstvu, živinoreji, vinogradništvu in kmetijski zakonodaji. Pred kvizom so si nastopajoči in gledalci ogledali vinsko klet, o delu in razvojnih načrtih Kmetijske zadruge Metlika je govoril direktor inž« Janez Gačnik, v imenu republiške konference ZSMS pa je navzoče pozdravil predsednik komisije mladih v kmetijstvu Franc Pribožič, ki je poudaril, da je tako številna udeležba tekmujočih gotovo rezultat široke družbene akcije, ki poteka že nekaj let in odpira kmetijstvu lepšo prihodnost. Kot rečeno, mladi zadružniki so pokazali zavidljivo raven znanja, zmagovalec pa ni bil znan celo po zadnjem sklopu vprašanj. Ekipi iz Krškega in Brežic sta zato odgovarjali še na dodatna vprašanja. Boljši so bili Brežičani in tako bodo Dolenjsko in Posavje na republiškem tekmovanju zastopali Datko Lapuh, Slavko Petan in Andrej Urek, sicer učenci novomeškega KSC Grm. Tretje mesto je osvojila ekipa KSC Grm. Kviz sta zgledno pripravili metliška KZ in OK ZSMS Metlika, med tekmovalnimi točkami, ki jih je duhovito povezoval Toni Gašperič, so nastopili tudi belokranjski tamburaši, igralec na orglice in metliške osnovnošolke s flavtami, vsi tekmovalci pa so prejeli darila. D. R. ODREZALI SO SE — Na področnem tekmovanju „Mladi in kmetijstvo" so zrnati Brežičani D. Lapuh, A. Urek in S. Pefcm, ki se bodo udeležili republiškega tekmovanja. (Foto: Urbanistično načrtovanje je bilo opravljeno za večji del Roga, dela pa je vodil inž./Dto Jugovec. Zataknilo se je pri topografiji, ker Muzej revolucije iz Ljubljane ni mogel dati na voljo strokovnjakov zaradi preobilice lastnega dela. Pomemben korak naprej je bil narejen pri zavarovanju okolja na Rogu, še posebej na območju Baze 20. Osnovo za to je položil Zavod SRS za spomeniško varstvo, ki je v raziskovalno nalogo , .Spomeniki -NOB v naravnem okolju" vključil in strokovno obdelal tudi Rog, tej nalogi pa naj bi sledila še posebna študija. Zavod je pripravil tudi predlog dokumenta (odloka), s katerim naj bi občine (Snomelj, Kočevje in Novo mesto uredile varstvo kulture zemljišč v spomeniškem okolju Roga. Gozdni gospodarstvi v Kočevju in Novem mestu sta lani začeli z nekaterimi posegi za neposredno zavarovanje okolja. Tako so na Bazi 20 uredili dostopne poti in zasadili po. 1.000 sadik jelke in bukve na tem območju. To je poskus, ki naj bi pokazal, kako in s kakšnim podmladkom bi mogli najhitreje obnoviti gozd. Pri proučevanju načrta za Stare žage so ugotovili, da bo obnova partizanskih delavnic strokovno zahtevnejša in reševanje problematike dolgotrajnejše, kot je bilo videti sprva. Delavnice in vsi drugi objekti na tem območju so v treh desetletjih propadli Iz študije, ki jo je naredil inž. Oto Jugovec, strokovnjak ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo, je razvidno, da večine objektov ni moč rešiti, da pa bi nekatere mogli za silo sanirati. O letošnjem načrtu bo tekla beseda jutri v Dolenjskih Toplicah, kjer bo zbor podpisnikov družbenega dogovora o Rogu. Iz predloga je razvidno, da bo letos opravljenih za 667.000 dinarjev dolgoročnih in za kakih 311.000 dinarjev kratkoročnih nalog. Med prve štejejo nadaljnja urbanizacija Roga, izdelava partizanske topografije, inventarizacija muzejskih predmetov, naravovarstveni ukrepi, urejanje zbirke naravnih posebnosti Roga, prikaz zgodovine Žage in začetek sanacijskih del za partizanske delavnice v Starih žagah. I. ZORAN Raziskovanje zaostaja Iz odprtega pisma Raziskovalne skupnosti Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije je naslovila na delovne ljudi Slovenije, posebej pa še podpisnike sporazuma, odprto pismo, v katerem opozarja, da se planska predvidevanja na področju raziskovalne dejavnosti ne uresničujejo v celoti, kar po svoje prispeva tudi k prepočasni rasti produktivnosti dela, ima pa še druge slabe posledice. Iz obširnega odprtega pisma povzemamo nekatere najvažnejše ugotovitve. Potekel je rok, določen za obravnavanje in analiziranje lanskega gospodarjenja, v drugo polovico pa se je prevesilo tudi srednjeročno plansko obdobje. Raziskovalna skupnost Slovenije posebej opozaija na uresničevanje tistega dela samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, s katerim smo se zavezali, da bomo nenehno večali delež znanja v strukturi svojega dela in s tem uveljavljali raziskovalno dejavnost kot sestavino družbenega dela. Vedno večjo prednost bomo dajali domačemu znanju in domači tehnologiji. Ugotovili smo, da bo obseg vlaganj na posameznih področij dela različen, in ocenili, da bodo potrebe po raziskovalnih rezultatih v petletnemu obdobju v povprečju zahtevale naslednje orientacijsko višino vlaganj: industrija in rudarstvo 2,01 odst., kmetijstvo 1,65, go- zdarstvo 1,3, gradbeništvo 1,4, promet 1,52, trgovina 1,11, gostinstvo 0,8, obrt 0,7, družbene dejavnosti in uprava 1,5 in druge dejavnosti 1,5 odstotka. S takim vlaganjem bi uresničili tudi določila družbenega načrta razvoja Slovenije za obdobje 1976-1980, ki je predvidel,' da bodo celotna vlaganja v raziskovalno dejavnost do leta 1980 narasla na 2 odstotka družbenega proizvoda. Od tega naj bi 0,35 odst. združevali za skupni raziskovalni program pri RSS, s preostalim denarjem za raziskovanje pa bi razpolagale organizacije združenega dela same. Analiza je pokazala, da se planska predvidevanja ne uresničujejo v celoti in da na področju uveljavljanja raziskovalne dejavnosti še vedno zaostajamo. Republiška raziskovalna skupnost meni, da so dosežki raziskovalnega dela še vedno preveč oddaljeni od združenega dela. Skupnost se obrača na delavce v združenem delu in občane, naj ob razpravah ob zaključnih računih in podobnih priložnostih pregledajo uresničevanje planskih dokumentov tudi s stališča uveljavljanja raziskovalne dejavnosti. V odprtem pismu raziskovalna skupnost poziva področne in občinske raziskovalne skupnosti, naj spodbudijo široko družbeno akcijo, da bi povečali viogo dosežkov raziskovalne dejavnosti v našem gospodarstvu. Stare težave v novi preobleki javni razpravi so spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za razvoj elektroenergetike za obdobje do 1980 - Za pripombe je čas do srede marca „Ne gre za povečanje zdajšnjih obveznosti gospodarstva do skupnosti za elektrogospodarstvo, ampak za uslugo, ki je v korist vsem," so poudarili na posvetu, ki ga je za štiri dolenjske občine sklicala 26. februaija skupnost za elektrogospodarstvo Slovenije v Novem mestu. Več kot mesec dni je že odprta javna razprava o spremembah samoupravnega sporazuma, v katerem gre v glavnem za usmeritve, predvidene s planom, ki pa jih je čas prerasel, ali pa za naloge, ki jih ni bilo možno povsem uresničiti. Mišljene so pri tem predvsem investicije. Kot so poudarili na posvetu, gre upoštevati, daje na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji zadnja leta dosežen viden napredek, ki se je pokazal posebno v minulem letu. Medtem ko je na področju celotne države veljala redukcija toka, v Sloveniji glede tega ni bilo potrebno zategovati pasu. Razen tega je bila zgrajena vrsta pomembnih objektov, nekateri pa so še v gradnji, vendar planirana stopnja podražitev ne ustreza resničnim. Prav zato zmanjkuje denarja za že začete, deloma pa še za nove investicije na področju elektrogospodarstva, od katerih pa so odvisni porabniki energije. Znano je, da je združeno delo leta 1976 zaradi navedenih težav pristalo na 50-odstotno povečanje prispev- kov, ki naj bi jih samoupravna skupnost elektrogospodarstva vrnila v letu 1979 oziroma 1980. Nove podražitve spet ogrožajo dograditev objektov, zato je v spremembah sporazuma predvidena rešitev v dveh inačicah. Ali naj bi združeno delo takrat pristalo na trajno združitev teh sredstev, ki se nabirajo namen- sko za investicije, ali pa naj bi vsaj pristalo na preložitev vračila na leto 1981 oziroma 1982. Tudi Dolenjska je v srednjeročnem investicijskem planu, za katerega na tak način združujemo sredstva, precej zastopana, zato so na posvetu menili, da bi v združenem delu pri odločitvah o teh dveh možnostih vsekakor izbrali eno. Sicer gradenj prav tako ne bo možno dokončati in bi morali pač manjkajoča sredstva iskati na drug način. Zagon pri gradnji domov Sevnica: prednosti navezave požarnega varstva na združeno delo — Vrsta gasilskih društev gradi ali preureja domove Na konferenci Občinske ga-sildce zveze v Sevnici so 23. februaija med drugim slišali za sveže podatke z zasedanja republiške Gasilske zveze: rdeči petelin je lani upepelil za 140 milijonov družbenega premoženja. Prostovoljno gasilstvo ima zato vsekakor veliko vlogo in odgovornost. Še dva zaključna računa pod streho V Novem mestu sta zasedali skupščini izobraževalne in kulturne skupnosti Te dni je tudi za samoupravne interesne skupnosti prišel čas za poračuni z minulim letom. V ponedeljek, 26. februaija, sta v Novem mestu med drugim zasedali skupščini izobraževalne in kulturne skupnosti. Medtem ko je imela prva na dnevnem redu tudi program dela in denarni načrt za letos, je druga razpravljala predvsem o zaključnem računu za leto 1978. Izobraževalna skupnost je imela je znašal dodatek za težja delovna lani, kot je razvidno iz njenega zaključnega računa, okoli 151,5 milijona dinarjev prihodkov, vseh odhodkov pa 141,2 milijona. Čisti presežek zbranega denaija nad dogovorjeno višino po samoupravnem sporazumu znaša okoli 10,2 milijona dinarjev. Za 38 oddelkov male šole so odšteli 765.000, za obvezni program osnovnih šol je šlo nad 76 milijonov. Nekaj več kot pol milijona dinarjev mesta; takih je bilo samo na prevol ski osemletki 14- V celodnevni osnovni šoli je delalo 41 oddelkov, 52 oddelkov pa je imelo podaljšano bivanje. Izobraževalna skupnost je financirala tudi dodatni občinski program (glasbena šola, vzgojna posvetovalnica, zavod za izobraževanje kadrov, hospitacijsko dejavnost itd.). Letos načrtuje izobraževalna skupnost za 183 milijonov dinarjev prihodkov oziroma za 20,86 odstotka več denarja, kot ga je zbrala lani. Financirala bo dejavnost osnovnih šol (celodnevna šola bo v 41 oddelkih s 1115 učenci) in številne druge dejavnosti. Pripravljeno pa bo tudi vse potrebno za izvedbo referenduma o uvedbi samoprispevka občanov in delovnih organizacij za šolske naložbe v novem srednjeročnem obdobju 1979 - 1985. Kulturna skupnost pa je imela ob skupnem odhodku okoli 41,4 milijona dinarjev za malo manj kot 1,5 milijona presežka. Skupščina je ugotovila, da so bili programi uresničeni, med pomemben uspeh pa šteje zgraditev novega muzeja NOB v Novem mestu. Gasilci sevniške občine so morali lani pomagati v sedmih primerih, od tega pri petih požarih. Skrbi jih naraščanje klicev na pomoč pri prometnih nesrečah, za kar niso ; primerno opremljeni. Minulo leto je bilo prav gotovo eno najbolj uspešnih pri delu z najmlajšimi. Občinskega tekmovanja ' se je, denimo, udeležilo skoraj 200 i pionirjev-gasilcev, mladink in mla-dincev. V tem tednu bodo opravili ; še preostali del izpitov za podčast-; nike. Skupaj s častniki je te tečaje ! obiskovalo 90 gasilcev iz večine društev na terenu. Hvalevredno je sodelovanje z osnovnimi šolami. Sevniška občina je bila med prvimi, ki je oblikovala samoupravno skupnost požarnega varstva. Prvi j sadovi so že očitni. Gasilci niso več obsojeni zgolj na moledovanje za prostovoljne prispevke. Prenekatero društvo je nemalo vložilo v opremo. ; Več društev se loteva novogradenj ali dograjevanj gasilskih domov. Gradnjam zato namenjajo tudi večino denaija v finančnem načrtu, sledi nabava opreme in izobraževanje. Pri letošnjem delu morajo računati na vrsto nalog vseh gasilcev v Posavju. Prihodnje leto bo v Brežicah kongres slovenskih gasilcev. Krška Občinska gasilska zveza je za letos pobudnik posebnega tekmovanja žena-gasilk. a. Železnik pisma in odmevi Za razcvet taborništva Enoletni obračun novomeških tabornikov — Malo denarja PROSLAVA NA DAN KAJUHOVE SMRTI Pionirski odred naše šole nosi ime P° partizanskem pesniku Karlu Destovniku-Kajuhu, na dan pesnikove smrti, 22. februarja, pa imamo odredni praznik. Letos, ko je minilo že 35 let od Kajuhove tragične smrti, smo spomin na padlega pesnika spet počastili s proslavo. V kulturnem programu so sodelovali elani mladinskega pevskega zbora in recitatorji. IRENA URSlC , novin. krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško ZANIMIV OGLED ISKRE Za šolaije so zanimivi ogledi tovarn. Mi smo 21. februarja obiskali žužemberško Iskro. V njej je zaposlenih okoli 400 delavcev. Razkazali so nam stroje in izdelke. Zanimivo je bilo videti delavko, ki je delala kar pri treh stojih hkrati. ROBERT KUHELJ OŠ Žužemberk OBISKALI SMO DOLENJSKI LIST V ponedeljek, 19. februarja, smo člani gimnazijskega novinarskega krožka obiskali uredništvo Dolenjskega lista. Glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista Marjan Legan ter Tone Gošnik sta nam opisala glavne značilnosti tega lista.'Zanimiv je podatek, da kar 96 % naklade odpade na stalne naročnike. Dolenjski list prodajajo po vsej domovini in v 25 tujih državah. Novinarjevo delo je javno, zato je še toliko bolj odgovorno. Njegove članke jezikovno pregleda lektor, potujejo pa še skozi mnoge roke, da nastane časopis. Ker Dolenjski list zdaj deluje v neustreznih prostorih, se namerava združiti s Knjigotiskom, potem pa nameravata skupaj zgraditi nove prostore. IRENA GRAHEK GIMNAZIJA NOVO MESTO Črno - beli mik Kmalu III. razstava mladinske fotografije Člani novomeškega izvršnega odbora Foto-kino kluba razpisujejo tradicionalno III. razstavo mladinske amaterske črno-bele fotografije, ki jo bodo pripravili v sodelovanju z Domom JLA. Pokrovitelj prireditve bo novomeška Zveza organizacij za tehnično kulturo. Razstavljali bodo lahko vsi mladinci in mladinke s področja Slovenije, vsak avtor pa lahko pošlje največ 6 del. Obvezen format fotografij, ki ne smejo biti kaširane, je 30x40 cm. Zainteresirani morajo poslati svoje izdelke najkasneje do 16. marca, in sicer na naslov: FKK Novo mesto, Novi trg 8, p.p., 6. Otvoritev razstave bo 6. aprila °b 17.30 v domu JLA, mladi fotografi pa naj pošljejo fotografije na temo portret in 'prosto’. Prehodni pokal Zveze organizacij za tehnično kulturo dobi klub ali krožek, ki bo imel največji seštevek točk razstavlje-nih fotografij. Pri portretu bodo Podelili tri nagrade in tri p oh va-le> pri temi 'prosto’ pa nagrade, Pohvale, prav tako tudi za kolekcijske fotografije. Obenem člani Foto-kino kluba obveščajo, da bodo v kratkem pripravili kino tečaj za 8- in b-milimetrske filme. Zainteresirani naj se oglasijo v prostorih Ljudske tehnike, in sicer ob torkih od 17. do 20. ure. 16. februarja smo se v Muzeju NOB v Novem mestu zbrali delegati 320 članov iz 6 čet in 2 klubov Odreda gorjanskih tabornikov na letno 'konferenco. Iz poročil načelnikov čet in načelnika odreda Tomaža Dobovška smo slišali, da je bil enotni delovni načrt skoraj v celoti uresničen. Udeležili smo se tradicionalnih republiških pohodov „Po poteh partizanske Jelovice" in „Ob žici okupirane Ljubljane". Med zvezno akcijo ..Taborniki, mirno - pozdrav Titu!" smo organizirali v Novein mestu igro Kurir in taborni ogenj. Letni tabor na Valeti je uspel; veliko je bilo pridobljenih novih veščin. Več tabornikov je bilo v gozdni šoli v Bohinju. Aktivni smo bili tudi pri čiščenju in varovanju našega okolja. Novembra je odred organiziral vodniški tečaj, ki ga je uspešno opravilo 30 članov. Tečaj smo sklenili z zimsko gozdno šolo na Gorjancih. Program je obsegal še precej drugih akcij, izletov in sestankov, kjer je bil vedno prisoten naš osred- nji namen: priprava članov na življenje in delo v naravi. Konferenca je okrcala tudi neresnost in neaktivnost posameznikov v odredu. Premalo smo se tudi povezovali z drugimi in s sorodnimi organizacijami. Po poročilih so delegati enot v razpravi poudarili, daje med četami premalo sodelovanja. V naših vrstah je zlasti premalo starejših, ki bi z izkušnjami lahko pripomogli k nadaljnjemu razcvetu taborništva. Letos bo več množičnih akcij tabornikov, jeseni pa bomo sodelovali v akciji „Nič nas ne sme presenetiti", ki jo bomo v Sloveniji tokrat prvič izvajali. Iz dobrih pobud in predlogov delegatov bo sestavljen delovni načrt, v katerem je v ospredju mnogoboj, propagandni tabor in še marsikaj. -Poročilo blagajne je bilo žalostno: organizacija nima prave, predvsem pa ne potrebne pomoči. Čeprav šo taborniki znani zaradi svoje skromnosti, brez denarja le ne znajo delovati. MARUŠA PEZD1Č Vsak bo nekoč star Zaplet ob financiranju gradnje doma za ostarele Za nesreče smo vsi krivi Vsakdo je malo kriv za vse hujše razmere v našem prometu — Discipliniranost in spoštovanje predpis^ Z naraščajočim prometom na naših cestah narašča tudi število prometnih nesreč. Eden od glavnih vzrokov za veliko materialno škodo in izgubo človeških življenj je subjektivnega značaja - krivec je soudeleženec v prometu. Še vedno ugotavljamo, da udeleženci v prometu niso dovolj disciplinirani, da premalo upoštevajo prometne predpise, prav tako pa se na vožnjo duševno in telesno pripravlja-■ jo. Pogosto je že razmišljenost dovolj za usodno trčenje. Tudi utrujenost in alkoholizem prispevata OBISKAL NAS JE NOVINAR Našo šolo je obiskal novinar revije „Pionir“, Igor Longyka. Zanimalo ga je delovanje biološkega, novinarskega in fotografskega krcžka. Svetoval nam je, kako naj popestrimo naše glasilo. MARKO KOCUTAR lit.-nov. krožek OŠ Žužemberk veliko k tragični bilanci. Znanstveno je dokazano, da ne drži trditev nekaterih, češ da v vinjenem stanju bolje vozijo. Med objektivnimi vzroki so slabe ceste, vendar se nanje ne bi smeli toliko izgovarjati, saj je treba pri vožnji upoštevati vozne razmere. Poleg tega je znano, da se najhujše nesreče pripete prav na dobro urejenih hitrih cestah. Po svetu se trudijo, da bi problem prometnih nesreč proučevali na povsem znanstven način, in se s tem ukvarjajo posebne znanstvene institucije. Mislim, da bi za naše razmere veliko naredili, če bi nam uspelo združiti skupna prizadevanja s prizadevanji posameznikov za večje upoštevanje prometnih predpisov. Varnost v prometu je namreč sestavni del družbene samozaščite, zato je ne smemo zanemarjati. Od nas samih je veliko odvisno, ali bomo varni v prometu ali ne. ALOJZ LJUBI Cemvica Znano je, da se v Šmihelu gradi prvi dom za starejše občane v novomeški občini in da po zatrdilu strokovnih služb, ki se s tem ukvarjajo, mnogi že težko čakajo, da se bodo odprla vrata ustanove. Do gradnje je prišlo s težko muko in po mnogih prepričevanjih, sodelujejo pa s prispevki tudi nekatere druge sosednje občine, ki so interesenti za določeno število postelj. Neprijetno je, ker so se priprave za gradnjo začele ob prvotnem predračunu, ki je znašal nekaj nad 30 milijonov dinarjev, ko pa je lani prišlo do začetka del, je bil novi predračun preko 80 milijonov. K sofinanciranju so pritegnili vse možne investitorje, med drugim sredstva občinske stanovanjske skupnosti. Lani je šlo v ta namen iz sklada za družbeno pomoč (solidarnostna sredstva) okrog 7 milijonov dinarjev, za leto 1979 je v planu še dodatnih 10 milijonov. To pa je delegacijo v tovarni Krka zbodlo in je na skupščini nastopila proti, češ da se iz tega sklada ne bi smelo dajati za stare občane. V zakonu, po izjavi Krkinih delegatov, piše, da so sredstva strogo namenska, po drugi strani pa so sklenjeni razni sporazumi (po vsej Sloveniji), ki celo nalagajo stanovanjskim skupnostim dolžnost pomagati pri gradnji domov za starejše. Kakorkoli že, novomeški dom za ostarele ne bo v občini ne prva in najbrž tudi ne zadnja investicija, v katero smo se spustili brez popolnega kritja sredstev ob začetku gradnje. Če pa bi tehtali, katera od takih investicij je bolj -potrebna, in bi pri tem | upoštevali tudi glas delovnih < ljudi, bi dom za ostarele ! gotovo stavili med najpo- ■ trebnejše. 1 Dejstvo namreč je, da ; precej novomeških starejših občanov biva v domovih ; drugod po Sloveniji, ker jih doma nimamo kam dati, da ] je med današnjimi upokojenci vse več zanimanja za bivanje v urejenem domu in da imajo take sodobne domove tudi že v mnogo manjših občinah, kot je novomeška. Tudi na pomisleke kdo bo plačeval visoko oskrbnino, ki bo glede na hotelski tip A kategorije za mnoge občane gotovo previsoka, imamo odgovor. Ostareli imajo otroke ali pa sorodnike, ki so za ostarelega člana družine dolžni skrbeti in bodo doplačali, kolikor bo zmanjkalo osebne pokojnine. V primerih, če svojcev ni ali pa so plačila nezmožni, bo doplačal pač socialni sklad. „Minirati“ akcijo za dograditev doma upokojencev (čeprav to verjetno, ni bil Krkin namen) pa bi bila zelo kratkovidna politika. Tudi tisti mladi ali mlajši, ki so danes proti, bodo še prehitro ostareli. Konec koncev pa velja upoštevati tudi to, da so današnji upokojenci, interesenti za bivanje v domu, družbi dali svoje, in to v najtežjih povojnih letih, ko se o družbenem standardu sploh niso pogovarjali, ne o delovnih pogojih in ne o delovnem času. Plačevali pa so vsa leta in še plačujejo stanovanjski prispevek. K. Š. Prošnja za pomoč, ne posiljevanje Pojasnilo in pripombe k sestavku „Skrajno neodgovorno", objavljenemu v 8. št. DL EDINI „KROFENBAL” - V gostilni Zagorc v Stari vasi pri Šentjerneju so na pustno soboto priredili „krofenbal.” Tovrstno rajanje se je na šentjemej-skem območju zadnja leta skoraj povsem opustilo, nekdaj pa so trajali „krofenbali” toliko nedelj, kolikor je bilo gostiln. (Foto; Polde Miklič) PEVCI NAVDUŠILI V počastitev kulturnega praznika smo mladinci OOZSMS pripravili v Karteljevem proslavo, na kateri je nastopal pevski zbor GD Šmihel pri Novem mestu. Pevski zbor vodi tov. Ahačič in je nastopil pri nas že drugič. Tako pevci kot organizatorji smo bili veseli izrednega sprejema med .poslušalci. Tako so morali pevci dodati kar precej pesmi več od predvidenega programa. Mladinci nameravamo v prihodnosti organizirati še več takih prireditev in s tem prispevati k obuditvi kulturnega življenja v naši vasi, ki včasih ni bilo tako revno. IRENA FISTER ,,KRKA“ ČETRTA V Mariboru je bilo konec minulega tedna odigrano novo kolo republiške kegljaške lige za ženske. Novomeščanke so se izkazale, saj so dosegle četrti rezultat in so trenutno na dobrem četrtem mestu. Trenutni vrsti red: 1. Brest 5597, 2. Triglav 4697, 3. Hmezad 4691, 4. Krka 4603 itd. Skupaj je Krka podrla 13 788 kegljev. N. G. SFVNIfA-TEKME INVALIDOV Sevniško Društvo invalidov je pripravilo izbirni hitropotezni turnir za sestavo ekipe za bližnje področno prvenstvo. Nastopilo je 8 igralcev, vrstni red pa je hil naslednji: Ljubotina 6,5 točke, Radej 6, Debelak 5.5 Kočevar 4 itd. Edina šahistka Žvegličeva je z 2 točkama delila 5. do 7. mesto. B.D. Koliko nepotrebno izgubljenih živcev, besed, jeze, grdih pogledov in kletvic lahko vzbudi kratka vest, objavljena v tisku. Tako se je zgodilo z uokvirjeno obsodbo.Košarkarskega kluba iz Metlike v prejšnjem Dolenjskem listu, češ da je pokradel reklamni del Dularjeve knjige Metlika skozi stoletja in daje s tem grobo kršil zakon o avtorstvu. (Mimogrede: nikoli nisem vedel, da se ukvarja profesor Dular s pisanjem reklamnih sporočil. Naj mi bo oproščeno). Nadalje je še zapisano, da bo Muzejsko društvo razčistilo zadevo na pristojnem mestu ter da so prejemali številni obrtniki ter gostinci račune za objavljene oglase, ne da bi poprej pristali na objave. Ker je v tem kratkem sporočilu več neresnic, ne morem molčati, saj sem bil urednik omenjene brošure, posvečene desetletnici METLIŠKE Košarke. Naše košarke, igre, ki je ponesla ime Metlika preko Gorjancev in preko reke Kolpe. Uprava košarkarskega kluba se je odločila BREŽICE: SPOMINSKE RAZREDNE URE Kulturni praznik smo slovesno praznovali tudi na osnovni šoli bratov Ribarjev v Brežicah. Učenci smo obiskali Posavski muzej in si ogledali razstavo akademskega kipaija in mcdaljerja Vladimira Štovička, ko pa smo se vrnili v šolo, smo pripravili spominske razredne ure. Na njih smo se seznanili z življenjem in delom našega največjega pesnika, recitirali smo njegove pesmi ter se seznanili z imeni letošnjih Prešernovih nagrajencev. MIHAELA RUDAR, OŠ BREŽICE RIBNICA: INLES I PRVI Tradicionalni mladinski rokometni memorial Lovšin-Zobec so dobili mladi rokometaši iz Ribnice, ki so pred domačimi gledalci brez težav premagali vse nasprotnike. Na vzorno pripravljenem turnirju je posebna žirija izbrala za najboljšega igralca Vrbnjaka iz Trbovelj, najboljši vratar je bil domačin Benčina, strelec pa Mate, prav tako iz Ribnice. Rezultat finala: Inles - Rudar 21:18. M. G. za izdajo brošure, knjižice, ki naj bi prikazala desetletne napore fantov, ki so nosili dres Metlike. Ob desetletnem jubileju je bila vrsta prireditev, ki niso zastonj, zato je vzniknila zamisel, da bi klub pridobil denar z zbiranjem oglasov, reklamnih oglasov. Čas je bil kratek, zato smo posegli po ponatisu Dularjeve Metlike skozi stoletja. Preplonkali smo reklamni del knjige, gostinci in obrtniki (čudno, da ni bilo reakcije od strani podjetij) pa NISO prejemali po pošti računov, temveč brošure in spremno pismo, v katerem je jasno in glasno pojasnjeno, da lahko plača storitev tisti, ki PISMO SO VROČILI NA POKOPALIŠČU V Ljubljani je 2. februarja umrla Ivanka Moretti, vdova Jožeta ‘ Morettija, predvojnega borca za delavske pravice, ki se ga Novomeščani še spominjajo. Vsi trije njeni otroci so bili borci, ona pa je bila odlikovana z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Pokopali smo jo 7. februarja v Novem mestu. Zahvaljujemo se družbenopolitičnim organizacijam, ZZB Novo mesto in krajevni skupnosti Mestne njive za toplo slovo 'od naše mame. Zal pa je svojcem slovo zatemnila nerazumljiva in nedopustna poteza oddelka za urbanizem in komunalne zadeve novomeške občine. Mojemu bratu, tj. sinu pokojnice, je bilo na pokopališču tik pred pogrebom vročeno uradno pismo tega oddelka. V pismu zahtevajo, naj sorodniki čimprej izročimo ključe pokojničinega stanovanja. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Novo mesto vprašujem: „Kje je vaša pietfta do umrlih? Kje je vaš človeški odnos do prizadetih? Ali nismo zmožni več človeških odnosov? “ VERA MORETTI LJUBLJANA to želi, hoče po svoji vesti, po svoji pripravljenosti pomagati košarkarskemu klubu. Torej ni šlo za posiljevanje, marveč le za razumevanje. In neredki so brez besed in brez pripomb nakazali denar, četudi tega niso bili dolžni, a so, ker se čutijo Metličane, ker jim ni vseeno, kaj počenjajo mladi v prostem času, ker niso iskalci dlak v jajcu in tudi niso intriganti, podpihovalci, zahrbt-neži, rušilci vsega, kar se še dela v tem našem gnezdu iz veselja in zastonj. Le-tem hvala. Jalovo uslugo pa delajo našemu mestu vsi tisti, ki prežijo kot psi na kost na vsako napakokki jo naredijo ljudje, ki delajo, ki hočejo kaj postoriti, ki ne spletkarijo po gostilnah in uradih. Zanimivo je, da ne izide o podobnih tipih niti črkica, četudi b' bilo vredno kdaj objaviti seznani. Črno na belem: ime in priimek. Potem bi se morda celo podpisali pod besede, ki jih mečejo okoli sebe brez pomisleka, kolikšno škodo bodo prizadejali vsem tistim, ki še kdaj zavihajo rokave, ne misleč na denar. Muzejsko društvo pa bo lahko iztržilo denar za ukradene avtorske pravice na pristojnem mestu, ki se imenuje sodišče. TONI GASPERIČ NOVO VODSTVO V VINICI Na volilno-programski konferenci OO ZSMS Vinica smo izvolili novo vodstvo. Za predsednico smo izvolili Metko Malič, za sekretarja Ivana Stegneta, za blagajničarko Zalko Tomec. Konference se je poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti udeležil tudi predsednik OK ZSMS Črnomelj Julij Novak. Seznanil nas je z bodočimi nalogami, še posebno pozornost pa je posvetil pripravam na predajo zvezne štafete mladine iz sosednje Hrvatške, ki bo v Vinici. JOŽE STEGNE STISKA V SOTESKI Na pokopališču v Soteski je opaziti že nekaj časa prostorsko stisko. Občani Soteske in Polja so se zato odločili, da se lotijo akcije za razširitev pokopališča. Izvolili so gradbeni odbor, ki ie že začel z delom. Vse stroške bodo občani sami krili, tako da bo vsaka družina prispevala 1000 din. Stroški bi bili seveda dosti večji, če nam zemlje ne bi odstopili zastonj. TONE VIRANT USPEŠNI KOT PO NAVADI Prizadevni mladinci iz Vasi-Fare v kočevski občini so 24. februarja 1979 priredili ples. Mladinski aktiv, ki ga vsestransko razgibana dejavnost postavlja med najbolj delavne v občini, se je z dobro organizacijo izkazal tudi tokrat. Prireditev - ples v maskah - je v celoti uspela, k čemur je delno pripomogel tudi ansambel Bele stene iz Ribnice. MARTIN LUZAR, Gabrje 5 ZBOR VINIŠKEGA RK Nad 150 članov krajevne organizacije RK na Vinici se je 18. februarja udeležilo občnega zbora. Uvodoma so poslušali predavanje dr. Kvasiča o alkoholizmu, po pregledu dela in sprejetju novih nalog pa so viniškemu tozdu Novoteks, osnovni šoli in sedmim članom KO RK podelili republiško priznanje za dolgoletno pomoč pri krvodajalstvu, priznanja je prejelo tudi 19 krvodajalcev. SREČANJE POBRATENIH V počastitev občinskega praznika občine Črnomelj sta imeli predsedstvi OK SSOH Duga Resa in OK ZSMS Črnomelj skupno sejo, na kateri so ocenili svoje dosedanje delo. Sklenili so, da morajo dosedanje uspešno sodelovanje še okrepiti. Po skupni seji smo se udeležili akademije, ki so jo pripravili mladi Dugorešča-ni. JOŽE STEGNE i ZLATA POROKA V ČRNOMLJU - 10. februaija sta praznovala zlato poroko Ana in Janez Klobučar iz Butoraja št. 22. Ponovno zvestobo sta si obljubila obdana s številnimi sorodniki. DOLENJSKI LIST « Za Dom »Štirinajste”, za vrtec, poti in telefon V nedeljo, 4. marca, se bodo občani krajevne skupnosti Senovo odločali za nov samoprispevek V senovski krajevni skupnosti so ljudje že zdavnaj spoznali, da so sami svoje sreče kovači. Dobro vedo, da se najlaže zanesejo nase, na svoje lastne moči in zmožnosti. To želijo dokazati tudi z drugim referendumom, na katerem bodo v nedeljo, 4. marca, glasovali za samoprispevek. Plačevali ga bodo tri leta, od avgusta letos naprej. Takrat se bo namreč iztekel sedanji samoprispevek. Novi bo večnamenski, za dograditev družbenega centra, ki bo nosil ime ..Štirinajste divizije", za dograditev otroškega vrtca, za ureditev makadamskih poti in za napeljavo telefonov do sleherne vasi. S samoprispevkom bodo v treh letih zbrali 6 milijonov dinarjev. Od tega bodo dali za dom in za vrtec po 30, za poti in telefone pa po 20 odstotkov. V Domu ..Štirinajste" bo športna dvorana s 300 sedeži in 100 stojišči ter kulturna dvorana s 306 sedeži. Skupna površina doma je 2.800 kvadratnih metrov. Za godbo, glasbeno šolo in knjižnico pa bodo preuredili staro kinodvorano in jo povezali z domom. ZAUPANJE ŠE Menim, da bi morali dograditi NIKDAR VEČJE FRANC GRILC, upokojenec z Dovškega: ,,Vsi vemo, kam bo šel denar, ki ga bomo zbrali, in vsi soglašamo z delitvijo zbranih sredstev za družbeni dom, za otroški vrtec, za krajevne poti in telefonske zveze. Za solidarnost gre, občutek enotnosti in vzajemnosti pa iz dneva v dan stopnjuje zagretost ljudi za .podaljšanje' samoprispevka. Tri leta ga že zbiramo in ga bomo še tri. Ljudje z zaupanjem gledajo za uresničenje skupnih načrtov. Cilji so otipljivi. Dom ..Štirinajste" raste iz tal, in če bo šlo vse po sreči, bomo 29. novembra letos slavili otvoritev. Končno bomo dobili dovolj velik prostor, da ne bo treba vsaj še štiri igralnice, in ne le dve. Iz lastnih izkušenj vem, kako je to, če zaman čakaš na sprejem otroka v vrtec. Ne gre le za varstvo, tudi za vzgojo, za pripravo na šolo. Moja hčerka ima zdaj štiri leta, pa ni v vrtcu, ker ni prostora." TUDI KMETJE SMO ZA PORODI NAZADUJEJO EMA ŽNIDARŠIČ, konfek-cionarka iz „Lisce": ..Podpiram odločitev za referendum. Zaposlene ženske smo pripravljene na samoprispevek za vse štiri namene, zlasti še za otroško varstvo. Število porodov na Senovem nazaduje prav zaradi neurejenega varstva. V vrtcu je že zdravnaj premalo prostora. 'M TREZNA PRESOJA - Zbori delavcev v Metalni na Senovem so potrdili, da zaposleni soglašajo z večnamenskim samoprispevkom aposlem in da enako kot ljudje na vasi pozdravljajo vzajemne dlje za ! skupno napredek krajevne skupnosti. več nikomur stati zunaj. To še nam je do zdaj redno dogajalo, ker se v šolsko dvorano nismo mogli nikdar vsi stlačiti. V dober izid referenduma sem: trdno prepričan, ker za besedami stoje dejanja. Ljudje veliko bolj zaupajo v napredek, odkar so v Brestanici v rekordnem času zgradili most. Še malo, in nared bo tudi cesta, ki odpira vrata naše doline. Ob takih pridobitvah bomo zares z lahkim srcem segli še v lastni žep." RAZDVOJENE MATERE Ema Žnidaršič MIRA GABRIČ, šivilja v Lisci na Senovem: „V samoprispevku vidim najhitrejšo pot do razširitve otroškega vrtca. Varstvo je pri nas velik problem. Ženske, katerih otroci so prikrajšani za bivanje v vrtcu, so razdvojene, brez delovnega elana, ki ga od njih pričakujejo. Same s seboj niso zadovoljne, to pa vpliva tudi na delovno uspešnost. Veliko žensk se namreč ne odloči za drugega otroka, ker ne ve, kam naj ga dajo v varstvo. Tudi jasli bi potrebovali za tiste najmlajše. la. TEREZIJA HLEBEC, kmetica s Senovega: „Mene ni treba prepričevati. Vedno sem za, kadar gre za napredek našega kraja, pa četudi bi samoprispevek težko plačevali. Za delo nas je malo pri hiši. Jaz sem s 56 leti še najmlajša, če izzvzamem sina, ki je zaposlen v Rudniku. Mož jih ima 70, stric pa 82. Terezija Hlebec Čeprav sem kmetica, dobro razumem potrebe krajanov po vrtcu, telovadnici in prostorih za kulturno dejavnost v krajevnem središču. V Dom .Štirinajste' bom rada šla na prireditve, saj na Senovem zdaj nimamo nikjer prostora zanje. Ne bo mi žal nobenega dinarja za te namene, pa tudi ne za poti in telefone. Mi sicer že imamo telefon; sami smo prispevali drogove, delo in še plačali smo osem tisočakov. Letos se nadejamo asfalta. Pri novem samoprispevku cenim predvsem solidarnost, saj ta zagotavlja makadamsko pot do sleherne kmetije in telefonsko zvezo v vsako vas. Tako je prav. Skupni interesi nas povezujejo in zbližujejo. Sama pa bi nadvse rada dočakala, da bi bil zgrajen naš Dom .Štirinajste,' v katerem se bomo lahko srečali vsi občani." Julij Kožar ENOGLASNO ZA BOLJŠI JUTRI Prošnjo je treba napraviti šest mesecev pred začetkom, če sploh hočemo odgovor. Ta referendum mora uspeti, o tem ne dvomim! Ne gre le za nas, gre za mladi rod, za katerega smo dolžni dostojno poskrbeti. Senovo se razvija in potrebe so vedno večje. Starši to občutimo. Imam sinčka v mali šoli; zaradi pomanjkanja prostora jo obiskuje vsak drugi teden. Veseli me, da bodo šolarji v domu dobili telovadnico in da se bo pod njegovo streho lahko razvilo tudi kulturno življenje kra- JULIJ KOŽAR, vodja mizarske delavnice v Metalni na Senovem: „lmam tri šoloobvezne otroke, in ker vem, da je samoprispevek namenjen tudi njim, sem zadovoljen z odločitvijo zanj. Pa ne samo zaradi telovadnice in dvorane, tudi zaradi vrtca, poti in telefona. Pri nas v Reštanju bomo tako prišli do telefonske povezave in do boljših cest. Še vedno imamo hiše brez dovoznih poti in telefona, zato pozdravljamo cilje samoprispevka. Valčani so na zboru enako zagreto podprli akcijo kot delavci v našem kolektivu." Koobcen ;; 1 GRADBIŠČE DOMA ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE NA SENOVEM - Dokončali ga bodo letos do 29.1 novembra. V njem bo rekreacijsko, kulturno in družbenopolitično središče kraja, v športni dvorani pa se bo odvijal tudi pouk telesne vzgoje za učence osnovne šole. BORIS PŠENIČNIK, tajnik DKD Svoboda Senovo: ,,Rad bi poznal tistega, ki bo v nedeljo obkrožil ,NE'. Končno bomo tudi kulturni-delavci amaterji dobili težko pričakovane prostore za delo. Naš ,Mali oder' za otvoritveno slovesnost že pripravlja uprizoritev Cankarjevih Hlapcev. Veselimo se, da bomo s tem delom počastili naš veliki dan, ko se bodo odprla vrata Doma Štirinajste divizije vsem krajanom." 1 Anton Remih Franc Grilc ptK oddaljeni, otroci se vozijo V šolo, ljudje pa na delo. Pozm.r Boris Pšeničnik ANTON PLETERSKI, iz Rudnika na Senovem: „S prvim samoprispevkom, ki se bo iztekel avgusta letos, bomo zbrali tri milijone dinarjev, z drugim šest milijonov. Za dom bomo iz novega samoprispevka dodali še 1,8 milijona dinarjev. Prav toliko smo namenili za vrtec, za ceste in napeljavo telefona do vasi pa po 1,2 milijona dinarjev. Mira Gabrič SAMOPRISPEVEK POMENI NAPREDEK ANTON REMIH, kmet iz Stranj: ,,Pri nas imamo velike skrbi s cestami. Zelo smo je še zlasti težko, ker zaradi poledice avtobus ne more blizu. Upamo, da bomo leta 1982 dobili asfalt do Stranj. Za samoprispevek so ljudje navdušeni, saj zabeležuje tudi naše želje in potrebe. Dobili bomo telefon. To nam veliko pomeni. Trenutno imamo najbližjr telefon na Senovem ozirom? na Blanci. Boljše ceste in telefoji nas bodo zbližali med'seboj, nam pomagali iz zaostajosti,. Ljudje se tega dobro zavedajo. Prepričan sem, da bodo v$i do zadnjega glasovali ,Za'. Tudi ob zadnjem glasovanju je bilor^ako in ponosni smo na stoodstotni ,ZA' in na stoodstotno udeležb bo." .rtbesz —j JT Anton Pletenki Z zgraditvijo Doma .Štirinajste' bodo končno tudi naši občani dobili možnost za razmah rekreacije in kulturnega življenja. Pri Svobodi delam od 1948. leta; dolgo sem že njen predsednik, zato. vem, kaj take možnosti ljudem pomenijo. Zbori v vseh treh delovnih organizacijah bodo zagotovo podprli akcijo gradbenega odbora za izgradnjo doma, pa tudi vse druge akcije, ki so jih občani sprejeli v referendumski program. Njihov skupni cilj je boljši jutri naših krajanov, naše krajevne skupnosti." OtOOi onqu>i riV&tzol > : VO>E6 igva: oibevi bibnaj Komisija za delovna razmerja PROJEKTIVNEGA BIROJA REGION, p.o. Brežice na podlagi 31. člena zakona o delovnih razmerjih in Iti.’'1'1 člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge a) 2 PROJEKTANTOV - SODELAVCEV Pogoji: končana gradbena srednja šola b) PROJEKTANTA INSTALACIJ Pogoji: končana tehniška strojna šola, najmanj 2 leti delovnih izkušenj v projektivi z opravljenim strokovnim izpitom p-j c) PROJEKTANTA INSTALACIJ ISOl Pogoji: končana elektrotehniška šola, najmanj 2 lefi Jl delovnih izkušenj v projektivi z opravljenim strokovnih izpitom \V' d) PROJEKTANTA INSTALACIJ , Pogoji:, diplomirani strojni inženir z najmanj 2 letoma prakse v projektivi in opravljenim strokovnim izpitom e) PROJEKTANTA INSTALACIJ Pogoji: diplomirani elektroinženir z.najmanj 2 letoma delovnih izkušenj v projektivi in opravljenim strokovnim izpitom Poskusno delo za vsa razpisana dela in naloge traja 3 mesece. Pismeno prijavo z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Projektivni biro REGION, p.o. Brežice, Cesta prvih borcev II. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po preteku veljavnosti razpisa. idt jRADac — „Očka, kakšen pa si? llflUV, _________________________ .Glavnega" so vlekli na čelu povorke. tf1[St. 9 (1542) 1. marca 1979 DOLENJSKI LIST PETROL "trimo p(/9t,pust,Kv/h 14 Čeprav je bil za pustne norčije odmerjen le en dan, so ga nekateri lomili vse leto, organizirano pa od pustne sobote pa tja do naslednje - navadne sobote. Za popestritev letošnjih pustih dni so svoj piskrček pristavili tudi gostje iz pobratenega Herceg-Novega, ki so s svojo karnevalsko povorko obiskali nekatera dolenjska središča. Pravo pustno norenje z maskami in brez njih je bilo v soboto zvečer v novomeški športni dvorani, nič manj veselo pa ni bilo v drugih gostiščih po Dolenjski. Velike pustne povorke smeha in pogruntavščin so bile v nedeljo. Kostanjeviški šelmarji so se letos še posebno pripravili in so Pusta spravili na hladno šele v sredo popoldan. O njihovem najstarejšem pustnem izročilu, ki se lahko kosa s ptujskimi kurenti, bomo obširneje poročali v Prilogi našega lista. Vreden zijal je bil tudi letos belokranjski Gradac kjer se je sprevod več kot sto maškar pomikal pod geslom: Belokranjce združuje Pustna oiimpiada. Gradaškim mačkom s pobratenim tozdom iz Vranovičev so se letos pridružili še Gusarji iz Semiča s kopico krajevnih problemov. V boj za olimpijsko zlato pa se bodo na doma izdelanih pripravah za dričanje po snegu, te so pokazali v slovesnem mimohodu, naslednje dni potegovale ekipe iz nerazvite črnomaljske Preste, razvite Metlike, čebularske državice Mlake, vino-gorskega Semiča in otoške Okljuke. Vredna ogleda je bila tudi žičnica, za katero so Belokranjci nabrali izkušnje na Golteh, ekspresno—mučilniška mavčarna, teptalni stroj, ki bo po igrah služil v občinskih pisarnah in podobno. Pravijo, da bo podelitev medalj na odru, ki je bil zgrajen za slovesnost ob postavitvi temeljnega kamna za osnovno šolo Podzemlj. Povorko je napovedovalec zaključil z besedam: Nočemo biti razviti, saj bi tako morali sami skrbeti za svoje riti". Šentjernejska ..Kurentova oblast" je tudi letos potekala v znamenju tradicije. Letošnji pustni žrtvi sta bila zaljubljenca, o katerih se je v fari že dolgo časa šušljalo: Agata Peroprask in Ferdo Birokracij. Šentjernejčani so se tudi letos izkazali kot pravi mojstri avtomobilskih pogruntavščin. Njihovi umotvori v tehniki pomenijo korak nazaj, toda zgrajeni so za naše ceste. Počasi in previdno iz luknje v luknjo. Šentjernejska ekipa se je v nedeljo popoldan pokazala tudi na novomeškem Glavnem trgu, kjer se je zbrala množica firbcev in vneto sledila javni poroki — civilni in „žegnani". Vse skupaj so Šentjernejčani in žejni meščani zalili s cvičkom, brez njega pa Pusta na Dolenjskem ne bi znali pokopati. JANEZ PAVLIN ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI ZAVODA ZA KULTURO IN PROSVETO SEVNICA J VABI K SODELOVANJU: 1. VODJO IZOBRAŽEVALNEGA PODROČJA 2. RAČUNOVODJA-TAJNIKA Pogoji: Pod 1. — srednja, višja ali. visoka izobrazba pedagoške, andragoške ali pravne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj. Moralna in politična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost Pod 2. - srednja, ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj. Moralna in politična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost ' Prijave, ki jim je treba priložiti dokazila o strokovni usposobljenosti in življenjepis, sprejema zbor delovne skupnosti zavoda v razširjenem sestavu in jo je potrebno dostaviti najkasneje v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov: 2AVOD ZA KULTURO IN PROSVETO, SEVNICA, Kvedrova 28/a, s pripombo ..Prijava za razpis". I Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po razpisu. V — / FEDERBUS & ASFALTNA BAZA — Takole potovanje iz Šentjerneja v Novo mesto, nazaj in še kam, si lahko privošči le Kurentova oblast iz Šentjerneja. Marsikateri iztrošeni fičko jih je le s težavo prehitel. GRADAC - DRSALKA ZA VELIKANE — S takimi in podobnimi rekviziti so se v Gradcu opremili za belokranjsko zimsko olimpiado. S= —--------^ KLINIČNI CENTER V LJUBLJANI n.sub.o. TOZD KLINIČNA BOLNIŠNICA ZA PSIHIATRIJO, n.sub.o. 61260 Ljubljana — POLJE Komisija za delovna razmerja na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje prosta deta oz. naloge 1. 5 MEDICINSKIH SESTER 2. 3 KUHARIC KV 3. 4 KUHINJSKIH POMOČNIC PKV 4. 3 PERIC 5. 5 ČISTILK 6. 4 ČISTILK V KUHINJI Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod tč. 1 - srednja šola za zdravstvene delavce, ambulantno-bolnišnič-na ali pediatrična smer, strokovni izpit Pod tč. 2 - gostinska šola (smer kuhar), izpit za KV kuharico, tečaj higienskega minimuma Pod tč. 3 - osemletka oz. izpit za PKV kuharico, tečaj higienskega minimuma Pod tč. 4 - osemletka oz. vsaj priučen delavec Pod tč. 5 in 6 - osemletka ali vsaj 6. razr. osemletke Dela oz. naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Zaradi posebnih delovnih pogojev v psihiatriji nudimo delavcem več dopusta. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba TOZD Klinične bolnišnice za psihiatrijo, 61260 Ljubljana - Polje, 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izidu izbire. Kostanjevičane je v nedeljo zjutraj vrgla iz postelje godba Perforcenhausa in najavila začetek štiridnevnega pust-t nega ceremoniala. ra*glaša prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA skladišču Novo mesto Pogoji; ___ KV delavec v trgovini - odslužen vojaški rok 1 deln 'n nal°9e se združujejo za nedoločen čas s polnim La tVnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. treha06,00- naP'sane Ponudbe s kratkim življenjepisom je nn*i P°s'at' v 15 dneh po objavi tega oglasa na upravo ^ slovne enote Brežice, Lenart 1. . ^'dati bodo o izbirj obveščeni v 15 dneh po izteku zPisnega roka. Razpisna komisija RAZPISUJE prosta dela in naloge VODJE STROKOVNE SLUŽBE POGOJI: - VIS ali VIŠ izobrazba organizacijske, psihološke ali socialne smeri - 5 let delovnih izkušenj v kadrovsko-socialnih opravilih in najmanj 2 leti izkušenj pri vodenju organizacijske enote - družbeno-politične, moralne vrline ter pozitivni odnos do samoupravljanja Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje navedenih del in nalog bo izbran kandidat za dobo štirih let. Stanovanj ni. Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjenih splošnih zakonskih pogojih za sprejem v delovno razmerje, ter posebnih razpisnih pogojih v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju, Sevnica, Glavni trg 19, pod oznako „Razpisna komisija". O rezultatih razpisa oziroma objave bodo prijavljeni kandidati pismeno obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. CSS POKLICNA KOVINARSKA SOLA ČRNOMELJ razpisuje licitacijo osnovnega sredstva STRUŽNICE TS 3. Licitacija bo v torek, 6. marca 1979 - za družbeni sektor od 12. do 14. ure - za privatni sektor od 14. do 15. ure Izklicna cena je 60.000,00 dinarjev. Ogled je možen vsak dan od 8. do 12. ure. PETROL LJUBLJANA ?D Tr90vina na debelo pE BREŽICE Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju SEVNICA J-ci UESETO LETO POD MASKO - Podoba v središču like je na sobotnem rajanju v novomeški športni dvora-n' dobila le tolažilno nagrado za svojo vztrajnost. (nri^T Ti 1 ¥ TT r~~W T 'B'i—1WT W TOREK, 6. III. [TELEVIZIJSKI SPORED j ne možnosti slovenskega energetskega sistema, drugi bo gledalce sezna- PETEK, 2. III. JUGOBANKA 9.00 TV V SOLI: Ruščina, Od petka do petka, Gradnja cest 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV V SOLI, ponovitev 16.20 MEDNARODNI TEDEN SMUČARSKIH POLETOV, posnetek iz Oberstdorfa 17.20 POROČILA 17.25 DOŽIVLJAJI MAČKA TOSE 17.40 POLETJE S KATKO 18.05 NASTOP ANSAMBLA AVSENIK 18.35 OBZORNIK 18.45 SOCIOLOGIJA DRUŽINE Delovni nasJov prve oddaje iz nanizanke o različnih plateh družine je Razvoj družine. Zvedeli bomo, da družina ni nespremenljiva družbena tvorba, saj ima zanimiv zgodovin ki razvoj. Posamezne družinske i plemenih, čeprav tedaj še ni biio trajnejših parov z otroki. Z nastankom privatne lastnine se je razvila pat(iarhalna oblika družine, z očetom kot gospodarjem družine se je začel družinski krog zapirati. Nastale so t.i. čiste družine, samo starša z otroki. Dandanes se pojavljajo tudi komune, enostarševske, rejniške in še kakšne družine - o tem bo govorila oddaja. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KAR BO, PA BO Vrsta pevk in pevcev zabavne glasbe, plesni orkester, ansambli in glasbene skupine, skrita kamera T. Fornezzija-Tofa, zabavljivo zbadljiva besedila S. Pregla, glasbena podoba skladatelja A. Sossa - to in še kaj bo ponudila druga letošnja zabavnoglasbena oddaja ljubljanskih televizijcev. 21.00 HELLSTROMOVA KRONIKA Pripovedno izhodišče dokumentarnega filma, ki meji celo na znanstveno fantastiko, VValon Green pa ga je posnel 1971, je trditev ento-mologa Nilsa Hellstroma, da so žuželke bolj vzdržljive kot človek. Ve- *V- 22.30 TV DNEVNIK 22.45 625 23.05 NOČNI KINO: METKA Zgodba se odvija v švedskem podeželskem mestu pred dvema desetletjema. Junakinji je ime Metka, ima 14 let, do zdaj se je s starši f čina živalskih vrst je menda v upadanju, le ljudje ih insekti so v porastu, a s to razliko, da imajo žuželke zaradi bioloških in drugih lastnosti več možnosti, da premagajo in preživijo ljudi. Film bo prikazal živjjenjc žuželk, njihove grozljive Bitke zoper živo naravo, bitke, ki so posredno že uperjene tudi zoper človeštvo. pogosto selila iz kraja v kraj, ker je bil oče železničar. Za prijateljice ni bilo priložnosti in ne časa, v tem mestu pa se začne dekle prebujati, pride prva ljubezen, spolno izkustvo, prepir s starši, fantom ipd. Metko je po lastnem scenariju zrežirala Brigitta Svensson, igrUjo pa Maria Andresson,. Kare Moelder, Frančiška von Koch, Hans Jonsson, Ulla Blomstrand in drugi. 16.55 -lest - 17.10 TV dnevnik v madžarščini 1 7.30 TV dnevnik - 17.45 Magnet - 18.15 Naša obramba - 18.45 Potujoči glasbeni studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Portreti - 21.50 Zabava vas Richard Rogers - 22.40 Glasba pred kamero SOBOTA, 3. III. JUGOBANKA 7.50 POROČILA 7.55 KROKODIL HAM 8.05 Z BESEDO IN SLIKO - B. Žužek: O ČUDOVITEM POVODCU 8.20 NAŠI TRIJE: MLADINSKI ZBOR RTV LJUBLJANA 8.35 BABIČIN VNUČEK 9.05 MAU SVET 9.35 A Blomquist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA 10.55 MEDNARODNI TEDEN - Zdi w ml, da bo spomladi televizijski program Mufvcno slabil: začela w bo nogometna liga. SMUČARSKIH POLETOV, prenos iz Oberstdorfa 13.25 BEOGRAD: OSIJEK, prenos nogometne tekme 15.1 5'625 15.35 POROČILA 15.40 ZEBRA V KUHINJI, film Deček si prizadeva, da bi imel vselej ob sebi pumo. Preselili so sc v mesto, zver je zrasla, zato je jasno, da mora žival od hiše, sicef bi lahko prišlo do nesreče. Tako se puma znajde na varnem za rešetkami v živalskem vrtu. Deček jo obiskuje, smilijo pa sc mu vse zaprte živali. Z zvijačo pride do ključev in jih spusti na prostost. Nekaj ur je mesto ko ponorelo, ljudje se skrivajo pred živalmi, dokler se te končno spet ne znajdejo v kletkah, dečka pa zadene kazen: po dve uri na dan mora pomagati v živalskem vrtu. Ta film, primeren za popoldansko razvedrilo otrok, je 1965 posnel Američan Ivan Tors, glavne vloge pa igrajo Jay North, Martin Milner, Andy Davine in Joyce Meadows. 17.10 J UGOPLAST1KA: PARTIZAN, prenos košarkarske tekme 18.45 NAS KRAJ: KOTLJE NA KOROŠKEM 18.55 OČKA, DRAGI OČKA 19.18 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 E. Morgan: MARIE CURIE' 21.00 POTRKAJTE NA VSAKA VRAT A, film Ameriški .film, ki ga je pred tremi desetletji posnel Nieholas Ray, boste morali gledati do konca, če hočete izvedeti, ali je spretni in domiselni advokat dosegel oprostilno sodbo za revnega fanta, ki je obtožen naklepnega umora. Film je nastal po istonaslovni knjigi Willarda Motleyja, v glavnih vlogah pa nastopajo Humphrey Bogart, John Derek, George MacReady in Allene Roberts. 22,35 TV DNEVNIK 10.40 Test - 10.55 Mednarodni teden smučarskih poletov (prenos iz Oberstdorfa) - 18.40 Test - 18.55 Poročila - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Musorgski: Hovanščina (1. del opere) - 21.00 Poročila - 21.10 Feljton NEDELJA, 4. III. JUGOBANKA 8.00 POROČILA 8.05 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: SREČANJE OKTETOV, 3. del 8.35 A. Marodič: MARIJA 9.50 ULICA SEZAM 10.55 MEDNARODNI TEDEN SMUČARSKIH POLETOV, prenos iz Oberstdorfa 13.30 POROČILA KAJ VEMO O . . . IGRE NA SNEGU ŠPORTNA POROČILA DOSJE NAŠEGA CASA: LETO 1966 Kitajska kulturna revolucija, zadeva Ben Barka, izpustitev nacističnih zločincev A. Speera in B. von Schirasha iz berlinskega zapora Spandau - o tem seje 1966govori- lo po svetu, za jugoslovanske razmere pa bi lahko rekli, da je bilo to leto plenumov CK ZKJ, ki so odločilno zaznamovali nadaljnji razvoj naše družbe. Na tretjem plenumu februarja in marca je CK sklenil, da je treba odstraniti vse, kar ovira izvajanje gospodarske in družbene reforme. Četrti oz. t.i. brionski plenum je znan po julijskem sklepu o spremembah v varnostni službi; zadan je bil odločilen udarec centralizmu, A. Rankovič je podal ostavko na vse partijske funkcije in na položaj podpredsednika republike, septembra tega leta pa je sledila njegova izključitev iz ZKJ. Oktobra so na petem plenumu reorganizirali vodilne organe ZKJ. 17.10 POROČILA 17.15 LJUBEZEN, film Zaradi podlosti ljudi je možak srednjih let ob premoženje, ker pa ga zapusti tudi dekle, se vdaja pijači. Ob veliki poplavi se storjena krivica popravi, možak spet pride do zemlje in dekleta. Taka je na kratko vsebina bengalskega filma, ki s črno -belim označevanjem junakov prvič predstavlja slovenskim gledalcem doslej docela neznano kinematografijo. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 B. Čopič - A. Diklič: OSMA OFENZIVA 21.05 ZAKAJ POBEGNITI PO NESREČI 21.35 TV DNEVNIK 21.50 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.05 ŠPORTNI PREGLED 8.55 Poročila - 9.00 Oddaja za JLA - 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Film tedna PONEDELJEK, 5. III. JUGOBANKA 1 9.00 TV V SOLI: Pravljica, Živim v majhnem mestu, Za prosti čas. Perutninska farma 10.00 TV V SOLI: Materinščina Risanka, Fizika 11.10 TV V SOLI: Za najmlajše 16.15 KMETIJSKA ODDAJA 17.15 POROČILA 17.20 VRTEC NA OBISKU; NEKAJ ZA DEŽEVNE DNI 17.40 KAJ VEMO... 18.05 SODOBNA MEDICINA: RAZMIŠLJANJE O ETIKI V ZDRAVSTVU 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Povšc: JOLANDA, KDO JE TO? Na zadnjem natečaju je Janez Povše za scenarij televizijske igre z gornjim naslovom prejel drugo nagrado, delo je nato zrežiral Andrej Stojan, v glavni vlogi pa nastopa Milena Zupančičeva. To je pripoved o Jolandi, povprečni uradnici . našega časa, ki živi zelo nepomembno življenje, hoče naprej in sama ne ve, kam se prebija skozi prozorne iluzije in mehke uradniške postelje. Jolanda bi rada,. .-. - prekine z vsemi, telo z bolno materjo, toda izhoda iz hrepenenja ni, nemočno se vrli v sivem krogu vsakdanjika. Jolanda? Živi, čustvuje, ima krhka, bolna hotenja, bije svoje male boje, doživlja poraze, se razočarana kuja in se iz- 8.45 TV V SOLI: 8. marec, Ali ste vedeli? Poezija, TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Zemljepis, Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV V SOLI, ponovitev 16.20 ŠOLSKA TV: Vesele vrečke in škatlice, Partizansko šolstvo, Onesnaževanje zraka 17.25 POROČILA 17.30 CAPRICCIO V glasbenem slovarju piše, da je capriccio instrumentalna skladba še-gavega, muhastega značaja. Vehko take glasbe so tudi lansko poletje igrali študenti na taboru v istrskem Grožnjanu, pod taktirko Hansa D. Uhlenbrucka pa so izvedli tudi prvo simfonijo L. van Beethovna. Televizijci bodo posredovali del njihovega igranja. 18.00 PISANI SVET 18.35 OBZORNIK 1 8.45 PO SLEDEH NAPREDKA Prvi prispevek bo nakazal razvoj- nil s sodobno predelavo grozdja v vino, za to pa je na moč sodobno opremljena Briška zadružna vinska klet. Tretji prispevek bo govoril o prizadevanjih ljubljanskih zdravnikov, da bi razčlenili vzroke smučarskih poškodb na Slovenskem. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 CEMENT NAŠ VSAKDANJI Pred poldrugim letom je v Anhovem začela obratovati nova cementarna, ki naj bi zadostila naraščajoče potrebe po tej osnovni gradbeni tvarini. Zdaj, ko bi morale organizacije združenega dela, ki so veliko vložile v gradnjo cementarne, dobivati ce- ment, pa prihajajo s strani cementai-jev vesti o premajhni zmogljivosti, velikih izgubah in povečanih zahtevah po uvozu cementa. Združeno delo seveda želi jasen odgovor o tem, kaj se resnično dogaja v cementarnah. Oddaja bo skušala vsaj delno prikazati pravo stanje. 20.34 J. Janicki: POTA POLJSKE 22.15 TV DNEVNIK 22.30 RAZVOJ POPULARNE GLASBE Zadnja oddaja nanizanke o popularni glasbi bo predstavila ameriško rockovsko skupino Black Oak Arkansas, britanskega glasbenika Mika Oldfielda, zvedeli pa bomo tudi nekaj podrobnosti o zaslužkih glavnih rockovskih zvezd; pripomniti kajpak velja, da so od nastanka oddaje vsote denarja že močno porasle. 17.10 TV dnevnik v madžarščini ' 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Nove knjige ' ? 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Gledališče mladih - 21.10 Včeraj, danes, jutri ' 21.30 Znanost - 22.15 Zabavnoglasbena oddaja SREDA, 7. III. JUGOBANKA 9.00 TV V ŠOLI: Starogrška matematika, Kultura stare Grčije, Hej, brigade 10.00 TV V SOLI: Predšolska vzgoja, Risanka, Izobraževalni film 17.35 POROČILA 17.40 Z BESEDO IN SLIKO Oddaja bo tokrat predstavila otroške pesmi Neže Maurerjeve in, ilustracije Jelke Reichmanove. Ustvarjalki sodelujeta že vrsto let. 17.55 LONDONSKA NARODNA GALERIJA 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 ZGODNJA GLASBILA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: VELIKA ILUZIJA in POGOVOR OB 30-LETNICI JUGOSLOVANSKE KINOTEKE Zadnjo sredo smo gledali film Toni, drevi pa bo na sporedu še ena filmska stvaritev Jeana Renoirja, pred nedavnim umrlega velikega francoskega režiserja. Za Velike iluzijo je scenarij prispeval belgijski pisatelj Charles Spaak, poznavalci pa pravijo, da je delo, ki je nastalo 1938, v dokajšnji meri prežeto z Renoirjevimi življenjepisnimi posebnostmi. Režiser je med prvo svetovno vojno tri leta preživol v nemškem ujetništvu, s prikazovanjem pošast-nosti vojnih dogodkov pa je izpovedal, da v vojni skovano tovarištvo ostaja zgolj iluzija o večnem miru. Na Nemškem in v Italiji je bilo med zadnjo vojno prepovedano prikazovanje Renoirjevega filma, ki ga odlikuje domala dokumentarno podaja- nje dogodkov in odnosov med ljuci mi. S tem filmom je režiser dokazat i da je moč vsak še tako zapleten zna-čaj prepričljivo filmsko obdelati zgodovina filma pa ve povedati, d8 je Renoir z Veliko iluzijo presegel najboljše dosežke sovjetskega in nemškega filmskega naturalizmi Zato film, v katerem igrajo glavne vloge Erič von Stroheim, Jean Ga-bin, Pierre Fresnay, Dalio J. Čare t te in Gaston Modot, sodi v železni repertoar kinotek kjerkoli po svetil. 22.20 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zlata nit - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda- *- 22.30 Pop ekspres - 23.00 T'V dnevnik ČETRTEK, 8. III. JUGOBANKA 8.55 TV V SOLI: Crka kot Številka, Literatura, Od Subotice do Novega Sada 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, Kemija 15.45 ŠOLSKA TV: Vesele vrečke in škatlice, Partizansko šolstvo, Onesnaževanje zraka Prvi prispevek bo učence opozoril na to, kako je moč zlahka izdelati zanimivo vrečko in škatlico ter prvo in drugo domiselno dekorirati s flo- mastri, lepljenjem, slikanjem s čopiči in še čim. Razvoj dogodkov med zadnjo vojno so šolarji že spoznali, drugi prispevek pa J ih bo poučil, da se razvoj ljudske oblasti pri nas ni ustavil samo pri političnih dejavnikih, temveč je šel tudi prek gospo-darstva, zdravstva, znanosti, kulturo in seveda SOlstVa. Zanimivo bo Izvedeti, kako seje začelo razvijati šolstvo med NOB. Kaj storiti, da ne bi preveč onesnaževali zraka - o tem bo govoril tretji prispevek, namenjen šolarjem. 16.50 POROČILA 16.55 KROKODIL HAM 17.05 POGLED V PRIHODNOST: OGROŽENE VRSTE 17.55 TELEVIZIJA BREZ TREBUHA 18.35 OBZORNIK 18.45 BABIČIN VNUČEK 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCl KRITIKE 20.45 ŽENSKA V ZRCALU LIKOVNE UMETNOSTI 21.15 ANA KARENINA, baletna oddaja i 22.00 TV DNEVNIK ., * 17.10 TV Dnevnik v madžarščini -1 17.30 TV dnevnik - 17.45 Svetilnikj - 18.15 Znanost - 18.45 Kviz: Peščena ura - 19-30 TV dnevnik - 20.00 To sem jaz - 21.00 Zabavnoglasbena oddaja - 22.00 Včeraj, da* nes, jutri - 22.15 Dokumentarna oddaja PRVI RADIJSKI PROGRAM gubi v povprečnosti ko muha enodnevnica. 20.50 KULTURNE DIAGONALE 21.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA 21.55 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Usoda nekega Carlija - 18.00 Pravljica - 18.15 Živeti v družini - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualnosti - 21.05 Poročila - 21.15 Fest na TV % Že grem, draga, že grem! V PETEK, 2. Dl. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Demonstracije). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž /Tadej Sluga: O sortimentu krompirja za letos). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (G. Strniša - B. Lesjak: Pomladna svatba). 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05 -4.30 Nočni program. SOBOTA, 3. III. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Patetični trio za klarinet, violončelo in klavir M. Glinke. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž Rozika Debevc: Priprave za pomladanska pogozdovanja). 12.40 Kmetijski nasveti napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem Bracom Korenom. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset 0.05- 4.30 Nočni program. NEDELJA, 4. III. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Frane Puntar: Holadnja). 8.45 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.03 Kar znaš. to veljaš’ 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši < pn 14.05 Nedeljsko popoldne.l 7.50 Zabavna radijska igra (Marjan Marinc: Dediči, 4. del). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (M. Kovačik: Železo). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 5. III. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Matija Božič: Sirjenje medovitih rastlin in izkoriščanje ten paš)’ 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 KUlturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z Veselimi planšarji. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (T Trans-troemer: Pregrada resnice). 23.15 Za ljubitelj e jazza. TOREK, 6. III. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Po teloh za mamo). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž /Saša Bleiweis: Varstvo gozdov pred požari). 12.40 Po domače. 14 03 V korak z mladimi. 15.45 Pota sodobne medicine (dr. Mirko Derganc: Zgodovina in razvoj opeklinske kirurgije pri nas). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (Ramiz Kelmendi: Človek, ki je mislil, daje sam). 21-17 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Pavel Golia: Pesmi) 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 7. III. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nf navadni pogovori (Otrokov odziv n* spremembo v družini). 9.25 Zapoj' ma pesem. 9.40 Marksistična obzof' ja. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.1" Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kme' tijski nasveti (Jože Stumpf: Predaj lava vrtnin v Pomurju). 12-7 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvin*! ljudske glasbene kulture. 14.30 Nas poslušalci čestitajo in pozdravljaj®' 15.45 Spomini in pisma (Iz pise^ Roze Luxemburg). 18.05 Kaj i»r poslušajo. 18.30 Koncert za besed (Ljubezen). 19.45 Minute z ansatf' blom Jožeta Kampiča. 20.00 Ko", cert iz našega studia. 22.20 . festivalov jazza. 23.05 Literai®, nokturno (V Taufer: Pesmi). 23-1 Revija jugoslovanskih pevcev žaba* ne glasbe. 0.05—4.30 Nočni V1 gram. ČETRTEK, 8. III. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radti ska šola za višjo stopnjo (JugosK>" vanska zborovska glasbena ustvar# nost, 1. del). 9.35 Narodne ' ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih meljT dij. 12.30 Kmetijski nasveti (Cve«‘ čarstvo). 12.40 Od vasi do vas1, 14.05 Odlomki iz slovenskih op61,’ 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezikov«' pogovori (dr. Breda Pogorel" , 18.05 Z opernih odrov / Minute z ansamblom Mojmira Sep® ta. 20.00 Četrtkov večer doma«’, pesmi in napevov. 21.00 Literat*!, l večer (S. Plath: Tri ženske). 21-, Lepe melodije. 22.20 Mali reci.1!" violončelista Heinricha Schit* ' 23.05 Literarni nokturno (S^* Vegri: Pesmi). 23.15 Paleta poPeL in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Noc program. Št. 9 (1542) 1. marca I9?fl kultura in izobra- ževanje France Mihelčič: MRTVI KURENT, aciyl — olje, platno, 1972 Kaže, da se je krška ZKO z decembrsko konferenco dokončno poslovila od neaktivnosti. Prvi znak, da gre za korenito odpravo mrtvila, je videti v tem, da je novo vodstvo takoj začelo uresničevati delovni načrt. Izvršni odbor je januarja obiskal krajevne skupnosti, kjer delujejo društva, in se na kraju samem prepričal o razmerah za kulturno delo. V zadnjem času so pridobili primerne prostore za dejavnost v Podbočju, Velikem Podlogu in Kostanjevici, medtem ko so začeli v Krškem taka vprašanja razreševati prek Delavskega doma. ZKO si prizadeva, da bi pri gledališkem, glasbenem, pevskem, folklornem, likovnem, literarnem, filmskovzgojnem in fotoamaterskem delu v društvih in skupinah dosegli še večjo množičnost in kakovost. Skrb za to so še posebej naložili strokovnim odborom, osnovanim pri izvršnem odboru. Novost je ritmično-plesna dejavnost, ki jo pravkar uvajajo. ,,Kulturni amaterizem postaja v krški občini pomembna sestavina življenja in tvornosti delovnih ljudi in občanov," ugotavlja predsednik, izvršnega odbora ZKO Vladimir Vogrinc. ZKO si prizadeva, da bi bilo poslej kar največ nastopov domačih skupin. Po Vogrinčevem mnenju se je poskus ob letošnjem kulturnem prazniku, ko so vse prireditve v občini pripravili z domačimi izvajalci, zelo dobro obnesel. V nekem smislu je bil tudi premiera obujene dejavnosti ZKO. „Seveda se zavedamo, da ne bo šlo vselej gladko. Vedeti moramo, da se ljudje kulturnemu delu lahko predajo šele ob koncu delovnega dne, pa tudi to, da ne dobijo nikakršnega plačila. Edino spodbudo jim lahko pomeni javno priznanje. Prav zdaj razmišljamo o tem, kako bi uvedli tako priznanje. Mislim, da bomo mogli prva taka priznanja najzaslužnejšim amaterskim kulturnim delavcem podeliti že ob naslednjem kulturnem prazniku." K večjemu razmahu kulturnega amaterizma bo nedvomno pripomogla povezava občinskih ZKO v Posavju. Pravkar ustanavljajo regijsko telo, ki bo povezovalo in usklajevalo prizadevanja na kulturnem področju v vseh posavskih občinah To bo neke vrste medobčinski svet ZKO. I.Z. MINUTE ZA VIRTUOZA - Violinist Tripo Simonuti je tudi v Novem mestu dokazal, da ga upravičeno štejejo za enega najboljših jugoslovanskih solistov na violini. Njegov koncert v spominski avli novega muzeja NOB in ljudske revolucije pred otvoritvijo razstave , .Zimskega salona hercegnovskih umetnikov" je bil sicer kratek, vendar pa sporedno tako pripravljen, da je umetnik lahko svoje mojstrstvo potrjeval od točke do točke. Pri klaviiju ga je spremljala pianistka Milena Lučič. (Foto: J. Pavlin) Tri dni za dolenjsko „Našo besedo” Od jutri do nedelje bodo v Dolenjskih Toplicah nastopale mladinske kulturne skupine iz novomeške in trebanjske občine — Se bo kateri posrečilo uvrstiti se na zaključno prireditev? Knjige gredo Črnomaljsko splošno-izobraže-valno knjižnico je lani obiskalo 6.413 bralcev, ki so si izposodili 14.710 knjig. Semiško izposojevali-šče je imelo 414 obiskovalcev, ki so prebrali 1.427 knjig, izposojevališče v Vinici pa je zabeležilo 269 bralcev, ki so si izposodili 537 knjig. Knjižnica je dobila lani 1.864 knjig, od tega jih je 929 sama kupila, 900 knjig ji je podarila republiška kulturna skupnost, 35 knjig pa drugi darovalci. Dotok novih knjig in število izposojenih del sta se lani znatno povečala. Razstavo družboslovne literature v črnomaljski knjižnici si je posebej ogledalo 810 obiskovalcev. Lep uspeh je imela tudi knjižna razstava o življenju in delu Otona Zupanči- Območno srečanje „Naše besede 79“ za Dolenjsko bo od jutri, 2. marca, do nedelje, 4. marca, v Dolenjskih Toplicah, sodelovale pa bodo mladinske kulturne skupine iz novomeške in trebanjske občine. Vsi nastopajoči bodo dobili priznanja, selektorji pa bodo poskusili dognati, katera od skupin bi se lahko uvistila na zaključno republiško prireditev v maju. Prvič bodo dvignili zastor na tem območnem srečanju jutri ob 17. uri v topliškem Domu ča, ki jo je črnomaljska knjižnica pripravila v sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Razstavo si je ogledalo 1.443 učencev vseh črnomaljskih šol. ANSAMBEL JEREBOVCEV Novomeško kulturno društvo Dušana Jereba razširja svojo dejavnost. Obogatilo se bo za zabavnoglasbeno skupino, delujočo pri glasbeni šoli Marjana Kozina, v njej pa so učenci, ki bodo letos končali šolanje. Skupina bo vadila v glasbeni šoli, vodil pa jo bo Tomaž Zorko. kulture, kjer bo nastopilo pionirsko gledališče „Dušana Jereba" iz Novega mesta z igro ..Štirje fantje muzikantje". Zvečer (ob 19. uri) pa bo gledališka skupina topi iškega Kulturnega društva Maksa Henigmana gostovala v Straži z Moličrovo komedijo „George Dandin", ki ima poslovenjen naslov Jurij Tepček ali kaznovani soprog." V soboto, 3. marca, se bo spored začel bo 18. uri, ko bodo v prostorih topliške osemletke odprli razstavo fotografij članov novomeškega in mirenskega fotokluba. Na prireditvi bodo nastopili tudi člani literarne skupine iz Šentruperta, recitatorji iz novomeškega Doma učencev Majde Šilc in učenci novomeške glasbene šole. Zadnji dan srečanja je namenjen prikazu mladinske plesno-folklome in glasbene dejavnosti. Tako bodo v nedeljo, 4. marca, v topliškem Domu kul- Sole po „meri” združenega dela Usmerjeno izobraževanje dobiva zakonsko podlago - Osnutek zakona že nekaj časa v javni razpravi - Obdobje 1980-1985 določeno za prehod na usmerjeno izobraževanje — —- -■ ------------------------------------- Dokončno je razvozlano, da se usmerjeno izobraževanje ne bo začelo že v nekakšni podaljšani osnovni šoli. Še naprej bomo imeli osemletko, ki pa bo s poglobljeno proizvodno in tehnično vzgojo ter razvijanjem najrazličnejših interesov omogočila učencem lažji prehod na srednjo šolo s tako učnovzgojno usmeritvijo, ki se bo skladala z njihovim nagnjenjem in sposobnostjo. Usmerjeno izobraževanje bo prepojilo vse šole srednjih, višjih in visokih stopenj. Srednje šole ne bodo nič več pripravljalnice za višješolski ali visokošolski Študij, marveč bo v njih možno pridobiti znanje za opravljanje poklica. Seveda ne kakršnegakoli, pač pa takega, ki n° po „meri“ združenega dela. “ri usmerjenem izobraževanju 8re sploh za to, da. se ljudje usposobijo za opravljanje proizvodnih in drugih nalog različne zahtevnosti in težavnosti. Usmerjeno izobraževanje dobiva tudi zakonsko podlago. Osnutek ustreznega zakona je že nekaj časa v javni razpravi. Rdeča nit v njem je, da bomo imeli v Sloveniji poslej izobraževanje za delo. Zato organizacija takega izobraževanja ne poteka ločeno od interesov združenega dela, marveč v najtesnejši povezavi z njim, z njegovimi možnostmi, potrebami in zahtevami. Določilo, da se del organiziranega vzgojno-izobraževalne- ^nton Plemelj: ČESTITKA ZA 8. MAREC (sitotisk, 1979). 7 Slikar, ki ga poznamo kot enega izmed ustanoviteljev rebanjskega Tabora slovenskih likovnih samorastnikov, po-**Hja ročno odtisnjeni izvod take čestitke po zelo dostopni j*»u, o fiemer objavlja danes med malimi oglasi našega lista Posebno obvestilo. Priložnost, da sindikalne podružnice pre-°rnijo s tradicionalnimi neokusnimi ..obdaritvami" za dan ga dela v usmerjenem izobraževanju opravi že kar na „delov-nih mestih", je samo po sebi razumljivo. Gre za tako imenovani (obvezni) praktični pouk v šolskih delavnicah, laboratorijih, na šolskih posestvih in drugih deloviščih pa v tozdih proizvodnih in drugih delovnih organizacij. Šolsko leto bo tako dejansko raztegnjeno na vse leto; osnutek zakona navaja, da se bo začelo 1. septembra in končalo 31. avgusta naslednje leto. Eden od členov novega zakona določa, da tedenska obremenitev .dijakov in študentov ne sme presegati 34 ur, celotno vzgojno izobraževalno delo v šolskem letu pa je treba opraviti v največ 44 tednih. Predvidenih je najmanj 8 tednov počitnic; izrabili naj bi jih pozimi med 15. januarjem in in 28. februarjem, poleti pa med 1.junijem in 31. avgustom. Usmerjeno izobraževanje oziroma izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe (kot pravi zakon) bo uvedeno postopoma: v šolskem letu 1980/81 za učence prvih letnikov srednjih, v šolskem letu 1984/85 pa za študente prvih letnikov visokih šol. I.Z. KAJUHOVE NAGRADE Založba Borec jc prejšnji teden podelila tradicionalne Kajuhove nagrade. Dobili so jih: skupina avtorjev za ..Vodnik po partizanskih" poteh, pesnik Miha Klinar za ,.Novembrsko balado 1944“ in Janez Povše za monodramo ,,Izvolite, tovariš Marjan". Šolski list o M. Kranjcu V Žužemberku tudi knjižna razstava o pisatelju_________________________ Člani literarno-novinarskega krožka žužemberške osnovne šole prirejajo že nekaj let zapovrstjo ob slovenskem kulturnem prazniku knjižne in druge razstave. Letos so jo posvetili pisatelju Mišku Kranjcu, ki je lani praznoval 70-letnico življenja. Povabili so ga na otvoritev in ogled šole, a ni mogel priti. Iz Senožet jim je sporočil, da bo vsaj kaj lepega napisal za njihovo glasilo. Razstavo so pripravili na šolskem hodniku. Novomeška Studijska knjižnica je za to priložnost posodila 76 Kranjčevih knjig. Slike iz Prekmurja so poslali učenci iz Velike Polane, Pisateljevega rojstnega kraja. Pregledna razstava jc obiskovalcem približala ustvarjalnost Miška Kranjca in in prekmursko zemljo, pri kateri se pisateljevo pero še danes najraje ustavlja. Sredi februarja je literarno-novinarski krožek žužemberške šole izdal posebno, Kranjčevemu jubileju posvečeno številko svojega lista „Z bregov Krke". V njem so nadrobili značilnih odlomkov iz pisateljevih del, spominov na srečanja z njim in drugih zanimivosti ter tako bralcem predstavili človeški, pisateljski in revolucionarni lik Miška Kranjca. Kranjec je bil dolga leta tudi časnikar in družbenopolitični delavec in je pred vojno na Kardeljevo pobudo začel izdajati Ljudsko pravico. Z Edvardom Kardeljem sta si bila vse življenje blizu. Ko je Kardelj nedavno umrl, je Miško Kranjec dejal: „Mislim, da je to največji mož, kar smo jih imeli." ŠENTVIŠKI TABOR POSVEČEN KARDELJU Letošnje deseto srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični bo posvečeno Edvardu Kardelju, pokrovitelj pa bo predsednik republike in ZKJ Josip Broz Tito. Do zdaj seje za srečanje, bolj znano kot pevski tabor, prijavilo 169 pevskih zborov s 5.310 pevci. Lep je tudi odziv iz zamejstva, saj je svojo udeležbo najavi- lo že 12 slovenskih zborov iz Italije, Avstrije in Madžarske. ture nastopili: folklorna skupina Kres in člani plesnega kluba iz Novega mesta, zabavnoglasbeni skupini Amidi iz Mokronoga in ansambel glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, več solistov na kitari in harmonikar Martin Turk iz Šentjerneja. Nastop mladinskih kulturnih skupin bo prav gotovo dobrodošla poživitev kulturnega življenja na Dolenjskem, še posebno pa v Dolenjskih Toplicah, zato pričakujejo tudi ustrezen obisk občinstva. V MUZEJU 15 TISOČ OBISKOVALCEV Posavski muzej v Brežicah je lani obiskalo 14334 ljudi iz domovine in 825 iz tujine. Veliko obiskov je bilo skupinskih. Šolskih skupin je bilo 138, odraslih pa 94. Muzej je vsem skupinam zagotovil strokovno vodstvo. Tudi posamezni obiskovalci so ob prihodu dobili najnujnej'ša pojasnila, če pa so želeli zvedeti o zbirkah kaj več, so jim muzejski delavci prav tako ustregli. Med tujci so bili lani obiskovalci iz Avstrije, Italije, Nemčije, Anglije, Madžarske, Švice, Holandije, Francije, Švedske, Romunije, Poljske, Finske, Španije, Sovjetske zveze, ZDA, Kanade, Angole in Burme. BEOGRAD SE ZANIMA ZA SLOVENSKO KULTURO - Na Ko-larčcvi univerzi v našem glavnem mestu so priredili tribuno o slovenski kulturi, na kateri so o aktualnih vprašanjih snovanj v slovenski republiki govorili in odgovarjali na vprašanja poslušalcev družbenopolitični in kulturni delavci pisatelj Beno Zupančič, Franci Šali in Mitja Rotovnik. Več vprašanj seje nanaša- lo tudi na Dom Ivana Cankarja, ki ga gradijo v Ljubljani. SLOVENSKI PEN POD NOVIM VODSTVOM - Nedavno so bili v novo vodstvo slovenskega pisateljskega centra PEN oziroma v njegov upravni odbor izvoljeni: Filip Kalan Umetnost iz Hercegnovega Ob razstavi Zimskega salona hercegnovskih umetnikov v Novem mestu Letos so Hercegnovci del svojega tradicionalnega praznika mimoze prenesli v pobrateno Novo mesto. Z živopisanim karnevalom je odšel na pot tudi „Zimski salon hercegnovskih umetnikov". Razstavo 40 slikarskih in kiparskih del 20 umetnikov, ki so tokrat zastopani v salonu, so pripravili v mali razstavni dvorani oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja, odprla pa jo je predsednica skupščine novomeške kulturne skupnosti Staša Vovk v petek, 23. febraurja. Hercegnovi sodi med največja središča črnogorske likovne umetnosti. Ima sodobno galerijo in več kot dvajset likovnih umetnikov. Zimske salone prirejajo kakšnih deset let. Pri izboru del za razstave ob tolikšnem številu likovnikov ni zadrege, kar kaže tudi sedanja zasedba v salonu. Med umetniki so znana imena, med njimi tudi akademiki črnogorske akademije znanosti in umetnosti. Razstavljena dela kažejo, da njihovim avtorjem niso tuji najboljši dosežki sodobnih tokov jugoslovanske umetnosti, pa tudi, da jim ne gre za pretirani avantgardizem, ampak ostajajo v mejah razumljive in za širši krog občinstva dojemljive sporočilnosti. Motivno je ta umetnost pogojena z okoljem, v katerem delujejo. Na otvoritveni slovesnosti so udeleženci lahko prisluhnili krajšemu koncertu, ki sta ga izvedla hercegnovska rojaka: eden najboljših jugoslovanskih violinistov Tripo Simonuti in pianistka prof. Milena Lučič. Čeprav sta šele v Novem mestu prvič nastopila, sta se izkazala kot uglašen izvajalski par, ki je kos tudi skladbam najvišje težavnostne stopnje. I.Z. - Kumbatovič za predsednika, Miloš Mikeln za podpredsednika in Bogdan Pogačnik za tajnika. V upravnem odboru so še: Drago Dru-škovič, Jaro Dolar, Branko Hofman, Tone Partljič, Andrej Kokot, Dimitrij Rupel, Janez Menart (letošnji Prešernov nagrajenec), Tone Kuntner in France Vodnik. BREŽIŠKI ODER SPET PRIPRAVLJA - Amaterski oder v Brežicah pripravlja za uprizoritev Kopitovo dramo „Očka, ubogi očka". Delo režira Vlado Podgoršek, nekajkrat pa je kot mentorica sodelovala tudi dramaturginja Darka Ceh. Predvidevajo, da bodo to dramo prikazali v drugi polovici marca (v okviru brežiškega gledališkega abonmaja). Pomlad amaterizma? Krška ZKO z novim vodstvom obeta — Nič več mrtvila, to je eden najpomembnejših sklepov zadnjega časa TURISTIČNE INFORMACIJE a ffiicnmiiL jljw JL.EV LJUBUANA VOŠNJAKOVA 1 JUGOSLAVIJA ^ Želite madžarsko vzdušje? Zakaj v Budimpešto? Hotel Lev v Ljubljani prireja dneve MADŽARSKE KULINARIKE do 18. MARCA. Če boste po večerji potrebovali prenočišče, ga poprej rezervirajte na telefonsko številko (061) 310-555. S predložitvijo tega oglasa vam Hotel Lev nudi prenočišče z zajtrkom za samo 150,00 dinarjev. s§) (K>® KRKA emona globtour po ljubljana turistična agencija-travel agency jfkpv 61000 ljubljana. vrolfova 1 /III, Slovenija, Jugoslavija WI*fon 10611 24 -841 do 846 fr j r.. p. u Globtour ru Gtobtu 31-146 GLOBTOUR VAS VABI ZA 1. Maj: DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA, (avtobus), 4 dni, 2.690 din HOLANDIJA - DEŽELA TULIPANOV, (avtobus), 6 dni, 5.690 din ZLATA PRAGA, (avtobus), 4 dni, 2.390 din LAGO Dl GARDA, (avtobus), 4 dni SMUČANJE V KAPRUNU, (avtobus), 6 dni, 3.850 din 5—DNEVNI PAKETI OB MORJU: POREČ, hotel Lotos, 695 din NOVI G RAD, hotel Emonia, 535 din ŠPADIČI, bungalovi, 655 din PORTOROŽ, hotel Bernardin, 1.120 din hotel Emona, 1.270 din SINDIKALNI IZLETI: MADŽARSKA (Blatno jezero), 2 dni, 1.300 din SAN MARINO - RIMINI, 2 dni, 1.490 din SAN MARINO—RIMINI-VERONA-BOLOGNA, 3 dni, 1.980 din BEOGRAD—BAR (letalo, vlak), 3 dni, s prenočiščem v Budvi 2.960 din s prenočiščem v Titogradu 2.700 din 3-DNEVNO POTOVANJE NA TJENTIŠTE, 1.620 din 2-DNEVNO POTOVANJE PLITVICE-SENJ-RIJEKA, 900 din 2-DNEVNI IZLET V SLOVENSKO PRIMORJE, 770 din OHRID (letalo), 3 dni, 2.800 din DJERDAP (latalo, gliser), 3 dni, 3.350 din 3 DNI PO SLOVENIJI (Dolina Soče do morja), 1.100 din Informacije in prijave: Globtour, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19, tel. (068)25-125 interexport INEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY SINDIKALNI IZLETI BEOGRAD- DJERDAP, (letalo), 2 dni, 2.050 din BEOGRAD-BAR-LOVČEN-DUBROVNIK, 3 dni, 2.500 din JASENOVAC-KOZARA-JAJCE, 2 dni, 840 din JASENOVAC-KOZARA, 1 dan, 500 din DUNAJ, 2 dni, 1.250 din DUNAJ-BRATISLAVA, 2 dni, 1.100 din DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA, 3 dni, 1.800 din DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA, 4 dni, 2.350 din BLATNO JEZERO, 2 dni, 1.050 din BUDIMPEŠTA, 2 dni, 1.300 din SAN MARINO, 2 dni, 1.100 din BENETKE-BOLOGNA-SAN MARINO, 3 dni, 1.850 din BENETKE, 1 dan, 500 din LAGO Dl GARDA, 2 dni, 1.100 din NA VAŠO ŽELJO VAM IZDELAMO POSEBNE PROGRAME. PRIPOROČAMO VAM KRATKE LETALSKE IZLETE V PARIZ, LONDON, GRČIJO, ŠPANIJO, TUNIZIJO, ISTANBUL, NA SICILIJO, KRETO IN CIPER. POSEBNO UGODNO ZA KOLEKTIVE! Informacije in prijave: INEX, Novo mesto. Novi trg 4, tel. (068) 23—773 POSLOVALNICA NOVO MESTO organizira avtobusne prevoze 15., 16., 17. in 18. marca NA SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH V PLANICO Prijave sprejema Kompas Novo mesto, Novi trg 8, telefon: (068) 21-333. Turizem za mlade Brez Mladinske turistične poslovalnice se mladinski turizem ne bi razvil Ko se je Mladinska turistična poslovalnica maja 1978 preselila v nove poslovne prostore v Novem mestu na Novem trgu št. 4 in po petih letih prvič pridobila ustrezne prostore, ji ni nihče zaploskal in zaželel uspeha. Morda pa je temu botrovala njena skromnost, ki priznava samo rezultate dela. Položaj družbene organizacije, skrb za mladinski turizem in nudenje turističnih uslug starejšim občanom so pripomogli, da so bili doseženi za novomeške razmere zavidljivi rezultati. 740 avtobusnih prevozov, 234.906 potnikov, večje število posebnih vlakov in 6.106 penzionskih uslug so dovolj zgovorne številke, ki potijujejo pravilno usmeritev in odnos do strank. Poslovno tehnično sodelovanje s potovalno agencijo Inex iz Ljubljane, ki je sofinancirala adaptacijo poslovnih prostorov in ki ima tudi poslovne prostore skupno z Mladinsko turistično poslovalnico, pa še širi možnost sodelovanja in skupnih naporov za še večjo uveljavitev na turističnem tržišču Dolenjske. Samostojni in skupni programi obeh partnerjev popestrujejo turistično ponudbo. Mladinska turistična poslovalnica kot posebna oblika dejavnosti Počitniške zveze je v šestih letih delovanja dokazala, da je zelo potrebna, saj je na področju razvoja mladinskega turizma naredila občutek premik. J. SAJE DELAVCI PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH! Sklad za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občine Novo mesto organizira 23., 24. in 25. marca 1979 strokovno ekskurzijo na OBRTNI SEJEM v Munchnu Udeleženec prispeva 500 din, ostale stroške krije Sklad. Prijave prinesite osebno na Občinski svet zveze sindikatov Novo mesto. Društveni trg št. 2, najkasneje do 9. marca 1979. Ker je število omejeno, bomo upoštevali tiste, ki se bodo prvi prijavili. KEMIČNA ČISTILNICA STUDENEC SPREJEMNICA TREBNJE Rimska cesta (bivši Labod) SE PRIPOROČA Uvoženi tehnološki postopek in naša večletna praksa ohranjata vaša oblačila kljub mnogokratnemu čiščenju. Naše delo je porok za vaše zadovoljstvo. Nudimo tudi manjša popravila oblačil. Oblačila dobite vsak drugi dan. Delamo vsak dan od 7.30 do 16. ure, razen sobote. OSNOVNE SOLE NOVO MESTO TOZD JANEZ TRDINA STOPICE razpisuje dela in naloge KUHARICE v šolski kuhinji v matični šoli v Stopičah Nastop dela takoj. VOZNIKI! ZANESLJIVA ZAŠČITA PROTI KOROZIJI TECTVl CENTER PETER PERDEC POD TRSKO GORO 90 Tel.: (068) 22 - 372 ^4—LETNA GARANCIJA Perutnina Zalog OD 26. 2. DALJE LAHKO NA NASI FARMI NA DUPLICI PRI KAMNIKU KUPITE KOKOSI. KOKOSI SO PRIMERNE ZA ZAKOL ALI REJO. PRODAJALI JIH BOMO VSAK DAN OD 7. DO 17. URE IN OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. CENA KOKOSI JE 50,00 din. Tozd Reja, farma Duplica, tel. 831 — 201. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO -v ustanavljanju, 68270 KRŠKO objavlja prosta dela oziroma naloge 1. REFERENTA DOMAČE NABAVE Pogoji: — dokončana ekonomska srednja šola, — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri poslih nabave, — poskusno delo 3 mesece. Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na prijave bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku veljavnosti objave.____________________________ v Komisija za delovna razmerja LEKARNE SEVNICA OGLAŠA za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA - FAKTURISTA Pogoji za zasedbo opravil: ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj v administrativno-finanč-ni smeri, z 2-mesečnim poskusnim delom. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 20 dni po objavi na naslov LEKARNA SEVNICA, Komisija za delovna razmerja. O izbiri bodo kandiati obveščeni v 15 dneh po poteku oglasa. OPEKARNA ZALOG <§> NOVO MESTO p. o. pripravlja v sodelovanju s,,TERMIKO" Ljubljana prodajni program izolacijskih materialov TERMIKA ljubljana,kamniška 25 GRADITELJI Želite graditi sodobno, prihraniti pri energiji? Uporabite sodobne izolacijske materiale. Izberite-TERVOL. Za toplotno, zvočno in protipožarno izolacijo vam priporočamo sodoben, preizkušen material — kameno volno -- TERVOL. LASTNOSTI Odlična toplotna izolacija nosilnih in nenosilnih sten, podov in streh. Odlična zvočna izolacija sten in podnih konstrukcij. Odlična toplotna in zvočna izolacija instalacijskih cevi. TERVOL Ne gori in zadržuje ogenjl Ne trohni! Odporen proti vlagi! Enostavna uporaba! NE POZABITE: Prihranek energije — TERVOL Toplotna izolacija — TERVOL Zvočna izolacija — TERVOL Informacije lahko dobite po telefonu (068) 22—291 in 21—403 v trgovini z gradbenim materialom OPEKARNE ZALOG NOVO MESTO p.o., prodajni oddelek. 0LENJSKI LIST Št 9(1542) 1. marca 1979 ŠPORTNI KOMENTAR Trdna volja zmore čudeže Trdna volja in vztrajnost sta lastnosti, ki sta pri invalidih še boli očitni. V načinu premagovanja telesne hibe, bodisi da je do• nje prišlo zaradi bolezni ali nesreče, imata šport in rekreacija vse pomembnejše mesto. V petletnem delu sevniškega društva invalidov so dosegli nekaj posebno razveseljivih uspehov. Republiška zveza za šport in rekreacijo invalidov je bila v teh prizadevanjih dober mentor, predvsem pa tudi nepogrešljiv podpornik z denarjem. V Sevnici so pričeli najprej s skromnimi rekreacijskimi srečanji Z izredno voljo so se jih jeli udeleževati predvsem najtežji invalidi na vozičkih. Očitno je bila nova aktivnost ravno tem najbolj dobrodošla. Jožica Ameršek in Vikica Žveglič sta se lani na republiškem tekmovanju v strelja- nju z zračno puško uvrstili na 2. in 3. mesto. Vikica Žveglič je drugo mesto dosegla tudi na državnem prvenstvu v Novi Gorici. Rezultati potemtakem dišijo že po vrhunskem športu, vsekakor pa dokazujejo, kaj se da doseči z vztrajnostjo in voljo. Hvalevredno je, da so sevniški invalidi zadnje čase naleteli na takšno razumevanje pri sevniškem Partizanu: enkrat na teden imajo brezplačno na voljo ogrevano telovadnico. Predsednik športne sekcije sevniških invalidov Jože Radej se bo to sezono na tečaju v Umagu usposobil za organizatorja rekreacije invalidov. Ob izkušnjah invalida olimpijca Martina Gorenca za vrhunske dosežke v invalidskem športu bodo potemtakem dobili kader za množično obliko rekreacije ALFRED ŽELEZNIK Pod koši vse bolj zapleteno Z zmago nad vodilno ekipo se Novomeščani še naprej potegujejo za prvo mesto — Nesrečen poraz Metličanov v Kranju — Nov poraz kočevskih košarkarjev Po 7. kolu slovenske košarkarske super lige je kazalo, da se morajo Novomeščani posloviti od boja za vrh, z zmago nad Branikom pa so nakazali, da se vračajo v staro formo in da še ni vse izgubljeno. Metličani so v Kraniu presenetili in z malo več sreče bi lahko tudi zmagali, Kočevci so po dobri igri morali priznati premoč Lokainvesta. Glede na to, da so v minulih kolih slabo igrali in da so v soboto dokaj lahko premagali Branik, bi se tudi iz Domžal lahko vrnili z novimi točkami. Kočevski košarkarji igrajo doma z Ilirijo in niso povsem'brez možnosti za zmago. TRIGLAV - „8t ri“ 84:83(44:37) Čeravno so Metličani v Kranju nastopili močno oslabljeni (manjkal je Stevica Medek), bi kmalu pripravili presenečenje. Domači igralci so bili prepričani v lahko zmago, ob koncu tekme pa so se morali močno potruditi, da jim vse boljši Metličani ne bi prizadejali peti poraz. Po 8. kolu je „Beti“ na predzadnjem mestu. „Beti“: Gršič 8, Švinger 14, Sahmič 30, Nemanič 8, Vergot 16 in Kremesec 7. NOVO MESTO - BRANIK 91:84 (44:45) Prvi polčas so dobili gostje, v drugem pa so domači zaigrali precej boljše kot v srečanjih do sedaj in povsem nadigrali Mariborčane. Po končanem -srečanju je bilo okoli 300 gledalcev s prikazano igro in zmago zadovoljnih. Zapisati mora- Medalje že na začetku sezone Lepi dosežki novomeških atletov v Celju — Penca postal republiški prvak v teku na 60 m z ovirami — Izkazala sta se tudi Cujnik in Rus — Skupaj tri medalje Na republiškem atletskem prvenstvu, ki je bilo kot vsako leto v celjski dvorani na Stadionu Borisa Kidriča, so Novomeščani osvojili eno zlato in dve srebrni medalji, več tekmovalcev pa je doseglo osebne rekorde. Naslov republiškega prvaka je osvojil Penca v članskem teku na 60 m z ovirami. Njegov čas 8,2 s je za desetinko slabši od republiškega dvoranskega rekorda. Drugi je bil Kopitar (KI) z 8,3, tretji Rener (KI) 8,4, četrto mesto pa je osvojil drugi novomeški finalist Cujnik, kije s časom 8,5 močno popravil osebni rekord in napovedal, da bo v teku na 110 m z ovirami letos zelo napredoval. Cujnik je v skoku s palico dosegel 380 cm, kar je nov dolenjski rekord v dvorani, ta rezultat pa je najboljši dosežek v skoku s palico na Dolenjskem. Penca je preskočil 360 cm. V teku na 60 m je Cujnik v članski konkurenci zasedel odlično 2. mesto s časom 7,1. Nastopil je tudi v skoku v daljino in skočil 657 cm. V mladinskem teku na 60 m je Sega v kvalifikacijah in polfinalu dosegel čas 7,1 v finalu pa je bil četrti s 7,2. Troskakač Kranjčič je v pred- ŠMARJETA: KOŠAK IN GLAVANOVA Zadnjo nedeljo je SŠD osnovna šola Smarjeta pripravilo prvenstvo Smarjete v namiznem tenisu. Nastopilo je 38 tekmovalcev in tekmovalk. Vrstni red, moški: 1. Košak, 2. Grahek, 3. Udovč; Ženske: 1. J. Glavan, 2. Jeglič, 3. Simončič. V r?eee’ februarja, pa so se učenci OS Smarjete pomerili z vrstniki iz Otočca; brez težav so dobili domači igralci. J. G. Zmaga in poraz Po skoraj dveh mesecih počitka so s tekmovanjem nadaljevale tudi slovenske namiznoteniške ekipe. V moški republiški B ligi so Kočevci dosegli novo zmago, Novomeščani niso igrali, Novomeščanke pa so doživele nov poraz. KAMNIK - DOMŽALE - KOČEVJE 2:5 ^ kolu slovenske namiznoteni-Rost • ^s^uP'na B) so Kočevci in r2.Va*' Pr* z^ru^eni vrsti Kamnika »m P° boljši igri zanesljivo &*1 z,2:5- Z® goste so igrali v Stajdohar in S. Pogorelc. tek«0' so do sedaj igrali sedem točv"’ ?et so i'b dobili in so z 10 bon mi .na drugem mestu. 6. kolo No« 0d'Srali 3. marca, in sicer v em mestu z Dolenjsko. ZASAVJE -DOLENJSKA 6:0 SoY.b- kolu ženske republiške lige Zasa °V0-meščanke gostovale pri vrsti aY)a in doživele že enajsti zapo-koc P°mz- Novinke v ligi niso bile kamPre£ej bolj izkušenim domačin-remiKi *. • “ Potegujejo celo za na«* ?? 1 vrb- Za Dolenjsko so Zajče Glavanova, Jegličeva in - teku na 60 m prav tako tekel 7,1 in se uvrstil v polfilane, a zaradi poškodbe ni mogel nastopiti. Kranjči-čeva smola je toliko večja, ker bi drugi dan v skoku v daljino zanesljivo osvojil naslov republiškega prva- Cujnik in Penca v Miinchnu Solidni uvrstitvi novomeških atletov na Bavarskem Novomeška deseterobojca sta prejšnjo soboto in nedeljo nastopila na mednarodnem prvenstvu Bavarske v dvoranskem sedmeroboju. Med 35 nastopajočimi je Penca zasedel 4. mesto s 4734 točkami, Cujnik pa 6. mesto s 4568 točkami. Merjenje časov je bilo električno, steza pa je bila dolga 188 m in pokrita s tartanom. V disciplinah 60 m, daljini, krogli, palici, 60 ov. višini in teku na 1000 m sta dosegla naslednje rezultate: Penca (7,38s; 665 cm; 9,49 m; 360 cm; 8,67 s; 188 cm; 2:34,80) Cujnik (7,28 s; 657 cm; 12,77 m; 360 cm; 8,79 s; 180 cm; 3:02) Oba tekmovalca sta bila zelo slaba v eni od sedmih disciplin: Penca v krogli, Cujnik v teku na 1000 m. Dobro pa sta tekla, Cujnik na 60 m, kjer je bil drugi, Penca pa na 1000 m, kjer je bil prav tako drugi, enako mesto pa je dosegel tudi na ovirah. Zvezni trener za mnogoboje Milan Lorenci, ki je bil vodja naše muenchenske ekipe, je ugotovil, da imata obe še veliko rezerve v skokih, kjer ju grobe tehnične napake stanejo dosti točk. To je razumljivo, saj v Novem mestu pozimi ni mogoče v nobeni dvorani skakati v višino ali daljino, ker ni ustreznih preprog iz umetne snovi in jame s peskom za doskok pri troskoku ali daljini. Skladišče palico je urejeno napol, ker ni premičnih stojal za letvico. Glede na vadbene razmere v novomeški dvorani (le dobre tri ure vadbe na teden, kolikor naj bi trajal en sam trening ovir in skoka s palico) je bil, po Lorencijevih besedah, nastop naših mnogojccv uspešen. Odnos do njunega treninga, ki naj bi bil letos zaradi nastopa na balkanskih in mediteranskih igrah še posebno močan, je slabši, kot sta pričakovala ob začetku pripravljalnega obdobja. Dane Korica, zvezni kapetan, sicer pošilja pismena priporočila, v katerih prosi, naj reprezentantom omogočijo ustrezne priprave, vendar je vse njegovo dopisovanje zaman. Športna dvorana je dosti več na voljo športom, ki se borijo za republiško kvaliteto in ki bi marsikateri svoj trening enakovredno opravili v eni od novomeških telovadnic. Atleti izkoriščajo predvsem dolžino in višino dvorane, širine pa ne potrebujejo. Razumevanje trenerjev novomeške moške in ženske rokometne vrste za zimske težave atletske vadbe je že privedlo do prvih skupnih treningov. Mogoče bi se z nekaterimi skupnimi treningi dalo dvorano smotrneje izkoristiti. ka, saj je na treningih s polovičnim zaletom skakal več kot celjski zmagovalec. V daljini je pri mladincih -srebrno medaljo osvojil član našega kluba Trebanjec Rus. Skočil je 632 cm in bil le za tri centimetre ob naslov republiškega prvaka. ■ Novi član AK Novo mesto Vane Keržan je nastopil po hudi gripi in mu je manjkalo moči. Kljub temu se je uvrstil v članski finale in dosegel čas 7,2. Osebni rekord je dosegel tudi Stupar (7,2) in se uvrstil v polfinale članskega teka. Pri dekletih je bila najboljša Janja Kralj. Uvrstila se je v finale teka na 60 m za mladinke in zasedla 4. mesto. Njen čas: 8,0 . Karmen Kenda je isto razdaljo pretekla v času 8,2, Mira Blažič pa je dosegla 8,4. V teku na 60 m z ovirami je bila Kraljeva četrta (9,6), Blažičeva pa je v polfinalu na prvi oviri padla. V skoku v daljino je Kraljeva dosegla 503 cm in zasedla 5. mesto. KROS: KAPS TRETJI Na republiškem prvenstvu v krosu je član novomeškega atletskega kluba Rafko Kapš med mlajšimi člani osvojil bronasto medaljo. Na 7 km dolgi stezi sta bila pred njim le Peternelj (POM) in Arzenšek (KI). Kapševa uvrstitev je vredna pohvale, saj letošnji trening usklajuje z uspešnim študijem na medicinski fakulteti. J. PENCA NAJBOLJŠA OŠ KATJA RUPENA Strelska zveza iz Novega mesta je pripravila zadnjo nedeljo občinsko pionirsko strelsko prvenstvo za prehodni pokal, na katerem je nastopilo 60 pioniijev in pionirk. Rezultati: ekipno, pionirji: 1. OŠ Katja Rupena I 750 krogov, 2. OŠ mo, da sta za domačo vrsto ponovno nastopila Peter Seničar, ki je bil do sedaj poškodovan, in center Peter Ivančič, ki se je vrnil iz JLA. Oba sta dobro igrala. Novo mesto: P. Seničar 8, Cerkovnik 9, Munih 21, S, Kovačevič 7, Ivančič 11, Besednjak 1, S. Seničar 17, Beg 5, Župevc 4, Plantan 8. RUDAR - „BETI“ 84:90(41:40) V zaostali tekmi slovenske košarkarske super lige so Metličani v Trbovljah po boljši igri v drugem polčasu brez težav ugnali domače igralce. Košarkarji ,,Beti“ so v gosteh dobro igrali v obrambi, saj sta centra Švinger in Vergot polovila domala vse odbite žoge. Za pomembno zmago so zasluženi vsi igralci. LOKAINVEST -KOČEVJE 84:78(41:35) V 5. kolu slovenske košarkarske lige zahod so Kočevci gostovali v Škofji Loki in po izenačenem •srečanju tekmo izgubili. Rezultat bi bil lahko tudi drugačen, vendar gostje niso znali zaustaviti domača centra. Šele ko sta morala zaradi petih osebnih napak iz igre, so Kočevd s hitro igro zmanjšali razliko, vendar je za presenečenje zmanjkalo časa. Kočevje: Smola 10, Popovič 22, Gašperec 8, Benčina 7, Baranašič 11, Papež 17, Vovk 8. KOŠARKA : DERBI NOVEMU MESTU? V prihodnjem kolu slovenske super lige igrajo Metličani doma, Novomeščani pa v gosteh. Medtem ko bi morali igralci ,,Beti“ v boju z vrsto Litije-Zagorja doseči tretjo zmago, čaka Dolenjce težja naloga. POREDOŠ PRVAK NOVEGA MESTA V nedeljo je bilo v prostorih novomeškega Šahovskega kluba odigrano zadnje kolo mestnega prvenstva. Zmagal je Ervin Poredoš, ki je zbral 8,5 točke, za njim pa so se uvrstili: Istenič (8), Materni (7,5), T. Škerlj (6.5), Sitar (6,5), Pucelj (6), Avsec (5,5), Lončarevič (5), B. Škerlj (4), M. Globoič (4), Sčap (3.5), Hrovatič (1). ZA POKAL „TV—15“ — Tradicionalnega pionirskega roškega smučarskega teka se je minulo nedeljo udeležilo okoli 100 pioniijev in pioniik ni večkot 50 članov. Čeravno so bile snežne razmere v Ubčicah bolj skromne, je prireditev—pokrovitelj je bfl tednik TV—15—v celoti uspela. Roški teki zdravja Za pokale in odličja tednika ,TV—15' nastopilo več kot 100 pionirjev in pionirk — Tekli tudi sindikalisti Za novomeškimi smučaiski-mi delavci je IV. roški smučarski tek za pokal TV-15, ki je bil 25. febiuaija v Občicah pri Poljanah. Nastopilo je okoli 100 . pioniijev in pionirk ter nekaj več kot 50 članov, ki so nastopili v okviru občinskega sindikalnega prvenstva. Čeravno je bilo snega bolj malo, je organizatorjem uspelo tekmovanje dobro pripraviti. Takoj po slavnostnem govoru pred spominskim obeležjem „TV-15“ so se v smučine spustili najmlajši. Rezultati - ml. pionirke (2 km): 1. Hren, 2. Križe, 3. Turk (vse Dolenjske Toplice); ml. pionirji (2 km): 1. Zorko (Grm, Novo mesto), 2. RabzeU (Dol. Toplice), 3. Klemenčič (Katja Rupena); st. pionirke (2 km): 1. Filipovič (Dol. Toplice), 2. Janežič (Grm), 3. Lukšič (Dol. Toplice), st. pionirji: .1. Zamidav (Dol. Toplice), 2. Mesojedec' (Bršlin), 3. Smrke (Grm); mladinci (4 km): 1. Devjak (gimnazija Kočevje), 2. Bajt (TSŠ Novo mesto), 3. Strniša (Dol. Toplice); članice ( 4 km): 1. Okorn (TV-15), 2. Zavo- lovšek (Kočevje); člani nad 45 let ( 4 km): 1. Dokl (Delo, N. mesto), 2. Serini (GG Novo mesto; člani do 45 let (6 km): 1. Grm, 2. Strniša (Pionir, Novo mesto), 3. Prelesnik (Kočevje) itd. Ekipne uvrstitve: pionirji: 1. Grm, Novo mesto, 2. Dolenjske Toplice, 3. Katja Rupena; mladinci: 1. gimnazija Kočevje, 2. Trimo Trebnje; člani: 1. Pionir, 2. Kočevje, 3. Novoles, 4. TV-15 itd. MILIC PRVI Pred kratkim so člani novomeškega Šahovskega kluba odigrali hitropotezni turnir za mesec februar. Dobil ga je Ivica Milič, za njim pa so se uvrstili Mirko Golobič, Jože Pucelj, Tone Škerlj, Marko Picek, Ervin Poredoš itd. Šahovski klub obenem obvešča, da bo 6. marca ob 17. uri v klubu sestanek udeležencev kategorniških tur-nirjey, na katerem bo žrebanje, po njem pa bodo igrali I. kolo. „Krka” misli na slovensko ligo V prvi tekmi spomladanskega dela odbojkarskega prvenstva Novomeščanke izgubile Jesenicami — Zanimive tekme v slovenskih odbojkarskih ligah Katja Rupena II 678, 3. Šentjernej 502; dekleta: 1. Grm 409, 2. Katja Rupena I 378, 3. Katja Rupena fl 158. Posamezno, dečki: 1." Bašelj 163, 2. Spreizer (oba Katja Rupena) 161, 3. Kos (Bršljin) 160, dekleta: 1. Bulc 146, 2. Lečevski (obe Grm) 144, 3. Vujevič (Katja Rupena) 140 itd. Konec minulega tedna se je začel drugi del prvenstva v odbojkarskih ligah. Ekipe z Dolenjskega so slabo startale. Najbolj so razočarali Zužemberčani, ki so v dolenjskem derbiju morali ponovno priznati premoč novomeških veteranov. Igralke Krke so se, kot je pokazala zadnja tekma, že pred nadaljevanjem drugega dela poslovile od zvezne lige, izgubile pa so tudi Kočevke. Trebanjci so še naprej brez zmage. Jakopin, Legan, Pogorelec, Stopar. Vidmar, Lapuh, KRKA - JESENICE 1:3 (-12,-7, 5,-12) Dokaj slabo srečanje med najslabšima vrstama v II. zvezni odbojkar- NOGOMET V BELEM - Vodstvo novomeškega nogometnega kluba je sklenilo, da bo domača enajsterica pred nadaljevanjem bojev v 1. slovenski ligi odigrala vrsto trening tekem. Najprej so se Novomeščani pomerili z zagrebško Prvomajsko, sredi minulega tedna pa so se srečali s člani Mercatorja. Čeravno je bilo igrišče za igro domala neprimerno, je okoli 100 gledalcev videlo zanimivo srečanje, ki so ga s 5:1 dobili gostje. Novomeška vrsta se na nove boje pospešeno pripravlja in bo do začetka prvenstva odigrala še nekaj tekem z močnejšimi ekipami. ski ligi-zahod si je ogledalo komaj 50 gledalcev. Tekma je razočarala, malo bolj zanimiva igra je bila v zadnjih dveh setih, ko so domače igrale bolj sproščeno. Novomeške igralke so še naprej na zadnjem mestu brez osvojene točke. Krka: Rajer, Urbančič, Zevnik, Vidljinovič, Suša, Galeša, Brajer, Hegediš. KAMNIK - TREBNJE 3:0(3,2,5) Vodilna vrsta v slovenski odbojkarski ligi-zahod je brez težav ugnala tekmece iz Trebnjega. Gostje so se sicer izkazali s srčno igro, vendar jim proti precej boljšim Kamničanom ni pomagala, kar po najbolj zgovorno dokazuje izid srečanja. Trebnje: Žlajpah, Pavlin, Zupančič, Koračin, Komuškič, Hrovat, Mezgec, Markovič. BLED - KOČEVJE 3:0(9, 12, 14) Sodeč po rezultatu, so Kočevke doživele prepričljiv poraz. Dogodki na igrišču pa so pokazali, da bi z istim rezultatom lahko zmagale tudi gostje. Domače igralke so namreč zmagale po zelo izenačeni tekmi,v kateri so imele precej več sreče kot pa njihove dobre nasprotnice. Kočevje: Kljun, Vrščaj, Širaj, PIONIR -NOVO MESTO: ŽUŽEMBERK 3:0 Ali ni morda r« »novomeški kompleks knv, da Žužemberk, ki ima v svojih vrstah ekipo mladinskega republiškega prvaka, v prvenstveni tekmi ne more premagati oslabljenega novomeškega moštva? Tudi v soboto, ko se je začelo nadaljevanje bojev v slovenskih odbojkarskih ligah, je bilo taka Se več: Žužemberk ni bil enakovreden tekmec, kot je bil na dolenjskem zimskem prvenstvu teden dni poprej, temveč je gladko izgubil s 3:0 C7,13,10) — ne da bi kdaj vodil. Zlasti pri koncentraciji mu je zelo škodilo tudi, da so igralci stalno ugovaijali sodniku Maruclju. Njegove odločitve so bile povsod za mnoge ugovore in prekinitve, kar je poslabšalo že tako skromno raven sobotnega srečanja. M L BO ŽUŽEMBERK ZMAGAL? V prihodnjem kolu igrajo dolenjske ekipe doma. Vrsta odbojkaric se bo pomerila z Metalcem in varovanke novega trenerja Jožeta Mišma-ša lahko tekmo izkoristijo za trening, zakaj možnosti za zmago ni. Novomeščani se bodo pomerili s Trebanjci, Žužemberčani pa ni lahko v tekmi z Zelezarjem dokazali, da so imeli v minulem srečanju z Novim mestom izredno slab dan. Mlade Kočevke se bodo pomerile z vrsto Mežice in skoraj zagotovo bodo prvenstvene točke ostale doma. £Jara goSpoda Janko Kersnik goslarska obrt odtisk slamica znamenje onassis župan pod tianr.ii/i merska impMva Rešitev prejšnje križanke nrHJ * r»H««n11 nrttitrn«rtomn1 ‘ KifiiHtuiiRiiirmiiiiiisii iiia* vemo je praške Hradčane izdelal Langvajl SVETU OKOLI Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Slovenka je WažneTa od plesa (V Ameriki) je 21. februvarja vso noč g dobro in šeic v cirugi visu na stro»ke. plesala Slovenka z imenom Frančiška Erčul, M (Izvoz ž i v i n e) po železnici iz Dolenj-stara 19 let, doma iz vasi Zagorica; proti jutru §§ skega bil je 1. 1898 zelo živahen, kakor je raz-pa je zblaznela ter ni več svojega moža poznala, g vidno. Izvažalo se je samo iz Rudolfovega 8 Sirota je bežala dalje, ne poznavši nikokar več.|| bikov, 35 volov, 136 krav, 109 telet, 2379 ovac. Pač žalostno. Ples pač nič ne koristi, aKo ga že jg 1709 koza, 6393 prašičev, skupaj torej živine smatrajo za zabavo, naj bi bili tudi zmerni in = 10.769 glav. Vsega skupaj seje iz Dolenjske iz- dostojni; najbolj neumno pa se nam vidi, ako = vozilo 20.880 glav živine, plešejo žene in možje, kateri imajo doma krdelo 1 (Preteklo s o b o t o) je bil v Pragi sesta-otrok; mladim in neporočenim še ni zameriti, = ne£ nemških zaupnikov. Kovali so navodila za pač pa materam, po katerih doma jokajo otroci, g nemško opozicijo. Izjavili so, da se z vlado ne (Za vspešno) obnovitev vinogradov tre- = marajo pogajati. Lepa izjava! Doslej so Nemci ba je dobrih trt, ki so prikladne za dotično f= vedno poudarjali, kako so spravljivi, da so samo zemljo in lego. Takisto važno je tudi. da sadimo ^ trdovratni Cehi vzfok, da še ni sprave. Zdaj pripravne vrste drevja in le tako drevje, ki je g lahko ves svet ve, kdo je vzrok politične zamo-dobro ukoreninjeno in sploh dobro razvito. Za- ^ tanosti v Avstriji. nikrno drevje je ravno tako malo vredno za na- š (Gospa J o s i p i n a) Appe kot cvetličar-predek sadjarstva, kakor slabo seme za izboljša- g |^a na maškaradi nabrala je 12 gld. 18 kr. nje poljskih pridelkov. Tudi pri nakupovanju trt m nz DOLENJSKIH NOVIC in drevja gledati je v prvi vrsti na to, daje blago || 1. marca 1899) Prišli smo iz medzvezdnih meglic Klice življenja prinesli meteorji — Ostali bomo sami ni porodilo na prišlo je iz globin Človeštvo ima v neizmernih globinah vesoljskega prostora brate, vendar jih ne bo nikoli srečalo. Take misli niso nič novega med pisatelji znanstvenofantastičnih pripovedi, gotovo pa so presenetljiva novost, če so zapisane v strogo znanstvenem delu, katerega avtorja sta priznana znanstvenika. Fred Hoyle, član ameriške akademije znange sti, in Chandra VVickrama-singhe, upravitelj inštituta za uporabno matematiko in astronomijo v Cardiffu, sta izdala knjigo ,,Životvoma meglica, izvor življenja v vesolju14 ter z njo požela pravi vihar v znanstvenih krogih. Kaj dokazujeta? Z obširnimi izračuni in grmado podatkov podkrepljujeta tezo, da so predniki življenja na Zemlji predžive molekule, ki so pršele iz vesolja. Te molekule so nastale v medzvezdnih meglicah, na Zemljo pa so jih zanesli močni meteorski vi-haiji, ki so trajali po več tisoč let. Na Zemlji so se molekule po zakonih evolucije razvile v prve žive molekule, te pa v preproste in potem v vse bolj zapletene organizme ter na koncu v mislečo snov. Hoyle in VVickramasinghe menita, da so se na podoben način razvila živa bitja tudi na dmgih planetih, primernih za razvoj življenja. Na nekaterih so verjetno dosegla višjo stopnjo razvoja kot človeštvo. Vendar še tako visoko razvita tehnika ne bo nikoli omogočila neposrednega snidenja različnih vesoljskih civilizacij. Razdalje so prevelike! Znanstvenika menita, da bo mogoče stike navezati edino s komunikacijskimi sredstvi, pa še te povezave bodo strahotno „zastarele“. Z drugimi besedami, človeštvo je obsojeno, da bo živelo samo. jedro. Med drugim naj bi nov£ stavbe s pomočjo relatoskop3 videli tudi, kakšne so vide1' skoz okna bližnjih stavb. Telo skrbi zase ' Majhna vranica zrasla namesto odstranjenega organa Ni fotografija! 25 let pomanjševal Prago Model Prage, ki ga je pred več kot sto leti izdelal univer-zitetni sluga, še zdaj koristno služi urbanistom ^ Marsikateri čehoslovaški urbanist je že potihoma zapel hvalnico Antoninu Langvajlu. Mož s tem imenom ni bil slaven arhitekt ali teoretik, ampak preprost univerzitetni sluga, ki je živel v Pragi ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja. No, čisto navaden mož Antonin le ni bil. Odlikovala ga je natančnost, pridnost, vztrajnost in neizmerna ljubezen.do sestavljanja modela čehoslovaške prestolnice. Danes je ta model pogosto edina čvrsta opora za rekon-struktoije posameznih mestnih stavb. Univerzitetni sluga je svoj prosti čas porabil za pohajkovanje po mestu, natančno merjenje dolžine stavb, opazovanje in beleženje. Te podatke je potem uporabil pri gradnji velikega modela. Na njem je z izjemno natančnostjo izdelal podobo Prage iz svojega, časa. Območje, ki ga je zajel v model, meri 20 kvadratnih kilometrov. Pri izdelavi modela je Antonin posvetil veliko pozornosti tudi podrobnostim. Izrezoval je vsak dimnik posebej in na fasade hiš nalepil celo hišne številke. Zanimivo je, da je postavil v model mesta tudi pločnike, ki so bili prav takrat prava novost. Vsega skupaj je moral potrpežljivi modelar zlepiti 1228 hiš. Vse se lahko izboljša, samo človek ne. B. BRECHT Ženska je prebrisano narejena past. A. FRANCE Nobena kulturna politika ne more priklicati genijev na plan. M. MIKELN hrib pri beogradu mestov bosni homerski junak pernata žival mernik prašek lase voj- potovalni načrt anton kos vecanie pasja pasma eg.bog sonca nasprotoval, etiop. poglavar hladnost edini izvod kakega del; resma kradljivec sest. del mikalnika ®IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH O vranici ve znanost začudJ malo, čeprav igra ta organ čl°' vekovega telesa pomembno vlo' go pri očuvanju zdravja. Vrani' ca namreč deluje kot nekaki11 filter za bakterije in druge tuje snovi v krvi. To je posebno vai no za odvračanje nevarnos*1 različnih bakterijskih infekcij meningitisa pri otrocih, ki še n1 so razvili odpornosti za nekat* re mikroorganizme. Prav tu P! se je zdravnikom zastavilo čud no vprašanje. V praksi so se sfe čali s pojavi, da so otroci, terim so odstranili vranico, ' dozorevajočih letih vseeno ra* vili odpornost za meningitis $ | nekatere bakterijske infekcij* | Calado da Silva in njegove tri Kako je to mogoče, ie odkril« i tovariše so ponoči, ko so sladko . . J ° 1 J . m i: u.imnirii NI o noticti skupina raziskovalcev yalsK< Ponočni gosti prihajajo lizat kri V Braziliji vampirji uničujejo živino, ogrožajo pa tudi ljudi — Akcija uničevanja velikih krvosesov — Milijonska množica, žejna sveže krvi, se ne da Zadnja poročila iz Brazilije govore o vampirjih, velikih kot golobi. prebudil sem se s hudo bolečino na čelu. Najprej sem po-mislil, da me je kdo hotel ubiti, toliko krvi je bilo. Ko pa sem zagledal svoje tri tovariše, po obrazu vse oblite s krvjo, sem se zgrozil.” Tako je nedolgo tega kmet Calado da Silva iz liha Eufrazina. kraja v brazilski zvezni državi Parana, pripovedoval novinarjem časopisa O Globo. Krvavi dogodek, kije sicer minil brez omembe vrednih posledic, ni sicer nič posebnega za prebivalce temkajšnjih krajev, vendar pa je v zadnjem času znamenje za preplah. NISO V ZADREGI - Britanska tiskarna denarja ni v zadregi za kurjavo. Ogrevajo se kar s sežiganjem papirnatega denarja, ki ga morajo zaradi tiskarskih napak sproti sežigati. V ,.skladovnico takega goriva” bi marsikdo rad posegel. Po zaslugi univerzitetnega sluge danes natančno vemo, kakšna je bila Praga pred 150 leti. Zanimivo je, da bo Praga kmalu dobila nov velik model. Tokrat gre za strokovno delo skupine poznavalcev, ne enega samega ljubitelja. Novi model naj bi urbanistom, rekonstruk-torjem in načrtovalcem pomagal videti v bodočnost. Stavbe bodo namreč izdelape tako, da jih bo mogoče v modelu zamenjati z novimi, hkrati pa s posebnimi napravami videti, kako se je stavba vključila v staro univerze. Skupina je preiskala 22 p» J cientov, katerim so v otroški) i letih zaradi poškodb odstranil5 vranico. Krvna analiza je pokj>- g zala, da se pri 13 pacientih na-ijf daljuje proces čiščenja krvij § kakršen je značilen, če vranic) J deluje. Natančnejši pregled 1 | modernim skanerskim rentgf | nom je pokazal, da se je 5 d1 \ 13 pacientov razvilo nekaj vr< ; ničnega tkiva. Zdravniki sklepajo, da je ,Zakaj se pa ne oženiš? “ „1 zakaj se pa ti še nisi? “ Ti vprašanji sta bili naglo izpregovorjeni drugo za drugim. Prvič je vprašal sodnik Vrbanoj, drugič adjunkt Pavel. Drugo vprašanje je bilo odgovor prvemu. Nato pa je zavladal molk v mali družbi, ki je sedela nocoj kakor sleherni večer pri okorni mizi v Kračevi krčmi. Sodnik se je bil popolnoma udomačil in je tudi že poznal — kolikor toliko — dobra in slaba svojstva tistih, s katerimi mu je bilo občevati dan na dan; počasi pa je spoznaval tudi tiste, ki so mu prihajali blizu le po svojih pravnih opravilih. Ali to spoznavanje je bilo sila subjektivno spričo tega, kako se je bila vršila njega izobrazba. Kmetsko vzgojen, gimnazijsko poučen, na vseučilišču pa posvečen vedi za kruhoborbo — vtem še duhomomo vojaško leto -, ni zahajal nikdar v kroge, kjer vlada blažilna moč izobraženih žena, in sicer zato ne, ker ni imel prilike niti volje, da bi zahajal kam drugam. Dobro se mu je godilo po njegovem mnenju le tedaj, kadar je dobil ob praznikih od nekega starega strica nekoliko goldinaijev. Te je zapravil v družbi enako mislečih tovarišev, bodisi na nedeljskem izletu ali v kavarni, odprti vso noč. To je bilo takrat, ko je študiral na vseučilišču. Pozneje pa je bilo drugače. Stričevih podpornih goldinarjev ni bilo več; plača, ki jo je dobival v prvih letih svojega službovanja, je bila sicer majhna, ali vendar tolika, da mu ni trebalo stradati. Seveda je moral štediti, in to ni bilo težko. Vstajal je ob sedmih,se nekoliko sprehajal, šel ^ potem v urad, opoldne zopet k obedu v skromno predmestno ^ krčmo, potem za pol ure v kavarno in nato zopet v urad do šeste ali sedme ure zvečer. In potem? Pol ure v kavarno pogledat najnovejše večerne liste in nato zopet v staro, toda ugodno krčmo v predmestju, kjer je vitka točajka Nežka tako resno in skrivnostno povedala, kaj je nocoj svežih jedil in kaj jih ni. Tam je sedelo več kolegov in v živahnem razgovoru o dnevnih dogodkih so minevali večeri. Zapeli so časih še kako pesem, o posebni priliki poklicali Štefan vina, toda nad vsemi je že ležalo tedaj nekaj kakor tesnoba, ki stiska vojaka pred bojem. In boj, pravi boj za obstanek, za prvo službo, za avanziranje, ta boj je bil še pred njimi in, dasi niso znali, skoro že med njimi! Potem je prišlo prvo stalno imenovanje. Vibanoj je prišel za adjunkta k majhnemu sodišču južne Kranjske in bil tam več let. Uradnega dela je bilo dovolj, izven urada pa nobene take družbe, da bi se smelo reči: Vrbanoj se je učil v nji; ne, sam je oddajal od svojega. Ondi je med učitelji, trgovci, davčnimi uradniki in sploh ljudmi, ki so bili glede izobrazbe za dobro stopinjo pod njim, na katere pa je bil v vsem neuradnem času in občevanju navezan, prebil skoro ves svoj prosti čas ter se privadil tudi nekovi vznesitosti, češ: „Ven-dar sem boljši od vas vseh in več nego vi!“ Kakor je rastlo to prepričanje, takisto je čim dalje bolj mrzil druge boljše gosposke družbe. V obližju je stanovala v prijaznem gradiču plemenita obitelj, ki je vedno posebno rada sprejemala sosedno gospodo. Vibanoj je bil ondi samo enkrat, ali potem se mu je zdelo vse - preošabno; razloga temu ni vedel, tičal pa je ta razlog zanj edinole v tem, da je prišel v družbo, ki mu je imponirala s svojo splošno in družabno omiko. - „Zakaj se pa nista oženila že oba? “ je dejal tretji v družbi, notar Valentin, ki se je sleherni večer shajal s prijateljema. ,£)anes je bila Orlova Julka tukaj — glejta, to bi bilo nekaj!“ Zasmejali so se vsi trije; Pavel in Andrej sta vzela oba ^ hkrati kozarec v roke in izpila kratek požirek, Valentin pa je -vnovič zažigal svojo pipo. „Danes je bil menda glavar, okrajni glavar tukaj!“ reče Vrbanoj. „Uradni dan je bil!“ meni Pavel. ,Jn Julka se mu je predstavila kot zagoriška učiteljica " pristavi Valentin. ,,No, gledal jo je izvestno kakor — pravil ali trdil ne bom kako — pač pa, kakor že zna, kadar je v zadregi! Saj vesta oba in spominjata se, da je naš okrajni glavar poznal Julko že tedaj kakor mi vsi trije. Samo tega ne vem, je li bil takrat z nami na Kremenu? - Oh, seveda! Kakšen božji volek je bil! Med drugimi seje še tal, mi se nismo brigali zanj, mlajši je bil od nas, doma pa tam na sosedni graščini in mogočnega strica je imel, plemiča, in sam je takisto plemič * S S I „Saj si ti tudi!" se zasmeje Vrbanoj, kakor bi hotel odmakniti razgovor drugam. „Ali kakov? “ deje Valentin. „Meni vse plemstvo ni nič pomagalo!" „Onemu pa je!" reče Pavel. „Julka je potem prišla k moji ženi in pravila, kako ljubeznivo se je vedel glavar. Kako lahko je to! In če pomislim na nekdanja leta - tedaj ga je gledala Julka kaker preprostega otroka - in sedaj - “ . ,JDejal bi, da ga tudi sedaj ne gleda drugače," meni Pavel resno. ,,Hoho!“ se zasmeje Vrbanoj. in to tako zaničljivo, da ona dva kar osupneta. Sodnik je že vedel, da biva Orlova Julka v tem kraju, toda daljšega pomenka o nji še ni bilo v tej družbi. Tudi so se vsi trije že prijateljski razgovarjali o svojih dijaških letih in o življenju na počitnicah, samo onega dogodka na Kremenu, o katerem je bil pripovedoval Pavel Valentinu, ni omenil nihče vpričo sodnika. Valentin je bil prvi, ki se je z nocojšnjo opazko dotaknil tega kočljivega spomina. ,Ančka, ali zopet spite? “ zakliče Vrbanoj v prvo sobo, zakaj ona dva sta umolknila po njega zadnjem zasmehu. „Ančka! Pridite semkaj!" Deklica pride in hoče vzeti steklenico, da jo vnovič natoči. Vrbanoj jo prime za roko, z desnico pa okolo pasa in jo potegne k sebi, rekoč: „Midva sva še - dnig za drugega! Kajne, Ančka? “ Deklica ne odgovori ničesar, ampak se mu naglo izvije; Valentin se smeje, Pavel pa jezno gleda ta prizor. ! * I S S * S S s I *- * (j mpred20leti) Vsakomur toliko, kot naredi OSNOVNA ZNAČILNOST, ki je prevevala razpravo na občinskem komiteju ZKS v Sevnici, je bila v načelu, naj vsak delavec dobi toliko, kolikor je naredil. Opisani so bili primeri, ko posamezniki nimajo interesa za večjim učinkom, če so plačani po urni plači. Tudi taki primeri so, da se delavec ali uslužbenec ne zanima za delo v podjetju, ker mu gre mogoče le za delovno dobo, za zaposlitev. Nekateri pa, ki jih lahko imenujemo polproletarce, pa prihajajo na delo že zjutraj utrujeni, posebno v času košnje, žetve in jesenskih kmečkih opravil. Taki seveda ne morejo veliko doprinesti k zvišanju življenjske ravni. Zanjo je prvi pogoj - zvišanje storilnosti. KMET JE ŠE VEDNO glavni proizvajalec perutnine in jajc. Pri posameznikih še nima kokoš take veljave, kot jo lahko zasluži. Dnevni dohodki od perutnine res niso veliki, če pa seštejemo dohodke vsega leta, je vsota visoka. Marsikje gospodinja krije veliko stroškov v gospodinjstvu iz dohodkov perutnine. Na Dolenjskem prevladuje domača kokoš. Malo je perutninaijev, ki goje čistopasemske kokoši. Izjema so rejska središča v Šentjerneju in okolici. NAVZLIC POMANJKANJU proračunskih sredstev za negospodarske dejavnosti in investicije bo morala brežiška občina letos rešiti vprašanja šolskih prostorov v Brežicah. Število šoloobveznih otrok neprestano narašča, šolski prostori pa postajajo premajhni. Stiska se veča še s srbohrvaško paralelko. Občina bo morala letos reševati le šolsko vprašanje in pustiti vse ostalo ob strani, ker je redno šolanje-otrok postalo osnovni problem. SGP PIONIR KLJUB mrazu nadaljuje dela na stavbi Splošnega trgovskega podjetja v Sevnici, da bi jo lahko čimprej izročili svojemu namenu. Z nadgradnjo enega nadstropja bodo Sevniča-ni pridobili še nekaj stanovanjskega prostora. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 26. februarja 1959) ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ZASTOJ NA VEČNI POTI - Kar se neposredno vpletenih strank tiče, sicer ni pritožb, se pa živi Angleži ne strinjajo s stavko svojih grobarjev. Resnobni možje so namreč sklenili, da ne bodo pokopavali mrličev, dokler jim za to žalostno opravilo ne plačajo več, žalujočim ostalim pa so pogrebi že tako hudo dragi. Če bi pokojniki lahko govorili, bi najbrž ne imeli nič proti, da so nekaj dni več na tem lepem svetu. STOLETNICA - Tisti, ki se jim zakonski stan že po nekaj letih otepa, naj pomislijo na svetal zgled mongolskega za-* konskega para, ki je letos praznoval stoletnico skupnega življenja. 119 let stari Akbaj in 115 let stara Kamila sta primer te zakonske večnosti. NIKAKOR NE PRAV - Meščani ameriškega mesta Niles so na poziv k varčevanju z električno energijo enotno hudo skrčili vsakodnevno porabo električnega toka. Pohvalili so jih, hkrati pa so morali plačati globo, ker od elektrarn niso odkupili toliko toka, kolikor so se domenili pri pogodbi, da ga bodo minimalno porabili. NE SME V RAZRED - Šol ski upravitelj ene od šol v angleškem mestu Derby je prepovedal učiteljici Janiče Holt poučevati v razredu. Za ta ukrep seje odločil, ker nosi učiteljica v nosu obroček. Kot je upravitelju znano, se z obročkom v nosu na blaženem Otoku ponašajo samo biki v hlevih, pa je premislil in odločil. ♦♦♦ POGUBNA SLAVA - Mladi Peter Neunteufel je zaradi svojih zakonskih čednosti postal ženin meseca. Kot se spodobi so njega in njegovo izbranko slikali in fotografijo objavili v časopisu. Fotografijo so opazili salzburški draguljarji. Trgovci z dragotinami so v ženinu meseca spoznali samozvanega zastopnika izmišljene trgovske agencije, ki jim je odnesel več garnitur nakita. O pogubnem vplivu kratkotrajne popularnosti premišlja Peter v zaporu. MLADOST JE LUC — Bojan Radovič iz Novega mesta je za ta posnetek prejel 2. nagrado na letošnji republiški razstavi mladinskih fotografij v Slovenj Gradcu. Izdelave fotografije se je lotil premišljeno in načrtno. V ozek snop svetlobe, ki je v poznih popoldanskih urah prodrl skoz okno v polmrak gimnazijskega dvorišča, je postavil mlado dekle Obraz ji v svetlobi žari in ustvaija močan svetlobni poudarek v sicer sivi in neizraziti okolici. Svetlobnemu kontrastu se pridružuje še kontrast med mrtvimi, strogimi zidovi, redoljubnimi linijami in okni ter razgibanim dekliškim telesom, kije poleg tega še v graciozni baletni drži. Med detajli je omembe vredna črna prosojna rutica, presvetljena od svetlega kvadrata na tleh. Skoda, da fotografije ni mogoče objaviti v večjem formatu! Avtor bo videl, da smo fotografijo na obeh robovih malo obrezali, ne da bi ji s tem storili silo. V_________________________________________________________________) POTA m sm? ŽE DRUGA ŽRTEV — Ovinkasta, med vinogradi speljana cesta iz Semiča do semiške železniške postaje, je že preneka-terega voznika spravila k pameti in primerni hitrosti, saj se na nevarnih ovinkih ni igrati s plinom. Prav na odseku pri predoru pa je že drugič voznik odpovedal. V nedeljo, 25. februaija, je zaneslo ami 8 in srečanje s trdno iz kamna zidano zidanico seje končalo tako, kot je videti na fotografiji. (Foto: MiM) Dolenjska stranpota so krajša Redna tiskovna konferenca UJV Novo mesto - Število kaznivih dejanj se bistveno ne spreminja že več let - Romski dodatek - Priložnost za zanimiv poklic Pred dnevi je bila na Upravi javne varnosti tiskovna konferenca, na kateri sta Niko Bricelj, načelnik UJV Novo mesto, ter Milan Lah, načelnik za zatiranje kriminalitete, seznanila novinarje z lanskim delom novomeške uprave javne varnosti. Poudarek je bil predvsem na kriminaliteti. I težami I joročaii j Lani so delavci novomeške uprave javne varnosti obravnavali 1403 kazniva dejanja, kar je na ravni prejšnjih let. Neraziskanih je ostalo nekaj več kot 32 odstotkov kaznivih dejanj, kar je nekoliko slabše kot KOZAREC V OKNO - 20. februarja popoldne so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 40-letnega Vida Ravbarja iz Stranske vasi. Že pijan je prišel v gostilno na Ruperč vrh, kjer mu niso hoteli postreči. To je Ravbarja tako razhudilo, da je vrgel prazen kozarec v okensko steklo in ga razbil. Moral bo k sodniku za prekrške. RAZGRAJAL NA KEGLJIŠČU - V soboto okoli polnoči so krški miličniki pridržali do iztreznitve Miča Auriča iz Krškega. Aurič je razgrajal na kegljišču Hotela Sremič, ker mu, očitno v rožicah, niso hoteli postreči z alkoholom. Tudi njega pričakuje sodnik za prekrške. VŽIGALICE V OTROŠKIH ROKAH V petek okoli 19. ure je začelo goreti gospodarsko poslopje Avgusta Gornika v Metliki. Ogenj se je na lesenem seniku zelo hitro širil in uničil več ton sena, stelje ter umetnega gnojila. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci in sosedje ter preprečili, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja. Škode je za 65.000 din. Ogenj so zanetile vžigalice v otroških rokah. NIKO BRICELJ leto poprej. Med neraziskanimi primeri so predvsem manjše tatvine iz nezaklenjenih stanovanj in avtomobilov, dalje so tu vlomi v avtomobile, parkirane na neprimernem mestu, raziskovanje pa precej zavira tudi slaba praksa nekaterih delovnih organizacij, ki prijavljajo kazniva dejanja več mesecev po storitvi, ko pač ugotove primanjkljaj. Velik delež k neraziskanosti nanese tudi dejstvo, da so na območju novomeške UJV naseljeni Romi, ki jih ne preveva pretirana poštenost. Tatvine med Romi strmo naraščajo. Resnici na ljubo povedano, je treba slabšo raziskanost deloma pripisati tudi dejstvu, da teče v organih za notranje zadeve izmena generacij, izkušeni odhajajo v pokoj ali na višje dolžnosti, mladi pa kljub šolam še nimajo dovolj praktičnih izkušenj. Kljub težavam pa je treba poudariti, daje odstotek raziskanosti kaznivih dejanj na območju UJV Novo mesto boljši od republiškega. Nekaj več kot desetina lanskih kaznivih dejanj gre na rovaš gospodarskega kriminala, preostanek pa je tako imenovana klasična kriminaliteta. V občinah Trebnje in Črnomelj se je število kaznivih dejanj zmanjšalo, v Novem mestu in Metliki pa povečalo. Glede gospodarske kriminalitete velja poudariti, da so delavci UJV uspešno sodelovali z medobčinskimi inšpekcijskimi službami in finančno inšpekcijo SDK. Prav tako uspešno-je bilo sodelovanje z organi delavskih kontrol, medtem ko je o komisijah za ugotavljanje izvora premoženja škoda izgubljati vsako besedo. Njihovo delo je v bistvu zamrlo. Občuten je porast kaznivih dejanj s področja obrti. Na območju UJV Novo mesto sc je zlasti razširila obrt z gradbeno mehanizacijo. Nekateri OB POŽARU V KANDIJI Strokovna komisija je 8. februarja ugotovila, da na podstrešju hiše na Ragovski 1 v Novem mestu 16. januarja ni začelo goreti zaradi slabega dimnika ali pršenja isker, kot je 25. januarja poročal Dolenjski list na temelju dobljenih uradnih virov. Vprašanje vzroka požara ostane torej nepojasnjeno, so pa tudi znaki, da je morebiti vmesvelika malomarnost. U.F. ODPADLI LISTI Resnične zgodbe ljudi, ki so si vzeli življenje Na Gorjancih, tam, kjer se stekata cesta in železnica, leži vas, ki je skoraj kar odmaknjena od življenja v mestu. Cesta se tik pod vasjo razcepi v dve dolini, ki sta mešanica alpskih dolin in krasa. Prav v tem območju se stikajo Gornajci s pogorjem Roga ali Dolenjske Alpe s kraškim Dinarskim gorovjem. Svet je kame-nit, precej nerodoviten, redek smrekov gozd prehaja polagoma v grmičevje. Kraške uvale in vrtače dopolnjujejo razgibano sliko pokrajine. Človek v teh krajih je trd, kakor je zemlja, ki mu skoraj ničesar ne daje. Belokranjska mehkoba v značaju prebivalstva se sicer vpleta v trdoto in ponos dolenjskega kmeta, grunt je vendar še krepko zasidran v srcih teh ljudi. Zaradi tega je prebivalstvo zagledano v svojo zemljo, v katero znoji svoj trud, izredno je varčno, celo tako, da samo sebi ne privošči zabave in oddiha. Ljudje garajo od jutra do večera, to jim je prišlo v kri, ter so prav zaradi tega tudi na zunaj do samih sebe zagrenjeni in skoraj malo čudaški. Janez je bil doma iz te vasi. Pri hiši, ki je bila zgrajena vsaj pred sto leti in ki je, čepe na hribčku nad železniško progo, bila videti kakor preplašen vrabec, mu je tekla najnežnejša mladost. V njej je naredil prve korake, v njej je prvič poklical mamo. Ni bil sam, vsega je bilo pet otrok. Janez je bil od vseh drugi. Oče ga je držal trdo, kakor je navada v teh krajih. Mati mu je sicer izkazovala nežnosti, vendar je bil v hiši oče gospodar. Janez je rastel. Ko je imel šestnajst let, je moral za kruhom. Sel se je učit za mehanika v mesto. Prvo leto je pilil in koval železje ter gledal pomočnike in mojstre, kako popravljajo avtomobile. Hranil se je v menzi, stanoval je doma. Na vsakdanjih vožr\jah z vlakom iz rodne vasi v mesto je spoznaval ljudi in pokrajino, v delavnici motorje in sodelavce, v menzi druge tovariše. Nenadoma seje zavedel, daje mlad in da ima pravico do življenja kakor vsi drugi. Prebujajoča se moškost v njem je iskala vratca, skozi katera bi udarila na dan. Premlad je bil in prestrogo vzgojen, da bi se zanimal za Harmonika dekleta. Njegova prepolna mladost se je usmerila drugam. Cilj njegovih mladostnih sanj je postala harmonika. Z vsem svojim bitjem je hotel harmoniko, na katero bi igral sam sebi in drugim, iz katere bi izvabljal otožne in vesele melodije, ki bi izražale njegova čustva, katerih se kot mladostnik v zorenju še niti prav zavedal ni. Če je bil sam, so se njegove misli ukvarjale s harmoniko, če je bil v družbi s sovrstniki, je sanjal le o tem in jim razpredal svoje misli, ki so se kon-čavale vedno s trditvijo, češ boste že videli, kako bom igral harmoniko. Usodnega večera je na vlaku spoznal človeka iz sosednje vasi, ki bi mu lahko prodal obrabljeno harmoniko. Fant se je človeku zamilil, spoznal je neverjetno željo v njegovih iskrečih očeh. Zmenila sta se: Janez mu bo dal nekaj tisočakov za aro, ostalo pa počasi odplačeval, ko bo zaslužil. Harmoniko pa lahko takoj odnese domov. Janez je bil presrečen. Iz so- sednje vasi seje vrnil domov šele okrog polnoči V kuhinji sije takoj zaigral nekaj zvokov. Oče in mati, ki sta že spala, sta se zbudila. Strogi oče je vstal in prišel v kuhinjo. Z njegovega obraza je bilo mogoče razbrati skrajno nejevoljo. Oštel je Janeza, da je zapravljivec, da iz njega ne bo nikdar nič prida. Prvič v življenju se je Janez očetu uprl. Strogi oče pa ni razumel sinove bolestne želje in ga je nahrulil: ,,Glej, da takoj odneseš harmoniko tja, kjer si jo dobil, in da se s tako rečjo nikdar več ne prikažeš v naši hiši! Misliš, da te bomo kar naprej poslušali? Dokler sem jaz živ in dokler te jaz vzdržujem, ne boš v naši hiši igral in zapravljal dobrega imena!” Janez, ki je bil vajen ubogati, se ni več znašel. Očetove besede so mu podrle vse veselje, ki je kipelo v njem. Zavedal se je, da je harmonika odmaknjena v neskončnost. Dve leti do polnoletnosti sta se mu zdeli najmanj kakor stoletje. Pri srcu mu je postalo tesno, v prsih ga je hotelo stisniti, kakor da je legla nanj težka pošast. V oči so mu udarile solze. Vajen je bil ubogati očeta in ni videl izhoda. Odnesel je harmoniko nazaj in se s potrtim srcem vračal domov. Nekaj ga je dražilo v možganih, čutil je čudno prigovarjanje, da nikdar ne bo dosegel cilja svojih želja. Doma v kuhinji je slonel nekaj časa za mizo in hudo mu je bilo. Nenadoma se je v njem nekaj pretrgalo. Vzel je iz miznice papir in napisal nekaj besed o svojem obupu, o neizpolnjenih željah in pozdrave. Potihoma seje splazil v spalnico, kjer je slonela v kotu očetova lovska puška, vzel naboj, jo napolnil in nesel v kuhinjo. Nastavil je cev v usta, sezul desni čevelj in s palcem na nogi sprožil petelina. Poka ni slišal ir "Meči-ne ni čutil. Vsa hiša se je zbudila. Ko so prišli sosedje, so našli starše in Janezove brate in sestrice, ki so žalovali pred zaklenjeno kuhinjo. Janez jih ni slišal, njegovi razmrcvarjeni možgani niso ničesar več želeli, osteklcnclc oči pa so gledale v strop, kjer ni bilo več ničesar, kar bi lahko videle. Janez ne bo nikdar več igral harmonike, pa tudi želel sije ne bo. Dr. B. O. obrtniki imajo mehanizacijo formalno v lasti drugih oseb, na tak način so dejansko velepodjetniki, ki prevzemajo milijonska gradbena dela. Med premoženjskimi kaznivimi dejanji vodijo tatvine. Zanimivo je, da zelo narašča število tatvin kokoši in avtomobilskih delov. Kokoši končujejo večinoma v romskih loncih. Ob modernizaciji bančnega poslovanja velja omeniti tudi dokaj-šen delež goljufij s ponarejenimi hranilnimi knjižicami, žepnih tatvin pa je bilo lani manj. Med tako imenovanimi kaznivimi dejanji zoper življenje in telo je bilo 7 umorov, od tegr je šlo štirikrat za poskus. Posilstev je bilo lani 15, med kaznivimi dejanji zoper varnost ljudi in premoženja pa je treba omeniti 9 požigov iz malomarnosti in 4 huda kazniva dejanja zoper splošno varnost. V delovnih nezgodah je umrlo 5 ljudi, od tega trije na gradbišču jedrske elektrarne. Delavci novomeške UJV so imeli lani opravka tudi s 35 požari, življenje pa si je vzelo 32 ljudi. Število samomorov malenkostno narašča že tretje leto, med samomorilci prevladujejo moški. MILAN LAH Niko Bricelj in Milan Lah sta na koncu povzela, da je bilo delo novomeške UJV lani uspešno in na ravni. In to kljub pomanjkanju kadrov. Vodilna delavca novomeške uprave javne varnosti sta tiskovno konferenco izkoristila tudi za poziv občanom, ki bi jih veselilo delo v organih za notranje zadeve. Predvsem potrebujejo finančne, ekonomske strokovnjake (naraščanje gospodarskega kriminala), k sodelovanju pa vabijo tudi kandidatke in kandidate, ki bi jih veselilo delo na drugih področjih zanimivega dela organov za notranje zadeve. PO DOLENJSKI • Pred dnevi je bilo vlomljeno v kurnik Jožefe Lah v Knežji vasi. Izginilo je 6 kur. Trebanjski miličniki so dan kasneje našli v nedograjeni hiši pri Dobrniču - v poslopje seje z družino naselil Stane B. - lonec z oskubljenimi kurami, v polivinilasti vrečki pa je bilo tudi nekaj perja. Stanetu, ki je vneto pripovedoval, da je kure našla njegova hči na trebanjskem smetišču, niso preveč verjeli. Utemeljeno namreč sumijo, da ima možak na vesti še nekaj kurjih pokopališč. • V dokaj mirnih Dolenjskih Toplicah so te dni pridržali do iztreznitve 26-letnega Miroslava B. iz Bugojna. Miroslav, ki si trenutno nikjer ne služi kruh, je tapljal po Novem mestu, pot pa ga je zanesla tudi v Toplice. Mimo kopališke blagajne je odkorakal v bazen in se namakal kakšni dve uri. Pri odhodu ga je sicer vsega vajena, vendar kljub temu preplašena blagajničarka opozorila, da je treba za kopel nekaj odšteti. Fant se je strinjal, odštel za pranje različnih delov telesa 30 din, zapletlo pa se je, ko je zahteval, da mora biti vstopnica podpisana. Močno razburjen je tudi trdil, da je miličnik in naj kar pokličejo njegove stanovske tovariše, češ da bodo vse uredili. Pretresen nad nerazumevanjem sc je spet napotil v toplo vodovje, kjei je bila tudi neka dama, v katero se je v trenutku zaljubil Kopalka pa z njim ni delila enakih čustev. Razočaran nad tem krivičnim svetom je odšel Miroslav v savno in naredil v kotu kupček. Takrat so res prihiteli „njegovi“ v modro oblečeni stanovski tovariši, ki si jih je tako dolgo in vztrajno želel videti. Dva pobega po nesreči Trčenji terjali življenji — Apel novomeške UJV— voznika osebnega avtomobila in tovornjaka — Rdeča Jože Starin, 67-letni upokojenec iz Rakovnika pri Šentrupertu, je šel ob 19.20 uri z Mirne proti domu. Hodil je po sredini ceste in ustavljal avtomobile. Iz mokronoške smeri je tedaj pripeljal neznan avtomobilist in Starina silovito zadel. Sledovi kažejo, da je pešca vrglo več kot 20 metrov daleč. Zaradi hudih poškodb po glavi je bil Starin pri priči mrtev. Voznik je po nesreči odpeljal dalje. UJV Novo mesto prosi morebitne očividce ali kogarkoli, ki bi kaj vedel o nesreči, naj to sporoči najbližji postaji milice ali pa UJV Novo mesto. V ponedeljek med drugo in poltretjo uro zjutraj je 24-letni Ciril Zupančič iz Šentjurja vozil s fičkom od Novega mesta proti Trebnjemu. Pri Poljanah mu je nasproti pripeljal tovornjak, vozili sta se med srečanjem oplazili. Pri tem je Zupančiča NEZNANEC NAPADEL ZENIC KO V petek popoldne je prišel k 77-letni Antoniji Pajter v Kremen (občina Krško) mlajši moški, ki ga Pajterjeva ni poznala. Zaželel si je pijače in Pajterjeva mu je postregla z domačim žganjem. Fant je gospodinjo povpraševal po možu, ki ga ni bilo doma, potem pa še, ali ima mož kaj denarja. Pajterjeva je rekla, da ne ve, če ima mož kaj prihrankov. Na poti proti hlevu je neznanec Pajterjevo napadel, zbil na tla, vlačil po tleh in zahteval, naj mu pove, kje ima mož skrit denar. Zeničko je rešila soseda, ki je zaslišala njene klice na pomoč. Napadalec jo je ubral čez drn in strn,iščejo ga miličniki. TESNO PREHITEVANJE - V petek popoldne je Stanko Ponikvar z Mirne vozil osebni avto od doma proti Mokronogu. Na Mirni je dohitel 52—letno Felicito Zgonc z Mirne, ki je šla ob desnem robu ceste. Ponikvar je Zgončevo prehitel tako na tesno, da jo je zadel v nogo in zbil na tla. Zgončeva je imela v roki steklenico, s katero je med trčenjem, udarila v vetrobransko steklo, da je počilo. Zgončevo so morali odpeljati v novomeško bolnišnico. PO NASIPU NAVZDOL - 20. februarja je Jakob Blaževič iz Drage pri Slavonskem Brodu vozil tovornjak s prikolico proti Ljubljani Pri Trebnjem ga je dohitel z osebnim avtom zdomec Branimir Marš iz Zagreba in ga tako tesno prihiteval, da sc je Blaževič moral umakniti na bankino. Po njej je vozil nekaj deset metrov, nato pa se je prevrnil po nasipu na travnik. Marš je odpeljal naprej, zaustavili so ga nekje na'Gorenjskem. Gmotne škode je za 50.000 din. PEŠEC POD TOVORNJAK - Jože Radoš s Hrasta je 21. februarja vrglo skozi vrata, bil je takoj mrtev. Voznik tovornjaka je po nesreči odpeljal dalje. Doslej zbrani podatki kažejo, da gre za tovornjak rdeče barve. Morebitne očividce prosi UJV Novo mesto za podatke o poteku nesreče. Veliko bi k razjasnitvi tragedije lahko prispeval tudi voznik mercedesa, ki je o nesreči pripovedoval na bencinski črpalki v Ivančni gorici. Potvorjena sklepčnost Pogojna obsodba za neresničen zapisnik o seji ZKPO Senat novomeške enote temelj- nega sodišča Novo mesto Je minuli teden obsodil (sodba še ni pravnomočna) Borisa Savnika in Danico Bajc iz Novega mesta na mesec dni zapora, pogojno za eno leto. Obtožba ju bremeni, da sta Boris Savnik kot predsednik izvršnega odbora Zveze kulturnoprosvetnih organizacij občine Novo mesto, Danica Bajc pa kot tajnica in zapisnikarica te ustanove, sporazumno sestavila in podpisala neresničen zapisnik o seji IO ZKPO Novo mesto, ki je bila 30. septembra 1975. Obtožba ju bremeni, da sta v zapisniku prikazala sklepčnost v resnici nesklepčne seje, na kateri je bilo navzočih manj kot polovica članov. Senat je pri odmeri kazni upošteval njuno delno priznanje in obžalovanje ter odmaknjenost dogodka. Iz njunega zagovora je razvidno tudi to, da je bila sporna listina podpisana predvsem zato, da bi pogoreli kulturni dom na Otočcu čim hitreje dobil prepotrebno denarno pomoč. V času dopustov je bilo namreč sklepčnost težko zagotoviti. •»' vozil s tovornjakom od Metlike proti Črnomlju. Pri križišču za Adlešiče je stal avtobus, v katerega so vstopali potniki. Za avtobusom je čakal voznik osebnega avta, da bo lahko zavil proti Adlešičem. Radoš je nameraval po desni strani zapeljati mimo osebnega avta, pri tem pa je zapeljal na rob ceste in zadel 75—letnega Petra Jakovčiča. Možaka je vrglo pod tovornjak in so ga huje ranjenega prepeljali v novomeško bolnišnico. NEPREVIDNO DEKLETCE -21. februarja je Janez Franko iz Gor. Vrpolja vozil osebni avto od Šentjerneja proti Novemu mestu. V Šmarju je4 dohitel skupino otrok in zapeljal mimo, ko je nasproti pripeljal traktor. Franko je moral peljati tesno ob skupini otrok. Tedaj se je 8-letna Majda Kovačič iz Vratnega obrnila, osebni avto je zadel v njeno šolsko torbico, deklica je izgubila ravnotežje in padla. Franko je Majdo odpeljal najprej v ZD Šentjernej, od tam pa v novomeško bolnišnico, kjer je punčka ostala na zdravljenju. HlflllllllliilllAiMf lin !!■■■■■■■ ■___________________________________________________________________________________________________________________ Št' 9 (1542> 1' matXa 1979 ČETRTKOV INTERVJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 I 0 \ 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % * I 0 0 5 S 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 Prešteti opravljene naloge „Osmi marec naj bo delovni dogovor za novo enoletno akcijo," priporoča Ivanka Morosini vsem kolektivom Magistra Ivanka Morosini je kot direktorica farmacevtske proizvodnje v tovarni Krka ena bolj redkih žena v novomeški občini, ki imajo najodgovornejši položaj v gospodarstvu, hkrati pa je že dve leti predsednica Sveta za proučevanje družbenoekonomskega položaja žena pri občinski konferenci SZDL. Pred letošnjim 8. marcem sva se pogovarjali zlasti o tem, kako naj bi počastili mednarodni praznik in kakšne so trenutno razmere delovnih žena v novomeški občini. „Že dve leti zapored je naš svet pošiljal naokrog Ivanka Morosini: Napredek, dosežen v zadnjih letih, moramo nadalje spodbujati, od urejanja stanovanjskih razmer do delovnih pogojev, kar vse je v korist delovnega človeka, moškega in žene.” pismena stališča in priporočila glede praznovanja 8. marca, ki bi mu morali dati nov pomen, pa je očitno, da so se mnogokje ravnali po starem. Morali bi doseči, da bi ta praznik minil v analiziranju problematike žena v združenem delu in v krajevni skupnosti in v dogovoru za nadaljnjo enotno akcijo. Namen je urejati razmere tako, da bodo žene lahko opravljale svoje samouprav-ljalske dolžnosti. Če pa tovariška srečanja že so, potem naj bodo organizirana tako, da bodo dostojna žene, njene osebnosti in njene vloge v družbi. Da so ta dan razna sindikalna darila neprimerna in tudi v nasprotju s stališči, menda ni potrebno vnovič naglašati.” - Kaj bi morali na teh delovnih osmomarčevskih sestankih posebej poudariti glede na razmere v naši občini? „Analizirati položaj žene, in ne samo nje, temveč sploh delovnega človeka, ki ga je dosegel v zadnjem obdobju, spomniti se 60-letni-ce ZKJ, sindikatov in SKOJ, upoštevati mednarodno leto otroka v okviru tega ugotavljati, kako uresničujemo srednjeročne načrte v interesnih skupnostih, ki se ukvarjajo z otroško problematiko. Razpravljati je o ekonomskem in samoupravnem položaju žene in družbenem standardu v delovni sredini. Posebej pa bi kazalo proučiti, ali so se žene glede na izobrazbo približale kolegom, oziroma dati ženam možnosti izobraževanja, da bodo lahko prevzemne odgovornejše naloge in mesta. Glede tega je bil v zadnjih letih dosežen znaten napredek, toda še vedno je dejstvo, da se zaposlena žena redko odloči za študij ob delu, ker ne zmore tolikih obremenitev. Poleg službe družina in gospodinjski posli, kjer smo ženo premalo razbremenili, pa še študij! To je prehud napor, ki pri nekaterih že kaže slabe posledice na zdra\ju. Če taka žena živi še v slabih stanovanjskih razmerah, postaja nasploh manj odporna in je vprašanje, če bo lahko delala polno delovno dobo. Prav tako bi morali spregovoriti o nočnem delu, ki je težavno za delavca in delavko, še zlasti pa za ženo, če upoštevamo njene biološke funkcije in materinske dožnosti.” - Kaj je z udeležbo žena novomeške občine v samoupravnih funkcijah na vseh ravneh? „Med nekaj več kot 22.000 zaposlenimi v naši občini je čez 10.000 žena. Pri zadnjih volitvah smo dosegli mnogo boljšo strukturo v korist žena, vendar nas zdaj čaka drugi korak. Doseči moramo, da se bodo izvoljene tudi izkazale, kot od njih družba pričakuje. Ugotovljeno je, da so žene razmeroma dobro zastopane v samoupravnih telesih domačih delovnih organizacij (ponekod so celo v večini), najdemo jih kot funkcionarke na terenu v družbenopolitičnem življenju in tudi v raznih funkcijah na ravni občine. Kolikor bolj pa iščemo tovarišice na odgovornih funkcijah navzgor od republike do federacije, toliko manj jih imamo.” R. BAČER S S S s s s s s \ - s s s * s * N S s * s * * I ! * ! * S s s ! VB J! ti ŽIBERTOV HRIB - ENO ŽE ODPRTIH VEČJIH GRADBIŠČ - Na pobočju, ki se iz žabjevaške smeri vzpenja nad novo cesto proti mestu, bo v dveh letih zraslo 93 novih stanovanj, pretežno za IMV. Prvih 15 stanovanj naj bi bilo vseljivih že letos. (Foto: R. Bačer) Vse sile v hitrejšo gradnjo V skladih stanovanjske skupnosti še vedno ostaja denar, ker premalo gradimo, da bi ga lahko porabili — Lani skoro vse naloge uresničene 22. februaija je novomeška skupščina stanovanjske skupnosti obravnavala poslovno poročilo za preteklo leto in sprejela plan za naslednji dve leti. V združenem delu in v krajevnih skupnostih opozaijajo na težave zaradi prepočasne gradnje družbenih stanovanj. Iz podrobnega in preglednega poročila o delu samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1978 je razvidno, daje bilo 19 lani zastavljenih nalog povsem uresničenih, 2 sta ostali neopravljeni, ostale pa so le delno uresničili. Med slabosti preteklega obdobja je šteti že staro dejstvo, da hišne samouprave še niso povsod ustanovljene in da obstaja precej denaija na stanovanjskih skladih, ker ni možno kupiti družbenih stanovanj. Tako bo v letošnje sklade prenesenih 138 milijonov dinarjev iz lanskega leta, namenjenih blo- DOL. TOPLICE. SOSESKA POMOČ DELUJE Krajevna skupnost Dol. Toplice ima preko svoje socialnozdravstvene komisjje dobro organizirano sosesko pomoč na tererfu. Vedo za vsakega izmed 14 socialnih podpirancev in za razmere 4 krajanov, ki so povsem brez zdravstvene zaščite. Ti so najbolj pogosto potrebni pomoči, ker so ostareli, nimajo kmetije, so nezaposleni in tudi nimajo svojcev. Skupno z Rdečim križem jim v krajevni skupnosti pomagajo, kolikor morejo. Soseska pomoč pa ni le v tem, da organizirajo fizično ali gmotno pomoč potrebnim krajanom, ampak tudi v tem, da kličejo svojce. Zgodi se, da je kak ostarel občan v slabih razmerah, domači, ki žive drugod, pa se zanj ne zmenijo. Kot ugotavljajo Topličani, hujših socialnih problemov sploh ne bi imeli, ko ne bi bilo alkoholizma. Malo uspeha pa imajo aktivisti v družinah in pri posameznikih, kjer je namesto hrane na mizi pijača. Ugotoviti, kdo je odgovoren Novomeška zdravstvena skupnost vrača združenemu delu nad 7 milijonov din 26. februarja je novomeška občinska zdravstvena skupščina odločila, naj se lani preveč vplačani prispevki zares vrnejo združenemu delu, obenem pa znižala tudi prispevno stopnjo za leto 1979. Krili bodo tudi 495-mflijonski dolg zdravstvenega doma, vendar so delegati zahtevali, naj se za leto 1979 zagotovo razčisti, po čigavi krivdi tovrstna obveznost nastaja. Na seji je bila kritizirana strokovna služba, češ da poslovno Poročilo za minulo leto ni do-v?lj razumljivo in pregledno, sicer pa so menili, da se pri poslovanju poznajo dolgoročno zastavljeni varčevalni ukrepi. Ker je bilo ugotovljeno, da je lani združeno delo zdravstvu namenilo blizu 7,7 milijona dinarjev več, kot je bilo predvide-n° (v glavnem zaradi večjih osebnih dohodkov), so na predlog izvršilnega odbora skupnosti sklenili ta denar v resnici vrniti Plačnikom. Združeno delo naj odloči, kako bo ta sredstva porabilo, s tem da je skupščina Priporočila, naj se tako kot v ostalih interesnih skupnostih odločijo ta denar nameniti gradnji centra za usmerjeno izobraževanje. Razen tega so določili za leto 1979 za 0,25-odst. manjšo prispevno stopnjo iz bruto osebnih dohodkov in za o,09 odst. nižjo prispevno stopnjo iz dohodka tozdov. Glede predlaganega kritja 4,95 milijonov dinarjev obveznosti zdravstvenega doma do skupščine so bili mnenja, naj glede na ostanek dohodka za leto 1978 še velja po starem, vendar v bodoče delegati za kaj takega ne bodo več dvigali rok. Kot so delegatom pojasnili, so naročili zdravstvenemu centru, naj ugotovi vzrok tega dolga in predvidi, koliko in kako bi ga krile posamezne delovne organizacije, vendar takega predloga VLAK ODPELJAL Na zadnjem zasedanju stanovanjske skupščine v Novem mestu je bilo med navzočimi samo 18 od 31 potrebnih delegatov krajevnih skupnosti, razpravljalo pa se je o planu stanovanjske izgradnje za prihodnji dve leti. Na terenu imajo vrsto pripomb in želja glede gradenj, zato bi bilo najmanj, kar bi lahko naredili, da pošljejo svoje delegate na zasedanje, kjer se o gradnjah odloča. Dogaja pa se, da so potem pripombe: brez nas je bilo sklenjeno. Nihče nas ni vprašal. . . kovski izgradnji stanovanj, in 19 milijonov dinarjev ostanka iz sklada za družbeno pomoč, namenjenega solidarnostnim stanovanjem, itd. Načrt za gradnjo stanovanj v bodoče je zastavljen za dveletno obdobje iz več razlogov. Letos se začne gradnja družbenih stanovanj na sedmih gradbiščih, kjer je po novi zakonodaji potrebno sporazumevanje; to pa se ’ večkrat vleče in zatika. Razen tega iz izkušenj vedo, da nastajajo zastoji pri gradnji sami in je težko kljub pogodbam prisegati, da bodo stanovanja v dveh soseskah zares že letos vseljiva. V naslednjih dveh letih pa bo v občini zgrajenih po planu 483 družbenih stanovanj, kar je več kot v zadnjih treh letih skupaj. Razen tega predvideva plan še dograditev 710 zasebnih hiš. Značilnost novega obdobja je tudi v tem, da bo veliko več družbenih stanovanj kot doslej zgrajenih izven Novega mesta. Delegatska vprašanja so postavili iz Iskre Žužemberk, krajevne skupnosti Dol. Toplice in tovarne Krka, nanašajo pa se na hitrejšo izgradnjo družbenih stanovanj, ker zastoji povzročajo vrsto drugih, predvsem kadrovskih težav. V Krki predlagajo tudi zadružno gradnjo zasebnih hiš, kot to delajo drugod, imeli pa so še pripombe glede sredstev, ki jih stanovanjska skupnost vlaga v gradnjo doma za starejše občane. Idealno za šole Samo zahtevati, ne da bi kaj dal, dandanes ne velja Ne nepoučeni k strojem IMV so uvedli letos 1500 - novosti: vsak novozaposleni — teh bo - mora najprej tri dni na seminar niso dali. V sporazumu o menjavi dela je očitno pomanjkljiv tisti člen, ki ves riziko pripisuje zdravstvenemu domu, medtem ko se delegatom zdi, da so tudi drugi pripomogli k primanjkljaju. V novomeški tovarni IMV letos vsak teden na novo sklene delovno razmerje 30 do 40 ljudi. Zanje so uvedli uvajalne seminarje, na katerih se delavci najprej seznanijo z delovno organizacijo in njenim samoupravljanjem. Po internem planu zaposlovanja bodo letos v IMV zaposlili 1500' novih delavcev, če hočejo uresničiti proizvodne načrte. Pospešeno zaposlovanje traja že od novega leta dalje. Na uvajalnih seminarjih pa se morajo delavci spoznati tudi z varstvom pri delu, peljejo jih na ogled celotne tovarne, šele potem od-kažejo posamezniku delovno mesto. Zaradi razsežnosti tovarne se je prej večkrat zgodilo, da novi delavec sploh ni našel mesta, ki so mu ga enkrat pokazali. Razen tega so začeli letos deliti novosprejetim delavcem brošure, napisane v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, v ka- terih so številni podatki o tovarni. Izobraževanju zaposlenih nasploh v letu 1979 posvečajo v IMV posebno skrb, uvajalni seminarji za nove delavce pa so le del izobraževalnega programa, s katerim skušajo popraviti, kar so v preteklosti zanemarili. 31. maja letos poteče v novomeški občini sedemletni krajevni samoprispevek, namenjen raznim javnim delom. Se pred iztekom plačil že s terena prihajajo pubude, naj bi tako obliko sodelovanja krajanov nadaljevali, zlasti zato, ker je vsem znano, da se vrsta šol duši v pretesnih stavbah, Ker imajo hkrati tudi gospodarstvo in družbene službe velik kadrovski primanjkljaj, zaradi katerega je ogrožena celo uresničitev srednjeročnih razvojnih načrtov, je gradnja novih šol toliko bolj utemeljena. Pobudo glede uvedbe novega enoodstotnega samoprispevka sta podprla že občinski komite zK in izvršni svet občinske skupščine, skupina strokovnjakov pa pripravlja delovno gradivo, ki bo prišlo v roke najprej delegatom občinske skupščine, nato pa do krajanov. Gre za obširno zastavljen načrt novogradenj, temeljitih prezidav, dozidav s telovadnicami pri 11 osnovnih šolah v občini, pa za gradnjo centra srednjih šol, kjer naj bi dobile nove prostore šole tehniških poklicev, zdravstvena šola in šole pedagoških poklicev. Razen tega je potrebno zgraditi že obljubljeni kmetijski šolski center pod Trško goro, prizidati ekonomsko srednjo šolo in urediti prostore glasbeni šoli. Iz prvih podatkov delovnega gradiva, ki sicer še nima dokončne oblike, je razbrati, da bi uresničitev tega programa v vrednosti 630 milijonov dinarjev pomenila tako rekoč idealno rešitev za osnovne šole in uvedbo celodnevnega pouka, za usmerjeno izobraževanje pa odpravo dveh izmen. Ocenjujejo, da bi ob sodelovanju vrste drugih virov financiranja tako zastavljeni program lahko uresničili, če bi krajani in tozdi pristali na enake obveznosti, kot so jih imeli doslej. Na vsak način pa bo potrebno pred krajani najprej podati temeljit obra-•čun predvidenih in opravljenih del za nazaj. r. b. Novomeška kronika DANES O MEDNARODNIH ODNOSIH V četrtek, 1. marca ob 17. uri, bosta v dvorani Doma JLA v Novem mestu zanimivi predavanji z razgovorom, ki ga organizirata občinski svet Zveze sindikatov in občinski komite v Novem mestu. Domačin Bogdan Osolnik bo govoril o aktualnih vprašanjih v mednarodnih odnosih, Vlado Janžič pa o aktualnih vprašanjih v mednarodnem delavskem gibanju. Z DIA DO ISTANBULA Novomeško Hortikulturno društvo je pripravilo za ponedeljek, 6. marca, ob 17. uri v Sindikalnem domu zanimivo predavanje: prof. Ciril Hubad bo pripovedoval o poti skozi Bolgarijo do Istanbula, pripoved pa bo poživil s številnimi barvnimi diapozitivi. KAM S SMETMI? - Na Mestnih njivah, kjer je 1500 ljudi, je še lani stal zaboj, da so lahko občani metali vanj odpadke, kadar je bila kanta za smeti polna in je niso izpraznili. Resda je bil zaboj večkrat tako poln, da so smeti ležale vsenaokrog, ampak za ljudi še vedno bolje kot nič. Pozimi so ga odpeljali. Problem ni v tem, da je prenapolnjen kontejner kvaril estetski videz naselja, ampak v tem, da so ga premalokrat praznili. NA TISOČE KROFOV - Ze konec minulega tedna se je vse od petka dalje poraba krofov povsod izredno povečala. V slaščičarnah, gostinskih lokalih, v pekarni, v samopostrežbah so sproti prodali vse, kolikor so jih dobili. Občani so te dni pokupili na tisoče krofov. Kaže, da je vse manj gospodinj, ki te pustne dobrote še pripravljajo doma. In po drugi strani je to dokaz, da imajo ljudje pusta še zelo v čislih. Se ni Človek varen - Pred lansko konferenco jugoslovanskih mest so v Novem mestu popravili 47 hiš, katerim so pleskali fasade, namestili žlebove in snegobrane, toda akcijo bo potrebno izpeljati do konca. Sredi mesta je še nekaj hiš, s katerih se usipa sneg. Ena nevarnih streh je blok nasproti drevoreda, druga pa v Muzejski ulici. SAMO ENA MOJCA - Minuli teden je bil res slab, kar zadeva prirast mestnega prebivalstva. Rodila je samo Romana Jamnik iz Ulice Majde Sile 21 - Mojco. REGRAT REŠUJE — Novomeška tržnica je bila v ponedeljek zaradi ponovnega rahlega sneženja spet slabše založena s solato. Razen radi-ča po 100 din kilogram in regrata, ki pa je šel bolj v promet (po 10 din merica), ni bilo nič ..zelenega" za solato. Ostale cene so bile naslednje: jajca po 2,5 do 2,8 din, sirčki po 2 din kos, pomaranče po 16 din, limone po 25,60 din, jabolka po 16 din, hruške po 20 din, ohrovt po 25 din itd. Ena gospa je rekla, da je za Novo leto vselej problem, kako mesto, predvsem pa Glavni trg, čim lepše in bleščeče okrasiti, da pa je bila za letošnjega Pusta ta stvar mimogrede in presenetljivo dobro urejena in to brez kakšnega zbiranja sredstev. .. Usmeritev za vse Z razpravo o resoluciji razvoja občine na ločenih zasedanjih vseh treh zborov občinske skupščine je zaključena obsežna obravnava. O najpomembnejših pridobitvah, ki jih načrtujejo posamezni kolektivi in skupnosti, v letu 1979 smo že poročali. K temu gradivu se bo zaradi sprotnega preverjanja treba še vračati. Navajamo nekaj podrobnosti: — Ocena za letos predvidenega družbenega proizvoda presega eno milijardo, kar naj bi pomenilo 13-odsto-ten porast v primerjavi z lansko oceno. Pri zaposlovanju naj bi krenili znatno previdneje: povprečno naj bi zaposlili okrog 200 novih delavcev. Steber razvoja je industrija: predvideni porast industrijske proizvodnje naj bi dosegel skoraj 17 odst. Načrtovalci menijo, da bo mogoče ta cilj doseči, ker je bila lani uspešno zaključena vrsta naložb ali so tik pred tem. — V trgovini naj bi letos določili skladen razvoj med posameznimi organizacijami. V gradivu je kot nosilec gradnje prepotrebne trgovine v Velikem Gabru imenovan Mercator. Na Mirni že gradi Kmetijska zadruga nadomestno trgovino. Zaradi slabe preskrbe z živili v Mokronogu naj bi se tam Mercator lotil izgradnje take trgovine. — Mnogo dela bo letos v komunalni skupnosti. Razen znanega nadaljevanja del na sistemu grosupeljsko-stiške-ga vodovoda proti Trebnjemu bodo nadaljevale dela v Suhi krajini mladinske brigade. Letos naj bi se začela akcija za graditev vodovodov v dveh nerazvitih krajevnih skupnostih: Selih-Šumber-ku in Svetinjah, zaenkrat z izdelavo načrtov. Povečali naj bi vodovodna zajetja Daninega in mokronoškega vodovoda. Opremljanje stavbnih zemljišč v Trebnjem, na Mirni in Mokronogu nameravajo pospešiti z ustanovitvijo posebne enote pri komunalni skupnosti. TEMELJI ZA TRGOVINO — Trgovina trebanjske Kmetijske zadruge na Mimi je vrsto let v neprimernih prostorih. Zadruga je pričela na drugi strani rečice, kjer je bila dotlej prava puščoba, graditi prostorno nadomestno trgovino. Tregradovi delavci med gradnjo temeljev. (Foto: Železnik) Nove cene razočarale Kmetje niso zadovoljni z odkupno ceno pitane živine V resoluciji razvoja trebanjske občine za letos je med nalogami temeljnega obrata za kooperacijo na prvem mestu zapisana prireja govejega mesa — 650 ton ali 2.400 pitancev; nadalje bi bilo treba spitati 2.300 telet v teži 100 do 200 kg, in 200 težjih (od 200 do 500 kg). Med drugim naj bi dali na trg tudi 5,5 milijona litrov mleka. Nove zvišane cene pitane živine in mleka, kot vse kaže, ne prinašajo olajšanja. Živinorejska poslovna skupnost je predlagala kot minimalno zahtevo 31 dinarjev za kilogram žive teže pri doseženi 56 odst. klavnosti, nova cena pa znaša le 29 dinarjev. Kmet Alfonz Jaki iz Brinja pri Šentrupertu meni, da to „povečanje“ ne pomeni za kmete skoraj ničesar ob vseh podražitvah reprodukcijskega materiala. Dolgoletni predsednik dolenjskega medzadružnega sveta Franc Jevnikar iz Dola pravi, da je postal popoln pesimist. „V živinorejski poslovni skupnosti so si pošteno prizadevali postaviti stvari na pravo mesto. Najboljši barometer nezavidljivega tržnega položaja z mesom so sodobni družbeni obrati, ki navkljub najboljši tehnologiji in vsem racionalizacijam zaključujejo z izgubo,“ meni kmet Jevnikar. A.Ž. GLAVO V PESEK PRED DOGOVORI? Na zasedanjih delegatov občinske skupščine pred iztekom minulega leta je bilo nemalo govora o izpolnjevanju obveznosti, kot so jih bili podpisali v združenem delu trebanjske občine. V občini je namreč v veljavi vrsta samoupravnih sporazumov. Zbor združenega dela je bil sprejel sklep, da morajo po delovnih organizacijah počistiti predale do 15. januarja. Od 50 imen je prispela le polovica odgovorov. Ker so zaključni računi pravkar mimo, bi bilo treba ponovno pregledati stanje in se lotiti odločnejše akcije. PREMALO TOVORNJAKOV? S tolikšno proizvodnjo in številnimi gradbišči vsepovsod po domovini mora skrbeti Trimo za kar najboljšo povezavo. Trenutno bi rabili kar 45 vlačilcev za prevoze materiala na svoja gradbišča. Prevozniška podjetja jim v glavnem ne morejo pomagati Industrijski tir postaja vse večja potreba, čeprav z vsem ni mogoče na železnico, posebno ne v sedanjem položaju. Na predavanju vsa vas Tudi letos strokovne ekskurzije za kmečke žene Pri trebanjski Kmetijski zadrugi so nadvse zadovoljni z letošnjim uspehom pri zimskih seminarjih za kmečke žene. V Selih pri Šumberku so imeli prireditelji na spisku 46 imen, kar zajema vse domačije, na zadnjem predavanju pod vodstvom Terezije Potrbin z Mirne pa so PRIDOBITEV - Trebanjska knjižnica je pred nedavnim dobila lepo urejeno čitalnico. Prof. Jože županje v njej uredil spominsko gradivo Patia Golie. V čitalnici je na enem kraju na voljo tudi marksistična literatura. Z darovi knjig prihajajo tudi nekateri posamezniki. Čitalnica je zdaj odprta vsak dan, razen srede, od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. našteli kar 52 udeleženk. Sedaj, ko imajo v zadrugi zbrane vse podatke, so lahko izračunali, da je bilo na dan v vseh krajih prisotnih povprečno 452 žensk. Udeležba je bila tudi prejšnja leta nadvse dobra. Tako se je lani nagnetlo v dvoranico kmetijske zadruge nad sto ljudi. Kot doslej predvidevajo tudi letos še posebne strokovne ekskurzije. Spisek krajev je sicer podoben kot lani, vendar bodo zamenjali skupine tako, da naj bi sleherna udeleženka videla kaj novega. Ena skupina naj bi si ogledala rastlinjake Agrarie na Čatežu pri Brežicah, Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjski gaj. Drugi avtobus naj bi od- peljal proti Slovenskim Konjicam na ogled usmerjene kmetije, sadovnjakov in kleti ter Dobrno. Ena od skupin naj bi se odpeljala proti Gornjemu gradu in Logarski dolini na ogled turistične kmetije; v načrtu je tudi ogled vinogradov in kleti v Ormožu in Jeruzalemu, povratek pa je predviden čez Trakoščan in Podsredo. Po vsej verjetnosti bodo v program vključili tudi ogled skupinskih hlevov v Posočju. Prenekateri ženi je taka ekskurzija edina pot z doma. '1 < > l Načrtno do iskanih kadrov II V Trimu vsem odprta pot za izobraževanje Poglavitno vlogo v tre--banjškem Trimu pripisujejo izobraževanju. S to nalogo se ukvarja v tovarni Cvetka Bunc kot nekdanja prosvetna delavka, ki s pridom uporablja dognanja s svojega izrednega študija andragoškega izobraževanja odraslih. ,,Zelo primanjkuje kvalificiranih ključavničarjev; vzeti jih ni od kod, zato se bomo morali lotiti lastnega izobraževanja. V tesnem stiku smo z osnovnimi šolami v želji, da bi pridobili mlade za uk tega poklica. Potrebovali bi 20 konstrukcijskih in 10 strojnih ključavničarjev in' pet kleparjev,” našteva. S posebno skrbjo govori o starejših delavcih. »Kvalifi-kacijska sestava zaposlenih je šibka. Precej je starejših delavcev, ki v mladosti niso končali osnovne šole, to jim poslej ves čas onemogoča strokovno izobraževanje. Prizadevamo si, da bi poma- m CVETKA BUNC: »Obremenitve na delovnem mestu so velike, pripravljenost za pridobivanje novih znanj je zato tem bolj hvalevredna.” gali tem ljudem, ki so nemalo prispevali za razvoj tovarne. V stiku smo z republiškim Zavodom za šolstvo, da bi verificirali program, kjer bi ti ljudje istočasno prišli do manjkajoče osnovnošolske izobrazbe in se strokovno izobraževali. Mlajši naj bi se poslužili redne večerne osnovne šole pri trebanjskem Centru za izobraževanje. Najbolj razveseljivo je, da ni odpora proti izobraževanju. Delavci sami čutijo tehnični napredek v tej industrijski veji. Kdor ne sledi razvoju, tega povozi čas.” Posebno skrb posvečajo v Trimu študiju svojih delavcev ob delu. Takih slušateljev je že 46. Največ jih je na srednji tehniški šoli strojne smeri. Spisek šol in fakultet je precej razvejen. »Študij spodbujamo z raznimi ugodnostmi, od študijskega dopusta dveh dni ob vsakem izpitu do poravnanja potnih stroškov in izdatkov za literaturo in šolnino. Z vsakim je sklenjena pogodba. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ta generacija izredno pridna. Oblikovali so se v kar trdne skupine.” Tesne stike imajo tudi s štipendisti. Letos so v tovarni pripravili zanje poseben informativni dan. »Od 36 štipendistov se jih je tega sestanka 3. februarja udeležilo 24. Predstavili smo jim novo organizacijo tovarne po tozdih, delo družbneopoli-tičnih organizacij, ogledali so si tudi proizvodnjo. Zastavili so prenekatero vprašanje o predvidenem razvoju tovarne.” Pred tem srečanjem so svojim štipendistom, ki so v zadnjem letu svojega študija, v decembru razposlali anketo. Na ta način jim skušajo pomagati pri izbiri bodočih del in nalog. Študentje poslej prejemajo tudi tovarniški list, nekateri so vključeni v planinsko sekcijo Trima. Tovarišica Bunčeva omenja kot veliko potrebo izobraževanje delegatov. »To je naloga kluba samo-upravljalcev. Prvotno je bilo govora, da bo v jeseni, sedaj se izteka zima. S tem očitno zamujamo. Ljudi smo že razdelili po skupinah, a smo odstopili od lastne izvedbe, ker ye bila obljubljena širša akci- ja. Delegate je treba usposobiti in jih seznaniti s pravicami in dolžnostmi, da bi čim bolje zastopali interese svojega kolektiva in skupnosti.” A. ŽELEZNIK S skupnim delom uspešnejši Po skupnem sestanku vodstev mladinske organizacije in komiteja ZK Nedavno skupno zasedanje predsedstva občinske konference ZSMS in članov komiteja občinske konference ZK je pripeljalo do vrste zaključkov. S skupnimi prizadevanji članov obeh organizacij bo delo lahko še v mnogočem plodnejše. V občini je še vedno okrog 1.300 mladih, ki niso vključeni v nobeno osnovno mladinsko Vsak dinar gre za osnovne namene Temeljito poročilo občinske izobraževalne skupnosti o porabljenem denarju Občinska izobraževalna skupnost sproti obvešča delegate o zbranem in porabljenem denaiju iz samoprispevka v minulem petletnem obdobju, kar je bilo storjeno sicer tudi že ob akciji za podaljšanje samoprispevka. Konec leta 1973 izglasovani samoprispevek se je, kot je znano, iztekel 31. decembra minulega leta. Pri sestavi prvotnega načrta gradenj so računali na posojila v višini 50 do 60 odst. od vrednosti predvidenih gradbenih del. Republiški sklad za kreditiranje gradnje šolskih prostorov so ravno ta čas opustili. Pri skladu za gradnjo šol v občini so se zato znašli v nezavidljivem položaju, kako zgraditi predvidene šole. Za nameček je bilo treba zgraditi še šolo v Mokronogu, predvideno že po prejšnjem načrtu samoprispevka. V poštev ni prišla dograditev in preureditev stare šole, ker so strokovnjaki od nje dvignili roke. Stavba je namreč dotrajala. Skupščina sklada in tudi občinska skupščina sta zato spre-eli sklep o gradnji mokrono-ške šole aprila 1975. Mokrono-5ka šola je stala na kraju nad 17 milijona dinarjev. Sklad je leta 1977 že poravnal posojilo Marlesu in udeležbo skupnosti otroškega varstva. V nastalem položaju se je občinska izobraževalna skupnost lani odločila za gradnjo telovadnice in večnamenskega prostora v Velikem Gabru, telovadnice in vrtca pri osnovni šoli Šentrupert, ravno tako so naročili lokacijsko in gradbeno dokumentacijo za gradnjo šole v Trebnjem in dozidavo na Mirni. Marles del v Velikem Gabru ni končal do roka (2. novembra), zato bo občinska izobraževalna skupnost zahtevala od njega izplačilo 5-odst. odškodnine, določene v pogodbi o vrednosti del. Marles v Velikem Gabru tudi preureja pritličje stare šole za otroški vrtec. Pri gradnji v Velikem Gabru sta podobno kot v Šentrupertu soudeleženi skupnost otroškega varstva in teles- nokulturna skupnost. Vrednost del v Velikem Gabru je bila ocenjena na nekaj nad 6,5 milijona dinarjev; ob samem začetku so se stroški pri izkopih povečali zaradi skalnatega terena za dober milijon dinarjev. Gradnja telovadnice in vrtca v Šentrupertu je ocenjena na nekaj več kot 5,4 milijona dinarjev. Po pogodbi morajo biti dela korr-čana do konca letošnjega aprila. Gradbišče nove šole v Trebnjem je določeno na »farov-šicem hribu”, ob cesti proti Cvibljam. Zbrali so vsa potrebna soglasja za lokacijsko odločbo. Ljubljanski Slovenijaprojekt naj bi do konca marca pripravil glavne projekte. Strokovna služba republiške izobraževalne skupnosti se je zelo pohvalno izrekla o zasnovi. V nižjih oddelkih te šole je predvidenih 14 učilnic, kabinet, prostor za delo učiteljev in učencev, vse skupaj v skupni velikosti 1.038 kvadratnih metrov. Površina prostorov na višji stopnji se na- črtuje na 1.996 kvadratnih metrov. Predvidena je tudi športna dvorana in ostale pritikline. Po normativih republiške izobraževalne skupnosti bi morali za tako šolo zagotoviti nad 74 milijonov dinarjev. Vsa potrebna soglasja so zbrana za lokacijsko odločbo , gradnje prizidka in nadzidavo mirenske šole. Med drugim bi na ta način dobili 6 novih učilnic za posebne oddelke, 9 učilnic za pouk nižjih razredov, večnamenski prostor za nižje oddelke, še enega za nižje oddelke, garderobe in sanitarije za telovadnico in drugo. Po istih normativih republiške izobraževalne skupnosti je vrednost del ocenjena na 18,2 milijona dinarjev. Glavni projekt izdelujejo v Marlesu, nared mora biti do konca leta. Tačas bi moral biti narejen že projekt preureditve šentruperške šole; dela naj bi veljala 8,5 milijona dinarjev. Za predvidene gradnje se bodo potegovali za posojilo pri republiški izobraževalni skupnosti. organizacijo. Mladina je v času osnovnega šolanja premalo pripravljena za kasnejše delo v mladinski organizaciji. Med zaključke so zato zapisali dolžnost komunistov, da nudijo boljše mentorstvo pri delu z mladimi na osnovnih šolah. Mladi nameravajo skupno s komunisti narediti oceno dejanske angažiranosti mladih v delegatskem sistemu in vseh samoupravnih organih. Več osnovnih organizacij mladih še vedno nima primernega prostora za shajanje. Na seji obeh vodstev so menili, naj občinsko mladinsko vodstvo odkrito pove, kje so največje težave in nerazumevanje, kar velja tudi za financiranje. Delo mladinskih organizacij na terenu se mora na podlagi programov financirati iz denarja krajevnih skupnosti. Pri tem naj bi mladim pomagali člani ZK v terenskih organizacijah. Mladi komunisti se morajo aktivno vključevati v sistem idejnopolitičnega usposabljanja. Mladim komunistom bi bil lahko v TREBANJSKE NOVICE veliko oporo aktiv mladih komunistov. Aktiv morajo čim prej oživiti. Niso zadovoljni s kriteriji za dodeljevanje kadrovskih in socialnih štipendij. Skupna komisija za štipendiranje naj bi poslej pri reševanju prošenj upoštevala usklajene ocene družbenopolitičnih organizacij. VANJA GOLE Preskrbljeni Na voljo dovolj gnojil Kot običajno se pred sezonskimi kmetiškimi opravili v zadružnih trgovinah dodobra oskrbijo z vsem potrebnim. Tačas imajo na zalogi kar tri milijone kilogramov umetnih gnojil. Priskrbeli so tudi dober izbor zaščitnih sredstev. V kratkem pričakujejo vsa semena za bližnjo spomladansko setev. Kdorkoli ima težave s stroji, posebno traktorji, utegne tokrat najti iskane rezervne dele. V novi trgovini v Starem trgu pri Trebnjem imajo lepo zalogo rezervnih delov za traktorje znamke Ferguson in kosilnice BČS. Pripravljajo tudi zalogo rezervnih delov za precej razširjene traktorje Zetor. Letos obetajo v Trebnjem tudi servis za kmetijske stroje. Po vsej verjetnosti se bo zadruga za take storitve pogodila z zasebnim obrtnikom. Prav gotovo bi imel dovolj dela. Precej traktorjev je že starejših letnikov, strokovne delavnice za popravila pa doslej ni. M Spet bogat program KS Osilnica Za njegovo uresničitev bodo razen svojih mobilizirali še druge vire Večkrat smo že poročali o uspešnem delu KS Osilnica v zadnjih letih. Na nedavni skupščini KS so sprejeli spet precej obsežen delovni program za letos. V letošnji program so vnesli vzdrževanje več cest in pripravo tehnične dokumentacije za nadaljnje urejanje vaških cest. Dokončali bodo tudi gradnjo vodovodov Križmani—Osilnica, Ribjek-Bosljiva Loka ter vodovod v Papežih, Bezgaijih in Padovem. Popravili bodo mo- KOLPA KRADE CESTO - Ob Kolpi in Čabranki, tako na slovenski kot hrvatski strani, rastejo novi in novi industrijski obrati. Žal pa razvoj industrije in drugih panog močno zavirajo slabe ceste. Tako je tale del ceste med Brodom na Kolpi in Osilnico Kolpa spodjedla že pred mnogimi leti, pa še zdaj ni popravljen. Danes za te kraje ni več dovolj ozka makadamska cesta, ampak potrebujejo široko, asfaltno, sicer bodo novi industrijski obrati in prebivalci teh krajev le životarili, saj po taki cesti ne morejo pozimi sem pripeljati surovin in odpeljati gotovih izdelkov. (Foto: Primc) V LIVOLDU ZA DAN ZENA Kulturna organizacija iz Livolda pri Kočevju pripravlja za dan žena zelo bogato prireditev. Na programu bo recital, igrica „Podlaga zakonske sreče”, nastopila pa bo tudi folklorna skupina Svoboda iz Kočevja,,ki jo vodi Cveto Križ, razen tega bo Cveto Križ zaigral na harmoniko nekaj svojih skladb. Proslava bo 3. marca ob 18. uri v dvorani v Livoldu, ob 20. uh pa bo zabava, na kateri bo igral ansambel Veble. ter zemljišče za gradnjo 5 do 10 zasebnih hiš. Začela se Vzroke za težave iščimo najprej doma O rezultatih gospodarjenja ne razpravljajmo le ob zaključnem računu, ampak tudi med letom Občinski komite ZK Kočevje na zadnji seji minuli četrtek še ni mogel oceniti, kako poteka akcija ..Zaključni računi”, ker je iz OZD dobil pomanjkljiva poročila. Iz razprave pa je bilo čutiti, da so akcijo razmeroma dobro izvedli v Tekstilani in Inkopu. V Gozdnem gospodarstvu je bilo delavcem na voljo veliko podatkov, in to celo za več let nazaj. V Kmetijskem gospodarstvu bodo razpravo ponovili po zaključnem računu, v Melaminu pa so se pogovorili tudi o investicijah in ustanavljanju tozdov. Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Božo Resinovič pa je v razgovoru poudaril, da je sedanja razprava velik korak rtaprej, saj so ponekod delavci prvič na razumljiv način zvedeli za rezultate gospodatje- krajevni svet ZSM V skladu s statutom ZSM so tudi v kočevski občini v okviru občinske organizacije ZSM začeli ustanavljati kjgjevjti: syete, ki združujejo organizacije ZSM v okviru ene krajevne skupnosti. Doslej so taka sveta ustanovili v KS Stara cerkev in v KS Ivan Omerza, pripravljajo pa še ustanovitev v KS Rudnik-Salka vas. V Kočevjti te dni na novo oblikujejo po terenih v mestu krajevne konference SZDL, hkrati pa bodo na območju vsakega izmed osmih terenskih odborov ustanovili tudi osnovno organizacijo ZSM. nja, medtem ko so v nekaterih kolektivih že doslej vsak mesec sproti spremljali, kako gospodarijo, oz. kako dosegajo načrtovane rezultate. ,,Povsod, kjer sem bil na razpravah, sp delavci v glavnem iskali vzroke za slabše gospodarske dosežke pri sebi, v svojem kolektivu, in ne le zunaj njih, v občini, republiki, zvezi itd. Pogovorili so se, kako bodo z. bolj- „REPUBLIKANCr V KOČEVJU Člani sekretariata republiške konference ZSM bodo 6. marca obiskali Kočevje, kjer se bodo najprej pogovarjali s političnim aktivom občine, nato pa obiskali mladinske organizacije v gimnaziji, Itasu in KS Mozelj. Razen tega bodo obiskali še tabornike, ob zaključku pa bo tudi razgovor s predsedstvom občinske konference ZSM. Kočevje za dan žena Proslava posvečena še mednarodnemu letu otrok Osrednja proslava za dan žena - posvečena bo tudi mednarodnemu letu otroka - bo v Šeško-vem domu v Kočevju 7. marca ob 17. uri. Na njej bodo nastopili gojenci vzgojnovarstvene ustanove, učenci osnovne šole, gimnazijski orkester in učenci glasbene šole. Proslavo organizirata ZKO občine Koččvje in občinska konferenca SZDL. Z istim programom bodo isti večer nastopili še v Kočevski Reki. V okviru teh svečanosti bo istega dne odprta v avli Seškove-ga doma razstava otroških risb na temo ..Mednarodno leto otrok". V počastitev praznika žena bo v Likovnem salonu v Kočevju odprta tudi razstava del likovnih amaterjev iz Ptuja. V času, ko to poročamo, še ni bilo znano, kdaj bo otvoritev likovne razstave in do kdaj bo trajala. 5.V- Inovatorji prihranili Melaminu precej denarja V sedanji 210—milijonski investiciji v kočevskem Melaminu jc tudi gradnja čistilnih naprav, 'j vodi bodo izpirali izparine, škodljive snovi se bodo v vodi (opile. Vodo bodo nato v lastni c,stflnj napravi in destilaciji °čistili. Tako bodo sedanje onesnaženje zmanjšali približno *a 10—krat. Za rešitev tega problema in nekaterih drugih zadev so imeli KOČEVSKE NOVICE šim izkoriščanjem .delovnega časa, materiala, orodja in strojev ter z boljšo organizacijo dela zmanjšali proizvodne stroške in si tako večali dohodek, osebne dohodke in sklade," je poudaril Božo Resinovič. Nekateri pa hočejo predvsem slabše gospodarjenje opravičiti tudi z zunanjimi vplivi. Tako bi •na primer tozd ZKGP “Govedoreja" posloval lani uspešno, če bi imel enake pogoje gospodarjenja kot leto prej. Predvsem zaradi podražitve koruze pa je ustvaril izgubo. Nekateri kolektivi so torej pri gospodarjenju še kar preveč odvisni od zunanjih vplivov. V razpravi o zaključnih računih so delavci v veliki večini kolektivov pokazali, kje so slabosti in kako naj bi v bodoče gospodarili; da bodo ustvarili večji dohodek. Marsikakšen predlog so upoštevali že pri pripravi načrta za letos. Vendar akcija ..Zaključni računi" ne bo uspešna, če jo bodo imeli delavci le za enkratno, kampanjsko oziroma za akcijo zaradi politikov ali službe družbenega knjigovodstva. Take razgovore o gospodarjenju bi morali organizirati večkrat na leto: kjer je možno spremljati rezultate mesečno, tam celo vsak mesec. J. PRIMC Kmalu družbeno središče Kaže, da ga bo gradil Pionir IMovo mesto Kaže, d9 ne bo posebnih težav pri zagotovitvi denarja za gradnjo družbenega središča v Kočevju, ki bo v Turjaškem naselju. Poročali smo že, da bo tu pod eno streho trgovina z bifejem, prodajalna mesa, medobčinski računovodski center, izpostava Zavarovalnice Triglav ter prostori občinskih družbe-no-političnih organizacij in nekateri prostori za potrebe krajevne skupnosti. Idejno skico za novo zgradbo je pripravil novomeški „ Pionir", ki bo zdaj pripravil tudi načrte in predvidoma izvedel gradnjo. Po nekaterih izračunih bo gradnja veljala oko- li 30 milijonov dinarjev. Investitorji bodo vsi uporabniki stavbe. Gradnja bi sc lahko začeta že julija letos. Nekateri so predlagali, naj bi v novi stavbi zgradili prostore tudi za razna društva (na primer Društvo za varstvo in vzgojo ptic), ki imajo veliko članov, opravljajo pomembno delo pri uveljavljanju interesov oz. nagnjenj občanov, pa tudi za varstvo okolja, narave itd. Vendar bodo nrnogi izmed teh dobili prostore v stavbah, ki se bodo sprostile s preselitvijo družbeno političnih organizacij in s preselitvijo srednjih šol iz stavbe gimnazije v Center usmerjenega izobraževanja. J. P. stove ali sofinancirali dela za mostove v Stojičih, Papežih in preko Čabranke na Hrib. Na nekaterih krajih bodo regulirali strugo Kolpe in Čabranke. Sofinancirali bodo gradnjo PTT omrežja po vaseh in pripravili tehnično dokumentacijo ter začeli graditi kanalizacijo na Selih, v Osilnici, Bezgarjih, Žurgah in še nekaterih vaseh, kjer bo možno. Pripravili bodo zazidalni načrt za Osilnico in Sela ‘)c la se bo gradnja lovskega doma. Nadaljevali bodo gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, kjer bodo (v drugi fazi) tudi prostori za otroško varstvo in za društveno, telesno in kulturno dejavnost. Dokončali bodo gasilsko garažo in poiskali možnost za ureditev, prostorov za potrebe vaškega odbora Papeži (v stavbi trgovine). Sofinancirali bodo gradnjo televizijskega pretvornika. Skrbeli bodo za razvoj kmetijstva, za odkup mleka in razvoj kmečkega turizma. Uredili bodo športna igrišča v Podvrhu, Ribjeku, Osilnici in MLADI NA AKCIJE Občinska organizacija ZSM Kočevje jc že začela evidentirati brigadirje za letošnje mladinske delovne akeije. Lokalna akcija bo letos v KS Kostel, kjer bodo gradili vodovod. Te akcije se bosta predvidoma udeležili dve brigadi, ki bosta šteli skupaj 70 mladincev, na akciji pa bosta tri tedne; razen tega pa še 30-član-ska pionirska brigada, ki bo na akciji teden dni. Republiške delovne akcije v Slovenskih goricah pa se bo udeležila ena kočevska brigada, ki bo štela 50 mladincev. Lokalna akcija bo junija, republiška pa julija. ŠTAFETA PRENOČI V KOČEVJU 29. marca bodo kočevski mladinci na Bazi 20 prevzeli od novomeških mladincev letošnjo štafetno palico s pozdravi predsedniku Titu. Ob 18.30 jo bodo prinesli v Kočevje, kjer bo pri spomeniku velika svečanost. Štafetna palica bo letos prenočila v Kočevju, naslednje jutro pa jo bodo kočevski mladinci predali metliškim. Kdaj bodo tople malice? 27. januaija je bila letna skupščina OO sindikata TOZI) gozdarstvo Draga pri ZKGP Kočevje. Nanjo so bili povabljeni tudi upokojenci tega tozda. Prišlo jih je 20. Iz poročila predsednika Antona Pajniča smo zvedeli, da je tozd Draga dosegel in presegel svoje planske obveznosti v dejavnostih nege, varstva in izkoriščanja gozdov količinsko in finančno, čeprav je imel nekatere težave. Letošnja zima je bila izredno neugodna. Zaradi slabega vremena gozdni delavci niso dela- li že več kot mesec dni. Na predsednikov predlog so sprejeli delovni načrt za letos. Glavni drugod, kjer bodo mladi pokazali za to zanimanje. Razen tega bodo uredili trim stezo. Skrbeli bodo za varstvo okolja, za lepo urejene vasi, za čiščenje voda, odstranjevanje smeti in odpadkov in seveda za dobro delovanje čistilnih naprav. V programu imajo še popravilo ograj, mrliških vežic in vhodov na pokopališča ter razne druge zadeve. Vsa ta dela bo KS financirala iz svojih sredstev, prispevkov vaščanov (delo, material, denar), iz sredstev SIS in tozdov, s posojili, ki jih bo najela KS ali drugi investitorji, računajo pa tudi na pomoč JLA. Ta delovni program so sprejeli vsi vaški odbori,' pred kratkim pa še skupščina KS. J. P. poudarek v njem je na izobraževanju delavcev, uresničevanju zakona o združenem delu in poživitvi dela samoupravne delavske kontrole. Nadalje so poudarili, naj bi zaposlovali predvsem domače delavce, ker bi tako zmanjšali pritisk na gradnjo stanovanj. Odbor za rekreacijo bo poskrbel, da bodo delavci izkoristili letni dopust v organiziranih počitniških domovih, česar se zdaj še premalo poslužujejo. Tudi toplih malic za terenske delavce jim še ni uspelo organizirati. To bo možno urediti šele, ko bodo združili sečišča in s tem ustanovili pogoje za prevoz na teren. Sklenjli so tudi, da se bodo kmalu spet sestali in obravnavali zaključni račun tozda. FRANC KALIC Podrti jezovi „ V Kolpi je samo četrt toliko rib, kot bi jih ta voda lahko imela. To so'povedale strokovne analize, ” je poudaril na nedavnem občnem zboru Ribiške družine Kočevje član športnega ribolovnega društva „ Goran” z Broda na Kolpi, ki se je udeležil zbora kot gost. Tudi kočevski ribiči so (podobno kot že nekaj let) ugotavljali, da je v Kolpi razmeroma malo rib. Nakazali so več vzrokov za tako stanje. Tako se iz leta v leto povečuje onesnaženost Kolpe zaradi novih gradenj in zaradi uporabe novih pralnih pa tudi drugih sred-pralnih pa tudi drugih sredstev, ki zastrupljajo ali onesnažujejo vodo. Tudi na krivolov niso pozabili pa še na vrsto let ponavljajočo se bolezen inpoginjanje lipanov poleti, ko je voda topla in nizka. Nekateri so sumili, da ta bolezen nastaja zaradi vlaganja lipanov, ki so bili vzgojeni v ribogojnicah, kar pa so drugi odločno zavrnili Za izboljšanje staleža rib so nekateri predlagali gradnjo čistilnih naprav za vsa večja naselja, večje vlaganje rib, boljšo čuvajsko službo ali celo zmanjšanje števila lovnih dni Vsi ti ukrepi so, oziroma bi bili res pomembni, vendar bo verjetno najpomembnejši popravilo delno ali povsem porušenih jezov. Ti jezovi bi zadrževali več vode; ribe bi imele več skrivališč; višja voda se poleti ne bi toliko segrela in verjetno lipani ne bi več poginjali Za popravilo jezov je dolžna poskrbeti območna Vodna skupnost skupaj s sorodno hrvatsko organizacijo. Razgovori o popravilu jezov so se sicer že začeli, trajajo že dolgo, žal pa niše nič narejenega. JOŽE PRIMC razpisano inovacijsko nalogo ..Racionalizacija sinteze amino smol", ki je zajemala racionalizacijo tehnologije, pridobivanje butanola iz odpadne vode in razširitev izbire smol. Nalogo je uspešno rešil inž. Marjan Kozinc s sodelavci že pred približno tremi leti in dobil takrat nagrado 50.000 din. Racionalizacija pa je že v tistem letu prinesla Melaminu okoli 1,5 milijona dinarjev čistega dohodka. Izkušnje iz te naloge bodo uporabili tudi v novih proizvodnih obratih. Delavca v kotlarni Marjan Čerček in Rajko Kavšček pa sta JANEZ CERČEK je skupaj z Rajkom Kavščkom izboljšal izolacijo kotla. Skupaj ju nismo mogli slikati, ker delata vedno v različnih- izmenah. (Foto: Primc) bila nosilca izboljšav pri izolaciji kotla za proizvodnjo pare. Po njuni zamisli so kotel na poseben način izolirali, da zdaj za proizvodnjo iste količine pare porabijo približno tretjino manj mazuta. V enem letu je tako znašal prihranek 2 milijona dinarjev, onadva pa ’ bosta zato v treh letih dobila 180.000 din. O tej izboljšavi je Rajko Kavšček dejal: „Zdaj privarčujemo pri gorivu in pari. Izkoristili smo tudi toploto odvodnih plinov. To je nov način ohlajanja pare oziroma izkoriščanja toplotne pare. Izkoristimo tudi kalužno vodo." V ,,Melaminu" že okoli 4 leta nagrajujejo inovatorje z ozirom na poseben pravilnik o inovacijah. Mi smo tokrat ome- nili le najpomembnejši inovaciji zadnjih let v KTK. Dodamo naj pa še, da so za manjše izboljšave pa še, da so za manjše izboljšave v teh letih podelili tudi več pismenih pohval. J. PRIMC DVA INOVATORJA — Na fotografiji sta inž. Maijan Kozinc (desno) in Rajko Kavšček, ki sta z racionalizacijo sinteze amino smol in izboljšavo izolacije kotla prihranila kemični tovarni precej denarja. (Foto: Primc) DOLENJSKI LIST 17 poglavitna je Št 9 (1542) 1. marca 1979 V Dobovi spet vsi kot eden Socialistična zveza bo poživela delo delegacij, spremljala delo društev in organov KS Delovna usmeritev v feburarju izvoljene krajevne konference SZDL v Dobovi obeta živahno družbenopolitično življenje in spodbudo samoupravnemu uveljavljanju občanov na vseh področjih. Da bi to čim laže dosegli, sestavljajo konferenco delegati iz vaških skupnosti, delegati iz vseh Volja je vse Pet let brez premora Sromeljski gledališki amaterji naštudirajo vsako leto po eno do dve deli. Predsednik tega zagnanega društva je Darko Kos s Silovca. Na domačem odru je skupina prejšnjo nedeljo uprizorila Partljičevo delo ^Tolmun in kamen" v režiji Ivana Bajca, v kratkem pa napoveduje že premiero drugega odrskega dela. Sromljani se odločajo za komedije,ker je to najbližja pot do občinstva. Predstave so vedno dobro obiskane in domačini so jim hvaležni za prijetne urice, za razvedrilo, ki jim ga nudijo s svojimi uprizoritvami. Daiko Kos: poglavitna je volja“. Mladi sromeljski gledališčniki vadijo ob sobotah in nedeljah. Le tedaj se lahko zbero vsi skupaj, delavci, dijaki in študenti. Nekateri so med tednom v Ljubljani, zato imajo za vaje na voljo le dva dneva v tednu. Pa kljub vsemu radi pridejo. Za delo nimajo zavidljivih pogojev vendar trdijo, da dobri prostori niso vse. Vse, kar imajo, so si uredili s prostovoljnim delom in z izkupičkom od predstav. delovnih kolektivov, družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevni skupnosti,” je pojasnil predsednik konference Marjan Vu-čajnk. - Katerim nalogam pripisujete največ pomena v vašem programu? — Poživiti in uskladiti nameravamo delo delegacij za samoupravne interesne skupnosti, ker te zaostajajo za delegacijami občinske skupščine. Kot prednostno nalogo smo si naložili tudi dolžnost, da bomo vse delegate krajevne konference in vaških odborov SZDL angažirali za priprave na četrti referendum- v občini. Konferenca bo nadalje redno spremljala delo društev v krajevni skupnosti, od Rdečega križa do DPM, lovcev in gasilcev. Dogovorili smo se, da tudi reševanje kadrovskih zadev ne sme mimo nas. Za te stvari čuti SZDL veliko odgovornost, zato je sodelovala pri oblikovanju predloga za novo skupščino krajevne skupnosti, ki je bila izvoljena v februarju. Dolžnost konference bo v prihodnje še spremljanje dela svetov in komisij pri krajevni skupnosti Prepričan sem, da ob tako zastavljenem delu ne bomo zgrešili ciljev, ki jih želimo doseči. Tako vam lahko povem že za prvi rezultat sodelovanja z ZDRUŽENO DELO NAJ ODLOČI Občinska konferenca ZK v Brežicah je na seji 19. februaija podprla dosedanji posredni način vračanja presežkov interesnih skupnosti združenemu delu. Presežke namreč nakazujejo občinskemu rezervnemu skladu. O razdelitvi pa naj bi imel zadnjo besedo zbor združenega dela občinske skupščine. To je namreč najboljše zagotovilo, da bodo zares uporabljena, za kar so namenjena, se pravi za povečanje materialne osnove dela. društvi. Društvo prijateljev mladine nam je na primer poslalo v vednost in potrditev svoj program za leto otroka. Sprejeli smo ga v celoti in tako prevzeli zanj že tudi delček odgovornosti. — Kako pa v vaši krajevni skupnosti napreduje prepletanje interesov združenega dela in interesov krajanov? - V skupno dobro, kajti vse delovne organizacije tukaj živijo s krajem. Skupščina krajevne skupnosti je sestavljena tako, da so v njej zastopani vsi interesi. Ima tri zbore: zbor delegatov vaških skupnosti, zbor delegatov združenega dela in družbenopolitični zbor, v katerem | so predstavniki društev in organizacij. V vseh treh zborih je 73 delegatov. V svetu jih je 29. Delovni kolektivi so že doslej sodelovali pri najrazličnejših akcijah, od asfaltiranja do pomoči društvom, šoli, otroškemu vrtcu ipd. Maijan Vučajnk - K:ij pričakujete od novoizvoljenih organov krajevne skupnosti? - Veliko, sodeč po usmeritvi, ki jim jo je dala skupščina KS. To velja predvsem za komisijo za plan in razvoj, saj računamo, da se bo Dobova do leta 2000 močno povečala in razvila. Tudi svet potrošnikov je dobil že precej konkretnih napotkov. Ta bo načel vprašanje preskrbe in delovnega časa trgovin, avtobusno povezavo čez Sotlo in podobno. Potem je še poravnalni svet, ki bo imel prav tako dosti dela. Svoje programe imajo tudi vaške skupnosti. To ni nič novega, saj so že do sedaj same izpeljale nič koliko akcij. J. TEPPEY RAZSTAVA V DOBOVI. Učenci dobovske osnovne šole so prenesli v prosvetnem domu razstavljene risbe s prometno tematiko v avlo osnovne šole. To je bil delež likovnikov za prireditev „Kaj veš o prometu". NOVO V BREŽICAH BOLJE PREPREČITI, KOT ZBOLETI. - Vsako leto grozi domačim živalim kaka kužna bolezen. Lani so se na ogroženih območjih ob meji s sosednjimi občinami srečno izognili prašičji kugi. Zaradi tega so bili v Brežicah za nekaj časa ukinjeni živinski sejmi. Letos veterinarji opozarjajo na nevarnost stekline, ki jo širijo lisice. V brežiški občini opozarjajo občane, naj privežejo s/oje pse, ker se sicer lahko zgodi, da jih bo doletela usoda potepuških živali. Pse klateže bodo namreč polovili in ugonobili. Tudi potepuškim mačkam se ne obeta nič dobrega. Ustniki naj bodo pozorni na vsako spremembo v vedenju živali in naj to takoj sporočijo na veterinarsko postajo. Nič zato, če se zmotijo. NA VOLJO PRAZNA SOLA - V brežiški občini niti delovni invalidi niti prizadeti mladostniki nimajo možnosti za ustrezno zaposlitev in usposabljanje, čeprav bi si lahko sa- mi služili kruh. Razprave o tem so šele pred kratkim pripeljale do oprijemljivih rešitev in ena od teh se ponuja v Skopicah. Tamkajšnja šola je prazna in bi jo s preureditvijo v delavnice lahko koristno uporabili. Odgovor na to bo dal iniciativni odbor, ki ga je imenoval izvršni svet in ki zdaj proučuje možnosti v Skopicah. Predsednik je direktor Kovino-plasta na Jesenicah Miha Skrlec. KAM IGRIŠČE? - O prestavitvi rokometnega igrišča za trgovino Agrarie v Brežicah je bilo izrečenih že veliko vročih besed, vendar prizadeti (Rokometni klub, Osnovna šola bratov Ribarjev, krajevna in tclesno-kultuma skupnost) zdaj soglašajo s tem pod pogojem, da se novo igrišče zgradi v neposredni bližini osnovne šole, v njenem športnem parku. Zgrajeno mora biti po vseh predpisih, imeti mora razsvetljavo, ograjo, garderobe, da bo tako kot sedanje lahko registrirano za igranje prvenstvenih rokometnih tekem. SENOVO — V nedeljo, 4. marca, bodo oživela vsa volišča v krajevni skupnosti. Prebivalci se bodo na referendumu odločali za samoprispevek, ki naj bi ga naslednja tri leta plačevali za družbeni dom, ** dograditev otroškega vrtca, za krajevne poti in telefonsko zvezo do sleherne vasi. (Foto: Jožica Teppey) Tudi zavrnitev je vmes Podatkov večinoma dovolj, pojasnila pa preskopa - Z 19. februaijem je bil sklenjen drugi krog akcije ,.Zaključni račun za leto 1978”. Kako ste na občinskem sindikalnem svetu ocenili njen dosedanji potek? 1 — Uvodne razprave so bile povsod, razen v Zdravstvenem domu, na servisu Slovenija avta in na Železniški postaji v Krškem, kjer jim strokovne službe do takrat še niso poslale poročil o gospodarjenju. Do konca tedna so jih obljubili obema tozdoma, manj upanja pa imajo na Železniški postaji, kjer kljub našim intervencijam takega zagotovila niso dobili, - je odgovoril Drago Šterban, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov. - Kdo vse je doslej pretresal sklepne račune v kolektivih? - Organi upravljanja, osnovne organizacije ZK, Izvršni odbori sindikata in sindikalne skupine. - Kako so delavci ocenili pripravljena poročila? - Bila so večinoma zadovoljivo sestavljena, vsebovala so najpomembnejše podatke, pojasnila pa so bila marsikje pomanjkljiva. Tako so na primer v Pionirjevem tozdu ,,To-grel” zavrnili poročilo o gospo- ■ ■■■■ ■ ■■ w ■ _ ■ ■ ■_ ■ Niti s, darjenju in od delovne skupnosti skupnih služb zahtevali novo z ustreznimi primerjalnimi podatki. — Na kaj vse so delavci opozarjali v svojih pripombah - Na premajhno izkoriščenost delovnih zmogljivosti, na prevelike materialne stroške na proizvodno enoto in na prepogoste izostanke z dela. Predlagali so, da bi v prihodnje poglobljeno razpravljali o periodičnih obračunih, in zahtevali so sprotno spremljanj, proizvodnih stroškov. Izrekli so podporo vsem ukrepom za povečanje produktivnosti in za omejitev neupravičenih izostankov BREŽIŠKE VESTI Za vse privlačno Dobovška osnovna šola je letos drugo leto zaporedoma priredila za javnost kviz „Kaj veš o prometu”. V prosvetnem domu so obiskovalci zasedli vseh 300 sedežev, pa še stalo jih je precej. Prireditev je bila v nedeljo, 18. februarja. V šoli so po preverjenem znanju izbrali za nastop dve ekipi. Za kviz so se pripravljali mladinci in cicibani. Na odru so na vprašanja najprej odgovarjali mladinci, v drugem delu pa so še cicibani povedali, kaj vedo o prometu, o varni hoji po cesti in čez železniški prelaz, o igri na cesti. Cicibani so nato nastopili v spretnostni vožnji s skiroji po dvorani. Ta je bila organizirana kot štafeta. Take vrste prireditev ima velik odziv pri gledalcih, saj mnogi pridejo zato, da se ob zabavi še kaj naučijo in ponovijo. V avli Prosvetnega doma so mladi likovniki razstavljali svoje risbe z motivi iz prometa. Tudi to je bil del prireditve za občinstvo, prav tako kot pisanje spisov, kar so seveda opravili v šoli že nekaj dni prej. Tri najboljše spise so javno prebrali in nagradili. Nagrade so dobili * tudi avtorji najboljših likovnih del. Kviz so .poživljali z recitacijami in petjem, za dobro voljo pa je tokrat brezplačno igral ansambel z Mostca. J. T. VELIKO MLADIH Planinsko društvo v Brežicah se veliko posveča mladini. Odraslih članov ima 84, mladincev 86 in pionirjev 290. Planinske skupine delujejo na osnovnih šolah v Brežicah. Dobovi in Artičah ter na brežiški gimnaziji. Z mladimi dela osem planinskih vodnikov, pet vodnikov, dva inštruktorja, enajst mentorjev in osem gorskih stražarjev. Preccj učencev je prebilo po deset poletnih dni v planinskem taboru v Trenti, kjer so obiskovali planinsko šolo. Kadrovska politika še hi na tistih tirnicah, kamor jo želijo | usmeriti v krški občini z vrsto že pred leti sprejetih sklepov, kakor tudi z družbenim dogovorom o načelih, kako naj jo izvajajo. Študija, ki jo je naredila , kadrovska dužba pn občinski skupščini in ki so jo obravnavali na eni izmed zadnjih konferenc ZK, najbolj zgovorno priča o tem. Zasedba del in nalog v 56 kolektivih namreč pokaže po teoretičnih zahtevah močan primanjkljaj delavcev z dokončano poklicno šolo pa s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo. To velja seveda za »Celulozi” zmanjkuje sape Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj“ v Krškem se odpoveduje postavitvi novih zmogljivosti za proizvodnjo polceluloze, s katero naj bi v celoti oskrbovala Tovarno valovite lepenke na Senovem. Letna proizvodnja naj bi obsegala 45 tisoč ton. Investicijo bodo opustili zaradi omejenih surovinskih virov in zaradi tega, ker delovni kolektiv „Celuloze“ ne bi zmogel tolikšnih finančnih obremenitev do leta 1980, kot je to zapisano v srednjeročnem razvojnem obdobju bo izdelovalatermo-mehansko lesovino. Na leto je namerava proizvajati po 20 tisoč ton. Da pa ta sprememba ne bi prizadela Tovarne valovite lepenke na Senovem, sta prevzeli odgovornost za oskrbo s potrebno surovino temeljni organizaciji „Papir“ in „Komerciala“. Tretjino surovine bo nabavila „Ko-merciala" pri drugih delov nih organizacijah, dve tretjini pa je bo s povečavo proizvodnje zagotavljal papirni stroj, ki ga bodo do pričetka obratovanja nove tovarne na Senovem rekonstruirali v temeljni organizaciji,,Papir IV “ opravila, ki jih sedaj opravljajo delavci brez predpisane strokovne izobrazbe. Po drugi strani zbode v oči podatek, da imajo skoraj 1.300 neusposobljenih ali priučenih delavcev na mestih, kamor pravzaprav ne bi sodili. Ob tem seveda preseneča ugotovitev, da v 10 kolektivih sploh nimajo kadrovskih programov in da jih ima le 7 odst. anketiranih narejene tja do konca 1990. leta. Tam, kjer imajo službe za strokovno usposabljanje delavcev, se le-te v glavnem ukvarjajo z njihovim priučevanjem in le v malo primerih z njihovim izobraževanjem ob delu. Ob 1.269 štipendistih, ki jih imajo ta čas v občini, jih združeno delo neposredno štipendira sicer kar tri četrtine, vendar menijo, da je kadrovskih štipendij vseeno premalo. VINOGRADE BODO OBNAVLJALI Agrokombinat v Krškem bo letos obnovil 28 hektarov sadovnjakov v Brestanici ter 13 hektarov vinogradov na Srerni- ču, BoCju in Velikem Moderniziral bo tudi skladišča ter na novo postavil skladišče za embalažo in skladišče za reprodukcijski material. Denar bo vlagal v preusmeritev 30 zasebnih kmetij, v izgradnjo obrata za predelavo sadja in jagodičevja v Podbočju, v modernizacijo klavnice v Kostanjevici in trgovin. S svojim deležem bo kombinat spodbujal kmečki turizem. V načrtu ima tudi gradnjo vinske polnilnice. Za vse napovedane naložbe bo Agrokombinat letos potreboval 66 milijonov dinarjev. Tolikšno vsoto si bo zagotovil z lastnim deležem in posojili. KRŠKE NOVICE HITRO POHAJAJO - Letošnja mladlh‘V Plictnih novic”, ki ie izšla v splošni ljudsKi odpor. številka ..Pustnih novic”, kije izšla v minulem tednu pri krškem Turističnem društvu, je vzbudila kot ponavadi veliko zanimanje. V nakladi 6.000 Izvodov prinaša na 24 straneh tudi veliko prispevkov iz brežiške občine pa seveda z vseh koncev krške. Ljudje komaj čakajo, da zvedo za „grehe” leta še z druge, smešne strani. KRČANI V OZADJU - Na republiškem tekmovanju za pokal plavalne zveze Jugoslavije se je ekipa krškega Celulozarja uvrstila na predzadnje mesto. Zal se je primerilo, da je odšla na dvodnevno tekmovanje dokaj okrnjena. Najboljše uspehe je dosegla Tončka Škafar s tremi tretjimi mesti, Koprivnik je bil enkrat drugi in Stok Uetji. LETOS SE VEC - Delovni program OK ZRVS prinaša to leto večje število nalog, tako v okviru idejnopolitičnega in strokovnega usposabljanja članstva kot na drugih področjih. Rezervni vojaški starešine se bodo seveda potrudili, da ga v celoti uresničijo, kot so jih vse doslej. Omeniti moramo, da bodo tokrat posvetili še več pozornosti delu z osnovnošolsko in drugo mladino, saj praznujemo 30-letnico AU JIM BO USPELO? - Krški klub zmajarjev, ki združuje okoli 30 članov in deluje šele leto dni, bi to leto rad izpeljal pomembno in zanimivo prireditev: organizirati nameravajo republiško prvenstvo. Zanj pa bo potrebno zagotoviti seveda vse potrebno, kar je povezano tudi z denarnim in nekaterimi tehničnimi vprašanji. PODROČNA LIGA - Krški ro; kometni delavci so to zimo prevzeli vse posle medobčinske rokometne zveze in zato že organizirali tekmo^ vanje v posavski članski ligi, v katen sodeluje osem ekip iz vseh treh občin. To je bil hkrati eden izmed pogojev, da dobi regija mesto v jesenskem tekmovanju v drugi republiški ligi, v katero bodo po vsej verjetnosti uvrstili prav mlade Krčane, Id so ta čas vodilni v eni izmed republiških mladinskih rokometnih lig- JO BODO POSLOVENILI? ,,Pizzerijo” namreč. Pustne novice se zgledujejo po Jani in predla^jo, da bi „pizzo" prekrstili v pogačo in iz nje skovali domačo besedo za vsakdanjo uporabo. D0LZNJ5KI UST TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LIST Pomoč delegatom v zahtevnem delu Predsedstvo občinske konference SZDL in člani konference ZK ocenjevali delo delegacij ZANIMANJE ZA KNJIGE - V trebanjski občinski knjižnici nikoli ne manjka obiskovalcev. Kot po ustaljenem redu si podajajo kljuke od najmlajših, ki potrebujejo šolsko in drugo čtivo, do dijakov in ostalih obiskovalcev. Običajno z izborom in zalogo knjig ni težav. (Foto: Železnik) V jeseni šolanje tudi za Rome Prvi razgovor z Romi na Hudejah in v Mali Loki uspel O ZDRUŽEVANJU DRUGAČE Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL v Sevnici se člani niso mogli sprijazniti z mislimi s sicer obsežnega sestanka o povezovanju trgovine, gostinstva in kmetijstva v občini. Po ugotovitvah tega predhodnega sestanka naj bi namreč kmetijskega kombinata ne družili z njima, ker imajo odklonilno stališče do takšnega povezovanja v Mercatorju, čigar član je kombinat. Po mnenju vrste članov predsedstva oženje integracije zgolj na dvoje partnerjev ne bi pomenilo dosti, Saj trgovina v občini še vedno ne bi bila povezana. Menili so, naj bi izvršni svet pripravil temeljito oceno o možnostih dejanskega združevanja. . „Osnovno načelo - vzajemnost in solidar-nost.“ Priložnost za ocenjevanje dela delegatov in delegacij so bili zbori občanov, volitve v SZDL in organe krajevnih skupnosti, delo delegatov pa so ocenili tudi na posebni seji predsedstva občindce konference SZDL in seji občinske konference ZK. V pripravi na to sejo so na komiteju izvedli posebno anketo, v kateri je sodelovalo 150 Predsednikov delegacij. V večini osnovnih organizacij ZK so ocenili razmere. Kakršnokoli Povzemanje je bilo nadvse ne- hvaležno, saj je bilo na kraju predlaganih 23 različnih sklepov in priporočil. V bodoče bo vsekakor treba kaj storiti, da bi odpravili hibe, na katere so opozorili predsedniki delegacij. Kar tretjina jih namreč meni, da se družbenopolitične organizacije premalo ukvarjajo z delom delegacij, kar polovica pa jih je priznala, da ni dovolj pomoči strokovnih služb. Res pa je, da se tudi te službe nemalokrat znajdejo v težavnem položaju, npr. ob zadnjih presežkih, za katere še sedaj ni vse razčiščeno. Pozornost zasluži tudi razširjeno mnenje, da so bistvene odločitve vnaprej določene izven samoupravnih interesnih skupnosti. postavijeno je bilo vprašanje, ali je najbolj primerno merilo prispevkov za SIS bruto osebni dohodek. A. ŽELEZNIK Društvo z mnogimi nitmi Sevniško gasilsko društvo — središče kulturnega utripa — Letos bo društvo slavilo že stoletnico delovanja V vseh sto letih obstoja sevniškega gasilskega društva članom ni bilo treba zardevati zaradi dejavnosti. Na zadnjem občnem zboru 18. februarja je bilo slišati pohvale. Z rdečim petelinom v minulem letu ni bilo posebnih sitnosti. Če je bilo treba, so vedno urno priskočili na pomoč. Hvalevreden je bil nastop ob skupnem gašenju velikega Pri! PREMIERO V TRŽIŠČE -svot vn‘ 'Bralci boštanjskega Pro-0.'^8a društva Antona Umeka-Un . • bodo imeli svojo prvo Is .ritcv v tej sezoni v soboto ob \lii'. Ur> v Tržišču. Pod vodstvom Rurr Galetove (scena je v rokah Kov ia štoparja), bodo uprizorili „otVakovo komedijo Gugalnik. Za-d-ffMjajo, da povoda za smeh in Sča ° voljo ne bo manjkalo. Trži-sai so tU£l' lahko veseli prireditve, y re(lko katera skupina zavije tja. pr_ .nedeljc) ob 15. uri se bodo v n« a . boštanjskemu občinstvu oh i?ran* TVD Partizan, 11. marca 15. uri pa še v Loki. je P3.EgLASNI ZVOČNIKI - Kar Mar c* Prel,ivalcem Naselja heroja Mar {5* Prebivalcem Naselja heroja "a hi ves iasno> so se£laj črno t>al» • u80t0v'l' tod' inšpektorji. ysem 6 nav°dil po zvočnikih na "očn Postajnen' območju je v ttoiC postajnem območju je v PrpJ?ern ^asu za 12 do 25 decibelov rr'enh?n°' Tako namreč kažejo gj “Ve. Sanitarna inšpekcija krške-ter j? ed°bč inskega inšpektorata bo a od železnice zmanjšanje tega hrupa, če jih že ne bodo morali kar izključiti. Rešitev naj bi bila v nabavi UKV zvez. KDAJ MEDNARODNI POGOVORI? Telefonskinaročniki na pre-nekateri pošti v Sloveniji se lahko že neposredno vključujejo v mednarodni telefonski promet. V Sevnici zaenkrat te možnosti ni, kajpak ne po krivdi poštarjev. Podobno, kot ne more Iskra ustreči povpraševanju po dvotarifnih števcih, namreč ne more ustreči naročilom za ustrezno opremo in montažo, ki naj omogoči takšen bolj hiter mednarodni telefonski promet. Telefonisti upajo, da bo Iskra opravila svoje pred koncem letošnjega leta. MESNA KRIZA MIMO? - V klavnici sevniškega Kmetijskega kombinata spet nemoteno kolnejo, kar pomeni tudi boljšo preskrbo. Navsezadnje s ponudbo mesa po sevniških mesnicah tudi zadnje tedne ni bilo preveč kritično. Vsekakor se je vedno najbolje zanašati na svoje rejce. hleva v Boštanju. Desetine pionirk in pionirjev so obetavno zaledje članstva za naprej. Občni zbori sevniškega društva so običajno tudi prilika za pregled dela industrijskih gasilskih desetin. V minulem letu so imeli nemalo dela člani desetine v Jugotaninu, saj pri obsežnih montažnih delih ni manjkalo nevarnosti. Ogenj jim je sicer enkrat ponagajal, vendar je bil brž omejen. Razveseljiva je dejavnost desetine v Zabukovju. Dolgoletna tradicija sevniškega gasilskega društva je kulturna dejavnost. V okrilju društva so zbrane vse skupine. Mesto namreč ne premore posebne organizacije kulturne amaterske tvornosti. Najstarejša skupina, moški zbor, je imel lani 80 vaj. Pevci želijo pritegniti mlajše glasove. Igralci Odra mladih so ravno tako našli lepe možnosti za delo prav pri gasilcih. Lani so dramo „Zlata mladina" igrali 13-krat. To sezono so pričeli uspešno s , .Pisano žogo", študirajo pa še dvoje del. Marsikoga preseneča uspeh nove godbe. Dirigent Mirko Horvatič je izuril dober kolektiv. Sredi marca bo minilo šele leto dni od ustanovnega občnega zbora, medtem pa so že uspešno nastopali. Enoletno de lovanje bodo počastili s celo večernim koncertom. A.Ž. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ «7 , KUJtJU “ ricP0‘reDno posodabljanje ceste vzdolž Mirne -Z® alt so v jeseni potegnili od Mokronoga do Trate - ne miruje niti Pozimi. Delavci podjetja Slovenija ceste nadaljujejo z deli na °oseku proti Tržišču. Delavci novomeškega Cestnega podjetja pred nJuni čistijo gozd. To poletje naj bi se inženirci JLA zagrizli dalie Pfoti Jelovcu (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI EVIDENTIRALI NOVO VODSTVO Na krajevnih konferencah SZDL so evidentirali imena tovarišev, ki naj bi v bodoče poklicno opravljali dela in naloge v vodstvu občinske konference SZDL v Sevnici. Za novega predsednika je evidentiran Jože Bevce, dosedanji ravnatelj osnovne šole v Šentjanžu, sekretar naj bi bil še nadalje Maks Popelar. STUDENEC: VODSTVO KS V nedeljo se je sestala nova skupščina krajevne skupnosti. Sprejela je statutarni sklep, po katerem so zajeli med delegate skupščine vse družbenopolitične organizacije, društva in naselja. Na tajnih volitvah so izmed štirih kandidatov za predsednika skupščine izvolili Martina Mlakarja. Za člana izvršnega sveta so člani skupščine ravno tako s tajnim glasovanjem izmed devetih članov sveta izvolili Kristijana Janca. O načrtih te krajevne skupnosti bomo še poročali. USPEL NASTOP MLADIH Zaradi žalovanja ob smrti tovariša Edvarda Kardelja so v Krmelju preložili akademijo v počastitev pesnika Prešerna in slovenskega kulturnega praznika na soboto, 17. februarja. Člani krajevne mladinske organizacije so navdušili 7 izbranim sporedom. B. D. VLAK GA JE ‘ OPLAZIL Minuli četrtek je 30-letni Alojz Matjaž iz Jelovca pri Tržišču šel peš od doma proti železniški postaji v Jelovcu. Hodil je ob tirih, ko je iz Sevnice pripeljal motorni vlak. Motorka je Matjaža zadela v ramo in zbila na cesto, ki vodi ob progi. Na srečo jo je pešec odnesel z lažjimi poškodbami. Februarja je skupnost socialnega skrbstva pripravila sestanek z Romi v največjih naseljih na Hudejah in Mali Loki. Izobraževalna skupnost ima mu poseben oddelek za opisme-namreč letos v svojem progra- njevanje Romov in oddelek osnovne šole za mlajše Rome. Sklicatelji niso imeli sreče z vremenom, vendar je sestanek le stekel v dveh hišah. „Za naše zamisli so Romi pokazali očitno razumevanje," pravi Majda Miklič, tajnica občinske skupnosti socialnega skrbstva. „Romi namreč sami občutijo nelagodnost, ko se morajo pri prejemu osebnega dohodka podkrižati, ne morejo si dopisovati s svojci, ko služijo kadrovski rok v JLA itd. „Nekatere že jezi, ker ne morejo slediti podnaslovom na televiziji." Obeh sestankov so se udeležili tudi predstavniki Centra za Vzajemna gradnja Izkušnje šentruperške stanovanjske zadruge V Sloveniji naj bi bilo po zadnjih podatkih 36 stanovanjskih zadrug, na območju ožje Dolenjske, ki jo pokriva novomeška SDK, pa -je ena sama, in sicer v Šentrupertu. Nemalo tamkajšnih graditeljev hvali prizadevnost in vnemo njenega tajnika Petra Brcarja, zaposlenega sicer na občinski davčni upravi, kjer je odjnerni referent. Pobudniki ustanovitve te skupnosti so morali najprej po izkušnje drugam, k podobni in dobro znani zadrugi v Murgljah pri Ljubljani ali Kranj, prednosti za ustanovitev take skupnosti je veliko," poudarja Brcar. „Odkup stavbišča za člane, denimo, ni obremenjen s komunalnim prispevkom, ker si bodo te naprave člani zgradili sami. V naši skupnosti smo ustanovili gradbeni obrat, v katerem delajo obrtniki kooperanti. Vse poslovanje poteka preko SDK. Pod temi pogoji se takšna gradnja uvršča v usmerjeno gradnjo, kot taka pa je deležna ugodnejših posojil. Največ je vredno načelo vzajemnosti in solidarnosti članov zadruge. V tem duhu potekajo tudi skupne delovne akcije. Takšnja gradnja je navsezadnje koristna tudi s širšega družbenega vidika: •pri najemanju za dela so šušmarji izključeni, prav tako črnograditeljstvo, saj je mogoče delati le na podlagi gradbenega dovoljenja. Gradbeni material in vse potrebno nabavljamo kot ostale organizacije združenega dela za reprodukcijo. Da ne bi zabredli v kakšne težave, mora vsak soinvestitor zagotoviti plačilo vnaprej." Sentruperška zadruga ima trenutno že okrog 40 članov. Pravzaprav ni zgolj šentruperška, včlanjene ima graditelje tudi z Mirne in iz Mokronoga. A. ŽELEZNIK izobraževanje in kulturo v Trebnjem, trebanjske in mirenske osnovne šole. Pripraviti nameravajo oddelek za opismenjevanje Romov v starosti nekako med 15. in 20. letom, ki niso obiskovali redne šole. Pri tem pouku naj bi jih seznanili tudi z osnovnimi socialnimi navadami, kar jim bo nedvomno olajšalo zaposlovanje. Posebno pozornost nameravajo posvetiti mlajšim, ki spadajo še v krog šoloobveznih, ne morejo pa se vključiti v običajni pouk, ker mu niso redno sledili. V Treb-njemje predviden ponoven sestanek o samem načinu in času pouka. Oddelek za opismenjevanje in oddelek osnovne šole naj bi pričela delati letos septembra. Po vsej veijetnosti bosta oba oddelka v Trebnjem. A.Ž. Urejeno zasebno varstvo Pred skupnostjo otroškega varstva pravilnik o varstvu malčkov v varstvenih družinah — Urejene razmere Skupnost otroškega varstva je na včerajšnji seji obravnavala poseben pravilnik o varstvu otrok v tako imenovanih varstvenih družinah. 4 Navkljub precejšnji gradnji vrtcev v občini (v Velikem Gabru je ureditev prostora tik pred zaključkom, v Šentrupertu so pričeli z gradnjo), prostora še vedno manjka. Skupnost otroškega varstva je trebanjskemu vrtcu odobrila še dva oddelka jasli. Opažajo, da to še vedno ni dovolj. Hkrati je že sedaj v zasebnem varstvu nemalo otrok. Drugod marsikje takšno varstvo s pridom povezujejo z družbenim varstvom, zadovoljni so starši otrok in družine, ki takšno varstvo nudijo. Po predloženem pravilniku naj bi za otroke do tretjega leta starosti, za katere pa ni prostora v vrtcu, poskrbeli pri varstvenih družinah. Zadeva je ugodna tudi za varuhinje, ki naj bi bile pri vrtcih sprejete v delovno razmerje. Kdorkoli bo imel opravka z otroki, mora kajpak izpolnjevati vse zdravstvene pogoje, varuhinje še prav posebne. Pri izreku mnenja o tem bo sodelovala medicinska patronažna služba in tudi krajevna skupnost. Pogoj za takšen ,,vrtec" na domu je, da je v varstvu najmanj pet, pa ne več kot sedem otrok. V stanovanju mora biti za to dejavnost na voljo poseben prostor. Vsekakor bodo otroško varstveni zavodi in pristojne službe bdeli nad tem, v kakšnih razmerah poteka delo v varstvenih družinah. Tako bodo starši lahko brez skrbi za svoje malčke. IZ KRAJA V KRAJ DOBILI ČRPALKO - Ce se preskrba z vodo v Trebnjem in vzdolž celotnega sistema še ni uredila, se bo v kratkem. Delavci grosupeljskega Komunalnega podjetja So namreč v novo zajetje v Sentpavlu montirali črpalko. Črpalko so si izposodili, naročene namreč še vedno ni iz srbske tovarne. Kakorkoli že je, postavljena črpalka naj bi potiskala v omrežje po 20 litrov vode na sekundo. Vzdolž cevovoda so se pričele pojavljati razne napake, kar naj bi bilo po izjavah strokovnjakov običajno za tako dolg cevovod. Zanesljivejša preskrba z vodo je potemtakem le vprašanje dni. PRIMERNA LOKACIJA - Minuli četrtek je bil v Trebnjem lokacijski ogled za predvideni dom družbene zaščite v Pristavi pri Trebnjem. Izdelani idejni načrt je bil za to okolje ocenjen kot izredno primeren, udeleženci so hvalili lokacijo. Dom se bo ustrezno vklapljal v okolico, najvažnejše pa je to, da prometna ureditev omogoča primer- no odprtost na vse strani. Vsi, ki izdajajo potrebena soglasja, so vzorno sodelovali. ^REŠITEV LE ZA EN DAN -Pustni veseljaki iz Velike Loke so si dan pred pustom dali kar dosti opravka s propagiranjem predvide-mh rešitev za karneval. Škoda, da bodo držali le na pustni dan. Sicer je se norčav°sti tiče, vse bolj zadržano, predvsem za gostilniškimi vrati. Se v Mokronogu, vrsto let toliko znanem po karnevalu, se je v soboto predvsem mladež osredoto-domu * PleS V maskah v Prosvetnem ČASTNI GOSTJE SO SE IZNE-VERILI — Prihod opernih pevcev v Veliko Loko je vselej prijeten kulturni dogodek. Občinstvo ceni takšne obiske. Tudi ob zadnjem gostovanju so obilno napolnili dvorano. Ob začetku je bilo tesno še na stojiščih, medtem ko je prva „čast-na“ vrsta izdajala prazne stole, ker teh gostov pač ni in ni hotelo biti. ZAČETEK GRADNJE BLOKA — V letošnjem letu naj bi po načrtih v Črnomlju dobili 120 novih stanovanj, ki jih vedno hitreje se razvijajoče mesto nujno potrebuje. Pred kratkim so zasadili prve lopate na gradbišču za novi blok na Čardaku. TRI DRŽAVNA ODLIKOVANJA V okviru praznovanj črnomaljskega občinskega praznika so na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine podelili tudi državna odlikovanja, s katerimi je predsednik republike odlikoval tri črnomaljske občane za njihove zasluge. Red dela z rdečo zastavo sta prejela Zinka Jelenič in Stane Cuznar, medtem ko je Matija Držaj dobil red dela s srebrnim vencem. SLOVESNOST Na slovesnosti v Adlešičih sta Karlovački tednik in Radio Karlo-vac v soboto, 24. februarja, na hiši Ivana Adlešiča - pri Tojagini odkrila spominsko ploščo. V tej hiši je bila pred 35 leti tiskana prva številka Karlovačkega tednika. Množičnost zagotavlja uspeh šport in telesna kultura sploh nista več samo domena posameznikov, marveč se v razne aktivnosti vključuje vedno več občanov vseh starosti - Tudi lepi tekmovalni uspehi Šport in telesna kultura sploh imata v črnomaljski občini dolgo tradicijo, črnomaljski športniki pa so dosegi lepe, tudi v Sloveniji pomembne uspehe. V zadnjem času si na tem področju prizadevajo, da bi poleg tekmovalnega športa čim bolj uveljavili predvsem množičnost, kar je konec koncev osnovni pogoj za doseganje dobrih tekmovalnih rezultatov. Kar se tiče množičnosti in tekmovalnih uspehov, je bilo lansko leto v črnomaljski občini še posebno plodno. Odbor za množičnost pri telesno - kulturni skupnosti je organiziral več trimskih akcij: pohode, plavanje, kolesarjenje, ki se jih je udeležilo okoli tisoč občanov vseh starosti. Poleg tega je bilo v občini več rekreacijskih tekmovanj, ki so se jih udeležile ekipe delovnih organizacij. Vidne uspehe so dosegla šolska športna društva, še vedno pa šepa delo s selekcijami. Opažajo tudi, da na nekaterih šolah športni dejavnosti oziroma tekmovanjem posvečajo premalo pozornosti. Kjer pa so se posamezniki tega dela resno lotili, so dosegle njihove ekipe ali posamezniki lepe uspehe tudi v okviru republike, predvsem v namiznem tenisu in šahu pa tudi v pionirski atletiki. Zelo Ena od štiridesetih Med 40 novimi člani Zveze komunistov, ki so jim na slovesnosti v okviru praznovanja črnomaljskega občinskega praznika podelili članske izkaznice, je bila tudi Marjana Kure, administratorka na OK SZDL. „V Zvezo komunistov sem bila sprejeta lani, in sicer v osnovni organizaciji v Krajevni skupnosti heroja Starihe. Lepo pa je, da so vsem, ki smo bili sprejeti v zadnjem času, skupaj podelili izkaznice," pravi Maija-na. O liku komunista je novospre-jetim članom spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZK Lojze Sterk, izkaznice pa jim je podelil predvojni komunist Milan Simec. Novi člani, med katerimi je večina mladih, so dobili tudi marksistično literaturo. ,,Všeč mi je, da je med novosprejetimi člani ZK toliko mladih in med njimi veliko žensk, kajti v današnjem času smo ženske gotovo dobre in uspešne družbenopolitične dela Mce,“ je rekla Marjana. Prej je } bila zaposlena v Beltu, kjer ji 4 aktivno delala v mladinski orga- ^ nizaciji. O življenju mladih v ^ Črnomlju pravi, da je premalo g organizirano, premalo je poskrbljeno za zabavo mladih pa tudi za njihovo kulturno udejstvovanje. „Zato se mladi vse preveč družijo v manjših skupinah, najpogostejši prostor takih .sestankov1 pa je gostilna." Marjana pravi, da je v novi službi zadovoljna, čeprav je dela veliko, vendar je pestro, raznoliko, srečuje se z ljudmi iz cele občine, ki pogosto prihajajo na SZDL. „V prostem času se rada ukvarjam z ročnim delom, predvsem s pletenjem; rada si sama kaj naredim. To me veseli, pa tudi ceneje je, kot če bi vsak pulover ali jopico kupila," je povedala. Eden resnejših problemov je po rejenem mnenju stanovanjsko vprašanje mladih. „Na vseh kongresih je o tem veliko govora, narejenega pa je, vsaj pri nas v Črnomlju, bore malo." A BARTEU ČRNOMALJSKI DROBIR GLEDALIŠKE RESNICE slovenska gledališča, ljudje pa so pokazali, da znajo ceniti prave kulturne prireditve, saj je v obeh krajih veliko zanimanja za gledališke predstave. Po Človeku na položaju bo 9. marca v Črnomlju gostovalo SLG Celje s komedijo Ženitev (dogajanje je postavljeno v čas carske Rusije). Nestrpno pa ljudje pričakujejo predstavo Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane Vas Brezje mladega slovenskega avtorja Željka Kozinca, ki govori o perečem vprašanju urbanizacije našega podeželja. To vprašanje tare tudi črno-' maljske občane. PARTIZANSKI TISK - V črnomaljski knjižnici, ki se že dalj časa ukvarja tudi s široko kulturno dejavnostjo in prireja razne razstave, recitale in literarne večere, je še do konca tega tedna odprta zanimiva razstava partizanskega tiska. Marsikateri malo starejši prebivalec še dobro pomni, kako so nastajali ti partizanski tiski ali pa je morda celo sam delal v kateri od teh medvojnih tiskarn. Za mladino pa je to lepa priložnost za nazorno uro zgodovine. PUSTNI ČAS - čas norčij in hkrati tudi obračunov z norčijami, ki so se kopičile skozi celo leto, so proslavili tudi v Črnomlju. Na pustno soboto je bilo v mestu in , okoliških krajih toliko pustnih plesov, da se je bilo težko odločiti, kam se odpraviti na veseljačenje. Tako kot njihovi metliški kolegi so tudi črnomaljski obrtniki na pustno soboto pripravili svoj ples v Semiču. Maska z dolgim nosom potrošnika gotovo ni dobila prve nagrade ... dobro so delo v šolskem športnem društvu zastavili na šoli v Starem trgu. Od športnih društev v občini je gotovo najbolj številno TVD Partizan Črnomelj. Društvo goji tudi športno rekreacijo za predšolske in šolske otroke, ki se je udeležuje okoli 300 otrok. Vedno več zanimanja je za karate, tako da. se s tem športom sedaj ukvarja kakih 80 mladih ljudi. Tu so še odbojkarska ekipa, včasih najbolj priljubljeni črnomaljski šport rokomet si spet pridobiva nekdanjo veljavo, saj je članska ekipa po 15 letih spet med najboljšimi v slovenski rokometni ligi. Društvo Partizan deluje še v Semiču, kjer posvečajo največ pozornosti rekreacijski vadbi predšolskih otrok in družinski vadbi, imajo pa tudi svojo košarkarsko in rokometno ligo, že več let pa Semičani uspešno prirejajo zabavne „Semiške igre*. Pomanjkanje strokovnih kadrov in .primernih športnih objektov pa sta največji težavi, ki zavirata še hitrejši razvoj telesne kulture v črnomaljski občini. A.B pustno £; Pr' do OD NORČIJ DO OSMRTNIC — V pomanjkanju urejenih o^asnih desk za plakatiranje, sporočanje in drugačno informiranje prireditelji raznih prireditev pripenjajo in lepijo plakate na vsa mogoča in nemogoča mesta. Na kostanju pred črnomaljskim gradom sta prejšnji teden skupaj viseli obvestili za pustno parado, tečaj karateja (to bi še nekako sodilo skupaj) in osmrtnica. Hkrati pa je trdni kostanj tudi dobro naslonjalo za čakajoče na avtobus. Največ za posodobitev cest Vrednost za letos načrtovanih negospodarskih in komunalnih investicij presega 55 mili-_________jonov dinarjev — Brez prispevka krajanov plana ne bo moč uresničiti Tudi v planu negospodarskih in komunalnih investicij v metliški občini za letošnje leto se jasno kaže, daje posodobitev cest glavna težava, s katero se občani ob znatni pomoči občine že več let B____ ubadajo. Do sedaj so na tem področju ravno zaradi velikega pri- gasilski dom, Klošter pa naj bi spevka občanov tako v denarju, kot v delu sicer že precej naredili, dobil boljšo elektriko. Metlika seveda pa vseh želja ni bilo moč izpolniti v letu ali dveh. V letošnjem letu naj bi do- posodobitvi občinske ceste Ra- V Gradcu bodo letos dokončno dobili adaptirani kulturni dom, začeli bodo graditi končali večje investicije, ki so jih začeli že lani, tu gre v glavnem za adaptacijo metliškega kulturnega doma in že več let trajajočo gradnjo čistilnih naprav, prav tako je že delno ali v celoti zagotovljen denar za gradnjo nove šole v Podzemlju in za posodobitev 3.200 m dolgega odseka ceste med Brezovico in Radovico. V krajevni skupnosti Božako-vo je poleg zaključnih del pri r p onočm i„z bori i” Pevske revije pivskih bratcev na ulicah Kmalu bo pomlad. Sonce je pobralo sneg in ocurke s hišnih streh. Mačke se bodo pričele goniti in njihovo zavijanje bo slišati z dvorišč, s podstrešij, s streh. Speči ljudje bodo metali na zaljubljene mačje pare polena, jabolka, kamenje, krompir in druge predmete, ki hočejo leteti, ko jim bo pričelo mačje zavijanje presedati. Zbor občinske skupščine ni sprejel nikakršnega odloka zoper mačjo nadlogo,-je pa to storil, ko postanejo nadloga - ljudje. Ponočnjaki, tisti zapiti tipi, ki se selijo iz gostilne do gostilne, dokler jih ne postavijo ali zabrišejo pred vrata. In nekateri lokali v našem mestu so specializirani za to, da ponudijo zatočišče zapitežu, človeku, ki mu je iti spat prezgodaj, četudi kažejo umi kazalci že krepko preko polnoči. Da pozabijo na uro, zavedejo nekatere keglji, druge kartanje, spet tretje glasbene skrinje ali kakšna mačka na dveh nogah. Do tu je vse lepo in prav, dasiiavno obstaja tudi predpis, do katere ure so gostinski lokali lahko odprti. To upošteva le družbeni sektor, kajti natakarjem se ne da d^gti preko »zapovedane" ure, ker ne dobe za to niti beliča. Zasebniki pač tržijo, dokler kapljajo dinaiji v blagajno. Ko se izkaže, da so postale denarnice plitke, se za-pro tudi ta vrata. Od pijače okajeno krajanstvo se preseli na ulice in v tem grmu tiči zajec. Na cestah in ulicah se nadaljujejo pogovori, jalovi, ga-sni, odigravajo se prepih, miroljubni gostje pa se zbero v pevski zbor, ki kruli narodne in ponarodele pesmi, dokler ne obnemore-jo grla ali dokler ne prileti s katerega od oken mrzel tuš. In glej čudo: skoraj nikoli se ne zgodi, da bi kdo razgnal razgra-jaške, prepevajoče in kregajoče se ponočnjake, četudi je v veljavi odlok o javnem redu in miru v naši občini. Po spomladanskem in poletnem neredu prejšnjih let sklepajoč, je bil sprejet iz gole formalnosti, zaradi neizvajanja pa je mrtva črka na papirju. Doklej? TONI GASPERIC Za vzorce naboljše vino j s Vzorce vin za degustacijo bodo pobirali od 9. do 11. marca — Nezaželeno „preizkušanje" komisije Zaradi slabše lanske trgatve pričakujejo organizatorji letošnje razstave belokranjskih vin, ki bo v Semiču od 27. do 29. aprila, precej manj vzorcev kot prejšnji leti. Poverjeniki Društva belokranjskih vinogradnikov bodo pobira- li vzorce vin od 9. do 11. marca (od petka do nedelje). Vzorce bodo vzeli naravnost iz soda, pri vsakem odvzemu pa bosta dva predstavnika društva. Od vsakega vzorca bosta vzela tri steklenice, od katerih bo ena ostala pri lastniku, ostali dve pa bosta namenjeni za predhodno in glavno degustacijo. Društvo belokranjskih vinogradnikov poziva vse vinogradni- ke; naj dajo najboljše vino, predvsem pa naj ne »preizkušajo" strokovnosti komisije z raznimi podtaknjenimi vzorci, kot se je to dogajalo lani. Strokovna degustacija namreč ni zastonj, take neprimerne šale pa prinašajo le nepotrebne dodatne stroške, poleg tega organizatoiji žrtvujejo za pripravo vsakoletne razstave vin veliko svojega časa. Namen razstave je prizadevanje za napredek belokranjskega vinogradništva, ki je sedaj, žal, v primerjavi z drugimi vinorodnimi okoliši pri nas na nižji stopnji, kot bi sicer po objektivnih pogojih lahko bilo. F. DERGANC doviči - Božakovo v načrtu še urejanje vaških cest ter napeljava vodovoda za Božakovo in Želebej. V krajevni skupnosti Rosalnice naj bi po tem planu uredili pokopališče, ki služi tudi za potrebe nekaterih drugih krajevnih skupnosti. Letos naj bi bili izdelani načrti za posodobitev ceste Drašiči — republiška meja, predviden pa je tudi začetek del na cesti Drašiči — Božakovo. Na vrsti je tudi dolgo pričakovana modernizacija ceste z Radoviče na Krašnji vrh. Za KS Slamna vas predvidevajo modernizacijo ceste proti Bol-dražu in gradnjo gasilskega večnamenskega doma; gasilski dom naj bi dobili tudi na Lokvici. Lepšo povezavo z občinskim središčem bodo dobili tudi Grabrovčani, vaške poti pa bodo urejali krajani Jugoija, Dobravic in še kateri. PRIPRAVE NA ŠIROKO JAVNO RAZPRAVO Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Metlika - bila je v petek, 27. februarja - so ocenili volitve v krajevne organe SZDL, beseda je tekla o pripravah na javne razprave o statutu občine in krajevnih skupnosti, ki bo zajela vse delovne ljudi in občane. Govor je bil še o programu dela zborov občinske skupščine in izvršnega sveta v letošnjem letu ter o zaključnem računu OK SZDL za lansko leto in predlogu finančnega načrta za letos. PRED KONFERENCAMI Prejšnji teden so na seji predsednikov krajevnih konferenc SZDL v Metliki govorili o njihovih nalogah in delu, ki jih čaka na terenu. S tem so se začele tudi priprave na temeljne kandidacijske konference, ki bodo v občini od 1. do 5. marca. bo poleg kulturnega doma in čistilnih naprav dobila prepotrebno avtobusno postajo in novo bencinsko črpalko, v načrtu pa je tudi ureditev več ulic in cest. Vrednost del, ki naj bi bila letos opravljena ali vsaj začeta, cenijo na več kot 55 milijonov dinaijev, od tega pa naj bi občani sami prispevali nekaj več kot dva milijona din. A. B. SKRB ZA PODMLADEK -Odkar je občinsko središče dobilo novo športno dvorano, je tudi zanimanje za vse vrste športne rekreacije pa tudi tekmovalnega športa vedno večje. V okviru TVD Partizan Metlika redno vadijo najmlajši telovadci. OBISKI ZA DAN ŽENA Kot že več let nazaj, bodo predstavniki metliške občine in družbenopolitičnih organizacij tudi za letošnji dan žena, 8. marec, obiskali na domovih matere in žene padlih partizanov, jim ob tej priložnosti izročili skromna darila in se pogovorili o njihovih težavah. V občini je 74 žen in mater padlih partizanov. 31 1F VSILJIVA PLOČEVINA — Tako kot druga naša mesta, se tudi Metlika otepa z naraščajočim prometom in s tem povezanim pomanjkanjem urejenih parkirišč. Zlasti v semanjih dneh je staro mestno jedro tako zatrpano z avtomobili, da se ubogi pešec stežka privijuga mimo vseh teh statusnih simbolov današnjega časa SPREHOD PO METLIKI DOMAČINKA IVANKA KRAŠEVEC je pela z Alpskim kvintetom na pustni zabavi, ki so jo pripravili metliški obrtniki. Ivanka je tako nastopila po več letih v rodnem mestu ter bila deležna nemalo aplavza in simpatij. Pokazala je, da je dobra pevka, domačini pa, da je še niso pozabili, četudi se redko pojavi med njimi. Obrtniški pustni ples je trajal do jutranjih ur in zlobneži trdijo, da ni nanj nihče zamudil, četudi se pri stontvah to večkrat zgodi... METLIKA NI IMELA pustnega sprevoda, čeprav so znali krajani pred leti pripraviti prave pustne karnevale. Kaže, da so se Metličani zresnili, morda pa le ni pravih ljudi, ki bi znali pljuniti v roke in za pusta oprati vse, kar je pranja vredno. Zehta bi bila obilna, ljudstvo pa bi se narežalo do ušes. Morda bi katera pikra celo zalegla. NEKAJ PREDSTAVNIKOV ,BETI“ je na terenu, in sicer v Dalmaciji, kjer razkazujejo in proda- jajo tamkajšnjim kupcem nove kolekcije »Jesen - zima 79", v kateri so spalne srajce, pižame, obleke za prosti čas, puliji, otroške hlače in Kompleti za dojenčke pa še to in ono. Tak način prodaje se je pokazal v preteklosti kot zelo učinkovit in gotovo bo tako tudi zdaj. NAD BADOVINCEVO GOSTILNO na Jugorju so lepi tereni za smučanje in sankanje, zato je tam večkrat videti razigrano in veselo mladež. Metliški osnovnošolci so izkoristili prejšnji teden sonce in sneg za športni dan. Pobočje nad nekdanjo jugorsko osnovno šolo je bilo polno smeha, kričanja in veselja. Tako je tudi prav, saj bo sneg kmalu izginil, smučke in sani pa bodo odšTe za nekaj časa v pozabo. metliški tednik pet LET ZBORA - Moški pevski zbor kočevske „Svobode“ slavi letos petletnico obstoja. Uspešno j vodi Ive Stanič. Zbor je začel delovati kot Moški pevski zbor iz Stare cerkve. (Foto: Primc) V Rinži lani slabši ribolov Uplenjenih precej manj boljših vrst rib in več slabših vrst — Spet vlaganje krapov, ki se v Rinži ne drstijo — Lani nobenega pogina rib V Kolpo in njene pritoke je bilo vloženih 25.000 mladih lipanov, 5.000 sulčkov in 30.000 krmljenega zaroda postrvi, v Rinžo pa so vložili 513 pordjskih krapov in 483 kg mladih krapov. To so ugotovili na nedavnem občnem zboru Ribiške družine Kočevje. Podatkov o lanskem izlovu v Kolpi še niso imeli, ker jih ureja in vodi koordinacijski odbor za Kolpo, v Rinži pa so ribiči lani vlovili precej manj rib kot leto prej. Tako so potegnili na suho le 13 kg krapov (ali v primerjavi z letom prej le 20 odstotkov), 18 kg ščuk (75 odst.) in 45 kg linjev (41 odst.). Več pa so ujeli manjvrednih rib, in sicer klenov 45 kg (132 odst.) in ostalih rib 134 kg (189 odst.). Skupno so lani uplenili 255 'kg rib, leto prej pa 304 kg. Ribiči so organizirali dvoje tekmovanj doma, kočevska ekipa pa se je udeležila tudi dveh tekmovanj na Krki. Zelo delaven je bil gradbeni odbor, saj so zgradili več manjših jezov na potokih ob Kolpi in betonski jez na Rinži. Njihova komisija za varstvo okolja je organizirala čiščenje bregov Rinže in Kolpe. Lani prvič po mnogih letih niso ugotovili nobenega pogina rib. Komisija za informiranje ni poročala le o delu ribičev, ampak se je zavzemala za varstvo okolja, predvsem voda. Komisija za izobraževanje pripravlja muharski tečaj, pomagala. pa je- tudi, da je 17 novih članov opravilo ribiški izpit. Letos nameravajo ribiči vložiti v Kolpo 22.000 kosov krmljenega zaroda postrvi, v OGLAŠUJTE V DL! Rinžo pa 500 kg porcijskih krapov in 60 kg belega amuija. Opazili so, da je Rinža precej bolj čista, odkar so v njej tudi beli amurji. Tudi lokvanja ni več treba na njej kositi. V delovnem programu za letos so podobne naloge kot lani. Za letos so nekoliko zvečali razne pristojbine in sklenili, da bodo prispevali vsak po 40 din za ureditev ribiške sobe- J. PRIMC % I DELAVEC - SLIKAR Stane Hočevar je na zadnji razstavi v Kočevju prikazal kar pet svojih del: Kočevje, dva gorenjska motiva, pokojno hčer in krajino. Na fotografiji: Stane Hočevar pred dvema svojima slikama. (Foto: Primc) Upodobljena bolečina Med kočevskimi dikarji amaterji, ki so pred kratkim razstavljali v Likovnem salonu, je bil tudi 43-letni Stane Hočevar, delavec iz LIK Kočevje. Hočevar se je prvič predstavil na razstavi leta 1963, na kateri so prikazali svoja dela tudi kočevski amateiji. redke čase le kaj postrani „Nekaj me že od malega sili k slikanju. Nimam miru, dokler tistega, kar je v meni, ne naslikam. Hkrati pa mi je slikanje zabava, razvedrilo in pripomoček, da sicei DROBNE IZ KOČEVJA KMALU V NOVE PROSTORE -Ponovna stavba v Vasi, kjer bodo izpostava Ljubljanske banice, pošta m; krajevni urad, je nared. Zdaj urajajb rjokolico in tako dobiva *B£dba' pravi videz. Občani želijo, vse omenjene dejavnosti °bčan vprašuje medved odgovarja , r JVa račun gradnje novih “lokov v že prej prenatrpani Kidričevi ulici sem dišal že ydiko kritik, ti mi pa povej o k*11 kaj pohvalnega. — Ker se bloki skoraj “»tikajo kemične tovarne, Opreme in Avta, lahko stano-v«ci kar skozi okna kontroliraj V če delavci delajo ali enarijo; delavci pa spet, kako stanovalci uporabljajo in varaje-J° stanovanja, ki so bOa zgraje-na 2 družbenimi sredstvi. čimprej začele delati v novih prostorih. SKRAJŠAN TEČAJ - Med zimskimi počitnicami so na osnovni šoli organizirali za učence S. razreda smučarski tečaj. Kakor prejšnja leta, tako jo je tudi letos zagod la zima, ki je pobrala ves sneg. Tečaj je bil tako samo dva dni. AVTOBUSA NI - Ker je cesta grod na Kolpi - Delnice zaradi plazov za ves promet zaprta, ne vozi avtobus na progi Kočevje-Reka. Ta avtobus je pripeljal 'v Vas ob šestih zjutraj tudi pošto, ki jo je nato pismonoša Še isti dan raznesel. Sedaj prihaja pošta z avtobusom ob 13. uri in tako dobijo naslovniki te pošiljke šele naslednji dan. Tu se ne da veliko pomagati, samo cesto je treba čimprej usposobiti. AVTOMATSKA TELEFONIJA - V novi poslovni stavbi bo tudi avtomatska telefonska centrala. Telefone bo lahko dobilo še več občanov, ki bodo tako direktno povezani s svetom. Bodočih telefonskih naročnikov je veliko, želja vseh pa je, da bi priključek dobili čimprej. V MALI ŠOLI LE 8 UČENCEV - Z marcem začne delati mala šola, ki bo imela skupno 120 ur pouka. Letos se je vpisalo v malo šolo samo 8 učencev. FRANC CIMPRIČ na zaslužim,” pove Stane Hočevar, ki je prvo svojo sliko prodal leta 1958 in zato meni, da je to ..rojstna” letnica njegovega slikarstva. Zdaj slika na platno, prej pa je le na lesonit in papir, se pravi na material, ki je bil poceni. Pravi, da se je začel ukvarjati tudi z rezljanjem kipov iz lesa. Prav zdaj rezlja svojo družino: dve hčerki, ki sta utonili v Rinži marca 1971 bosta v zgornjem delu kipa, spodaj pa ostala družina. Tako prenaša Stane Hočevar na platno in v les svojo bolečino, doživetja in izkušnje. Za razvedrilo ali morda po naročilu pa naslika po razglednici ali sliki v koledarju gorenjske in druge motive, saj ni ne denarja ne časa, da bi si vse tiste kraje tudi v resnici ogledal in jih slikal na kraju samem J. PRIMC Od zadrževalnika do inšpekcij Višje cene za gradbena zemljišča - Ukrep proti prekupčevalcem s kmetijskimi proizvodi, pridelanimi v kooperaciji — Ponekod sodelovati s sosedi Na dnevnem redu zadnje seje izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica 20. februaija je bilo obravnavanih več zanimivih vprašanj. Tako je bil sprejet sklep o izgradnji vodnega zadrževalnika v Prigorici. Za to gradnjo so se NOVAIMENQVANJA Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so imenovali odbor za pripravo praznovanj ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga vodi Stane Kromar; komisijo za izvajanje zakona o združenem delu, ki jo vodi Franc Železnik, in odbor za proslavo 900-letnice obstoja Ribnice, ki ga vodi France Grivec. Razrešili so tudi člana izvršnega sveta Vinka Kersniča in na njegovo mesto imenovali Srečka Arka. O CEM BO RAZPRAVA? Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji vseh zborov minuli četretk (22. februarja) sprejela tudi delovni program skupščine in program njenega izvršnega sveta za letos. Omenimo naj le, da so v obeh dali posebni poudarek samoupravni organiziranosti KS, ustanavljanju družbenih svetov, uresničevanju zakona o združenem delu, potrošniškim svetom, načrtom razvoja občine in delovanje SIS. Zamašeni dimniki Za dimnikarje pravimo, da prinašajo srečo. Žal, v Ribnici ni več takih ljudi, ki bi prinašali srečo ali pa vsaj očistili zamašeni dimnik. Pred kratkim nam je neka gospodinja potožila, da nikakor ne more odmašiti dimnika, zaradi česar ima veliko težav s kuhanjem in ogrevanjem. Za pomoč je zaprosila bivšega ribniškega dimnikarja, ki pa ji je povedal, da je upokojen in da zato svojega poklica ne sme honorarno opravljati Taka navodila je dobil od občinskih organov, mi pa se vprašamo, koliko upokojencev še dela, in to za večji honorar, morda še prav na občini Ker v Ribnici ni dobila dimnikarja, je zaprosila za pomoč dinikarja iz Sodražice. Kmalu je prišel in delo v redu opravil, a ostali ribniški dimniki so še vedno neome-teni in zamašeni Znano je, da je dimnikarski poklic med tistimi, ki izumirajo, in da med mladimi ni priljubljen. Zato se dogaja, da ostajajo tudi večji kraji brez dimnikarjev. Vendar bi se tudi ta zadeva gotovo dala urediti Bliža se konec šolskega leta: zakaj ne bi med učenci napravili nekoliko propagande tudi za ta poklic, ki ne prinaša sreče le drugim, ampak tudi dimnikarju, saj je zaslužek kar dober? M. GL A VONJI C Skoraj pol milijarde vlog Toliko denarja ima v banki 24.931 varčevalcev KOČEVSKE NOVICE Minuli teden je bil 5. redni zbor varčevalcev kočevske podružnice Ljubljanske banke. V razpravi je direktor banke opozoril na nekatere napake, ki pa za sam potek poslovanja banke niso bistvene. So dnevi, ko je treba dalj čakati, da prideš na vrsto, ker v novi stavbi organizacija notranjega dela še ni prav stekla, čeprav se ves kolektiv trudi, da bi strankam čimbolj ugodil. Za prizadevanje delovnega kolektiva banke so mu varčevalci na zboru izrekli pohvalo. Za udeležence zbora so bili zelo zanimivi podatki o splošnem poslovanju banke in še odločili na nedavnih sestankih prebivalci krajev, ki jih najpogosteje prizadevajo poplave. Vendar sprejeti sklep še ne zagotavlja, da bo zadrževalnik tudi res zgrajen, ampak le, da se lahko nadaljuje izdelava nadaljnje dokumentacije za gradnjo in da bodo na njegovi osnovi predvideno zemljišče zavarovali oz. rezevirali za to gradnjo oz. „jezero”. Strinjali so se tudi, naj bi nekoliko zvišali povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč v občini. Nove cene za kv. meter zemljišča bi bile: v Ribnici 42 (prej 40) din, v Sodražici 39,90 (prej 38) din in v Loškem potoku 37,80 (prej 36,80) din. Sprejet je bil tudi odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini, ki znaša okoli 20 odstotkov od kupne vrednosti kmetijskega proizvoda. Ta prispevek pa plačajo le kupci fc drugih občin, in to le za tiste pridelke, ki so jih odkupili od kmetov, ti kmetje pa imajo za te pridelke sklenjene kooperacijske pogodbe s KZ Ribnica. Ko so razpravljali o ustanovitvi območne gospodarske zbornice, pa so se zavzeli, da bi imeli v njenem izvršilnem odboru (skupaj z občino Kočevje) predstavnike za kovinsko industrijo, lesno industrijo, gozdarstvo in kmetijstvo. Tudi pri organizaciji inšpekcijskih služb so menili, naj bi imeli v občini tržno, sanitarno in morda še gradbeno inšpekcijo; skupaj s Kočevjem kmetijsko, veterinarsko in delovno inšpekcijo, skupaj z mestno inšpekcijo Ljubljana pa inšpek- cijo za promet, ceste, elektriko in gozdarstvo. Na seji so razpravljali še o nekaterih drugih zadevah, o katerih bomo poročali posebej ali kasneje. J. PRIMC »Dolenjski list« v vsako družino Love in delajo Vsak lovec letos 15 delovnih ur za izboljšavo _____________lovišča_______________ Načrt odstrela v minulem lovskem letu in načrt delovnih akcij so člani Lovske družine Ribnica uspešno izpolnili. To so ugotovili na nedavni letni konferenci. Sprejeli so nov načrt odstrela in sklenili, da bo vsak lovec opravil še 15 delovnih ur za izboljšavo lovišča, medtem ko je lani opravil vsak 10 ur. Dela so oproščeni člani, stari nad 60 let. Kandidati za sprejem v LD pa morajo do sprejema opraviti 100 delovnih ur. Ribniška lovska družina šteje 50 članov. Imajo tudi dva kandidata, ki želita stopiti v vrste zelene bratovščine. Ta šport je sicer drag, a je kljub temu v ribniški občini, kjer so gozdovi polni raznovrstne divjadi, zelo priljubljen. V občini je kar pet lovskih družin: Ribnica, Velike Poljane, Dolenja vas, Loški potok in Sodražica. Na konferenci so razpravljali tudi o proslavi jubileja svoje lovske družine, ki je ena najstarejših v republiki. Po nekaterih podatkih naj bi bila ustanovljena tretja, po drugih pa celo druga, kar bodo še raziskali. M. GLAVONJIC ! ■: 1 Ul 1 KAMERA ODKRIVA - Čakalnica na avtobusnem postajališču v Ortneku, zgrajena z delom in prispevki občanov ter krajevne skupnosti, je takole razdejana. Pošteni delovni ljudje in občani, ki ustvaijajo denar tudi za take objekte, se sprašujejo, do kdaj bo še možno taka dejanja opravljati nekaznovano. Huligane, ki uničujejo trud ljudi, je treba prisiliti, da napravljeno škodo s ..prostovoljnim delom” popravijo. Ker taka dejanja niso ustrezno kaznovana, jih je vedno vec. (Foto: Glavonjič) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI posebno o varčevanju. Stanje (skupaj za podružnico Kočevje in poslovalnico v Ribnici) je naslednje: vlagateljev-varče- valcev je 24.931, tekočih računov je 1.161, žiro računov je 1.600 in deviznih varčevalcev 4.289. Na vseh računih je skupaj 447 milijonov (44 starih milijard) dinarjev. Razen tega imajo po šolah 13 pionirskih varčeval-nic s 458 vlagatelji in v otroških varstvenih ustanovah še 12 varčevalnic cicibanov s 307 vlagatelji. Banka je na vseh teh varčevalnicah opremila sobe, jim dala pisalne stroje in računalnike. ANDREJ ARKO GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 1. marca, ,,2ena tedna”, 3. in 4. marca »Gangster” (matineja ..Konjiček Grbavček) ter 7,. in 8. marca „Enkrat ni dovolj”. ZBOR GOBARJEV - Ribniški gobaiji so imeli pred kratkim občni zbor, na katerem so svoje delo v minulem letu ocenili kot uspešno. Sprejeli so tudi delovni načrt za letos. Ob zaključku so si ogledali dva filma, in sicer film s svojega nedavnega izleta in film o gobah. DRŽAVNI LOPOV - V Domu JLA v Ribnici je gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z delom književnika in humorista Fadila Hadžiča ,,Državni lopov”. To je bil njihov petdeseti nastop s tem delom. Žal je bila dvorana tokrat precej prazna. SE ENA ČISTILNICA - Ribnica je dobila te dni še eno kemično čistilnico: v bivših prostorih AMD na Gorenjski cesti jo je odprl Tekavc. SPET KONCERT - Minuli teden je bil v Domu JLA zabavno-glasbeni koncert. Nastopili so: ansambel Gorenjci ter pevca Sonja Gabršček in Braco Koren. SPET KRITIKA - Tudi ob zadnjem snegu je bila glavna cesta , skozi ribniško občino slabo očišče-' na. Na srečo se je sneg po nekaj dneh stopil. Ista cesta pa je bila na tistem delu, ki ga vzdržuje ljubljansko Cestno podjetje, takoj po ga dobro očiščena. zapadu snega i - Ali je res treba za namestitev ene pregorele luči javne razsvetljave pisati sredstvom javnega obveščanja, ker prošnje na druge naslove ne pomagajo? - Seveda, saj bodo zdaj kar novinaiji vstavljali nove žarnice! REŠETO 13/9 : 7* T < i; ? 7 U M I I ” • ’ »" •••—■ - v * f f V w ,—- " V * --i1 i p ■ if i i I i I" I | " | II I I I I II v I I I m«.«** « » * * •» » m »» »«, * c- .f i* fc. fc, 1» * fe fc * fc DOLENJSKI LIST 19 f f * ČRNOMELJ: 1. 3. ameriški barvni film Cleopatra Jones. 4. 3. jugoslovanski barvni film Kvar. 6. 3. italijanski barvni film pridi in spoznaj mojo ženo. BREŽICE: 2. in 3. 3. ameriški barvni film Pekel na Floridi 4. in 5. 3. italijanski barvni film Kariera BRESTANICA: 3. in 4. 3. ameriški barvni film Junaki. KRŠKO: 1. 3. japonski film Javna hiša št. 3. 3. in 4. 3. japonski film Bitka za Port Arthur. 7. 3. francoski film Policijski kolt št. 357. 8. 3. ameriški film Frankenstein mlajši. MIRNA: 3. 3. film Poslednja igra smrti. MOKRONOG: 3. in 4. 3. film Purtonski profesor. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od Z do 4. 3. italijanski barvni film Profesorica ima lepe noge. 5. in 6. 3. ameriško-svojetski barvni film Modra ptica. 7. in 8. 3. španski barvni film Za eno noč ljubezni. NOVO MESTO - KINO JLA: Od I. do 4. 3. film Roka smrti. 4. 3. film Winnetou. Od 5. do 7. 3. japonski film Zmaj uničuje gnezdo. RIBNICA: 3. in 4. 3. ameriški barvni film Tarzan in črna panterja. SEVNICA: 3. 3. film Popajeve dogodivščine. 3. in 4. 3. film Dva nezlomljiva. 7. in 8. 3. film Človek, imenovan Genon. sobarice. 6. in 7. 3. ameriški barvni film Telobranilec. ZA DAN ZENA lahko naročite ročni odtis grafike „8. marec" .slikarja Antona Plemlja (sitotisk, 23,5 x 13,5 cm) s podpisom avtorja. Primerno darilo zaposlenim ženam. Cena: izvod slike v paspartuju (v belem ovitku) 25 dinarjev, odtis brez ovitka 15 din. Sindikalne podružnice naj naročila opremijo z žigom. Naročilo pošljite na naslov: Anton Plemelj, 64243 Brezje št. 65. Odtis grafike si lahko ogledate na kulturni strani današnje številke Dolenjskega lista. formacije na telefon: (068) 81 -392 od 18. do 20. ure. DYANO 6, letnik 77, prevoženih 28.000 km, ugodno prodam. Vra-nešič, Avto deli, telefon (068) 21-570. OPEL ASCONA 16 S, letnik 1971, registriran do novembra, prodam Po ugodni ceni. Ogled vsak dan. rane Perše, Gostilna Zbure, 68220 Šmar. Toplice. iplice. PRODAM traktor Gormick 217, letnik 1956, potreben popravila (motor), ali kupim ravno takega za dele. Naslov v upravi lista (755/79). BMW 1600, registriran do 1979, brezhiben, zamenjam za zastavo 750 ali prodam tudi na kredit za 70.000 din. Franc Krevs, Črmoš-njice 4 a, Stopiče. PRODAM W 1200, letnik 1974, prevoženih 41.000 km, v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi lista (748/79). PRODAM simco 1000 LS, letnik 72, registrirano 1 leto. Polde Vire, Hudo 5. TRAKTOR Pasquah (18 KM) prodam po ugodni ceni. Jože Zavrl, Dol Boštanj 7 pri Sevnici PRODAM fiat 126 P, letnik 1978. Telefon 23-180. POCENI prodam austin 1300, letnik 70. Drganc, Jurka vas 31, Straža. PRODAM R 4, letnik 1977. Dragan, Segova 4, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik 1976. Pavla Pevec, Senovo 2, Senovo. PRODAM Z 750 de Luxe, letnik 1972. Stanko Arnšek, Zabukovje 73, Sevnica. PRODAM Z 101, letnik 1976, dobro ohranjeno. Lipovec, K Roku 32, Novo mesto PRODAM avto Zastava 750. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Jelka Novak, Cegelnica 30, Novo mesto. PRODAM traktor Ferguson (65. KM) s kosilnico in plugom, letnik 71, v dobrem stranju. Cena po dogovoru. Ivan Jerebe, Gruča 5, 68310 Šentjernej. PRODAM traktor Ferguson za 4,5 milijona. Vse informacije pri Alojzu Trlepu, Dol 2, Šmar. Toplice. PRODAM avto Jeep, letnik 1970. Stane Pižmoht, Stari trg 51, Trebnje. PRODAM 126 P, letnik 1976. Ludvik Legan, Dvor 6 8 pri Žbk. SLUŽBO DOBI I Motorna vo^il« ISCEMO kuharja (kuharico) in natakarico za stalno delovno razmerje. Nastop takoj. Zglasite se v gostili „Grič“, Čatež ob Savi 38, od 10. do 16. ure. ZAPOSLIMO s 1. marcem pridno in pošteno natakarico. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. Bife Vehovec, Polje 346, Ljubljana. ZAPOSLIMO dva kvalificirana ali priučena zidarja in dva nekvalificirana dejpvca (možnost priučit--ve). Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Zidarstvo in fa-saderstvo Martin Klavs-Lado, Brezovo 7, 68283 Blanca-Sevni-ca. NOVO odprti gostinski lokal išče natakarja. Pogoj: starost nad 28 let in 5 let prakse. Zglasite se lahko osebno vsak dan od 18. do 20. ure. Naslov: „TAVERNA", Cesta krških žrtev 69, Krško. TAKOJ zaposlim dve dekleti v gostinstvu. Zglasite se osebno v Gostilni pri Gusteljnu, Veliki Gaber 30 na Dolenjskem. KV ali PKV samostojnega slikople-skatja sprejmem v redno delovno razmerje, in vajenca v uk. OD po dogovoru. Brane Simončič, Pod Trško goro 16, Novo mesto, telefon 25-541. FRIZERSKO pomočnico sprejmem. Hodnik, Kostanjevica na Krki. V SLUŽBO SPREJMEM 15-16 let starega fanta ali dekle. Avtopralna steza, Ljubljana. Stanovanje preskrbljeno. Klančnik, Vilharjeva 25, Ljubljana, ali zamenjam 3-sobno hišo s stanovanjsko pravico v Novi Gradiški za 2-sobno v Novem mestu. Blažon, C. kom. Staneta 32, Novo mesto. SLUŽBO IŠČE SPREJMEM HONORARNO zaposlitev v popoldanskem ali večernem času. Naslov v upravi lista (780/79).. STANOVANJA NUJNO potrebujem manjše enosobno stanovanje med Novim mestom in Otočcem. Ponudbe pošljite pod šifro: „POmlad“. V OKOLICI Novega mesta iščem sobo. Vujo Janjanin, Blatuše 138, Vrgin most. OPREMLJENO samsko sobo pri avtobusni ppstaji in hrano nudim delavki, zaposleni v Brežicah, za pomoč pri delu. Ponudbe pod šifro: „lzmenično delo". STROJNI tehnik išče enosobno -opremljeno stanovanje v Novem mestu. Miroslav Petkovič, Ulica PRODAM novo Zastavo 101 „Super”. Informacija po tel. 23-606. PRODAM traktor Deutz (25 KM) in kosilnico Alpina, dobro ohranjeno. Naslov: Marija Bizjak, Gor. Pijavško 2, 68270 Krško. PRODAM traktor Hanomag (12 KM) s koso. Jože Bevc, Mihovica 23, 68310 Šentjernej. MERCEDES 406, leto izdelave 1972, registriran do konca leta, 10.000 po generalni, prodam. In- PRODAM simco 1000 special, letnik 1970. Radomir Radosavljevič, Majde Šilc 19/15. UGODNO PRODAM ŠKODO, letnik 1973, registrirano do 12. 3. 1980. Mitko Pirman, Zaboršt 3, Bučka. PRODAM osebni avto Wartburg, letnik 1970. Naslov v upravi lista (784/79). PRODAM Z 1300 skupaj ali po delih, motor brezhiben. Jure Perpar, Dobrnič 8. PRODAM dobro ohranjen avto znamke Škoda Š 100, letnik 1973. Vse informacije vsak dan na telefon 22-874 od 15. ure dalje. PRODAM DYANO. Mali, Kristanova 2, Novo mesto, tel. 24-974. PRODAM malo rabljen TOMOS APN-4. Jož Tomaževič, Semič 32 a. LADO F (karavan) prodam. Ko-strevc, Mestne njive 7, tel. 22—387 PRODAM 125 P. 1. 1977, dobro ohranjen; ogled v soboto, 3. 3. 1979. Luka Pavlovič, C. 4. julija 60, Krško. PRODAM FIAT 1300 P, letnik oktober 1977. Cena po dogovoru. Ogled vsako popoldne. Slavko Cimermančič, Regerča vas 38. PRODAM traktor „Tomo Vinko-vič” (18 KS). Guštin, Križevska vas 10, Metlika. PRODAM spačka (1973). Informacije po telefonu 21-667 vsako popoldne po 17. uri. PRODAM FIAT 125. Miran Simič, Gubčeva 11, telefon 21-450. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1971 < PRODAM škodo 1000 MB, dobro ‘ohranjeno. Milan Zore, Roje 12, Trebelno. PRODAM PRODAM prikolico za osebni avto. Jože Hudoklin, Gor. Maharovec n. h., Šentjernej. PRODAM 80 rženih škopnikov. Viktor Rataj, Dolenja vas 6, Otočec. PRODAM nove zimske gume KP z obroči za škodo. Telefon 23-390. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata ANTONA LUŠTKA Dol. Kartdjevo 4 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in z nami sočustvovali, nadalje vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji in sodelavcem Tovarne zdravil Krka za denarno pomoč, IGD Krka za častno stražo ob krsti, govorniku Milanu Arženu za poslovilne besede, pevskemu zboru ob odprtem grobu, osnovni šoli XII SNOUB Bršljin ter župniku za opravljeni obred. Vsem, prav vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Albina, sin Tonček, hčeika Ivanka, mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo k Marjana Kozine 62. AKONS ZAKONSKI par išče enosobno stanovanje s souporabo kuhinje in kopalnice v Novem mestu ali bližnji okolici. Tomislav Pavlič, Ulica Marjana Kozinc 62. DEKLE išče sobo v Novem mestu, po možnosti opremljeno. Ponudbe pod šifro: „Nujno ‘. IŠČEM stanovanje s kopalnico. Ponudbe na naslov: Tatar, Brod 48, Novo mesto. 20-LETNO DEKLE išče opremljeno sobo s kopalnico v Novem mestu. Majda Praznik-Švajger, Šegova 14, Novo mesto. KUPIM 1,5-sobno, centralno ogrevano stanovanje v Novem mestu ZAHVALA Po zahrbtni in nepričakovani bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba, zlata, neskončno dobra mama LJUDMILA ROGELJ z Rdečega kala pri Dobrniču _ ZA večletno zdravljenje smo še posebno hvaležni dr. Vilfanovi iz ZD Trebnje. Enaka hvala tudi zdravnikom in osebju bolnice Novo mesto, dr. Starcu, dr. Moreli, dr. Janezu Kramarju ter medicinski sestri Metki Avsec, ki so se trudili, da bi drago in ljubo mamo ohranili pri življenju. Hvala pevcem iz Dobrniča za ganljivo petje na domu in ob odprtem grobu, zlasti pevovodji, g. kaplanu Povirku, g. dekanu za lepo opravljeni pogrebni obred, govorniku tov. Kožarju za lepo opisano življenjsko pot naše drage mame, mladinskemu aktivu Dobrnič za nošenje vencev in cvetja, Gasilskemu društvu Gor. Vrhe za Častno spremstvo ter godbi iz Trebnjega. Dolžni smo še zahvalo vsem, ki ste drago mamo v tako velikem številu pospremili k preranemu zadnjemu počitku. Žalujoči: neutolažljivi sin Lojze, Slavka z družino, sestra, Koleijevi in drugo sorodstvo. Rdeči kal, dne 18. februarja 1979 1-k.udam zeleno pelenno št 42. Telefon 23-287 popoldan. PRODAM kultivator (frezo)HOME-LITE, skoraj novo. Rajko Henigman, C, kom. Staneta 32, telefon 21-869. PRODAM mizarski poravnalni sko-belni stroj s krožno žago in vrtalno glavo domače izdelave, dobro ohranjen. Cena 1,3 milj. Naslov v upravi (806/79). PRODAM traktorsko prikolico, še v dobrem stanju. Lado Gliha, Velika Loka 16. PRODAM frezo (9 KM) IRUS v dobrem stanju. Janez Kobetič, Mali Nerajec 6, Dragatuš. PRODAM mizarski kombiniran stroj (štiri operacije), širina 60 cm. Bojan Režek, Deskova vas 3, Stari trg ob Kolpi. PRODAM 30 m suhih bukovih drv in 1000 1 dobrega cvička. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (776/79). PRODAM piške nesnice, rjave, stare 2 meseca, semenski oves in grakor, nerjaveči štedilnik in vratca za kmečko peč. Marjan Fujan, Hraše 5, Smlednik, telefon (061)71-083. PRODAM ostrešje (grušt) za hišo in otroški voziček za dvojčka. Jože Matoh, Mirna peč 40. PRODAM kosilnico Alpina. Franc Jankovič, Vinja vas 16, Stopiče. PRODAM 3.000 kg sena. Roman Pavlovič, Dol. Pirošica 21. UGODNO prodam rabljeno omaro, vitrino, 2 fotelja in mizico (primerno za vikend). Šega, Majde Šilc 22, Novo mesto, telefon 23-748. PRODAM enkrat rabljeni 2 obhajil-ski obleki za deklici dvojčici Lahko tudi posamezno. Naslov v upravi lista (741/79). PRODAM harmoniko Lubas, trired-no. Anton Petek, Vrbina 1, Krško. UGODNO prodam več novih radiatorjev različnih velikosti Naslov v upravi lista (739/79). PRODAM nerabljen hladilnik z zmrzovalnikom pod garancijo. Marija Šinkovec, Otočec 78. PRODAM mapjšo prikolico za traktor in rženo škopo. Naslov v upravi lista (729/79). PRODAM televizor Panorama in belo zibelko po zelo ugodni ceni. Marjan Bosina, Kolodvorska 4, 68270 Krško. PRODAM dvobrazdni lahek traktorski plug. Franc Meserko, Sp. Po-hanca 5, Artiče. PRODAM kosilnico Alpina v dobrem stanju. Cena go dogovoru. Kristelj Glavan, Železno 1, Dobrnič pri Trebnjem. UGODNO prodam 3 t krme. Gor. Gradišče 16. Šentjernej. PRODAJAM sadne sadike jablane, hruške, breskve. Za sorto in kvaliteto nudim, garancijo. Jože Prelog, Adamičeva 13 (Grm), Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Peterlin, Segova 39, Novo mesto, telefon 22-612. KUPIM KUPIM dvoredno traktorsko sejalnico za koruzo. Alojz Frančič, Cadraže 14, Šmar. Toplice. KUPIM starejšo hišo v Novem mestu. V poštev pride tudi najem dvosobnega stanovanja. Naslov v upravi lista (761/79). KUPIM betonski mešalnik. Štimpel, Vel. Strmica 13, Mokronog. KUPIM mešalec za beton, po možnosti z bencinskim motorjem. Sporočite opis in ceno na naslov: Jože Kmetič, Dol. Boštanj 50. KUPIM RABLJEN elektr. mešalec. Ponudbe po telefonu 23—941. POSEST PRODAM parcelo (15 a) in nedogra jeno zidanico na Vinjem vrhu. Ivan Banič, Dobruška vas 26. PRODAM vinograd v Mevcih pri Šmarjetl Sončna lega, voda na parceli, elektrika zraven. Tone Medja, Radovlja 33, Šmar. Toplice. PRODAM 18 a vinograda z manjšim vrtom, večjo zidanico, dobro za vikend, v Cužni vasi (Jerengi) na Suhorju pri Metliki. Prodam tudi kostanjev gozd v Bušinji vasi pri Sohorju. Pibernik, Suhor pri Metliki. PRODAM kmečko hišo v okolici Krškega s 40 ari zemlje, cena po dogovoru; voda, elektrika v hiši. Dostop z avtom. Ponudbe na tel. (068) 72-242. RAZNO STAREJŠI upokojenec s partizansko invalidnino in svojo hišo na lepem kraju, ki živi sam, bi rad našel žensko, staro okrog 55 let. Ponudbe z naslovom pošljite na upravo lista pod šifro RESNO”. V VARSTVO vzamem enega ali dva otroka. Partizanska 21, Novo mesto. SPREJMEM v varstvo otroka. Naslov v upravi lista (763/79). & asfiuvni: Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta JOŽETA PERŠETA iz Zbur pri Šmarjeških Toplicah se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in pokojnika spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Cestnemu podjetju, RK Novo mesto, DO Labod ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ančka, sin Milan z družino, sestre in bratje mmmm DRAGI ŽENI, hčerki, sestri in mami FRANCKI TISOVI s Pristave pri Stopičah želijo vse najlepše za njen 50. rojstni dan in god ter še na mnoga leta mož Stane, mama, brat Jože z družino, Milena z družino, Stanka ter vnučka Aleš in Stani. Helenca in Bernardka pa ji pošiljajo koš poljubčkov. DRAGIM staršem FRANCKI in MATIJU KLEMENČIČU s Pristave pri Podgradu želijo za njun god vse najlepše, predvsem pa še mnogo zdravih let hčerka Slavka z družino, sinovi Jože z družino, Franci in Ciril. 4 vnučki pa jima pošiljajo poljubčke. TE DNI praznujeta petdeseto obletnico poroke MARIJA in MATIJA MATKOVIČ iz Kvasice. Za njun jubilej jima iskreno čestitajo otroci Anica, Mimica, Fanika, Matija, Tone, Vlado in Vinko z družinami posebno pa šestnajst vnukov. DRAGEMU sinu in bratu LOJZETU KOVAČICU z Golobinjka pri Mirni peči, ki služi vojaški rok v Kladovu, za njegovo 20. pomlad vse lepo in da bi mu dnevi v mornarski suknji čim hitreje minevali, želijo: ata, mama, brat Jože, brat Janko pa ga še posebno pozdravlja. Čestitka naj velja tudi Jožetu za 18. pomlad. Trebelnem. Voda na parceli, elektrika v bližini dostop z vsakim vozilom. Alojz Golob, Grič 8, Šmar. Toplice. PRODAM vinograd v Tanči gori. Primemo za vikend. Dostop z avtomobilom. Marija Fink, Dragovanja vas 16, 68343 Dragatuš. PRODAM vinograd na lepi sončni legi (z možnostjo graditve zidanice) v Stari vasi, 5 km od Bizeljskega. Informacije: Vlado Kajs, Stara vas, 48, Bizeljsko. PRODAM travnik (75 a) v Lokah pri cesti v Družinski vaji ali pa samo košnjo. Naslov: Družinska vas 27. PRODAM posestvo v Gornjem Obrežu št. 32/4, pošta Artiče, gospodarsko poslopje, stavbišče s hišo in travnik (skupaj 58 arov), po zmerni ceni. Anton Mokrovič, posestnik iz Laduč, Ulica zagorskih brigad 14, pošta Šenkovec. PRODAM 12 arov vinograda s hramom v dobrem stanju. Dostop z vsakim vozilom. Vprašajte pri Strajnaiju, Zbure, Šmarj. Toplice. PRODAM 7 a zemlje za vikend. Alojz Mežnar, Vel. Orehek 5, Stopiče. PRODAM stanovanjsko hišo z garažo, takoj vseljivo, in dve parceli, primerni za vikend, na STEKLARSTVO MOJCA PEČEK, Partizanska 15, Novo mesto. Steklarske storitve, okvirjenje slik, izdelava vitraž. Se priporočam! LTH SERVIS ANTON VRŠCAJ, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76-073, obvešča cenjene stranke, da opravlja servisna popravila v garancijskem roku na napravah LTH, na vseh ostalih znamkah pa izven garancijskega roka. SERVIS CTC, THYFEN. Obveščam stranke, da popravljamo gorilnike omenjenih znamk v granciji, izven garancije pa tudi vse ostale znamke. Izvršimo tudi kompletno montažo z električno in oljno instalacijo. Nastavitev z najsodobnejšimi instrumenti. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76-73. ATELJE - okvirjenje slik, vitraž vam kvalitetno opravi ANDREJ GOSENCA, Partizanska c. 19, Novo mesto. Odprto od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure. Se priporočam! Čebelarji, pozor! Večje število smukalcev cvetnega prahu za A. 2. panje različnih si lahko naročite pri mizarju Jožetu Meketu, Krška vas 41. Zamenjam tudi za čebelne družine. IZDELUJEM vse vrste značk kvali- tetno, hitro in po ugodnih cenah očai .ilja ATEŠTIRANE vlečne kljuke - pri- in se priporočam za naročila. Liljana Germšck, Senovo 309. ključke za vse tipe vozil izdelujem! Slavko Zaletel, Stanežiče 28, Ljubljana-Šentvid, telefon: (061) 50-536. POPRAVE K PRI zahvali, objavljeni v 8. številki Dolenjskega lista dne 22. februarja 1979 za pokojno PAVLO DEBAR roj. Drndič iz Višnje gore, je prišlo do neljube napake. Priimek se pravilno glasi DEFAR in ne DEBAR, kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemo. 'X ZAHVALA Po hudi bolezni nas je 20. 2. 1979 za vedno zapustila v 80. letu starosti naša draga mama, sestra, stara mama, teta in prababica NEŽA JURŠlC roj. Turk z Igtenika št. 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter spremstvo do njenega tihega doma. Zahvala tudi župniku za tako lepo opravljen obred. Žalujoči: sinovi Jože, Ivan, Franci in hčerke Alojzija, Tinca, Marija z družinami, brat Jožek z ženo in sestra Marija z družino ter vsi, ki so jo imeli iz srca radi ZAHVALA Žalostno je zapel navček iz farnega zvonika, ko nas je v 70. letu starosti tako nenadoma in za vedno zapustil naš dragi mož ata, stari ata, brat in ujec FRANC SLAVEC upokojenec iz Retij 39 v Loškem potoku Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, znancem, prijateljem ter sorodnikom, ker so nam izrekli globoko sožalje. Zahvaljujemo se podjetjema Riko iz Ribnice, Gradišču iz Cerknice ter obratu šivalnice Hrib za podarjene vence. Prav lepa hvala pevskemu zboru iz Loškega .potoka, tov. Francu Benčini za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Tončka, hčerka Pavla in sin Alojz z družinama, sin France, sestra Angela z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče JANEZ ZORE iz Bogneče vasi 11 pri Trebelnem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vaščanom in sorodnikom, posebna hvala Zoretovim, po domače Knovkovim, ter podjetju Gozdni obrat Puščava za venec in g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Polde z ženo Fani in Janez z družino ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega srčno dobrega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica ANTONA KLEPCA mesaija in gostilničarja iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih bili v tolažbo in pomoč. Hvala zdravnikom in sestram internega oddelka bolnice Novo mesto za trud, da bi našega očeta ob nenadnem napadu ohranili pri življenju, tov. Vidovičevi, ki nam je ob prvem spoznanju, da našega dobrega očeta ne bo nikoli več med nami, nudila prvo pomoč, župniku in kaplanu za tolažbo, Poslovilne besede in pogrebni obred. Nadalje se zahvaljujemo ftrnim pevcem, gasilcem za poslovilne besede in spremstvo, tov. Simcu za besede slovesa in tov. Enici Skof za pomoč, vsem sosedom in prijateljem, zaposlenim Dijaškega doma Črnomelj, Novoteksu Metlika in organizacijam, ki so našemu očetu prinesli toliko cvetja in vencev. Topla zahvala vsem, ki so našega ljubega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in počastili njegov spomin, vsem ki v bolečini čutite z nami, za vsa ustna in Pismena sožalja, še enkrat naša velika in iskrena zahvala. Užaloščeni: žena Ana, sinova in hčere: Zvonko, Anica, Dore, Bariča, Tončka, Marija in Martinka z družinami Črnomelj, dne 25. februaija 1979 ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta in starega očeta MATEVŽA KUSUA iz Podboršta pri Šentjanžu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, Kmetijski zadrugi Šentjanž za darovani venec, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčere in sinovi z družinami ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi drage žene, ljube mamice, hčerke in sestre JOŽEFE SIVEC roj. Vidmar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali jo spremili na njeni zadnji poti ter ji s cvetjem zasuli prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za zdravljenje med težko boleznijo in dr. Baburiču iz ZD Šentjernej. Iskrena hvala župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Hvala tudi delavcem IMV Novo mesto, učencem I. razreda ESŠ Novo mesto in učencem 5. b razreda osnovne šole Šentjernej. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Janez, hčerki Martina in Jožica, mama, ata in stara mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega ALOJZA KUMA iz Regerče vasi SO se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje ter vence. Še posebej se zahvaljujemo za vence KS Regerča vas in Ljubljanski toplarni. Žalujoči: sin Alojz z družino, hči Mimi z družino in hči Reza s sinom. Novo mesto, Ljubljana, Lesce. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama MARIJA VRANIČAR iz Metlike, Na Obril IS Od drage smo se poslovili 18. februarja. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, delovnim organizacijam Novoteks, Lisca, Slovenijales za podarjeno cvetje in vence, župniku za lepo opravljeni obred in metliški godbi na pihala. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinovi Jože, Slavo in Anton z družino, hčerka Martina z družino NOVOTEKS, TEKSTILNA TOVARNA, n.sol.o., Novo mesto Foersterjeva 10 takoj sprejme VEČJE ŠTEVILO NK DELAVCEV za opravljanje del oziroma nalog v proizvodnih obratih TOZD Tkanina Pogoji: starost nad 18 let, zaželen odslužen vojaški rok, 1-mesečno poskusno delo - 1 VOZNIKA C-E KATEGORIJE Pogoj: izpit C-E kategorije - 2 STRUGARJA - 6 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV - 1 ELEKTRIČARJA Pogoj: poklicne šole ustrezne stroke - VEČJE ŠTEVILO DELAVK - STROJNE ŠIVILJE za opravljanje del oziroma nalog v konfekciji POGOJ: osemletka - SOCIALNO DELAVKO Pogoj: končana šola za socialne delavce Za vse velja poskusni čas, določen s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek delovne organizacije najkasneje 15 dni po objavi. ramrsiina SPLOSNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" Novo mesto. Delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1. POMOČNIK VODJE ODDELKA ZA RAZVOJ 2. TEHNOLOG LASTNIH INVESTICIJ v razvojnem oddelku 3. TEHNOLOG I 4. TEHNOLOG II v pripravi dela za operativno planiranje na računalniku 5. TEHNOLOG III v pripravi dela 6. VARSTVENIKI 7. PRAVNI REFERENT I za komercialno službo 8. VODJA FINANČNE OPERATIVE 9. POMOČNIK VODJE FINANČNE OPERATIVE 10. OPERATER NA FAKTURNEM STROJU v strojepisnici 11. DAKTILOGRAFI 12. KURIR -SNA2ILKA POGOJI za sprejem: pod 1: diplomirani gradbeni inženir s 5 leti delovnih izkušenj pod 2: diplomirani gradbeni inženir s 5 leti delovnih izkušenj pod 3: diplomirani gradbeni inženir, gr. inž. ali gr. tehnik s 4, 5 oz. 7 leti delovnih izkušenj pod 4: visoka ali višja šola računalniške usmeritve, diplomirani gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z 2, 3 oz 4 leti delovnih izkušenj pod5: diplomirani gradbeni inženir, gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z 1, 3 oz. 4 leti delovnih izkušenj pod 6: varnostni inženir s predhodno izobrazbo gradbene ali strojne smeri, opravljenim strokovnim izpitom iz varnosti pri delu in 5 let delovnih izkušenj. Dipl. gr. inž. ali gr. inž. z opravljenim strokovnim izpitom iz varstva pri delu ter s 3. oz. 5 leti delovnih izkušenj, pod 7: diplomirani pravnik s 3 leti delovnih izkušenj pod 8 in 9: ekonomist ali ekonomski tehnik s 5 oz. 7 leti delovnih izkušenj ter opravljen izpit iz zunanjetrgovinske registracije pod 10: dveletna administrativna ali nedokončana srednja šola s 3 leti delovnih izkušenj pod 11: dveletna administrativna ali nedokončana srednja šola z 2 letoma delovnih izkušenj pod 12! končana ali nedokončana osemletka ter 6 mesecev delovnih izkušenj. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONI R"' kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka PETRA BUTALA iz Dol. Dobravic4 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje ter iziečeno sožalje. Po seti na zahvala sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih prvi priskočili na pomoč, GD Dobiavice, govorniku Alojzu Štefaniču, kolektivom „BETT’ Metlika, ljubljanske banke in Iskre Semič, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi znali denar a olupljene in posu-: bi se jih komu lju-retah, bi jih prodal 'sekakor je Matija prava le- prcprostega in dobroduš-kmctlSkcga živijo,.j- ih revnih krajev. A.Ž. * ž 0 0 0 0 0 I * 0 0 \ :\ Razmere v družini Plutovih so po vojni zahtevale, da je moral njihov Jože kaj kmalu pozabiti na priljubljene otroške igre ter se, še otrok, spoprijeti s težavami, ki jih ponavadi rešujejo možje In bržkone lahko ravno zaradi tega zmore Jqže v času, ko smo razpeti na toliko strani, opraviti vse delo, ki si ga je naprtil pri triintridesetih letih in ga opravlja z ljubeznijo. Plutov fant namreč ne sodi med tiste mlade ljudi, ki s strahom pričakujejo konec tedna in v zakajenih gostilnah tarnajo o obupnem dolgočasju. V ta nerazumljivi krog mladih ne bi sodil niti v primeru, če se ne bi ukvarjal s sindikalnim delom v okviru osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih v novomeški občini, čeprav mu ne bi toliko prostega časa vzelo šolanje v večerni tehniški strojni šoli in čeravno se ne bi vsak dan na delo v Novem mestu vozil iz oddaljenega belokranjskega Gradca. Strojni ključavničar Jože Plut, ki bo čez dobri dve leti imel v žepu diplomo strojnega tehnika, dela namreč pri novomeškem obrtniku Milanu Osolniku. Sicer pa ima Belokranjec Jože, ki je že sedemnajsto leto ,gost‘ dolenjske metropole, veliko zaslug, da je novomeška sindikalna organizacija zaživela. Je v ekipi, ki je globoko prizadeta zavoljo krivic, ki so jih morali in jih ponekje še morajo trpeti delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih. Tej skupini že nekaj let dirigira Viktor Končina, in čeravno je sprva kazalo, da bo njihove besede pojedel strah delavcev pred obrtniki, danes ugotavljajo, da so se ure, ki so jih preživeli na terenu, pri delavcih že obrestovale Jože in njemu podobni dobro vedo, da je potrebno zastavljeno delo nadaljevati, da bi bUa tisti hip, ko bi zapustili področje stvarnosti in se spustili v teoretiziranje, bitka za cilj, za vse pravice delavcev pri obrtnikih, lahko izgubljena. Njihova kritika še naprej šiba dvojno moralo nekaterih obrtnikov in je marsikje naredila zgleden red. Povedati pa je treba, da imajo pri začetnih uspehih navsezadnje precej zaslug tudi nekateri obrtniki Z veseljem hodijo po poti, ki jo je utrl Viktor Končina, naprej pa jo tlakujejo Jože Plut in njemu podobni mladi delavci. Jože Plut: „Resda sem zadnjem času zaradi drugih obveznosti nekoliko zanemaril sindikalno delo, vendar nisem popolnoma izpregel Močno me namreč boli dejstvo, da nas irhajo nekateri obrtniki za nekakšno slabšo pasmo delavcev. To je nedopustno. Vsekakor je značilno, da je od okoli 500 delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, aktivnih komaj 60. “ Na srečo ima Jože precej somišljenikov. Zaenkrat poskušajo svojim vrstnikom in ostalim dokazati, da njihov sindikat ru zato, da bi se pri njem oglasili le takrat, ko delavci začutijo krivico. Borijo se za to, da bi v svoje vrste potegnili vse, da bi postali velika družina, ki bi se Zavedala svojih pravic, jih uveljavljala, po drugi strani pa pošteno opravljala svoje dolžnosti JANEZ PEZEU USPEH NA KONCERTU - Pihalna godba tovarne Djuro Salaj iz Krškega sodi v vrh slovenskih pihalnih orkestrov, kar je dokazala tudi s petkovim nastopom v Krškem (Foto: J. Pavlin) Odličja krškim godbenikom prijema tudi s sodobnim glasbenim ritmom in z zabavnim programom. S tako raznolikostjo se je predstavila tudi na petkovem koncertu. Ta na- * S S * s I s s .■ Velika dvorana Delavskega doma v Krškem je pretekli petek komaj sprejela vse obiskovalce koncerta domačih godbenikov, ki igrajo v »Sindikalni godbi Tovarne celuloze in papiga Djuro Salaj“. Imeti lasto godbo je bila davna želja delavcev te tovarne, saj so si brez nje težko zamišljali večje prireditve in slovesnosti. Prve inštrumente je kolektivu poklonila kot priznanje za uspešno sodelovanje tovarna iz Vzhodne Nemčije. „V kantini smo jih razstavili kot pravo dragocenost," se spominja najstarejši godbenik Rudi Dim, ki so mu na petkovem koncertu izročili zlato Gallusovo odličje za 25-letno delo na glasbenem področju. stop v Krškem so združili s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim godbenikom. Predsednik občinske Zveze kulturnih organizacij Vlado Vogrinc je podelil godbenikom eno zlato, šest srebrnih in dvanajst bronastih Gallusovih odličij. J. PAVLIN „Za igranje pri godbi se je tedaj prijavilo več godbenikov, kot je bilo inštrumentov. Vaje z godbo je začel glasbeni učitelj Franc Strumšek in se skupaj z njo prebijal skozi začetne težave", je obujal spomine veteran Rudi Dim. „Leto dni po ustanovitvi je delo z godbo prevzel Maks Umek s Senovega in ji ostal na čelu dolgih 18 let. Od njegove smrti naprej jo vodi akademski glasbenik Drago Gradišek. Pod njegovim vodstvom se je sindikalna godba iz Celuloze razvila v odlično godbo in se danes lahko kosa z najboljšimi v Sloveniji." Med 35 godbeniki je polovica mladih, ki so jih vzgojili in jih še vzgajajo sami. Godba ne igra več le koračnic in valčkov, ampak se spo- V GABRJU DRSALIŠČE? V nedeljo, 4. marca ob 9. uri, bo v nekdanji osnovi šoli Gabtje ustanovni občni zbor športnega društva Gabrje. Ustanoviti nameravajo smučarsko, nogometno, šahovsko in drsalno sekcijo. »Plemeniti” oče nare d Šentjemejski Klub za konjski šport je kupil žrebca — Povzdigniti konjski šport na predvojno raven Ko bi na novejše dogodke v Šentjerneju pogledali skozi antropomorfne naočnike, bi lahko zapisali, da se od ljubezenske vročice širijo srca kasaških kobil Šentjer-nejskega polja. V hlevu Slavka Novaka v Orehovici pri Šentjerneju je namreč pred kratkim zahrzal žrebec, plemenjak, plemenit po izgledu in imenu. Žrebca je kupil šentjemejski klub za konjski šport, da bi omogočil razplod domačih kasačev. V »osebni izkaznici" plemenskega žrebca je zapisa- OČE BODOČIH KASAČEV no, da mu je ime 4456 Lundič, povrgla pa ga je mati Lundi od Ficzka. Znan je tudi oče, kot se za visoko konjsko družbo spodobi: Doberdo mu je ime. Lundič je dosegel najboljši čas na tekmovanjih 1,24. Seveda niso žrebca kupili le zato, da bi hrzal in jedel. Njegova poglavitna dolžnost je oplojevati. Žrebec je na voljo, treba je le še nekaj plačati in v hlevih po šent-jemejskih kmetijah bo ob času tekalo več ponosnih žrebičkov in kobilic. In še cena: skočnino je treba plačati različno, odvis- no od tega, ali je pripeljana kobila last člana kluba ali nečlana. Prvi bo plačal za oploditev kasaške kobile 1000 dinarjev, nečlan pa 3500. Za skočnino na navadno kobilo pa je cena za člane in nečlane enaka: 500 dinaijev. Ris padel v kočevskih gozdovih Uplenil ga je Marjan Žnidaršič iz Kočevja, član Lovske družine Mala gora Pred nekaj leti so imeli v obori gojitvenega lovišča ZKGP Kočevje več družin risov, kasneje pa so jih spustili v gozd kot nekakšno »policijo" za naravno selekcijo divjadi. Risi namreč pokončajo predvsem slabe in bolehne živali. Kaže pa, da se risi niso omejili le na trebljenje slabičev: lovili so vse, kar jim je prišlo pod kremplje Tako vsaj trdijo kmetje pa Judi nekateri lovci. Risov po izpustitvi iz obore dolgo časa ni bilo videti. Nekatere sledi pa so NEZADOVOLJSTVO V HITROTKALU Prva se je oglasila snažilka Metlova. Z visokim sopranom je rekla: „Ne morem biti tiho, vendar je zadnja ocenitev delovnih mest strel mimo. Tudi jaz imam želodec, kot ga ima direktor vseh direktoijev, in tudi zame se je podražil kruh, kot se je za direktoija vseh direktoijev. Pa mi naj zdaj kdo od vas, ki sedite tam spredaj, pove, kako naj živim s tri tisoč sedemsto dinarji na mesec! No, naj mi pove!“ Po nekajsekundnem odmoru je prevzela besedo šivilja rdečih nogavic, tovarišica Strojnikova. Z jezo v glasuje izbruhala : »Sramota! Že devetnajst let sem v Hitrotka-lu, pa bi me radi odrinili s štiri tisoč dvesto dinaiji. Še enkrat: sramota!" In je skoraj Preddelavka Tereza je komaj čakala, da je Strojnikova zaprla usta in iz nje se je usulo: »Štiri tisoč osemsto dinarjev! Je to sploh kakšen denar? Pri dveh otrocih in takšni draginji. Ne, komisija ni naredila prav in pika!" Tehnični direktor se je od-kašljal, nato pa je spregovoril;. »Devet tisoč štiristo dinarjev za delovne uspehe tehničnega direktorja. Saj to je burleska, tovarišice in tovariši. Farsa!" K besedi se je prijavil komercialni direktor tovariš Marketič: »Da ne bo kdo slučajno mislil, kako sem zadn voljen s tistimi dvanajst tisoč dinarji. Saj to je napitnina za tako naporno delo,kot ga imam jaz! Otroc* me sploh več ne poznajo in žena je na robu živčnega zloma." Direktor vseh direktoijev si je prižgal cigareto, puhnil je dva dima v zrak sejne sobe in odprl usta: »Komisija, ki je ocenjevala delovne naloge, je imela brez dvoma zelo težke naloge, vendar imam občutek, da dela direktoija vseh direktoijev ne pozna najbolje, sicer ga ne bi ocenila le s štirinajst tisoč dinarji. Komisiji se niti ne sanja, kolikšno odgovornost nosi direktor vseh direktoijev." Tako je bil zbor delovnih ljudi zaključen. Neposredniki in oni iz pisarn so odšli vsak na svoje delovno mesto, zapisnikar pa je vprašal tovariša sekretaija: »In kaj naj napišem na koncu? “ »Ja, kaj? To, da so delavci po burni razpravi in z manjšimi pripombami soglasno sprejeli novo sistemizacijo." TONI GAŠPERIČ kazale, da je naravna selekcija v velikem razmahu. Našli so namreč več kosov razne divjadi, ki je bila umorjena na način, kot ubija ris. Marjan Žnidaršič iz Kočevja, član kolektiva Oprema in Lovske družine Mala gora, je srečni lovec, ki je po nekaj deset letih spet uplenil v kočevskih gozdovih risa. Ri$a je po lovskem zakonu vse leto prepovedano streljati, torej je strogo zaščiten. Po izjavi lovca Žnidaršiča je izdal sekretar SRS za gozdarstvo dovoljenje za odstrel enega risa, in sicer za »posebne namene" (nekateri menijo, da zato, da bi ugotovili, kaj ris lovi in uživa). 31 januarja je bilo lepo sončno vreme in po končanem delu je šel Žnidaršič v hosto s tihim upanjem, da bo mogoče risa le srečal. S seboj je imel dva zvesta psička. Pri Klečah je stopil v grmovje, spustil psička in čakal, kaj bo. Kmalu se je oglasila lovcu najljubša pesem: lajanje psičkov s posebnim tonom in glasom, za katerega ima vsak lovec tenak posluh. Zaigralo mu je srce. Psa sta na sledi, samo komu? Skoraj uro se je slišalo lajanje zdaj s te zdaj z one strani, kar je dalo slutiti, da gonjena žival meša sled. Nato pa je pričelo Soldaška, dolga deset let Matija Mrgole iz Znojil pomni še minulo stoletje prihajati lajanje samo iz ene smeri, z enega mesta. Stekel je v tisto smer in se nemalo začudil, ko ris ni bil na drevesu, ampak na tleh, kjer sta ga psa srdito napadala. »Zavpil sem na jrse," pripoveduje dalje lovec, Jn takrat se je tudi ris obrnil proti meni, jaz pa sem že ustrelil. Ris se je postavil tako, da je imel proste prsi, zato ga je bilo lahko zadeti in je bil takoj mrtev. Bil je precej višji od psov. Tehtal je 25 kg. Nato smo ga odpeljali na inštitut v Ljuhljano, kjer so mu vzeli drobovje za neko preiskavo. Ostalo so poslali v Lovski muzej v Bistro pri Vrhniki, kjer ga bodo nagatili za svojo zbirko." Za lovca Žnidaršiča je bil to najsrečnejši dan. Prav on je namreč po dolgih letih spet uplenil v kočevskih gozdovih risa. ANDREJ ARKO ' Matija Mrgole iz Znojil v sev-niški občini je 16. januarja letos dopolnil 90 let. Zaradi smrti v družini so visoki jubilej svojega najstarejšega rojaka počastili predstavniki krajevne skupnosti Primož in tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij šele sredi februarja. Ljudska pesem običajno poje o sedemletni vojaščini, Matija je imel to smolo, da ga je pred iztekom vojaškega roka zajela vihra prve svetovne vojne. Da je bila mera polna, gaje doletelo še ujetništvo, tako da mu je prvi svetovni požar vzel kar deset fantovskih let. »V mladih letih za obleko ni bilo drugega blaga kot hodno. Tkalec je živel na Orlah. Ko je prinesel tkanje, je bil pravi praznik. Vsaj takrat ni smelo manjkati pijače in jedače. Gospodar, ki je kaj dal nase, je nosil platnene hlače, obarvane v izcedku hrastovih šišk. Pa mila tudi ni bilo, gospodinje so imele lug iz pepela," se spominja. Mrgoletov Matija še pomni prve hlapone in težave z njimi. »Ljudje so dejali, da se z njim vozi sam vrag. Ce drugega ne, je bila peklenska vsaj cena, oče so jo bili mahnili v Zagreb raje peš, rekoč, da si za prihranek lahko kupijo za 14 dni tobaka, čeprav strganih podplatov niso računali," pripoveduje, kot bi bilo včeraj. V njegovi mladosti so ljudje obrniti v dober marsikaj. Kot izredno isk cenjene šene slive, bilo sušiti na tudi danes. Od potov po svetu mu je ostalo veselje do zemljevidov in pripovedi o tujih krajih. Vrsta rodov v hiši je že šla skozi ta svojstveni pouk zemljepisa. Od osmernice otrok je živ samo še on. Vsekakor je kajšnjih Matija Mrgole: čil in zdrav pri devetdesetih letih. Še vedno prav skrbno vse postori pri živini v hlevu. (Foto: Železnik) IGOR VESEL MLADINSKI PRVAK Konec minulega tedna se je kori' čalo mladinsko prvenstvo Dolenjske v keglajnju. Zmagal je Igor Vesel član ekipe Novo mesto 1, in tako ponovil lanski upeh. Rezultati - ekipno: 1. Novo m