mm PQOLETMEC ŠTEV,—NO. 1050. CHICAGO, ILL., 27. OKTOBRA, (OCTOBER 27,) 1927. LETO—VOL. XXII. VSEBINA. ČLANKI. Odmevi losangelske konvencije A. D. F. Mehiška volilna kampanja v senci orožja. "Delavski prijatelji" med sodniki. Prohibicija revolverja. Ameriški vtisi (Anton Kristan). Stavka premogarjev v južnem Coloradu. Rado Millich, ali mali in veliki tatovi. Na povratku (John Olip). Zmage nemških socialistov. IZ NAŠEGA GIBANJA. Shod v Kansasu bo enkrat novembra. Kampanjski shod v Slov. nar. domu v Cleve-landu. "Vandrovci tisočakov" za delavstvo in proti njemu. Shod v Chicagu v spomin prve obletnice smrti E. V. Debsa dobro uspel. Razprava o slovenskem časopisju v klubu št. 1 bo petek dne 28. oktobra. Iz upravništva. Agitatorji na delu. RAZNO. Divji plameni (Tone Seliškar). Vščipci. NAŠI ODRI: Gledalka ocenjuje "Poročno noč". Koncert pevskega zbora "Zarja". O dramatiki na slovenskem odru v Pueblu. Druga predstava "Poročne noči" bo v So. Chicagu. Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published Every Thursday Naročnina (Subscription Rates: United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half year) $1.76; Foreign-Countries', za leto (per year) $3.50: pol leta (half year) $2.00. Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, III. — Telephone: ROCKWELL 2864. 485353235323535348485323532323485323482353235323484848235302482348232323532348235323482353234853485323232353232353 2353232323482353235323482323484823232323234853482353485323532302010101000000000102020102232348482353234853485348230202022348234848534848010202002348485323532348 KONFERENCE J. S. Z. ZAP APNA PENNSYLVANIA, v n e d e l j o ,30 ============================================— oktobra v Moon Run, pričetek ob 10. dopoldne. BARBERTON, OHIO, v nedeljo 30. oktobra v dvo- —=—=—======-— ranj samostojnega podpornega društva "Domovina" ob 9:30 dopoldne. WAUKEGAN, ILL. v nedeljo 13 novembra v Slo- ===============^^ venskem narodnem domu. Pričetek zborovanja od 1 0. dopoldne, popoldne program, zvečer veselica. Klubi J. S. Z. in podporna ter prosvetna društva, pripadajoča Izobraževalni akciji J. S. Z., naj gotovo izvolijo zastopnike za konferenco svojega okraja. Udeleže naj se jih tudi ostali člani J. S. Z. in drugi pristaši našega dela. d 11 11 H m ii m n ti ii ii ii s s m ii m a V PEVSKEGA ZBORA v nedeljo 27. novembra DVORANI S. N. P. J., CHICAGO, ILL« m ® ii ii H 11 11 m H 11 II H II ® 11 11 II II PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV—NO. 1050._CHICAGO, ILL., 27. OKTOBRA, (OCTOBER 27,) 1927. LETO—VOL. XXII. ^ _UpravniStvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. ODMEVI LOSANGELSKE KONVENCIJE AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE. Ameriška delavska federacija (American Federation of Labor) je bila ustanovljena kot zveza strokovnih in delavskih unij 1. 1881. L. 1886 je bila reorganizirana ter dobila sedanje ime. L. 1897 je imela 264,000 članov. L. 1902 je prvič dosegla milijon članov, 1. 1914 dva milijona, in 1. 1920 nad štiri milijone. Po vojni so trusti začeli z navalom na unije in jih mnogo uničili. Borili so se z vidika današnjih časov in modernega industrializma, unije pa so odbijale napade s svojimi starokopitnimi metodami. Izgubile so okrog pol drug milijon članov že 1. 1923 in še sedaj niso prebolele udarcev, da bi mogle v številu članstva zopet navzgor. Poročilo odbora letošnji konvenciji A.D.F., ki se je vršila začetkom oktobra v Los Ange-lesu, pravi, da je imela 1. 1926, oziroma ob času konvencije, 2,812,000 članov. Niti 20% ameriških delavcev in delavk ni v unijah, in v tem ozi-ru so Zedinjene države izjema, kajti v drugih industrialnih deželah jih je organiziranih okrog 80%. Pokojni Samuel Gompers, dolgoletni predsednik A.D.F., je usmerjal njena pota, ker je razumel Ameriko in njeno delavstvo boljše kakor pa njegovi kritiki. On je bil realist, in kot takega bi ga v početku njegovih aktivnosti v federaciji lahko pridobili za taktiko, kakršno zastopajo socialistično prežete delavske unije v Evropi. Toda kritiki iz ekstremnega tabora so ga odbili stran, pognali so ga med sovražnike socializma, in tako je A.D.F. postala organizacija zase, ustvarila si je svoje tradicije, svojo politiko in svoj amerikanizem. Mrzela je priseljence in propagirala omejitev naseljevanja. Svoje aktivnosti je posvetila predvsem poklicnim delavcem. Tovarniško delavstvo je zanemarjala, za vzrok pa je navajala, da dokler bodo v tovarnah prevladovali tujerodni delavci iz Italije, balkanskih dežel, Rusije itd., je orga-nizatorično delo v njih nemogoče. V praksi se je v mnogih slučajih izkazalo sicer drugače, kajti tujerodni delavci so bili pridobljeni v unijo lajže kot domačini, in v boju so bili izmed vseh najvztrajnejši. U. M. W., največja unija v federaciji, je imela tedaj v svojih vrstah veliko večji odstotek tujerodcev kot domačinov. Socialistična stranka je po raznih eksperimentih v boju proti gomperizmu skušala popraviti zmote ekstremistov s tem, da se je lotila praktičnega dela v unijah. Pomagala jim je s svojimi pet sto listi ki jih je imela tedaj, in dosegla, da je njen vpliv na članstvo vidoma rastel. Socialistična delegacija na konvencijah federacije se je večala od leta do leta. Prišla je vojna, in A.D.F. z Gompersom na čelu je izjavila svojo solidarnost z onimi, ki so vrgli to deželo v vojni metež. Boj med socialisti in gom-persovci se je poostril. A.D.F. je rastla, socialistična stranka je padala. Ali po vojni ni vlada nič več potrebovala pomoči A.D.F. Trusti, npr. klavniški, pekar-niški itd. so jo med vojno tolerirali iz "patrio-tičnih" motivov. Takoj po vojni so ji napovedali boj, in v tej vojni je izgubila, kot že omenjeno, nad milijon članov in mnogo postojank, katere je pridobila leto ali dve poprej. Razun tega se je začel boj v federaciji. Notranji nasprotniki Gompersove administracije so mislili, da je prišel čas ko ga bo lahko poraziti, toda vsi tekmeci za vodstvo so že na prvi konvenciji spoznali, da Gompers ostane na krmilu. Vse hujše pa je nastopala struja, katero so polagoma krstili za komunistično. Ta je ustanavljala razne liste, izdala stotero in tisočero različnih letakov, prirejala shode, ustanovila pod vodstvom W. Z. Fosterja takozvano izobraževalno ligo strokovnih unij, ki naj bi bila nekaka federacija v federaciji, grozila je na konvencijah A.D.F. Gompersu z barikadami, ustanovila je progresivne odbore v unijah in podobno. Tako je Gompersova administracija obrnila glavno pažnjo temu "progresivizmu", kateri je dosegel natančno to, kar je hotel ameriški kapitalizem. Federacijo je pognal v še večjo impotenco ter v reakcijo. Barikad še ni, in Fosterjeva liga s svojimi "progresivnimi" bloki je v vodstvih unij in med večino članstva ob-sovražena kakor ničesar. Ko je v začetku prvih let razvoja A.D.F. izgledalo, da jo bo mogoče pridobiti za sodelovanje s socialističnim gibanjem, so nerazsodni idealisti ter ekstremisti preprečili cilj. In ravno, ko je vpliv socialistične misli v nji zopet vidoma rastel, je prišla vojna in potem reakcionarni ter ekstremno "radikalni" val. Vse pridobitve konstruktivnega dela socialistov so padle začasno zopet v vodo. Konvencije A.D.F. so od 1. 1925 naprej očiščene "komunistične" nevarnosti. Administracija jih poljubno obrača. Nikogar ni več med delegati, ki bi grozil, kakor na portlandski konvenciji buttski delegat komunist Dune, ki je dejal Gom-persu, "da se vidimo na barikadah!" S to neumno frazo je pokvaril na tisti konvenciji vse delo delegatom socialistične šole. Vse resolucije socialističnega značaja so Gompersovi večini dišale po "barikadah" buttskega delegata in jih je zavrgla ne da se bi z njimi kaj več ukvarjala. Po Gompersovi smrti so prišle v federacijo gotove spremembe, ki pa so le malo predru-gačile njen tok. Na konvenciji v Los Angelesu ni nihče strašil z barikadami, a bilo je okrog nekaj plačanih agitatorjev Fosterjeve stranke, ki so dražili delegate. Ti so se razjezili in so zahtevali, da se jih odstrani. V "odstranjevanju" je bilo aretiranih celo par nekomunistov, ki so prišli na konvencijo kot poročevalci za Federated Press, katera pa je v krogih A.D.F. srna-trana za komunistično propagandistično agencijo. Konvencija v Los Angelesu je veliko razpravljala o problemih ameriškega delavstva, in ti problemi so težki. Vodilni delegatje so poudarjali, da se jih je treba lotiti z vso resnostjo. Odbor je poročal, da ima A.D.F. med ljudstvom vedno več zaslombe, kar je zelo dobro znamenje za njeno bodočnost. Priznana je za resnično predstavnico ameriškega delavstva in ima ne samo velik moralni ampak tudi politični vpliv. Predsednik A.D.F. je ob zaključku zborovanja dejal: "Ta konvencija, ki je bila najkon-struktivnejša v poslednjih letih, znači mejnik. Do sedaj smo nazadovali, oziroma stali v članstvu, ker so vzele vse naše energije ofenzive, ki jih je vodil kapital in pa od Moskve podpirani komunizem. Obe smo srečno odbili, in sedaj bomo delali, da organiziramo vse ameriško delavstvo pod zastavo A.D.F." Konvencija se je izrekla za več politike, za več sodelovanja v političnih bojih, toda odklonila je resolucijo za ustanovitev "tretje stranke". Nadalje proti sodnim prepovedim v stavkah, za spremembo Shermanove protitrustne postave, ki se jo tolmači proti delavstvu, dasi je bila prvotno naperjena proti trustom, in za boj proti tistim sodnikom, ki so na strani delodajalcev. Indorsirala je delavsko zavarovalnico, ki je ustanovljena pod okriljem A.D.F., in poka- zala je več zanimanja za socialno zavarovanje kakor običajno. Izrekla se je za reguliranje plač v smislu, da čim večja je produkcija, večje naj bodo plače in delavnik toliko krajši. To reguliranje plač bi torej baziralo na dviganju produkcije in dobička. Izrekla je svojo solidarnost s premogarji, katerih unija je v težkih bojih, in v mnogih krajih oslabljena. Izjavila je ponovno svojo solidarnost z mehiškim delavstvom ter zavrgla resolucijo za omejitev naseljevanja iz Mehike v Zed. države. Obsodila je imperialistično politiko ameriške vlade ter gotovih privatnih interesov v Mehiki, Nikaragvi in drugod. Sprejela je resolucijo, s katero obsoja gibanje nazadnjaštva, ki stremi zatreti v šolah poučevanje o evoluciji. Zahteva svobodno šolo. Zanimive so bile razprave ter sklepi z ozi-rom na formo unij, kajti prvič v zgodovini A. D. F. je večina konvencije indirektno priznala, da je sedanji sistem organiziranja po strokah zastarel in da škoduje napredku. Ni sprejela ničesar drastičnega, pač pa le priporočila unijam, naj premišljujejo o morebitnih spremembah v svojem ustroju, ki bi jim pripomogle do boljše kontrole v obratih. Ameriška delavska federacija na konvenciji v Los Angelesu še ni bila to kar bi morala biti, a pokazala je več razumevanja za svoje napake in več naprednosti kot običajno. Ne bo pa še kmalu to, kar bi mi radi da postane, t^® t^i t^® Mehiška volilna kampanja v znamenju orožja. Drugo leto bodo v Mehiki predsedniške volitve in kampanja je že v teku. Trije predsedniški aspiranti so priglasili kandidaturo. Gen. Alvaro Obregon, ki je bil predsednik pred Cal-lesom in je zastopal tedaj kakor sedaj isto socialno poiitiko kakor Callesova administracija. Gen. Arnulfo Gomez, ki zastopa stare mehiške vojaške tradicije. Gen. Francisco Serrano je priglasil svojo predsedniško kandidaturo z geslom proti ponovnim izvolitvam. Nihče naj ne bo izvoljen za predsednika več kakor enkrat, je bil njegov argument in program. Oba ta dva sta imela podporo katoliške cerkve in gotovih privatnih interesov. Obregona je indorsirala mehiška delavska stranka in mehiška delavska federacija. Zanj so se izrekli kmetje, ki so dobili pod njegovo in Callesovo administracijo zemljo in so bili osvobojeni tlačanstva, ter vsi protiklerikal-ni krogi. Predsednik Calles je izjavil, da bo vlada nepristranska in da bo skrbela, da bodo volitve svobodne. Generala Serrano in Gomez sta izprevidela, da je Obregonova izvolitev gotova stvar, kajti ako je organizirano delavstvo na njegovi strani, in če se peoni izrečejo zanj, so priložnosti za izvolitev koga drugega izključene. Začela sta s kampanjo, da je vlada na strani Obrego-na, in neko noč sta začela z "revolucijo". Stvar je s početka izgledala zelo resna. General Ser-rano je bil kmalu poražen, on ujet in ustreljen. Gen. Gomez je bil poražen nekaj dni pozneje. Pridružilo se jima je več drugih generalov, katerih ima Mehika najmanj 90% preveč. Vlada je revolto ukrotila v teku nekaj dni, in preki sod je dal ustreliti precejšnjo četo ujetih generalov ter drugih visokih poveljnikov. Callesova administracija pravi, da je to potrebno vsled tega, ker se mora Mehika na en ali drug način naučiti, da stare metode ne drže več. Republika na oni strani Rio Grande se hoče razvijati v znamenju dela, miru, reda in demokracije. Kdor se temu razvoju oboroženo upira, bo pokončan z orožjem, pravi vlada. Zadnja revolta v Mehiki je pokazala, da je Callesova administracija ne samo močna, ampak da je vzlic silnemu pritisku, ki deluje nanjo od strani ameriškega kapitalizma, vzlic intrigam katoliške cerkve in vzlic domačim uporom v stanju kontrolirati situacijo. V Mehiki je v takih okolščinah to mnogo rečeno in znači velik korak k osamosvojitvi ter mirnejšemu razvoju. (^i Prohibicija revolverja. To jesen so listi ki se bore za odpravo pro-hibicije zelo naglašali, da so agent je Volsteado-vega zakona ubili nad dve sto ljudi, ker so jih osumili, da ne spolnjujejo najsvetejše ameriške postave (katero na en ali na drug način vsi kršijo). Sedaj, ko se bližajo volitve, je "moča" in "suša" zopet v ospredju. Mokrači vpijejo, koliko je bilo že ljudi pobitih od agentov prohi-bicije, in suhači kriče, kako je javno življenje korumpirano ker oblasti ne izvršujejo kar jim nalaga zakon. Oboji so v pravem, in oboji greše, ker ne razumejo tudi socialne strani tega vprašanja. Za dosego treznosti je potrebna vzgoja, ne pa določbe kakor jih je napisal Volstead. Za dosego poštenosti v političnih uradih je potrebna stranka idealizma in praktičnega dela. Republikanska in demokratska stranka sta eno —-obe za korupcijo, za "močo" in "sušo". Socialistična stranka predlaga povrnitev piva in lahkih vin, produkcija in distribucija teh alkoholnih pijač pa naj bo pod strogo državno kontrolo. In ob enem naj se ljudstvo uči o škodljivosti pijančevanja. Mladina pred prohibicijo ni pijančevala. Danes pijancu je in varuhi so v skrbeh. Ne vprašajo pa za vzroke, kajti oni, in sistem, ki ga zagovarjajo, je vzrok današnjemu stanju z ozirom na prohibicijo. "Delavski prijatelji" med sodniki. Ameriški sodniki imajo po ustavi skoro neomejeno moč. Vsak zakon lahko proglasijo neustavnim, ali pa ga poljubno tolmačijo. Sodniki nižjih instanc tolmačijo kako gotovo točko eden tako, drugi obratno, dokler ni končna odločitev predana zveznemu vrhovnemu sodišču. In kar to odloči, to ostane. Nekaj članov vrhovnega sodišča izreče tako, nekaj nasprotno. Mnenje večine članov vrhovnega sodišča je "pravilno", manjšinjsko je "nepravilno". Pred leti je kongres sprejel Shermanovo protitrustno postavo. Namen je bil preprečiti trustom odpraviti konkurenco. Združevanje kompanij v eno z namenom, da se ubranijo medsebojne konkurence, smatra ta zakon za ne-postavno in kaznjivo. Vsled tega je bila raz-puščena kot trust Standard Oil kompanija, a posluje kot trust vseeno, ker se je znala proti-trustnemu zakonu ogniti na druge "legalne" načine. Tudi kak drug trust je že dobil kazen, ali pa odlok, da se mora razpustiti. Armourjeva kompanija je npr. dobila odlok, da se mora pečati le z mesarstvom, ne pa tudi z drugimi živilskimi produkti, in ukaz je zahteval, da svoje živilske tovarne proda. To je bil zanjo sicer udarec, a se je trajnim 'bolečinam" ognila po ovinkih. Shermanov protitrustni zakon torej ni zadel trustov. Bil je nesmiselen, in je le pokazal, da kongres ni razumel naturnega zakona v ekonomskem združevanju. Najprvo male kompanije, potem večje, nato trusti v eni deželi, in končno mednarodni trusti, tak je naraven proces. Sodniki ga ne ovirajo mnogo, zato so protitrustni zakon in podobne zakone obrnili proti unijam. Sodnik F. P. Schoonmaker v Pittsburghu, Pa., je izdal 10. oktobra naredbo, s katero prepoveduje praktično vsak boj unije premogarjev proti Pittsburgh Terminal Coal kompaniji, ki je ena največjih v Penni. "Utemeljil" jo je na podlagi Shermanove in Clytonove postave. Kompanija je zmagala na sodišču. In skoro vsaka zmaga na sodišču, ako drugače ne more. Na konvenciji A.D.F. so veliko govorili o tej nevarnosti organiziranemu delavstvu, in so prišli do logičnega zaključka, da je treba izvoliti sodnike, ki bodo pravični in delavstvu naklonjeni. Kedaj bo delavstvo to storilo, je pa drugo vprašanje, kajti sedaj še vedno glasuje tako kakor hočejo kapitalistični interesi. Skrinja mnitrnsiL Kapitalizem, militarizem, birokracija, monarhija in cerkev praznijo državne blagajne, ki jih polnijo bedne mase naroda z odtrgava-njem od svojih ust. — D. Tucovič. TONE SELIŠKAR: DIVJI PLAMENI. Socialni roman. (Nadaljevanje.) Obrnil se je k Heleni in je z objokanimi očmi strmel v njeno mrtvaško lice. Vsedel se je nasproti ženam — in tako so prebedeli vso dolgo noč. Tedaj se je splazil arhitekt kakor hudodelec na cesto in prvi rudar, ki mu je priletel nasproti ga je zagnal nazaj v hišo. — Zdravnika bodo ustrelili — samo njega, je zahropel in se zaletel naprej po cesti. Ko je stopil v vežo, je slonela ob zidu Pavla in se prijemala za držaj. Ves prepaden je obstal pred njo in zaklical kakor v očitanju: — Ah, vi ste rešeni! Samo Klingerja bodo! Helena — Helena! Preskočil je stopnice in prijel za kluko. Pavla je omahnila, prijela se je za srce in vsa njena velika ljubezen do tega človeka, ji je dala novo moč. Trpke črte so se ji zarisale okoli ustnic, brada se ji je stresla v joku, v tako silnem joku, da bi ji počilo srce, če bi ga ji bolest ne lečila s solzami. Mimo vrat so hodili rudarji, preklinjajoči, in slišala je kako so govorili: — Popoldne ga bodo — na glavnem trgu Vstala ji je pred oči iz njenih misli, njena ljubezen, s krvavim obrazom nagnjenim k tlom. Sklonila se je, razprostrla je roke in zavedla se je. Tesno se je zavila v plet in stopila na cesto. In hitela je, tekla je. Lasje so se ji razpustili, frfotali so v hladnem vetru. Ozirali so se ljudje in so jo spoznali in opotekali so se od ge-notja in bolečin. Pred sodnijsko palačo, ki so jo stražili z mitraljezami je planila k vojakom in hropla med strašnim kašljem: Peljite me k sodnikom. Hitro, hitro — jaz vem vse! Osupli stražniki so jo odvedli v prvo nadstropje. Auditor ki je ravnokar prišel iz sobe, je obstal pred to strašno ženo in se umaknil v sobo. Iztrgala se je iz rok stražnikov in skočila za njim. — Jaz sem — spustila v zrak-- Prsa so ji hotela počiti, skrčila se je od onemoglosti, njeni možgani so otrpnili v tem silnem dejanju in počasi, prav počasi je lezla vedno nižje k tlom. Glava ji je udarila ob preprogo, ki se je pordečila od krvi, ki ji je silila iz odprtih ust. Sodnik je odrevenel. Umaknil se je telesu in tresoč se od silnega razburjenja dejal stražnikom, da so jo odnesli v posebno sobo in poklicali zdravnika. Popoldne, ko so romale množice rudarjev v dolino s pobešenimi glavami — so zvedeli sredi pota, da se je eksekucija preložila iz neznanega vzroka. Obrnili so se in majčkeno upanje jih je spremljalo domov. XXVII. Gaber je sedel tisti večer pri Cili in Piškurju. Seboj je prinesel nekaj vina in vsi trije so bili dobre volje. Toda Cila se je danes hli-nila. V resnici je divjalo v njej nekaj strašnega. Piškur se je zanimal za Gabrova dela in je venomer spraševal. — Kaj pa sedaj, Gaber? — Le to bi rad vedel, se je naenkrat ujezil ta, ki je bil že vinjen, zakaj so preložili ekseku-cijo. Ali kaj vohajo hudiči? — Petdesettisoč je lep denar. Prokleto mamljivo je to. — To je! -— Kaj pa, si govoril z ostalimi? — Z vsemi. Pa so nekam poparjeni. Zajci! — Kaj, ko bi pa le kdo izmed naših kaj čveknil? — Kaj bi ti ovadil? — Jaz ne! — Pa ti Cila? — jo je vprašal v smehu. Tudi ona se je zasmejala. Vendar pa je zardela in se je obrnila, kakor da bi jo razžalil s tem. — Saj vem, Cila, ti ne bi! Ne bodi no tako zamerljiva! Ti nisi Rezika, ki bi gotovo izdala, če ne bi umrla. *c— To je dobro, da je ni več! je menil Piškur. V izbi je kukavica zapela devet. — Sedaj pa le, je ukazal Gaber in se pokril. Pol ure rabiva do tja. Piškur je plosknil Cilo po rameh. — Ti pa me počakaj! — Saj te bom! * Po tistem strašnem dogodku, ko je Klemen v blaznosti zadavil svojo hčerko, so ga odpeljali v blaznico. Fanta je dala na kmete, s Piškurjem pa je najela to hišico potem, ko je morala sprazniti svoje stanovanje v koloniji. In ta ženska je že od prvega dne, ko je bila razpisana nagrada, bila polna ničel tiste številke. — Petdesettisoč . . . Ta številka je bila zanjo tako bajna, da je trepetala od hrepenenja. Mislila si je: Šla bi proč. Živela bi kakor bi sama hotela. S Piškurjem? O, ne! Piškurja bi vendar tudi obsodili! Toda ničle so jo razjedle. — S tem denarjem si dobim lepšega! Kaj Piškur! Petdesettisoč . . . Danes, ko je bilo dejanje že sklenjeno, ko ji ga razen smrti nihče ni mogel ubraniti, se ji je zdelo to čisto razumljivo. Nekaj, kar mora biti! Kdo bi bil vendar tako nespameten, da bi se branil denarja! (Dalje prihodnjič.) ANTON KRISTAN: AMERIŠKI VTISI. (Nadaljevan je.) Električna reklama. Električna reklama se je razvila v eno najvažnejših industrij. Na najznamenitejši newyorški cesti Broadway je danes menda 1,250,000 električnih žarnic samo v reklamne namene. Ko zvečer zažare, dajejo sij 25 milijonov sveč. A za reklamo se ne uporabljajo samo ulice, ceste in trgi, ampak tudi resto-rani, brivnice razne modne delavnice in seve gledališča, vendar pa slednja manj kot sem se nadejal. Ena sama velika reklama porabi toliko elektrike kot mesto z 10.000 prebivalci za svojo razsvetljavo. Reklamni oglasi na hišah prinašajo često hišnemu posestniku večje dohodke nego vsa najemnina. Samo montiranje reklame ki vsebuje dve milji električnih žic in avtomatična izpreminjala za različno izžarevanje, stane okrog 20,000 dolarjev. Zato pa lahko trdimo, da električna reklama v New Yorku na Broadway ali pa v centru Chicaga in Pittsburgha izpreminja dotični mestni del v pravljičen svet. To bomo lahko razumeli, če pomislimo, da obstoji v tistem okraju New Yorka, kjer je Broadway, okrog 22,000 električnih reklam. Stroški za velike električne reklame so tako visoki, da se izdelujejo načrti zanje izredno natančno. Vsak večer, preden začne električna reklama, se vse žarnice pregledajo. V bližini so cela skladišča žarnic. Saj si čitatelj lahko sam predstavi, koliko žarnic se porabi za reklamo, ki ima 20,000 luči! Razsvetljava se začne eno uro po solnčnem zatonu in se konča ob eni uri ponoči. Ta način reklame je iznašel pred sto leti Anglež Samuel Harris. V Ameriki so jo jeli prvi uporabljati cirkusi. Med vodilnim možmi, ki so razvili električno reklamo do viška, slovi tudi Thomas Cusack, ki o njem pravijo, da je bil rójen Hrvat. Drugi načini reklame. Reklama se seve izvršuje tudi na razne druge načine. Verske sekte in politične stranke uganjajo reklamo na ulicah, cestah in trgih. Pripelje se n. pr. avto, ki se nenadoma ustavi, mož v njem vstane in jame pridigati. Ljudje se ustavijo in poslušajo. Dober govornik si kmalu pridobi poslušalce. Posebno pridni in iznajdljivi so v reklami razni verski sektarji. Na njihovih cerkvah je vse polno reklam, ki vabijo v cerkev n. pr. s takimi-le napisi: "Tu je hram, kjer si lahko odpočiješ." — ¿'Prostor za utrujenega moža, da se vse-de, razmišlja in če hoče — moli." Tehnično je vse tako dovršeno, da se izprva čudiš. Stopiš n. pr. v hotelski foyer in opaziš na zidu pero, ki samo piše. Pogledaš in vidiš moderno čudo: iz 20 nadstropja piše mož lastnoročno svoja sporočila doli v pritličje. Zares: Amerika je dežela neomejenih možnosti! Ko sem vstopil na ameriška tla, so me posetili ameriški novinarji in mi stavili razna vprašanja. Zlasti v Chicagu, kjer so se zelo zanimali za razne probleme stare Evrope. O Jugoslaviji vedo le malo. Nekateri so zamenjali Beograd z Bagdadom. Vsi so pa znali, da so Albanci zavezniki Benita Mussolinija. No, temu se ne smemo preveč čuditi. Tudi marsikateri naš časnikar bi bil v zadregi, če bi ga kdo vprašal: v kateri državi je Springfield glavno mesto, ali pa, kako se imenuje glavno mesto države Wisconsin. Človek ne more vsega vedeti, četudi je "vseveden" časnikar. Najbolj je ameriške žurnaliste zanimalo tiste dni albansko vprašanje, ki sem ga razložil po svoje, namreč, da so Albanci državljani, ki žive po skalnatih planinah in so srečni, če lahko zdaj pa zdaj dobe koga, ki jim pomore v boju za sicer prav primitiven obstoj. Dejal sem, da Benito Mussolini ni ž njimi nič pridobil, ker so precej nestalni zavezniki ter da v Jugoslaviji nihče ne misli na vojno z Italijo itd. Moj prihod v Ameriko so obširno komentirali ameriški listi: "Chicago Herald and Examiner", "Chicago Tribune", "American Appeal", "Milwaukee Leader" itd., ki so celo na prvi strani priobčili mojo sliko ("Milwaukee Leader"). Ameriško časopisje. Ameriško dnevno časopisje je predvsem trgovsko podjetje, ki "nosi". Dnevniki so zelo poceni, obsežni pa tako, da jih človek sploh ne more prebrati. Največ papirja vzamejo inserati, nato dnevne novice, za njimi članki (tudi od prvovrstnih osebnosti). Za priloge imajo slike v barvah, karikature, smešne epizode, skratka: ameriški humor, ki ga Evropci bolj s težavo razumemo. '^Chicago Tribune" se n. pr. urejuje, tiska in razpošilja v nebotičniku, ki je hkrati to, kar v Parizu Eifflov stolp: razglednik čez ogromno mesto. Vsak dan se uporabi za ta list vlak papirja. Tiska se v nad 700,000 izvodih dnevno na 80—120 straneh. Včasi se lista kar ustrašiš, toliko ga je. Časniški trust je mogočen in dobičkanosen . . . Obstoje pa tudi strankarsko-politični listi, ki so omejeni i po obsegu i po nakladi. Niso "business". Slovensko časopisje v Ameriki. Slovensko-ameriško časopisje je precej razvito. Posetil sem uredništva dnevnika '^Prosveta" in tednika "Proletarec" v Chicagu, tednika "Vestnik" v Mil-waukeeju, dnevnikov "Enakopravnost" v Clevelandu in "Glasa Naroda" v New Yorku. Tudi ti listi so se bavili z mojim posetom Amerike in napisali precej notic in člankov o mojem bivanju ter o shodih in predavanjih po slovenskih naselbinah. Najstarejši slovenski ameriški list je "Amerikanski Slovenec" ki pa je prišel 1. 1913. v last Nemca Win-klerja. Le-ta ga je čez dve leti prodal družbi "Edinost" v Chicagu. Ni bil "business", kakor je mož mislil. Zdaj izhaja petkrat na teden in ga urejajo frančiškani. Najbolj razširjen in priljubljen pa je dnevnik "Prosveta", ki izhaja dnevno' od 1. 1916. sem. Povprečna dnevna naklada je 8000 izvodov. Sredino (obligatno) številko dobe vsi člani Slovenske narodne podporne jednote in se tiska v,več kot 40 tisoč izvodih. Že od početka ga urejuje Josip Zavertnik, v uredništvu pa so še Ivan Molek, Andrej Kobal in Aloiz Beniger. "Prosveta" ima v Jugoslaviji stalnega dopisnika. Sicer je last in glasilo največje slovenske podporne jednote (S. N. P. J.). "Glas Naroda" je nestrankarski list, ki ga izdaja banka Frank Sakser. Glavni urednik je Idrijčan Ivan Terček, upravo vodi L. Benedik, doma od Sv. Jošta. — "Enakopravnost" je clevelandski dnevnik. Urejuje ga Vatro Grill, zelo inteligenten advokat, ki ga skoraj sam piše. Izdaja pa list poseben konzorcij. (Dalje prihodnjič.) NA POVRATKU. John Olip. (Konec.) V Londonu sem živel 3 leta, torej mi je mesto znano. Prtljago sva pustila na kolodvoru in se odpeljala z omnibusom v sredino mesta. Ustavim se v hotelu Horseshoe, kjer sem vzel sobo, katero so računali 12 šilingov ($3) na dan. Pripeljali so nama prtljago, da sva se spravila po tem potovanju v red. Deževalo je, zato sva odšla najprvo v British Museum, ki je v bližini. Kogar bo priložnost nanesla v London, naj ne pozabi na ta muzej. Imenuje se sicer "British", toda stvari, ki jih vidite v njemu, so večinoma iz stare Grčije, Egipta itd., ter iz Indije in drugih dežel ter kolonij, v katerih vladajo Angleži. Interesantna je zbirka starih manuskriptov (rokopisov). Tu npr. vidite original, znan v svetu pod imenom "Magna Charta", in druge važne stare zgodovinske dokumente v originalu ter pisma svetovno slovitih ljudi, npr. od Galileo Galileja itd. Tu vidite celo zbirko starih biblij in mnogo drugih starinskih knjig. Potem sva se odpeljala v takozvani "city", ki je najstarejši del mesta. Pouličen promet je ogromen, posebno pred zgradbo "Bank of England". Tu v bližini stoji velik steber, "Monument", postavljen 1. 1671. Visok je 202 čevlja. Spominja na veliki požar imenovanega leta, ko je London pogorel. 345 stopnic vodi na vrh, od kjer se vidi daleč naokrog. Ker je bilo ravno po dežju in je bil zrak izčiščen prahu in dima, je bil razgled posebno lep. Dospevši doli, sva si ogledala Tower Bridge in seveda tudi Tower of London. Vzelo bi preveč prostora, če bi hotel le malo opisati ta starinski grad, oziroma trdnjavo. V zgodovini Anglije ima ta grad zelo važno vlogo, in kdor jo pozna, neglede kako malo, bo na obiska v Londonu gotovo šel tudi v Tower of London. Proti mali vstopnini nas je peljal vodnik tudi v shrambo kraljevskih zakladov (Crown Jewels of England). Tu je shanjena krona sedanjega kralja in kraljice, dragulji, krone in podobno nekdanjih angleških vladarjev, nadalje scepti, meči, krožniki itd., vse iz zlate kovine, obsuto z dijamanti in drugimi biseri. Človek občuduje ta bogastva in lepoto. Veliko je dragocenosti, in veliko je bilo treba dela, predno so se koncentrirale tukaj. In končno, kakšno vrednost ima vse to? Ako bi bil gladen, bi košček bohinjskega sira in ena žemlja imelo zame večjo vrednost kot biseri v zakladnici angleških kraljev. Seveda je i to vrednost, če jo človek proda in si kupi kar potrebuje. In pride čas, kakor je v Busiji, ko bodo te stvari prodali, ako bo še kje dežela, ki bo dovoljevala investirati tako ogromne vsote v popolnoma nepotreben luksus. Od tu smo se napotili v "White Chapel", v židovski del mesta, ki pa je po vojni izgubil svojo nekdanjo tipičnost. Z busom sva se odpeljala do katedrale sv. Pavla, ki je velika, a njena notranjost name ni napravila vtisa. Želel sem si ogledati še življenje po ulicah, zato se zopet vsedem na vrhni del omni-busa ter se vozim okrog. Ogledovala sva torej naglo in je naravno, da je človek*zvečer utrujen. Drugi dan, dne 9. avgusta, sva šla najprvo v National Picture Galery, kjer so razstavljene slike priznanih starih mojstrov. Zbirka je precej velika, vendar se ne more primerjati Louvru v Parizu. Sprehajajoč se po mestu, sva dospela pred Westminister Abbey. To je najstarejša in najinteresantnejša cerkev v Angliji. Že Rim- ljani so imeli na tem mestu tempel boga Apola. V nji je grobnica angleških kraljev in kraljic ter grobovi mnogih važnih oseb, ki so imele v zgodovini Anglije moč in vpliv. Le eden je pokopan v nji, ki je bil mogoče delavec, in to je grob angleškega nepoznanega vojaka, ki je padel na bojišču v Franciji tekom svetovne vojne. Njegove kosti so prenesli iz groba v Franciji v to cerkev in mu napravili primeren napis, da se ljudstvo navdušuje ob njemu za bodočo vojno, oziroma za "obrambo domovine". V nji je shranjen prestol dinastije, na katerem so bili kronani angleški vladarji, in več drugih takih stvari. Priznati moram, da je to najbolj interesantna cerkev, kar sem jih videl v Evropi. Mogoče se bo temu ali onemu čitatelju čudno zelo, da sem se toliko zanimal za cerkve in da jih tolikokrat omenjam. Je pač tako, da je prošlost dala zelo veliko, če ne največ, na cerkve in za cerkve. Zgradila je stavbe, ki po krasoti nimjao primere v nobenih drugih. Cerkve so ob enem zgodovina prošlosti. In če se človek zanjo zanima in če želi videti lepoto, se ne bo ogibal lepih stolnic in katedral, ki so zgrajene po evropskih mestih. Pobožnjak, ki zahaja v cerkev stalno, ne vidi lepote, niti jo on razume, razun višjih pobožnjakov. Jaz pa sem šel v cerkev, da gledam lepoto v njih. Cerkev je bila in je še danes v najtesnejši zvezi z vladajočimi sloji. Tisti ki vladajo, delajo zgodovino. In cerkve so še danes najkrasnejše stavbe, dasi seveda ne vse. Četudi je bilo mesto revno, ljudstvo zatirano in obubožano, za cerkev je gotovo imelo. In če ni bilo v njemu niti ene res lepe stavbe, cerkev je bila gotova lepa. Palačo, v kateri zboruje angleški parlament in druge sem si ogledal le od zunaj. Zanimivi v velikih mestih so tudi parki. V Londonu sem obiskal Green Park, Hyde Park in Regents Park. Vsi so jako lepi. Tudi v Londonu sem videl precej spomenikov padlim vojakom, a se mi ni nobeden posebno dopadel. Razun Regents Streeta, kjer so sezidali nova poslopja, se London v 13. letih po svoji vnanjosti ni mnogo spremenil. Je še vse kakor tedaj ko sem ga zadnjič zapustil. London je umazano, toda znamenito mesto. Ima razkošje in bedo kakor malokatero na svetu. Ima zanimivosti in pa goro delavskih hišic, ki so temne kakor so današnje življenske razmere delavstva v Angliji. Cene potrebščinam so tu v splošnem enake kakor v Chicagu. Naslednje jutro 10. avgusta ob 8. smo se odpeljali z vlakom v Southampton, kamor smo dospeli ob 10. direktno pred parnik, in do 11. smo se že ukrcali na "Homeric", ki nas je prepeljal nazaj preko luže. Popoldne ob 4. smo dospeli v Cherbourg na Francoskem, kjer se je ukrcala nova grupa ljudi. Par ur pozneje je ladja začela svojo pot čez široko morje. Prve dni vožnja ni bila prijetna, potem pa se je vreme poboljšalo in potniki so se večinoma ločili od morske bolezni ter prišli v obednico. Največ potnikov je Amerikancev, ki se vračajo z obiska v Evropi. Nekateri jo hvalijo, dosti jih je, ki so se nad njo razočarali, eni morda zato, ker jih je "osušila". Marsikdo se na povratku spomni zapravljenih dolarjev in misli, da bo moral začeti hraniti z nova. Kar se mene tiče, sem potrošil manj kot sem računal, torej nisem imel vzroka, da se ne bi zabaval tudi zadnje dneve, ko smo se vračali v Ameriko. Dan predno smo dospeli v New York se je pričela množica obiskovalcev "bare" večati, tako da je nastajala gnječa. Kmalu pridemo v suho zono, "so zaključevali potniki, pa je bolje, da pijemo dokler je čas. Tudi jaz sem se prerinil skozi, in zahteval, kot drugi, pivo. "No more beer", je začel vpiti natakar. Zagledali smo v daljavi obrežje, visoke hiše, ne-broj parnikov — New York! Potne liste so nam pregledali že na ladji, da smo izstopili takoj ko je dospela na svoje mesto. Kmalu ko izstopiva ter čakava na prtljago, se mi približa carinski uradnik, in vpraša: "Are you Mr. Olip?" Potrdim mu, in vpraša po prtljagi. Čudno se mi je zdelo, da je samo mene poklical. Kje je izvedel za moje ime in čemu stoji ves čas pri meni in čaka na mojo prtljago? Kmalu se mu pridruži še en uradnik. Ko jima izročim spisano listo vseh v Evropi nakupljenih reči, sta mi naznanila o prejemu sporočila, da sem si kupil v Evropi dija-mant ter ga zahtevata. Nisem vedel, ali bi se smejal ali jezil. Zastonj sem jima zatrjeval, da nisem kupil ničesar takega in da sploh nimam dijamanta. Pozvala sta še eno uradnico in hajd vsi skupaj nazaj na par-nik. Moška sta šla z menoj v eno kabino in ženska z mojo ženo v drugo. Treba se je bilo sleči popolnoma. Sedeč na postelji sem ju opazoval, kako sta pregledala vso mojt) obleko in čevlje, da bi našla "skriti di-jamant". Nehote sem se spomnil na čase, ko sem "vandral" po Evropi in so nam v spalnicah pregledovali obleko, če niso v nji uši, predno so nas pustili spat. Našla nista ničesar, in uradnica tudi ne. Kako tudi!? Odšli smo s parnika, a sedaj sta naskočila prtljago. Niti najmanjšega predmeta nista pustila, da bi ga ne obrnila ter pregledala. Kos suhega mesa, ki ga mi je dala mati "za na pot", sta pregledala od vseh strani, če ni kje v njemu sumljiva luknjica in v nji dijamant. Ko sta končno uvidela, da takega bisera nimam, sta se oprostila ter prosila za par pla-nink. Naj bo, samo da bo mir! Zapustila sva New York ter se odpeljala z železnico B. O. nazaj v Chicago. Prvotno sem imel v načrtu, da se ustavim en dan v Washingtonu, toda potovanja se nama je zdelo zadosti in zato v Washingtonu nisva izstopila. V Chicago sva prišla 20. avgusta. Označil sem bil cene, ki sem jih plačal za vožnjo ko sem se peljal tja. Tu navajam one, ki sem jih plačal ob povratku. Vsaka znači ceno vožnje za eno osebo: Radovljica-Maribor, III. razred, osebni vlak, $1.40. Maribor-Dunaj, III. razred, brzovlak, $3.07. Dunaj-Monakovo, II. razred, brzovlak, $8.75. Monakovo-Kolin, III. razred, brzovlak, $8. Kolin-Bruselj, III. razred, brzovlak, $2.25. Bruselj-London, II. razred, $9.50. London-Southampton, III. razred, brzovlak, $2.40. Torej iz Radovljice v Southampton $35.37 za osebo. S potovanjem sem bil zadovoljen. Kdor si more privoščiti nekoliko daljšega počitka, in ima ima svojce v svojem rojstnem kraju, mu priporočani, da poveže culo in gre za nekaj tednov — seveda, če dolarji dopuščajo. Drugače ne gre. Opisoval sem kraje in način mojega potovanja vsled tega, da pokažem, kako lahko je za primeroma mal denar videti mnogo in izrabiti potovanje za počitek, zabavo in vzgojo. Kar se tiče stroškov, niso tako visoki kot si kdo . misli. Ako odračunam vsoto, ki sem jo razdal v obliki daril, in vsoto, za katero sem si nakupil nekaj stvari, me stane vse potovanje tja in nazaj zame in za soprogo ravno $1,050 (tisoč petdeset dolarjev). Potovala sva dva meseca, torej je potrošena vsota majhna. Poiskala sva si povsod dobre sobe v hotelu, nisva pa šla v takozvane ekskluzivne hotele, kjer računajo več radi slovesa ali radi česar že. Zakoncem priporočam, da potujeta skupaj. Ne stane veliko več, razun tega je pravilno, da uživata take počitnice skupno, kajti prihranki so plod skupne^! dela obeh. S skupnim potovanjem si prihranita stroške na vizumih, v hotelih in marsikje drugje. Stane torej precej več, če potujeta vsaki zase. V slučaju, da potujete od mesta do mesta z namenom da ogledujete zanimivosti, ni priporočljivo, da gredo skupaj več kot tri osebe. Najboljše je dve. Večja družba mudi čas vsem, vedno kdo za koga vprašuje, ta ali oni gre kam drugam itd. Večje družbe so priporočljive le tedaj, če potujejo naravnost, npr. iz New Yorka v Ljubljano in obratno. Prtljage ni treba nositi preveč s seboj, ampak le najpotrebnejše. Trije ročni kovčegi so mi zadostovali za oba. Nič ni bolj neprijetnega, kot če vlačiš s seboj velike kufre. Kjer samo prenočujete, vzemite v hotel le kovčeg z najpotrebnejšim, ostale pustite na kolodvoru. Ne preveč gotovine s seboj. Najboljše je, da imate takozvane "travelers checks" po $10 in $20, ki jih izmenjate kadar in kolikor potrebujete. Kadar se v Evropi vozite ponoči, in bi radi malo spali, vzemite II. razred. Spalni vozovi so v Evropi zelo dragi. Ker v evropskih vlakih nimajo pitne vode, je priporočljivo, da si na kolodvoru predno odpotujete kupite steklenico mineralne vode. Upajoč, da sem s temi vrsticami ustregel onim ki žele svoja potovanja po Evropi izrabiti čimbolj, končam. Meni, kot rečeno, ni žal te poti. Mnogi nam pravijo, da potujmo po Ameriki. No, tudi tukaj smo potovali za delom in tu pa tam kak teden na počitnice. Povsod je lepo. Ampak mi nismo edini Amerikanci, ki želimo včasi preko morja. Domačini, to je, Amerikanci ki so tukaj domačini od rojstva, potujejo, če le mogoče, v širši svet. Tisoče in tisoče jih gre vsako leto v Evropo. In potujejo tudi tukaj, ker imajo pač sredstva. Našli ljudje pa žele na obisk v domovino, da vidijo po dolgih letih svoje domače in kraje, v katerih so preživeli mladost. Svoji materi in drugim kličem: Na svidenje zopet! t^® vy® Zmage nemških socialistov. Pri občinskih volitvah v Hamburgu so socialisti dobili deset mandatov več kot so jih imeli prej, in komunisti tri. V Koenigsburgu so socialisti število svojih glasov več kot podvojili. Vzlic napadom od vseh strani nemška socialna demokracija raste in pridobiva na moči. Papagaj pravi Jaz ne verujem v farje, ali otroke je le dobro pošiljati v cerkev, da se ne pokvarijo. Je treba da verujemo kot sta nas učila oče in mati. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. SHOD V KANSASU BO ENKRAT SREDI NOVEMBRA. GROSS, KANS. — Poročano je že bilo, da nameravamo to jesen sklicati velik javen shod socialistične stranke, ki se bi vršil v Pittshurgu, Kans., pod avspi-cijo socialistične stranke države Kans. V ta namen je bilo precej korespondence med tajnikom državne organizacije s. Arthur Bridwellom in glavnim uradom stranke. Naša konferenca dne 9. oktobra v Cockerillu se je izrekla, da naj se ta shod vrši, ako le mogoče, v nedeljo 30. oktobra. Tukajšnjemu delavtsvu sedaj sporočam, da se ne bo mogel vršiti v nedeljo 30. oktobra, pač pa enkrat sredi novembra v Odd Fellow Hall v Pittshurgu, Kans. Ob enem bo to konvencija socialistične stranke države Kansas. Glavni stan preskrbi govornike in literaturo. Na to zborovanje so obljubili priti tudi naši nekdanji aktivni sodrugi iz raznih krajev Kansasa. So-drugi in somišljeniki, udeležimo se tega shoda in agi-tirajmo, da bo poset čimvečji. Pripeljite tudi žene s sel>oj. Anton Sular. O DRAMATIKI NA SLOVENSKEM ODRU V PUEBLU. PUEBLO, COLO. — Izmed slovenskih naselbin na zapadu je menda pueblska edina, -ki je aktivna na dramskem polju. Tudi v kakšni drugi so že imeli predstave, npr. parkrat v Leadvillu, v Denverju, ali bile so le majhne stvari. Klub št. 132 JSZ. je imel pred vojno dve predstavi, obe v Rojcovi dvorani. Takoj po vojni se je ustanovilo dramatično društvo, ki je, kakor marsikatero drugo društvo kulturnega značaja, prenehalo, ker so bile ovire pretežke. Potem se je lotilo dramatike društvo "Orel" št. 21 SNPJ., ki je letos organiziralo svoj poseben dramski odsek. Razun teh so bile aktivne od časa do časa na dramskem polju v Pueblu tudi druge skupine. Predstave smo imeli v prej omenjeni dvorani in v dvorani društva sv. Jožefa. V nedeljo 9. oktobra je vprizoril dramski odsek dr. "'Orel" v dvorani sv. Jožefa narodno igro v treh dejanjih "Stari Ilija". Smelo rečem, da je bila to najbolj dovršena predstava na pueblske.m slovenskem odru, kar je znak, da se izboljšujemo. Igralcem in režiji vse priznanje! Vaškega ubožca starega Ilijo je predstavljal Robert Roblek. Videlo se mu je, da se je v vlogo uživel, da jo je napravil resnično in s tem prepričevalno. Frank Brajda je imel vlogo župana in gostilničarja Bogateja, in če rečem, da si boljšega v tej vlogi ne bi mogli želeti, ne pravim preveč. Bil je vseskozi na mestu, enako Mary Hochevar, ki je imela vlogo njegove žene. Agnes Knafelc v vlogi njune hčere Marjanice je pokazala, da je dobra igralka. Franku Boltezarju se posreči vsaka vloga, tako tudi sedaj. Igral je mlinarja Koprivarja. V ostalih vlogah so bili: Anton Kochevar, Kriški oskrbnik; Frances Boltezar v vlogi sosede in vdove Zaveršnice; Rose Radovich v vlogi Lucije; godca Gojžana je igral Louis Korošec in žandarja Primož Knafelc. Vsi so igrali z navdu- šenjem in pripomogli, da je bila igra kot celota resničen oderski uspeh. V vlogah deklet in fantov je nastopila večja skupina moških in žensk. Imeli smo tudi glasbene točke. Program je bil torej obširen in dobro izvajan, kar je zelo zadovoljilo avdijenco. — Op. "VANDRAVCI TISOČAKOV" ZA IN PROTI DELAVSTVU. CHICAGO, ILL. — Potovanje iz Ljubljane v Ameriko in obratno se malokomu tako izplača kot "večkratnemu" milijonarju, največjemu izkoriščevalcu delavstva, Antonu Kristanu. A. K. o tem najbrž nič ne ve, imamo pa v Ameriki nekaj ljudi, ki to natačno vedo. Kdo pa je ta "večkratni milijonar"? Najboljši zadružni delavec, kar jih je v Jugoslaviji, in delal bi čast vsaki veliki deželi. Nesreča zanj je, da je zadrugar. Ako bi svoj talent porabil edino zase, in bi res bi! "večkratni milijonar", in bi delavstvo resnično izkoriščal, namesto da mu pomaga, pa bi razni kikarji bili tiho in A. Kristana bi celo poviševali, češ, glejte, tako se pride naprej! Ko je bil prošlo poletje med nami, je napravil povsod dober vtis, da, celo med tistimi ki so tu ali tam prišli z namenom, da mu "nagajajo" s "pitanji". Tistih, "ki vedo največ slabega" o njemu, pa ni bilo blizu, da bi mu povedali "kar mu gre". Njegove govore smo poslušali z užitkom, kajti bil je informativen, in povedal nam je kakor misli — če je komu prav ali ne. Res, čudna prikazen je Tone Kristan. Med starim krajem in Ameriko potujejo razni in mnogi ljudje. Tudi Andrew Špolar je potoval. Pred-no je šel v New Yorku na ladjo, je obiskal Petra Zgago, in tako mu je zgaga ostala ves čas. V Jugoslaviji mu niso dali tisočakov . . . Zakaj bi jih mi drugim, si misli Andrew. Andrew Špolar je znan ČiJkažan. Omenjam ga zato, ker je znan in ker se mnogo prizadeva, da napravi iz "večkratnega milijonarja" ter znanega posojila afero, ki bo tako velika kot Šmarna gora. Ne bom oseben in ne bom se dotikal privatnih zadev tega ali onega posameznika več kot moram. A rečem pa tole: Ako se bi tudi tista stran, ki je v tej gonji toliko napadana, posluževala osebnosti, pa bi imela precej jjiaterijala. Prijatelj Špolar se je veliko navduševal za Narodni dom v Chicagu, in pravijo, da vselej tako kakor se je zdelo njemu dobro, ne da bi vpošteval naselbino kot celoto. G. Kmet iz Clevelanda je Andrejevih misli, kar se tiče sodelovanja s slovenskim zadružništvom v domovini. Oba sta zato, da se ne sodeluje, kajti čemu podpirati kapitaliste in kapitalistične banke . . . '? Je smešno, ko človek posluša take argumente, a kaj se hoče! Andrew in g. Kmet svoje novce najbrž ne nalagata pri kapitalistih, in za delavstvo sta gotovo toliko navdušena, da mu pomagata na vse pretege. Ali ne? Andrew pravi, da je najboljši socialist, in to ni nova fraza. Torej je na vsak način on v pravem. Pod vodstvom A. Kristana so nastale v Sloveniji zadruge, ki so vzor ustanove, in ki pomagajo tisočerim družinam delavcev. Mi pa smo tako majhni, da ga blatimo, zato da ne vidimo mlake, v kateri gazi naše javno življenje. Gospodarski veščak kakor je A. K., ta pri nas ne šteje. Ampak če ga prodajaš, če ga prodaš cele kare, če delaš denar kakor pač moreš, to je pa allright in delavstvu nadvse koristno. Ce bi imeli samo take kritike, ki podirajo — kaj bi imeli na svetu? Mar niso za napredek človeštva veliko bolj potrebni razni delavski veščaki, kulturni in drugi delavci, kakor pa "kritikanti" in "politikan-ti", ki samo gledajo kako bodo konstruktivnim delavcem metali polena pod noge? Anion Vičič, poznavalec razmer na obeh straneh. KAMPANJSKI SHOD V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU V CLEVELANDU. CLEVELAND, O. — Socialistična stranka mesta Cleveland priredi v petek 4. novembra ob 8. zvečer v Slovenskem narodnem domu kampanjski shod, na katerem bosta govorila John C. Willert, Anton Garden in drugi. Slovenski in drugi delavci ter delavke, pridite na ta shod v čim večjem številu, in agitirajte med ljudstvom, da se ga udeleži. Kandidat za aldermana v tretjem okraju je Anton Garden. Ako smo zato, da nas bo v mestni zbornici zastopal človek, ki je delavec za delavce, bomo glasovali zanj in storili vse, da pridobime še tiste, ki so ali brezbrižni, ali pa mislijo, da socialist, neglede kako je sposoben, nima priložnosti za izvolitev. Proč s takim mišljenjem, in začnimo verovati sami v sebe. Šele potem bomo znali poslati v zbornice take večine, ki bodo delale za ljudstvo in njegovo blagostanje. Naprej v agitaciji! Ne izgovarjajmo se na brezbrižnost drugih, ampak pokažimo jim, da znamo biti aktivni, pa bodo potem tudi oni. Zapomnite si: shod naše stranke se vrši v petek 4. novembra ob 8. zvečer v S. N. D. Kampanjski odbor. SHOD V CHICAGU V SPOMIN PRVE OBLET-NICE SMRTI E. V. DEBSA DOBRO USPEL. CHICAGO, ILL. — Shoda, ki se je vršil dne 20. oktobra v Douglas Park avditoriju, na dan prve obletnice smrti E. V. Debsa, se je udeležilo nad 400 oseb. Predsedoval je Geo. R. Kirkpatriek, ki je v uvodnem govoru dejal, da smo se zbrali skupaj z namenom, da počastimo spomin velikega Eugene V. Debsa, ki je umrl pred letom dni, a je še vedno med nami in ostane. Pevski zbor "Sava" je nato zapel "Marseljezo", katero so poslušali stoje, in potem slovensko "Nazaj v planinski raj". Obe sta bili dobro izvajani, in aplavz je bil ogromen. Govorili so Sam Levin od Amalgamated Clothing Workers unije. W. H. Henry, tajnik soc. stranke, W. R. Snow, tajnik okrajne organizacije S. P., Frank J. Buchanan, ki je predstavljal Chicago Federation of Labor, Chas. Pogorelec, tajnik J. S. Z. in M. J. King, u-rednik "American Appeala". Za pokritje stroškov shoda se je nabralo $56, in prodane je bilo precej literature, posebno Debsove knjige Walls and Bars". Shod je napravil dober vtis, kajti videlo se je, kako globoko je zapisano Debsovo ime v srcih zavednih delavcev in delavk. Petdeset let je sejal, in ne