I I I Ureja uredniški I odbor — Glavni I in odg. urednik ■ Dušan Rebolj — ■ tel. 20-71, lok. I 251 — Tisk in ■ klišeji CP »Go- renjski tisk< mmm jlllif GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEV1H IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, SOBOTA, 20. MARCA 1965 LETO IV. 4. ŠTEVILKA Pogoje za skrajšani delovni čas smo lani izpolnili, saj smo svoj čisti dohodek za vloženo delo povečali za 32 odstotkov T S • Leto 1964 je že za nami. Pred tremi tedni je delavski svet podjetja potrdil zaključni račun za _ • lanskoletno delo in pri tem ugotovil tudi vrsto vzrokov, ki so vplivali na naše lanskoletne uspehe. • Ker vas ti prav gotovo zanimajo, objavljamo pregled, ki so nam ga pripravili v statistično-ana- • litski službi. Preteklo leto smo pričeli poslovati v skrajšanem delovnem času. Za prehod na to smo se pripravili s posebno študijo, ki je NAREDILI SMO 11.048 TON IZDELKOV kov, kjer smo imeli še vedno precej širok sortiment izdelkov. Dinamika proizvodnje po me-Proizvodni plan za leto 1964, ki seoih kaže občuten porast v dru- zajela,^ vrsto ukrepov, katerih je v primerjavi z obsegom proiz- gem polletju, ko smo pričeli po- uresničitev je prehod na 42-urni vodnje v letu 1963 predvideval delovni ^ teden tudi utemeljevala, povečanje proizvodnje za 14 od-Skrajšani delovni čas smo orga- stotkov, smo v celoti izpolnili, nizirali s posebnim delovnim ko- Naredili smo 11 tisoč 48 ton iz-ledarjem. Prosti delovni dnevi so delkov Vendar pa dinamika po bili porazdeljeni tako, da je bil posameznih izdelkih ni bila taikš- pri tem zagotovljen kar se da na, kot smo jo predvideli s pla- enakomeren znesek razpoložljivih nom Plan smo izpolnili predvsem delovnih dm po posameznih me- zaradi močnega pl>rasta proizvod. secih. Od 366 koledarskih dni je „• , w . , odpadlo 52 dni na nedelje, 8 dni "Je avtomobilskih plaščev m ker na državne praznike in 37 dni na “ Prevali uvajati v preproste sobote. Za proizvodnjo pa ^ s. da ve.llke seTlje . , , . , , , J. istih izdelkov ter p n tem vzt ranam je tako ostalo se 269 dm. . .. . , jati pn malih serijah le tam, kjer Zaradi pomanjkanja naravne- je bilo to še nujno potrebno (Nadaljevanje na 2. strani) v februarju zaradi pomanikania kavčuka samo po 40 ton izdelkov na dan • Na voljo imamo že podatke o proizvodnji v minulem mesecu • februarju. Ker nam je primanjkovalo kavčuka in ker smo delali ® zato samo devetnajst delovni dni, smo naredili namesto plani- • ranih 920.924 kilogramov le 762.310 kilogramov izdelkov. S tem • smo operativni mesečni plan izpolnili komaj 82,8 odstotno. Tudi ® povprečna dnevna proizvodnja je bila temu primerno nižja — ® komaj 40 ton izdelkov na dan. To je eden izmed razvojnih prostorov, kjer se naši sodelavci ukvarjajo z izpopolnjevanjem tehnologije pri proizvodnji pnevmatik ra c ra l—I cu > d) •F> •H >co U > N •H % 14o loo dan v tednu Č P Na levem diagramu lahko vidi- Tu moramo spregovoriti še o ga kavčuka smo v minulem Zato v tem popolnoma še nismo mo' da smo bili v izvrševanju predlogih nekaterih sodelavcev, februarju samo delno izpol- uspeli — še posebej ne pri pro- dnevnega plana skoroda vseskozi k; so med 'pomanjkanjem kavču- nili svoje proizvodne obveze izvodnji cevi in prešanih izdel- Pod vrednostjo 100, zato tudi te- ^ prediagaii ,naj delali s po- mu primemo ntiko gibanje kri- lovičnimi zm0g]jivostmi in >>bolj vuije, ki ponazarja izvrševanje v . , , . , kumulativnega plana. Sredi me- P^3-51’ saimo a sc e a,<< seča je že kazalo, da se proizvod- Ker sodimo med .gumarska pod-nja nekoliko popravlja, iko smo jetja, ki se ponašajo z visoko ostali v tretjem tednu za en dan stopnjo produktivnosti, in ker brez dela, v poslednjem pa kar stremim() za racionalnim gospo- 23 va' darjenjem, takih načinov dela ne V posameznih delovnih tednih moreimo sprejeti. Ce delamo, po-smo dosegli naslednja dnevna , , , , povprečja proizvodnje v tonah: tem moraimo delati z vsemi svo- I. — 39,7 tone, II. — 40,2 tone, jimi zmogljivostmi, saj so stroški III. — 38,3 tone in IV. — 42,8 tone! za energijo in izdelavne čase v Torej precej pod planirano vred- vsakem primeru enako veliki! nostjo 46 ton izdelkov na dan?! Zato je upravni odbor sprejel na Zaradi takšnih izpadov smo 6o 40 2 o GIBANJE PROIZVODNJ V MESECU FEBRUARJ E U -- 4 O L > \ s \ I \ 7 v pl Z- an v =: -OC Z \ J \ / \ / \ / \ \ S, n /1 \ /• -N —, v -j V. \/ i n r \ / C > \ / •H ra L D V § \ ~7 \ imeli tudi precejšnjp škodo. Za eni svojih poslednjih sej tudi 1 5 delovni dan. lo 15 Trije delegati za V. kongres ZKS iz našega podjetja V Ljubljani se je pričel v sredo V. kongres Zveze komunistov Slovenije. Obdobje med 23. junijem 1959, ko je bil IV. kongres, in med 77. marcem 1965 predstavlja precejšnjo spremembo v družbeno-konomski strukturi Slovenije. Te spremembe so že v preteklosti in bodo tudi v prihodnje dajale nove razsežnosti družbeno-političnim in idejnim procesom. V minulem obdobju se je pomembno spremenila udeležba proizvajalcev pri krepitvi družbenega standarda. Po ključu, ki ga je določil CK ZKS za udeležbo na kongresu, je določeno za kranjsko komuno 23 delegatov. Pred kratkim je bila tudi občinska konferenca Zveze komunistov, kjer so dokončno izvolili delegate, med njimi tudi iz našega kolektiva. Ti so Janez Beravs, rojen 1923 — diplomiran inženir, direktor podjetja; Ivan Pintar, rojen 1915 — strojni ključavničar, delovodja za remont in montažo v mehanični delavnici I; Janez Tolar, rojen 1937 — poklicni kovač, strugar v mehanični delavnici II. Kot gost pa se kongresa udeležuje tudi predsednik našega delavskega sveta Jože Kužnik. MIODRAG MILIVOJEVIČ vsak dan zastoja v proizvodnji, sklop, da ustavimo proizvodnjo v ko zaradi pomanjkanja kavčuka petek, 26. februarja zaradi praz-nismo delali, smo utrpeli več kot n ih skladišč naravnega kavčuka 10 milij-onov dinarjev izgube na tolliko časa> da dobimo vsaj čistem dohodku. Ker v februarju “ 1 . in januarju nismo delali skupno ^0 ton te prepotrebne surovine, že poldrag teden, se je škoda po- Med ustavitvami proizvodnje in večala v precejšnje vrednosti. nekajkratnimi zagoni, ko smo dobili po nekaj desetin ton kavčuka, smo imeli ogromno škarta in manjvrednih izdelkov, poraba energije pa je poskočila celo nad Sorazmerno kratko obdobje nas loči od zadnje letne konference vrednosti, ki jih dosegamo pri Zveze komunistov, čas, ko je potekala letna konferenca, spremlja nemoteni proizvodnji, vzdušje pokongresne razprave in vrsta problemov, ki jim je že kongres deloma postavil jasne rešitve. Drugi moment, ki ga je pri tem treba upoštevati, pa je konec koledarskega leta in istočasno tudi obračun dela za leto dni nazaj. Razmišljanja po letni konferenci tovarniške organizacije ZKS V aprilu moramo narediti 1146 ton izdelkov Pred zaključkom redakcije še kratek pregled o gibanju proizvodnje v tem mesecu! Do vključno 14. marca ali v enajstih delovnih dnevih smo naredili 463 ton izdelkov ali po 42,2 tone na dan. S tem smo do takrat izpolnjevali mesečni kumulativni plan 99,45 odstotno. Zaloge surovin pa so bile naslednje v sredo, 77. marca: naravnega kavčuka 241 ton, sintetičnega kavčuka 326 ton, saj 109 ton, korda 42 ton in žice 52 ton. Zal zaradi časa nismo mogli pripraviti tudi klišeja, ki bi omogočil odtis diagrama o gibanju proizvodnje. Le-ta kaže namreč umirjanje in dviganje povprečno na dan narejenih količin. Če nam ne bo zmanjkalo ostalih surovin in za nemoteno proizvodnjo potrebnih materialov, potem bomo plan za ta mesec ne samo izpolnili, marveč tudi celo nekoliko presegli. Kakor veste, moramo v marcu narediti 973 ton izdelkov. (Nadaljevanje na 3. strani) Da boste podrobneje spoznali probleme naše enote I PREVLEKE VALJEV IN KOLES Vse to je vplivalo na kompleks- enem pa tudi nakazal nekatere no obravnavanje celotnega področja in problemov, ki zadevajo Zvezo komunistov. Problemi, ki jih je obravnavala konferenca, niso le problemi, ki bi jih morali reševati samo komunisti. To so vprašanja slehernega člana iko-lektiva, da se vključi v njihovo reševanje. Za reševanje vrste problemov, ki se pojavljajo v gospodarskem sistemu, so kompetentni v glavnem samoupravni organi. Zato je tudi odgovornost članov Zveze komunistov v samoupravnih organih toliko večja, saj morajo biti oni tisti, ki bodo dokončno uresničili politiko in stališča Zveze komunistov, seveda kot člani organov upravljanja, ne pa kot zunanji opazovalci ali kontrolorji. Glede na vrsto vprašanj, ki se pojavljajo v okviru utrjevanja in nadaljnjega izpopolnjevanja delavskega samoupravljanja, je tudi zadnja konferenca posvetila osnovno pozornost vlogi organizacije Zveze komunistov v pogojih 'samoupravljanja in istočasno idejni rasti komunistov. Referat je samokritično ocenil vlogo Zveze komunistov v d^nih pogojih, ob- smernice za bodoče delo. Prvi del referata obravnava osvajanje nove vloge in dalova-(Nadaljevanje na 2. strani) To je eden izmed posnetkov | Sindikalni pododbor ekonomske enote prevleke valjev in koles P nam je poslal prispevek, ki so ga njegovi člani pripravili v odgo-| vor na članek iz lanskoletne 19. številke našega lista z naslovom ) »Milijoni na dežju«. Pisec članka »Milijoni na dežju« enoti samo priučeni ali le s krat-precej dobro piše, ne ve pa za komi tečaji usposobljeni za delo letne konference tovarniške vse probleme ekonomske enote srih^V^^enoti imamcTpolorico organizacije ZKS v dvorani prevleke valjev. Tako na primei kvalificiranih sodelavcev ali ta-občinske skupščine Kranj ne drži, da so sodelavci v naši kih, ki so končali poklicno gumarsko šolo. Nekateri med njimi pa so pravi strokovnjaki svojega posla. Imamo pa tudi delavce brez kvalifikacije, so pa že več kot deset let v naši enoti in so se med tem že usposobili opravljati vsakršno delo pri nas. Menimo pa, da bi jim morali omogočiti posečanje primerno pripravljenega sistema izobraževanja, da si pridobijo tista teoretska znanja, ki so jim še nujno potrebna. Sindikalni pododbor naše enote je tudi razpravljal o nadaljnjem dviganju produktivnosti dela. Mnenja pa smo, da zaenkrat o vidnejših uspehih ne bo mogoče govoriti, saj so naši sedanji delovni prostori pretesni, pa tudi sama opremljenost je vse prej kot zadovoljiva! Predvsem bi potrebovali primerno električno dvi-(Nadaljevanj e na 3. strani) Razmišljanja po letni konferenci tovarniške organizacije ZKS (Nadaljevanje s 1. s tirani) dosegli, moramo predvsem vise- nje Zveze 'komunistov v pogojih finsko, ine pa aktivistično izpo-samoupravljamja. Kot sem že v Polniti sistem samoupravljanja, uvodu povedal, morajo Zveza "S področja samoupravljanja komunistov in nasploh vse druiž- 50 š® vedno razne nejasnosti, ne-beno-politične organizacije ne- razumevanja in tudi nasprotova-prestano analizirati dogajanja, nia- ^si našteti faktorji imajo razne pojave, ki se skrivajo za sv°j izvor v malomeščanski mi-piaščem samoupravljanja oziroma sektosti, konzervativizmu in biro-samoupravnega organa, se boriti bralskih težnjah. -To pa rodi reza razčiščevanje pojmov in od- vizionistične koncepcije glede sa-krivanje protislovij ter zagotav- tnoupra.vn.ega sistema. Vsi, ki Ijati uvajanje drugačnih, boljših tako mislijo, naj vzamejo na zna-in učinkovitejših metod dela in nJe- da je delovni človek osvojil odnosov do človeka. Da bomo to samoupravljanje kot metodo svojega osveščanja, kot pot, po ka-... . teri se bo zbliževalo fizično delo Po preselitvi proizvodnje v z umskim...« je ugotavljal ob novo halo za tehnične izdelke analiziranju pomanjkljivosti pri v obratu II na Gašteju, bo- vključevanju v delo in fonmira-mo^tudi proizvodnjo v obra- njLl stališč posameznikov — članov kolektiva v svojem referatu Ciril Habe. Iz tega lahko zaključimo, da so še vedno določena napačna pojmovanja in nerazumevanja pri osvajanju in uveljavljanju najboljše metode za sodelovanje vseh Kljub temu, da smo januarja delali manj delovnih dni kot v škodovalo. Boloval je 4 dni. državljanov pri upravljanju naše- mesecu decembru, je bilo precej več nezgod. Decembra so bile štiri S. P. iz mehanične delavnice II =a gospodarstva. Petnajstletne iz-nezgode, od katerih dve na poti v službo, januarja pa jih je bilo se je poškodoval 14.1. Z matič- ^msnje in tudi praksa so poka-devet, od katerih sta bili prav tako dve na poti. Vzrok posameznih n'-m ključem je pritrjeval vijake. L interesi ram hol^š^^tMnmdnr- tu I lahko temeljito izpopolnili in modernizirali V decembru štiri, v januarju pa kar devet nezgod pri delu, čeprav je bilo manj delovnih dni nezgod pa je razviden iz opisa. K. A. iz valjarne I se je pone- Med trčenjem dveh avtobusov ga roke. Boloval je 7 dni. srečni 17. 12. Med nakladanjem je zagnalo s sedeža v masprotnii praznih palet na ročni voziček „ , v D... . . , „ „ . __ , r. . . sedež. Pri tem pa je z obrazom udarca na "Sec^deTne6 roke" ^del v zeleno prečko nad sede- JlS „ . ^ . . ,, , , zainteresiran za boljše gospodar- Pri tem mu je ključ spodletel, jeilje ^ upravljanje z ustvarjeni-da si je poškodoval kazalec leve sredstvi, kar nam tudi ustava in statut zagotavljata, vendar pa je treba to dejansko omogočiti M. S. iz mehanične delavnice II ter dobiti pogoje za konkretno Boloval je 12 dni. žem. Dobil je poškodbo na no- na delo, ga je zaradi preozke ceste in statuta. Za zagotovitev teh po-zadel tovorni avtomobil in ga po- go jev pa niso poklicani samo J. J. iz pnevmatikanne II se je tranji sto'rni lica' Bol°vVal je 4 dni- škodoval. Nezgoda je bila na Ga- strogo ločeni proizvajalci - s tem ponesrečil 23.12. Ko je odpiral C. M. iz elektrotehnične delavni- štejskem klancu. Boloval je 9 dni. hoce™ reci delavci pri strojih kalup pri vulkamizaciji avtopla- ce II se je poškodoval 4. IjKo je ampak predvsem sodelavci z bolj- .uSn^^ se"m^je^e-ta'zarad^nestabhno- pot^dovafT^"^je'oamelčM n^rostEnjtin^Mra^je sti nagnili a, da je padel. Ponesre- hlačnico na boben 'konfekcijskega članov kolektiva z nižjo oziroma S. M. iz gumarskega instituta čenec je pri tem dobil poškodbe stroJa za tovorne avtoplašče, se nezadovoljivo strokovno in idejno se je ponesrečila 21. 12. Zaradi ^ desnem kolku Boloval ie mu ie z!omi-1 železni drog za na- izobrazbo. Zato je popolnoma ne-spolzike ceste je avto zdrsnil v ln , . ' ^ tikanje hlačnic ter ga udaril na pravilno včasih prepozno dostav- 10 dni. K. T. iz mehanične delavnice II obcestni jarek, pri čemer je dobila poškodbo na levi nogi. Bo-lovala je 3 dni. se je poškodoval 4. 1. Pni avtogen-Š.A. iz mehanične delavnice I skem rezanju mu je priletelo * je poškodoval 24. 12. Pii de- ti esno stran prsnega koša. Bolo- Uanje materialov za seje samoval je 3 dni upravnih organov, ker na ta način mehansko preprečimo spuščanje S. K. iz pmevmatikame I se je v poglobljeno razpravo o posa-poškodovala 29. 1. Ko je hotela mezndh vprašanjih. momaž?0ardoklal2so12bilfVaei?leVO °ko ŽareČe Že!eZO ™ ga p°- Za k°!df un^avLih^or™1 ^rtTsvnhmi štirje ključavničarji. Ko so sne- mali plošče z verižnim škripcem, je poškodovani pr j el z levo roko na vergo. Mezinec leve roke pa mu je prijelo in stisnilo med spodnje kolo in verigo škripca. Boloval je 20 dni. Z. V. iz mehamione delavnice I se je poškodoval 24. 12. Ko je šel domov na kosilo, mu je pri prečkanju ceste spodrsnilo. Padel je in si zlomil levo nogo. K. L. iz pnervmatikarne II se je poškodoval 4. 1. Med rezanjem gumenega traku iz vrtečega dvo-valja mu je odrinilo nastavljene nože. Med tem, ko jih je izravnaval, se je uščipnil v mezinec desne roke. K. J. iz tehničnih izdelkov se je poškodoval 4. 1. Poškodovani je premaknU prestavo, da bi preprečil pogon stroja. Pri tem pa se je uščipnil v mezinec desne roke. J. V. iz splošnih služb se je ponesrečil 4.1., in sicer na poti. Z zamudo smo prejeli tole fotografijo z občnega zbora naše sindikalne podružnice konec lanskega leta naviti svitek, se je le-ta še vrtel, upravnih organov pred svojimi zato ji je med valje potegnilo vollvc; ut prišla do izraza. O tem J J o o t c. r^rPtrcit vtz/il n ci c n i e* et o.l desno roko in jo v zapestju zlomilo. RUDI NADIŽAVEC je referat zavzel naslednje stališče: »Člani samoupravnih organov bodo morali pojasnjevati stališča, ki so jih zastopali na delavskem svetu. Člani upravnega odbora pa bodo pojasnjevali stališče pred delavskim svetom. Člani kolektiva, ki smo jih izvolili v samoupravne organe, imajo večje dolžnosti, da spoznavajo in spremljajo življenje podjetja, da dajejo odgovore svojim volivcem po ekonomskih enotah ...« To pomeni, da bomo prišli enkrat do tega, da bo o nekem vprašanju odločal res ves kolektiv, ne pa peščica ljudi, ki je izvoljena v samoupravni organ. Kljub temu, da smo volivci zaupali izvoljenemu članu, da nastopa v našem imenu, se z dosedanjo prakso oddaljujemo od neposrednega samoupravljanja. Z razpravami članov kolektiva pred in po zasedanjih organov upravljanja bomo dosegli prenašanje misli in zahtev volivcev in se bomo približali določil v praksi. S tem se bomo tudi otresli vsakodnevnih očitkov Konkretnemu izvajanju ustavnih med člani Kolektiva, ces, »sprejeti so«, »odločni so« in tako dalje. To pomeni, da moramo enkrat priti na čisto: za vse, kar je sprejeto, smo odgovorni mi vsi in zato tudi zahtevajmo in odločajmo neposredno pri vseh zadevan, V drugem delu reterata pa je predvsem govora o idejni rasti Komunistov kot pogoju za aktivno delovanje in izpopolnjevanje samoupravljanja. Ce hočemo torej aktivno delovati in postavljati smer nadaljnjemu razvoju, se moramo v prvi vrsti individualno izpopomjevati. Pri tem izpopolnjevanju pa se ne smemo naslanjati le na posamezne seminarje in tečaje ter politične šole, ampak moramo skrbeti za individualno usposabljanje in vključevanje posameznika v zavestno vplivanje na nadaljnji razvoj. Gre za osvajanje nove vloge in metode delovanja članov Zveze komunistov in organizacije kot celote, kar pomeni, da se komunist idejno izpopolnjuje in da je tudi v tem smislu družbeno aktiven. Kdor Pa tega ne dojema, se s tem pa-sivira. Ne vidi izhoda, ker smatra, da organizacija Zveze komunistov nima več nobene vloge, ker ne daje konkretnih direktiv. »S tem zapade v kritikarstvo in postane hiter plen negativnih vplivov ter raznih anarholiberalistič-nih teženj v našem razvoju,« je naglašeno v referatu. Kar se tiče odgovornosti posameznega člana Zveze komunistov je potrebno posvetiti več pozornosti na področju izvrševanja posameznih sklepov in .podrejanja ter tolmačenja sklepov večine. Osnovna organizacija Zveze komunistov naj spremlja delo vsakega posameznika in ga pravočasno opozarja na napake ter mu istočasno pomaga k boljšemu in učinkovitejšemu delu. Praksa je pokazala, da je z enotnim nastopom zagotovljen tudi uspeh! Po referatu je sledila burna razprava, ki je,prav tako nakazala vrsto vprašanj, ki jih bo morala v bodoče obravnavati Zveza komunistov. Če analiziramo posamezne razprave, pridemo do zaključka, da so komunisti predvsem poudarili pomen izobraževanja članov kolektiva in organizacijsko kadrovske krepitve naših vrst. Za povečanje produktivnosti in družbenega standarda je potrebno v prvii vrsti osvobajanje fizičnega dela, nadomeščanje tega z umskim delom, z boljšimi tehnološkimi postopki in avtomatizacijo. Vse to je vezano na stalno dviganje strokovne ravni kolektiva in zato moramo na področju izobraževanja še marsikaj narediti. Kar zadeva kadrovsko vprašanje, pa je treba na področju pridobivanja novega kadra v vrste Zveze komunistov za nekatera dela v naši tovarni to takoj rešiti. Poleg teh vprašanj so v razpravi še govorili o vrednotenju dela, delitvi dohodka po vloženem delu, proizvodnih problemih, delovni disciplini, raziskovalnem delu itd. Iz vsega tega sledi, da je naloga nas vseh, do prihodnje konference uresničiti in uspešno rešiti vsa nakazana vprašanj a. MIODRAG MILIVOJEVIC Pogoje za skrajšani delovni cas smo lani izpolnili, saj smo svoj čisti dohodek povečali za 32 odstotkov (Nadaljevanje s 1. strani) stopoma uvajati tehnološke spremembe. Nemoteno proizvodnjo so ovirali zunanji činitelji, zaradi česar plana nismo še bolj presegli. V prvem tromesečju lanskega leta nam je oviralo proizvodnjo pomanjkanje električne energije, v zadnjem tromesečju pa je dosegla oskrba s surovinami že kritično točko. Zato smo konec leta mesečne operativne obveze izpolnjevali bolj na osnovi razpoložljivih surovin kot pa potreb trga in obsega naših proizvodnih zmogljivosti. Seveda je razumljivo, če so se konec leta ekonomski rezultati poslovanja nekoliko o »slabšali oziroma bili manj ugodni kot smo pričakovali. Med ekonomskimi enotami je dosegla naj večji porast v primerjavi z letom 1963 konfekcija Vrh- nika. Tej pa sledita pnevmatikar-na II in stiskama, nato pa še premazovalnica, rotacijske preše in prevleke valjev. Seveda pa prikazovanje porasta proizvodnje ni najbolj objektiven način primerjanja uspehov posameznih ekonomskih enot. Bolj objektiven kazalec uspeha ekonomskih enot je njihova dosežena ponderirana proizvodnja, ki je večja tam, kjer je bila izbira izdelkov taka, da je njihova proizvodnja zahtevala veh ko vloženega dela, količinska proizvodnja pa se ni povečala! V taki primerjavi pa je dosegla največji uspeh pnevmatikama II, dočim konfekcija Vrhnika in stiskama skoraj za polovico zaostajata! Glede na takšno dinamiko proizvodnje se je nekoliko tudi spremenil odnos podjetja do gumar- ske panoge v Jugoslaviji. Povečala se je naša udeležba v proizvodnji avtomobilskih plaščev, padla pa je udeležba našega podjetja v proizvodnji ostalih tehničnih izdelkov. Skupna gumarska proizvodnja se je lani v Jugoslaviji namreč povečala za 25 odstotkov, pri nas v »Savi« pa za 14,5 odstotka. To pa pomeni, da se je naša udeležba v skupni jugoslovanski proizvodnji nekoliko zmanjšala! Sonthnent ali izbira izdelkov v naši proizvodnji se je lani v primerjavi z letom 1963 precej spremenila. Iz podatkov o porastu proizvodnje lahko sklepamo, da se je lani povečala predvsem proizvodnja tistih izdelkov, ki zahtevajo večjo stopnjo obdelave in v katere se vgrajuje dražje surovine. DOMAČA PRODAJA Svoje izdelke prodajamo na domačem trgu, z izvozom ali pa jih porabimo tudi sami... Prodaja na domačem trgu je po dinamiki nekoliko zaostala za samo proizvodnjo, saj se je povečala le za okrog 6 odstotkov in je pogojena s prodajo na zunanjem trgu in s porastom zalog izdelkov. V preteklem letu pa so se občutno tudi povečale ugodnosti, ki jih dajemo kupcem za večje nakupe. Skupni znesek priznanih rabatov se je povečal za 70,9 odstoitka ali za okrog 230 milijonov dinarjev'. Tak porast opravičuje spremenjena prodajna politika do kupcev prve opreme v avtomobilski industriji in do trgovske mreže. Poleg tega pa je 'tudi njihova udeležba v domači prodaji porastia. IZVOZILI SMO ZA 1,178.748 DOLARJEV IZDELKOV Od skupne bruto prodaje je odpadlo na prodajo doma, to je na domačem trgu 87,5 odstotkov in na izvoz 12,5 odstotka. To razmerje je bilo ma primer leta 1963 94,1%: 5,9 %! Tako spremenjena struktura kaže na precej povečan izvoz in utemeljuje tako nizek porast domače prodaje. Udeležba prodaje v lastnih trgovinah je poskočila od 11,1 odstotka v letu 1963 na 15,7 odstotka v lanskem letu. To kaže, da se naše težnje še nadalje pospeševati lastno trgovsko mrežo, uresničujejo! To je povsem utemeljeno, saj je prav na trgovsko mrežo odpadlo lani 89 milijonov dinarjev več rabatov, kot bi sicer ob nespremenjeni strukturi in ob istih rabatnih stopnjah. Zal pa se težnja, da bi povečali prodajo v ostalih področjih Jugoslavije, ni uresničila, saj se je udeležba Slovenije kot prodajnega področja lani še celo nekoliko povečala. V lanskem letu smo izvozili za 1,178.748 dolarjev svojih izdelkov ali za 132 odstotkov več kot v letu 1963. Trgovali smo s 17 državami, saj smo uspeli vključiti med svoje odjemalce šest novih držav. Tako smo doslej izvozili (Nadaljevanje na 3. strani) Zakaj še izbruhnil v prevleki valjev 17. februarja požar? V sredo, 17. februarja zjutraj je prišlo pri stroju za konfekcijo koles v prevleki valjev do požara. Kakor je ugotovila komisija, je bila vzrok statična elektrika. Kljub temu, da nosijo delavke, zaposlene pri konfekciji valjev in koles, kot zaščitna sredstva obutev z usnjenimi podplati, skozi katere se odvaja statična elektrika iz človeka v tla, je bila navedenega dne na izmed delavk pri premazovanju gumene plošče z bencinom še vedno delno statično naelektrena. Ko je hotela zagnati stroj za likanje koles, je preskočila iskra z njene roke na stikalo stroja, katero je bilo dobro ozemljeno. Ker pa si je nekaj minut prej z bencinom omočila rokav halje, je vnela rokav in bencinske hlape nad premazano gumeno ploščo. Izbruhnil je požar, ki se je razširil nad bližnjo okolico. Sodelavka Angela Marn je po izjavi obratnega zdravnika dr. Žabkarja dobila opekline druge stopnje. Zahvaljujoč hitri intervenciji sodelavcev v prevlekah valjev in valjarni so ogenj takoj pogasili. S tem so preprečili, da ni nastala katastrofalna škoda, kot se nam je to zgodilo pred nekaj leti v obratu I. Škode je za okrog pol milijona dinarjev. Opisani požar je še eno opozorilo, da moramo z vnetljivimi tekočinami ravnati previdno, da jih ne smemo razlivati, da moramo imeti največ enodnevne zaloge na delovnem mestu itd. Vedeti moramo, da se pojavljajo hlapi vnetljivih tekočin v različnih koncentracijah in da se lahko vnamejo že ob nastanku najmanjše iskre zaradi statične elektrike. To potrjuje prav opisan primer! Eksplozijski vžig pa je mogoč tudi pri volumskem razmerju 4,5 do 5,0 odstotka hlapov v ozračju. Zato pozivamo vse sodelavce, ki imajo opravka z lahkovnetljivimi snovmi, da jih previdno uporabljajo ter da posode po končanem delu shranjujejo v zaboje, ki smo jih lansko leto tialašč zato nabavili in so v vsaki ekonomski enoti. Ob tej priliki tudi pozivamo kolektiv, da se redno in vestno udeležujejo demonstracij, ki jih organizira naš poklicni gasilec. S tem se bo vsakdo usposobil za gašenje požarov, da bo lahko, če bo potrebno, hitro in uspešno interveniral, kot je bil to primer v prevleki valjev. Da boste podrobneje spoznali probleme ¥ naši enoti l prevleke valjev in koles | (Nadaljevanje s 1. strani) galo, saj smo lani na primer prevzeli najrazličnejših valjev in koles od 1300 strank. Potrebujemo pa tudi primerno skladišče za kolesa, bandaže, posode in za kalupe. Kalupov imamo več kot 60 in ker nimamo prostora, ležijo raztreseni po valjarni, pnevmatikami in kdove kje še vse. Iz leta v leto prihaja v našo enoto več težkih valjev in kotlov, težkih včasih tudi do 12 ton, imamo pa le dvigalo za dviganje do pat ton težkih bremen. Pisec omenjenega prispevka navaja, da bomo dobili nove prostore v hali za tehnične izdelke, prav nič pa še ne varno, kdaj bo to. Tudi še ne vemo, kdaj bomo prišli do boljših strojev za naše potrebe. Kar pa se tiče našega dela na prostem, moramo povedati, da posod na prostem doslej še nismo konfekcionirali, res pa je, V aprilu moramo narediti 1146 ton izdelkov (Nadaljevanje s 1. strani) Glede na dosedanje podatke pa pričakujemo nekoliko večjo proizvodnjo ter s tem vsaj do neke mere izboljšanje naših dosedanjih proizvodnih uspehov. Kaj pa izgledu za proizvodnjo v mesecu aprilu, boste vprašalil Po dostopnih podatkih kaže, da bomo imeli vse osnovne surovine in da bomo lahko delali nemoteno. Zato je predlagala služba za organizacijo proizvodnje upravnemu odboru, naj bi bil naš plan v aprilu 1.146 ton iz- Bi me tudi vi pustili praznih rok? S Sodelavec Miro Hribljan iz ekonomske enote premazovalnica nam • je pred nedavnim prinesel prispevek, v katerem je opisal pri- • petijaj konec lanskega leta, ko naj bi mu s tovornjakom podjetja ® prepeljali iz Preddvora v Kranj deske za hišo, ki si jo gradi. ® Njegov prispevek v celoti objavljamo! Sam si gradim stanovanjsko hišico in priznati moram, da sem pri tem precej odvisen od prevoznih uslug naše transportne službe. Tudi konec lanskega leta sem potreboval takšno pomoč, ko sem uspel dobiti pri podjetju LIK KRANJ kubični meter desk četrte kvalitete za mal denar. Šel sem do vodje transporta Martina Bajžlja. V skladu z obstoječimi predpisi podjetja mi je bil pripravljen pomagati. Opomnil pa me je, da lahko dobim tovornjak za prevoz lesa šele po dopoldanski izmeni. V kranjskem obratu podjetja LIK so mi šli toliko na roko, da so se pogovorili s svojim od- govornim sodelavcem obrata v Preddvoru, kako bom lahko s polirjem do 14. ure določenega dne izbral les in ga znosil na primeren kraj, kjer bi ga bilo mogoče takoj naložiti na tovornjak. Dobre volje sem se pogovoril potem z našim Martinom, da dobim 7. decembra po 14. uri tovornjak, ki bo pripeljal pred obrat LIK v Preddvor in mi odpeljal deske v Kranj. Z vodjo naše enote tovarišem Juvanom pa sem se dogovoril še za poslednji dan rednega letnega dopusta za lansko leto, saj nisem hotel, da bi izostajal z dela. V ponedeljek, 7. decembra, sem se zjutraj še enkrat oglasil v pisarni transporta. Tamkajšnja tovarišica mi je zagotovila, da je za prevoz urejeno, res pa je, da se ponovno o uri nisva nič zmenila. Držal sem se pač besede tovariša Martina, češ da dobim tovornjak po 14. uri. V prepričanju, da je vse urejeno, sem šel domov in kasneje prišel v Preddvor nekaj minut po 13. uri. Polir v pisarni me je vprašal, če se mi za les mudi. Odvrnil sem mu, da ne tako zelo, ker bo tovornjak pripeljal po 14. uri. Polirju je to godilo, ker je imel opravka z nekaj strankami, sam pa sem se zapletel v razgovor z nekaj delavci. Sredi razgovora pa sem presenečeno osupnil. Naš šofer Marjan Švigelj je pripeljal, in to precej pred drugo in skozi okno vozečega tovornjaka zaklical: »Kje imaš les?« Odgovoril sem mu, naj počaka nekaj minut, ker ga moram še prevzeti, pa ni več poslušal. Zaobrnil je avto in odpeljal proti Kranju. Odšel je brez mojega lesa, čeprav sem se presneto trudil, da sem ga dobil. Ni me hotel niti poslušati. . .1 Kaj mislite, tovariši, ali bi tudi vi storili tako, če bi bili v njegovi koži? Bi me tudi vi pustili praznih rok po vsem trudu, ki je bil zaman? Prepričan sem, da ne! MIRO HRIBLJAN da smo' jih na prostem vulkanizi-ral. če pa ne bomo dobili večjih in boljših delovnih prostorov, se zna zgoditi, da bomo res primorani tudi konfekcionirali kar zunaj! Toliko v vednost in dopolnitev že omenjenega prispevka! SINDIKALNI PODODBOR V PREVLEKAH VALJEV Tem vulkanizacijskzm strojem v obrtau II se bodo po izgradnji enega dela nove pnevmatikarne pridružili dru-▼ gi, modernejši delkov. Ker bomo delali takrat 26 dni in zato tudi v sobotah, pomeni to, da bomo morali narediti na dan povprečno po 44,6 tone izdelkov. Morda ste se začudili ob informaciji, da bomo delali tudi v sobotah? Da, glede na izpade v januarju, februarju in marcu, ko smo utrpeli stomilijonsko škodo, se moramo zaenkrat prostim sobotam odreči in izrabili vse možnosti, da izgube in škodo popravimo, kar na možnosti dopuščajo! DUŠAN REBOLJ (Nadaljevanje z 2. strani) svoje izdelke že v 26 držav. Doslej je bila Poljska naš naj večji kupec, lani pa sta se tej pridružili še Kuba in Madžarska. Delež držav, v katere smo lani izvozili svoje izdelke, se je v primerjavi z letom 1963 povečal od 15 na 31 odstotkov. Poleg avtomobilskih plaščev smo uspeli lani povečati izvoz velopnevmatike in termo-forjev, kot nov izvozni izdelek pa so se uveljavile tudi cevi, tesnila za vkuhavanje sadja, vrelne kapice ter transportni trakovi. V strukturi skupne prodaje se je lani izvoz povečal od 5,1 odstotka v letu 1963 na 11,6 odstotka. Zato pa sc je naš finančni učinek manj povečal, kot bi se, če bi bili prodali vse narejene izdelke doma. Zaradi povečanega izvoza smo lani izgubili okrog 320 milijonov dinarjev celotnega dohodka! Izguba na skladih pa bi bila še za 60 milijonov -dinarjev večja, če se ne bi sredi lanskega leta povečalo premiranje izvoza. Vredinost izvoženega dolarja se je namreč povečala od 900 na 975 dinarjev za izvoz v vzhodne države in od 900 na 1050 dinarjev za izvoz v zapadne države oziroma države s konvertibilno valuto. Tako smo uspeli lani s svojim sort-imentom in obstoječo strukturo izvoza doseči take izvozne cene, ki skupno pokrivajo plansko lastno ceno izvoženega blaga. K dokaj ugodni skupni rentabilnosti celotnega izvoza pa je največ prispeval izvoz pnevmatike v vzhodna področja in na Kubo. Najmanj rentabilen pa je bil izvoz tehničnih izdelkov v dežele s konvertibilno valuto. Gumarska industrija je izvozila v lanskem letu vsega skupaj za 533 milijonov deviznih dinarjev svojih izdelkov. Od tega je odpadlo na naše po-djetje za 302 milijona izvoženih izdelkov ali kar 56,7 odstotka! Skupna prodaja izdelkov našega • podjetja se je v primerjavi z letom 1963 lani povečala za 9,7 odstotka. Če bi prodajali oziroma poslovali v enakili odnosih kot smo v letu 1963 in ohranili enako strukturo prodaje, bi bila lahko za 470 milijonov dinarjev večja. Seveda pa bi bil vzporedno s tem večji tudi prometni -davek; povečali bi se prodajni stroški, zaradi česar ne bi dosegli tako velikega porasta izvoza. To pa bi pomenilo, da ne bi bili itako upravičeni zahtevati za naše potrebe redno preskrbo z uvoženim reprodukcijskim materialom ter ne bi mogli tako gotovo prodajati svojih izdelkov v tujini letos in v prihodnjih letih. Lani so se močno povečali tudi izredni dohodki, in to kar za 92,8 odstotka ali za lll4 milijonov dinarjev na račun zamudnih obresti in obresti na račun' kreditiranja kupcev, zaradi česar smo dobili 54 milijonov dinarjev več kot v letu 1963. Izkoristili smo tudi za dobre 4 -milijone dinarjev več kasaskootov, ki nam jih dajejo naši dobavitelji ob pravočasni poravnavi faktur. Zato se je lani naš brutodohodek povečal za 8,2 odstotka in je znašal 13 milijard 400 milijonov 741 tisoč di-1 narjev. NAŠ PROIZVODNI PROCES MED NAJBOLJ UTESNJENIMI Rekli smo že, da povečanje proizvodnje ne izhaja iz -povečanih zmogljivo-siti. Pa poglejmo, če je to res! Osnovna sredstva smo lani povečali za 20,8 odstotka. Gre pa pri tem v glavnem za nedokončane investicije v novi hali za tehnične izdelke. V lanskem latu nabavljena in že v proizvodnjo vključena osnovna sredstva pa so: BOM preša, brizgalni stroj, dva valjčna transporterja, reduktor za varjenje, hladilne banje, dva konfekcijska bobna. Torej kakih bistvenih novih zmogljivosti lani ni bilo! Primerjava z ostalimi jugoslovanskimi gumarskimi podjetji pove, da je naš proizvodni proces glede na sedanje delovne prostore najbolj utesnjen. Stopnja uporabnosti aktivnih osnovnih sredstev je sicer padla na 40,8 odstotka, vendar zaradi povečane stopnje amortizacije v zadnjem letu. Pri -tem naj poudarimo, da ima tako nizko uporabno vrednost le še tovarna »Rekord« v Rakovici! Konec lanskega leta smo imeli v odplačilu 84 milijonov dinarjev kreditov, v črpanju pa sta bila kredita za tehnično halo in novo pnevma tikamo, ki sta znašala konec lanskega leta 1 milijardo 167 milijonov dinarjev. KAJ PA OBRATNA SREDSTVA? Povečan obseg proizvodnje je zahteval tudi porast obratnih sredstev. Za okrog 420 milijonov dinarjev večje naložbe so se porazdelile največ na zaloge surovin, nedovršene proizvodnje in denarna sredstva na žiro računu. Tuji viri obratnih sredstev — krediti — pa so se zaradi odplačanih anuitet zmanjšali za okrog 150 milijonov dinarjev. Zato smo morali -to zmanjšanje in istočasni porast naložb pokriti iz lastnih virov — večja udeležba poslovne- ga sklada in v spremenjenih kreditnih odnosih do ostalih poslovnih enot. Kreditiranje smo namreč znižali ostalim gospodarskim organizacijam kar za 900 milijonov -dinarjev! Na zaloge surovin o-dpade kar 21 odstotkov celotnih obratnih sredstev. Tak porast nastaja zlasti pri drobnem inventarju in pomožnem materialu v mehaničnih delavnicah, kjer se je vsaka od obeh postavk povečala za 130 milijonov dinarjev! Precejšnje pa so še zaloge doimačega tekstila, goriv in maziv ter pisarniškega materiala. Po devetmesečnih podatkih iz primerjalnih analiz za lansko leto, ki veljajo za vsa gumarska podjetja pri nas, je razvidno, da je pri nas še mogoče znižati zlasti vrednost zalog surovin in nedovršene proizvodnje ter s tem sprostiti del vezanih obratnih sredstev in znižati stroške, ki jih -prekomerne zaloge povečujejo. Skupno obračanje obratnih sredstev se je prav zaradi porasta zalog surovin i-n nedokončane proizvodnje precej poslabšalo. Celotni proizvodni proces od nabave surovin do plačila pro-danih izdelkov se je končal lani šele v 106 dneh, dočim se je končal leta 1963 v 97 dneh! (Nadaljevanje na 4. strani) Pogoje za skrajšani delovni čas smo lani izpolnili, saj smo svoj čisti dohodek povečali za 32 odstotkov IZ UVOZA KAR 63 ODST. SUROVIN Od skupne porabe surovin v lanskem letu, je odpadlo na uvožene 63 odstotka. Poraba sintetičnega kavčuka se je v primerjavi z letom 1963 povečala za padel delež manjvrednih izdelkov, to je kvalitete I. b — kar za 25,8 odstotka. Tako smo naredili lani za 378 ton šlkarta — to je odpadek, iztis in izbrus, kar se ra-poslovanju in zaradi velikega na- zllmljiwo poveča s povečanjem 2 odstoka. Povečale pa so se tudi razpoložljivi znesek surovinam, saj so bik lam ravnega odtoka. NADURE V NEVARNEM PORASTU Zaradi prehoda na skrajšani delovni čas se je tudi zmanjšal delovnih ur na zaposlenega, izkoristek razpo- razdrobljenega sortimenta. Kljub temu pa smo v primerjavi z letom 1963 naredili kar za 6,2 tone manj škarta. KAJ PA PRODUKTIVNOST DELA? Produktivnost dela, računana s primerjavo doseženih norma ur se na Aktivno uro se je povečala za za 126 milijonov dinarjev večji j^Ttom kboIjšaT Lani je bilo 13/8 ®dst.<>t^a: Po8°[^ Prehod -- 1~J- ------- * J ' J rl skrajšam delovni cas smo torej več kot izpolnili in naredili celo 89 ton izdelkov več. Poslovni stro-brez osebnih dohodkov so bili, če upoštevamo spremembe v sort im,en tu proizvodnje in v amortizacijski stopnji, 753.000 dinarjev za eno tono izdelkov, zaradi česar smo povečali ekonomičnost po- čene zaradi tega materialni stroški kar iožljivega™delwnegT čas^ za 126 milijonov dinarjev večji je s tem j^oijSaj Lani kot v letu 1963. Zanimivo pa je, občutno manj izostankov z da so se pri tem cene surovinam in tudi več efektivnega dela. na zunanjem trgu celo mižale, zal prev€Č se je lani p0večaio ... pa neugodna devizna situacija m režijsko in zlasti nadurno delo. £m dovoljevala povečati uvoz Na do- Režijsko deIo se je vovečalo na h''’ macem trgu pa se pojavljajo po- rag,^ novjir sodelavcev v stro-eg neredne m glede kvalitete kri- službah; porast pa smo ticne dobave surovin se njihove zabeležili tudi v stiskami, valjar- zvišane cene. Zato smo morali nah in konfekciji Vrhnika. Močan , . 7AI , t t. . pomanjkanje nekaterih surovin poskok aadur ^a smo zabeležLii sioianja za 2 61 odstotka oziroma pokrivati z raznimi nadomestki, zlasti v proizvadnih ekonomskih Pnhramh 290 nulijonov dmarjev zaradi cesar smo venomer menja- enotah ^ ekonomskili enotah na materialnih Stroških m 50 rm- vali tehnološke postopke, povede- ^žri^amTa. EiTo^bo "treba*^ t™arjev na 06131111 P°sl