sonca go.spodarske in kulturne ohnove. Njego'va i.zčrpa·na in v sončni pri.peki 
izsušena zemlja pa. naj se spočije v blagodejni senci zelenega gow.a ,in ohnovi 
svojo rodovitnost, da bo hranila bodoče kraške rodove laže in obilneje kakor 
doslej. 
Zgo.dovino -kraš'kega pogo-zdovanja .spremlja b -o r na vsalk ko-rak Z ho-rom so 
gozdarji premagovali trdi kamnitni kras in ga odevali v zeleno obleko. Bor je 
pognal na krasu korenine in hOI na njem tudi ·o·stal. Bor je otrok ln o-če .kraškega 
po:go-zdovanja_ Nepremagljiv in neuklonljiv stoji na kraiSu kot simhol trde borbe 
za i.zholjšanje nerodo-vitnega kraškega 'Sveta ln kot kažipot oh cest.j v njegovo 
b 0-1 j š o· bod o-č n-os>t. 
p.o zon p<>mla.danski sneg 
(marca 1952) .ie povzr<>čiJ 
zaradi po-žleda ka;'ha-SJtr·o.fe 
v· starem bor,o-vem na.sadu 
na Divč· i hrihu pri Komnu 
GOZDARSKA· šTUDIJSKA EKSKURZIJA PO SLOVENSKEM KRASU 
IN ISTRI 
Dr. Maks W r ah e r (Ljuhljana) 
Ek·skurz~ja lje imda namen, -da udeleženci, 45-50 po ,š.teJVilu (11 g.otZ.darskih 
in.ženirjev, 21 iehni'kov, 13 logarjev in tdr-evesničarjev .ter nekaj drugih strokov-
njakov) pobliže spoznajo nekatere značilne predele slovenskega krasa z različno 
stopnjo 'VegetacLj-s'ke lin tallI1e deg.radacije, dalje da se seznanijo .z, bi;o:loško-tehn~č­
nimi problemi ter 6 '5<Fdohnimi metodami pogozdovanja ·in ohnove krasa, slednjič 
da si medsebojno irzmenjajo 'SipOtZil1anja in izkušnje pri p,ogo!Zrlova~nem ln --obnolVit-
venem ,delu v· J"(lIzl.ičnih eko,lo~lknh Tazmerah kraškega s,veta. Udeležooci ekskurzije 
so povečini vneto zbirali za herbarij rastline, značilne za posamezne rastlinske 
združbe, ter '51 z~p'isoval~ podatke o. obje·hih 'in .njiho-V'j problematJiki. Sklepaj'oč po 
>izredno živahni ·in 'stvarn~ tciisku'Siji ;pri obravnavanju .problemov v z'V~zi z o,~lednimi 
objekti, je ,dO'Sogla ekskur.rija po,po,ln moralni in oSrtTokovn.i us\peh_ 
Bkskunz.i-ja se je začela 25. maja v Se!Žani lin :končala 27 . .maJja v p j,Wci. Za 
prevotZ u.ddožencev je obil na ra-ZlP·olago, udoben alVt'obus !po1olValnega urada »,Putnik« 
v Ljubljani. Oglodni objekti \so biE iz;brami tl:atko-, da so hU'li čim laže dostO-Vrni ~n 
da so hkra-ti -raZ'groi1i vse va'ž,nejše briolo-ške, ,tehni·čne ifl1socialno-ekou<Y.lDsike prohle-
263 
me 'v .zvezi .z melio-racij'o golih ,in gomnatih !kraških :pO'vršin, hoteč rpredočiti ta1co 
dohre kakor tudi slabe melioraoijske uspehe. 
Po,t.nas je vodila Ipo-tehle krajih ln O'bjektih (oglednl .objekti'so raz.prto 
tiskani). Priložena 'sk~ca Slovenskega :pr·iunorja lima v·risan'o eJkskurzij·sko poM in 
ogledne objekte z zCl<polrednimi števi1lkami. popisa. 
25. V. Sežana - Gri ž ·e - ISeno·žeče - Razdrto - O t o' li č e - Podnanos -
Š t anj e 1 - Ko.men - Trs ,t e 1 j - TemIlJica - Bir gol a - K ame n -
Dutovlje - Sežana. . 
26. V. Sežana - Lip j c a - KO'rZ-ina - Vid e ž - Kla.n e c - P e -t r i nja 
M ,i 1 j e - ČrTI 0'. t ·i č e - P odgor.j e - Jam.p r o:v nik - Socerb -- Ko.per 
~ D e rk ani - Kub-cd - S Ol čer g a - BuzClt. 
27. V. Hu-zet - Srv. 8tjep·an - Moltovu 'nlski gozd - Euzot - Brest 
- Da il' e - .Vodice - Velika 'V'rata - Neb es nik - Go·lac - Obro!V - Pod-
grad - Ilirska BistI'ica - Pivika (Izaključek ek'skuJ1zije ~n razhod). 
Str okO;ynO-2m.ans tv eni vodja ekSlkurzij'e {dr. Ma-k.:; W rab er) je na vsakem 
objektu ~po.d.al udeležencem potr.ebne -topografske -jn ekološke pod3itke ter razgrnil 
pI'oblema-tiko O'glodnega oh~ekta, nakar ISe je razvila -debaJta. Ta je biJa često toEko 
razvneta, da 'se je n~daljevala med -hojo in vožnjo do novega objekta. Mimo 
bio;}ošlcih 1TI ,tehničnih V\prašanj so 'Se ž,ivaooo obravnavali ·tudi sociaJlno--ekonomski 
prOlblemi, 'ki so .povezani z .meliolracijo ,kr.aš-kih zemljišč. Nekateri osnovni in pereči 
.problermi. so pnišli 'v r.azn;ih 1JVezah .pono·vno v razpravljanje. 
p.o hrva'šk'e1TI- ,delu I'stre je IvodJil eksku'fz-ijo· ing. M. Pužar, .gozdni. upravitelj 
v Buzetu. 
P,():samezni o.gledni .objekti so razgrnili tele. b.istvene probleme : 
L Gri že: Pret~rano i,zkoriščan vaški .pašnik ll1a apnenčasti podlagi se ob:navlja 
z resu:rekcijsko Isečnjo :in -5'popo.lni1J11im -po:goidovanjem. Dvcietno· delo je p'0lkazalo 
prav zadovoljiv uspeh. Grmišče črnega gabra (Seslerieto-Ostryetum) je krepko od-
gna-Io, v .njegovi ,zašČL,tj pa dobro 'Uspeva~o posajene sad~ke č-rnega hora. Napoveduje 
\S·e mešani gozd hstaJvcev .z na,ds.tojnim bOr()ID. Udeleženci so' p'rmresali vprašanje, 
kdaj je pravi čas, da se v grmišče, ki ga melioriramo z resurekcijo, vnašajo iglavci 
(bor). Močno odganjajoči listavci bodo seveda na prazninah posajeni bor kmalu 
preraJSli :in .ga za~t-l1li ,ter ga bo treba re,ševabi. 
2. O:t oš če: Lev,o pob.o-čj.e go'rnje Vi.pav.ske doline (Močilnik), na fl~šni 
pO-dlagi, bogaJti z bazami, v .precej.~JlJji s:tnmirni, .severni ,in vzhodni legi, pdkrivajo 
zara:di doLgotrajnega 'pretiranega ·izkor:iščaJnja (steljarjenje i.n seanja) izredno dege-
nerirani goa;dovi lin gmnJišča v .g;l.a-vnem tipa Querceto-Ca1'pinetum submediter-raneum. 
PrefVla-d,uje gra·den, ki se tZaradl ilUČIipan-ih -tal .Siuši in ne 'Pomlaja več. Bohotno se 
razraščata vresje (Calluna) in resa (Erica). Grmišča ·in goljave, mes·toma močno 
erodirane , pogozdujejo s črnim in rdečim borom ter domačim kostanjem. Sadike 
ogroža-ta bUJ110 ra,st-oče vresje :in ncu.sta1jena tla. SaJdnja je preredka. Upo-rabljajo 
naj .se moone lSad~ke in varujejo pred ;pl ev el om. Prip·oro-čajo .se l~deči hrast (Quercus 
}'ubra) in zeleni bor (Pinus strobus) ter siva jelša (Alnus incana) kot ekološko 
skromne in mel;i-ora-tiVlll.o dobre :vr·ste. Mebo-rac-ija je zelO' kri'bj 'čna w težarv::n.a zat~di 
skrajno Is-iromMne :podlage, močne oro.zije, hujnega plevela in hude :burje. 
3. št a'il j e ,1 : Us'pcb p0lgowitev kamenišča s črnim lb orom. FOlgo!zdo·vališče je 
iz.pos-tavljeno hudi hurjii lin \Sončni prl.p~ki. Tehruka :polgozdo·varuja: okrog sadike 
se ohla--gaJjo jamice zdrobnim kalmen,jem, ob robu z debelej hm . .:....- Stare (avstrij-
ske) borO'Ve nasaJde iV okoEc·i jel. 1953 in 1954 mo.rno napwd1a b o-rcxva g:ri!Zl1ca 
(Lophyrus pini). Borba 'proti Š/kO'dljiv-cu z motornim· ~ašenjem iprelparata »Bentox«_ 
264 
4. Tr.s tel j : Pogoz.dovanje kraških kameI1lišč <j'n slabih ipašnikov , meliorac-Ua 
grmišč, smola-rjenje črnega bora, p-remena (konverZIija) ,bo.rovih sestojev, uporaba 
tujih drevesnih vrst za melioracijske .in konverzacijske namene, razl.ična meto·cl-ika 
pogo-z.dovanja. - v'sa dela izvr.šuje Uprava lZa pogozdovanje v Ajševici (Nocva 
Gonica). 
5. Bir gol a: Dve majhn·i; no'Vo'osno-vani laikaini -drevesnici. Prednoist manJ-
ših l'okalnih -drevesnic, ležečih blilZU POKozdovališč, :pred večjimi centralnimi, včas·ih 
močno oddaljenimi. Važno je genetično vprašanje dobre provenience s'eroena in 
sadl,k Iter njihove .pravil'11e up-o'rabe. Ča~ .med :i21kopom sa.dik i.n nj.ihovo, posaditvijo 
naj bo čim ·krajši . Upo·raJba prirodnega pO'mlad:ka pri po.gozdovanju se ni obnesla, 
predvsem zaradi slabe manipulacije z »napuljenkami«. 
Pogozditev kamnitnega pašnika nad Podlasami pri Štanjelu na KraslI s črnim barom. Levo 
v ozadju je star borov nasad, kjer se .ie v 1. 1953 in 1954 pojavila v veliki rnnožini borava 
grizlica (Lophirus pini) 
6. K ,o me -il: Najstarejši 'o-bstoJeč,i na-sad črnega ho,ra, ,zaš!Čirten kot prirod,pi 
spomenik Po.s1kws1. njegov,e premene z raz.nimi oksotaJll1 (grška jelka 1. dr.). - Dve 
vdilci. gOcZ\dni :drevesnici, med najs-tarejšimi ·na s,lov-enskem krasu. Dobro oskrborvanl, 
tOda iprev-eč izčrpani in .premalo g:n·ojeni PIf'O'j,zvajata tudi mnogo ek.solt !Za urbani-
stične .potrebe. Prohlemi drevesnic ·)'n drevesničarjev na kra:suso še ved·no akutni , 
·dasi se !stanje močno -izboljšuIje. VodJa drevesnice: AvguSJt . Kalot starosta še ži.,ve-
č·ih pOg'O'lZido:valcev sloven&kega kra:sa, živa kroni·ka pogozdovalnega dela. 
. 7. Li.p 1 ca: Več.s-to~eten pr~er naj~bo'1j v ~s~~~.e melio~a~-i;je ne:od.alVi1nih ~ra- I 
š~'lh t~l: ,d\o'0~ro .0h~anJ~1 '?,OZ.dOVl, kr~nl pas?,lkt .':lll -t~~vn1b, ,pO'saJ~ z drevJen;: 1 
ki daje ,z as čit o- 'lIn lz.bo.lJšuJe d'ono's. Objekt, kl naj slUZI za vzor, kaj se da dorseCl \ 
-s 'pra:vtilllo in smotr·no anelioracijo krasa. 
8. V i id e ž : Stara horo,va 'kultura, že precej ·.izkoriščena (sečnde ·V .pTo.gah, kolo-
barj,ih in- pre.svotlitev). Pri·rodna premena: lpod borovim se.stojem so se mestoma 
že mo·čnlJo razv,ili 1is1avcj; pod ;gost~jšim sklepom ~.n' na degrad·iranih .tleh se uveljav-
265 
lja prvi matH jesen, za nj.im .prihaja črni gaber, puha vec -pa nazadnje, ko so tla 
že .v zadostni meri ·Vzbo.Jjšana. Mestoma je požar UI11čil podrastj e lista/Vcev in 
borOov nara'V11i .pomladek. Vetika večina iS,tarej.ših bO'rovih nasadolV je bila puno·vno 
plen .po·žara, .ki je 'll1Diič·il podrast}e, pomladek ·in hUIDUlS . Naj'Več ipožaro.v je povzro-
čila železnica. ZatOo je zašol.ta bo·rovih na.:sadb proti 'Uničevalnemu o.gnju zdo važen 
ukrep. Vlz,d·olž železniških 'pro-g s·e .grade suhi kamniti zildovi za ·obrambo· proti 
po.žaru. Ok.re;pi1la \Se 'je požarna nadJzorna :služ·ba. ~ Ob 'I'obu borov.ega sestoja se 
pojavlja bujen ;pr.irodnl pomladek 'čime;ga hOTa. 
Pod borov nasad na Videžu so podsajali pred 20-25 leti grško jelko (Abies 
cephalonica), ~i .pa nek·oliko trop~ zaradi mra~a. Pod 'StrnjeniID .sestojem raste zelo 
poča;si, na jasah hjrtr·eje. 
Obrarvnava 'se vprašanje rentabilno,stj :bmo.v.ih nasado'V, ki radi pod!legajo škod-
lj'ivcem in boleznim. Večina je mn'eThja, da so o,p.ra'V'iIi boro'V'i, nasa<ll važno p,j'onir-
ska nalogo· meli.oracije ,tal >in pospešenega razvoja hstavcev, s svojo lesno- zal·ogo 
pa .so· važen dko:nomskičinitelj. Po1eg lesa je treba upoMevati tudi pri.dobiva.nje 
smole .(lSmoJarjenje). Račun rentabilnosti se na 'kras·u ne .s,me po~tayilja;ti preveč 'v 
Dspredje. Marsikje je zares prepoved paše že zadosten ukrep za obnovo degradi-
ranih zemljišč, 'vendar s ·sadnjo bo·ra pos.pešll.l,jemo razvoj, gozdne vegetaci~e in 
·jzboljšanje tal, zlas.ti na močneje ··.degrac1i.ranem svetu. Res >pa je, ·da je premena 
č-isbi.h boro'Vih oO.a!Sa:db ž,e .davno za.muj ena, ker so starejši (50-60 let) na-s a'd. i že 
davno· opravili .sv·ojo mello.racij·sko, nalogo in bi jih hilo treba že Ipred -20-30 leti 
premen:iti v bio.loško o;dpo!'nejše mešane sestoje. 
Takšni :in ipodobni bi()loški .in ekonomski problemi so· se obravnavali tudi na 
drugih oglednih obj~ktih . 
9. K Ja.n ec pri K o IZ in 1 : O:gloo gotzdne .drevesruce iz l·eta 1946-47. Obde-
lo'Va.lne površine v etažah. Top-o.Ja.v 1natičnUak. Gojenje kmclijsko važnih dreves 
(črešnja, murva). Drev,esnica nima ugodne .Jege: tla Ipr-evlažna, p.reveč ilZposta-vlje..na 
burji, ki odnaša zemljo z gredic. Setev v drevesnici je v splošnem pregosta. 
10 in 11. Pert.rinja.jn. Č~rn·orta.če: P.o.go,z;dovanja v obliki vebrnoih pasov 
za !zaščito gla"vne ceste in .za izboljšanje pašniko·v. Setev borovega 'semena v pri-
pravljene lin obdelane jamice je rzadova:ljiiVo usp-e1a. U.p'oraba ·ce-der in .. drugih elcso,t 
za p'Qgo,zdovanje. Obravnava .se vprašanje, kakšna naj ho širina vetrnih pasoiV, nji-
·ho·va medsebojna razdalja in .gostota sa;dnje. Mnenja .so bila deljena. 
12. Mil j'e: Kras·en prlm'~ :priz;odne ,premene preredčenega bOIT·ovega nasada. 
Listavci, najv·eč črni gaber, s·e bujno raz.ra·ščajo in \Se že v.raščajo v drevesni sloj. 
Č~ni rgaber se je zasejal z :dreves o-bcestnega Idre:voreda. Tla so> v o-dli:čn~m 51tanju. 
Pni pr em eni bo-rovih nasadb 'v 'splošnem 11;15'0 ,potrebni močni goslP'OIdariski ukrepi. 
Podpirati je treba naravo< v njeni progres ivn·i rawotini Itežnji, njen raa;vo~ smo-
trn0 uravnavati in njeno delo .dopo,lnjevati. 
13. J am.p r o,v n jo·k : Pol'ožno' .rpohočje 'pri PodgorjU, -uzpolSiav1jeno' hudn hl1rji, 
ka-menit ku.ašU<.j pašnik, kjer :pre:vl<lJduje mal'Ovredna pašna -zdru'Žlba dratenke (Sesle-
rieto jllncifoliae - Caricetum humilis) . Logar K. A·n.cl rej .a Š Q ·č :(Podgo'rj.e) je na 
[
lastno pobudo· i.z J'oke sejal ·črni bor spomladi 1953. Setev je krasno uspela, med . 
rušnarl:O' ,dratenko. (Sesleria junci/olia) je vs·e polno' horoiVih mladic. PO'učen primer, 
~ak·o)e tr~ba l~ri obno,y.i kraških rgo,Ju~ary ~ najiVečji meri .i~oa.-iščati nara:':'ne. mow.o.s!i 
Im rpr1lagoJevaJb delovne metode rast:išč.mm razmeram o'ZJ.roma vegetacIJs~(1m :zd.ruz-
IbaJIll. Tudi logar more z bis-troumnim o·pazovanjem in zrelim prcs oJanj em, zlasti 
p a 'z zdravim čutom za natravo, opraviti m-arsikabero koriS>tno in p.oučnO' mel1oTa-
cijsko delo. 
266 
14. D e rk ani. (Koper): GOZJdna drevesn:ica, ki jo je osnoval -ing. S. Gaberc 
pred d'Vema let-ama, je Mr-ak-avno in estetsko vzo-rn.o urejena. Bo.gata je s kmetijskim 
s(}Jdnim drevjem :in eksO'tami, zlasti s cipreso; le-t"o bo.do uporabljali ,za s.norvanje 
vetrn'ih pasov za :zašči·to ikmetij,skih kultur v Ko!prščiI1i, ;ki 1e ilZraa;:ito kmetijsko 
PQdr·o·čje . 
15. S oče r ga: Veliko hudourniško področje na bazični flišni podlagi v po-
vi.du Bracana, desnega 'pritoka ,is·trske relke Mir.ne, ob ·s.lovensko-hrvašk1 moji. Tukaj 
Borov nasad v Videžu pri 
Kozini . (Glej opis 
ekskurzije t. 8!) 
ISO edina' večja italijanska ' 'pogo,zdovanja, stara 15-20 let, ki <so spremljala grad-
bena dela za umirjenje er-ozi jskih .zemljišč. Pogozdovanje s črnim, še bolj pa z 
alepski.m borom je dobro uspelo ,in vehace opustošene ero,zijske površ.ine so se 
umirile, odovanJe hudou-rniko'V je po:pU'stilo. Na najho.Jj strmih, pla:zo,vnih .pobočjih 
so z u<s'pehom upor.abljal1 brnistro (S/Jartium junceum) in robin-ijo . Druge dr.ove~ne 
Griže pri Sežani. Uspela 
resurekcijska sečnja 
v grmišču črnega gabra . 
(Glej opis ekskurzije t. 1!) 
vrste (n. pr. -domači tkos1anj) se .riiso obnesle, - V vojnem času so nerlokOl1~ane 
I1.a.!Sa·dbe in pregrad-be .zanemal"i.Ii, ;zato je hl1dourniš;ko delovanje spet nekoHko 
oživ-elo. Gradbena Id'ela 'so v teklU, pogo·zduje pa se v p.remajhmeJID obsegu. 
16. M ,o ltov ·unsk1 .gozd: V d'olin:i Mirne ' je slo,viti .gozd hrasta d'oba, ki 
je h-il nekoč OiSnova za ·la.dj edeloni ce. Zaradi regulacijskih del pa so· redne poplave, 
ki .so .za U's,pevanje .dothO'Vega gozda (Querceto-Genistetum elatae) potrebne, začele 
. i:zo<St.ajart:i an dobu'ava ipl'o;pada, raz.v·ijajoč se rv mešani gOlid -doba, gradna -in -belega 
gabra (Que1'celo-Carpinetum quercetosu.m tJedunculatae). Nekda"j mogočni good je 
267 
bil iV vel-iki meri izkrčen za kmetijSlke .kulture .in meri le še 1300 ha . V. gozdu 
so nasadi (120 ha) »ka1na·dskega« (evroameriškega) topola, ki se že izlkori.šča.jo; pri-
našajoč .glavni dohodek tega -go·~da. Do:polovi nas~di 'so preJgosti. lzko'ri 'ča se tudi. 
obilna ra:s't pocLzemelj.skih gomo,l'ji1k ('Juber magnatum, T. brumale, Balsamia vulgaris). 
17. Br est - Dan e : Med Brestom ;in Danami so stari l1as~d·i ornega bora 
na apnencu 'in ·dolomibu, ki se delno .snwl.arij'o. Poskusov njihove premene še ni 
hi lo. Dajejo v "s,plošnem :poodobo slovenskih kraških .na:s~dov , so pa v spJo·šnem 
manj preredč·eni in je 'Z3Jto tudi po!drast listav,:ev slaJbša. Norvih kraŠlkih naJSadb je 
v hl'vaški Istri razmeroma malo,) datS'i sO-Pa,Šne površine v s.plošnem močneje degra-
čirane in razsežnejše kakor na slovenskem !krasu. Manjši mlad borov nasad smo 
videli nad Dana-mi. Zato IS O tudi izkušnje s p <?gozdovanjem krasa mlajše kakor 
pn nas. 
18. Neb e ·s n ci k je hrib naJd Go·kem v tS!lovenski Čičarij-i, visok ole 850 m, ki 
ga po-ra,š'ča ok 70 let s·tar ,borov gozd, pome'Ša'n mestoma z enako starim mecesnom, 
S pogozciitvi.jo se je umi-
rijo nevarno hudourniško 
delovanje na fli šn i podlagi 
v Sočergi (Istra). Poljske 
kuj ture v dolini ilC ogro-
h .jo več hudourniški po-
toki, pritok i Bracana 
rodkeje S smreko. Borov gazd 'je ,močno prerodčen, zato ISe pojavlja v njem po:drast 
listavcev (hulkev, beLi· gaber, ·orru. ga;ber, gonki j-avor i . . dL), posebno bo/gat pa je 
borov ,.in 'macesnov 'podmladek , mestoma "'tudi smr·ekov, in to tudi na močno zairav-
lj-enih im. zamah·ov-Ijenih jasah. Pr-.irodna in umetna premena je 'v ,te1<JU. V medse-
bojni ž'ivljenjski :horbligozdnega .pomiadJka bi bilo treba mootoma priskočiti na 
pomoč .smreki, da' je bor ln listavci ne ud'llše. ,Podsajene 'in podse.jane jelke, ok 20" 
let stare, 1-2 m vi.soke, sla:bo uspevajo· z.ara;di .preveč preredčenega borovega sestaja. 
Po V'sem bo·rovem nasaJdu je ·bila v .zadn~jh 1etih , večkrat podsej ana jelka v 'i.z!k.orpane 
jamice, ki je ·do·bro vzklila ,jn O'bota .dober uspeh, mora pa biti spočetka dOlVolj' 
zastrta. Za:rad-i ob-ilnega in ,dobro us:pevajočega borovega pomladka je podsejana 
jelka ·ogrO'žena '{er bO' zaostala \Za borom in i.zgineva-1a, če je ne bo:oo .reševali. 
Spr:ičo zelo do.b.rega stanja :tal-in starega :borovega scs1:oja, ki ga je treba postopoma 
(l.dstraniti , poprej pa še .dodobra i,2}kori's.titi s 'Smoljarjenjem, naj se stremi za tem, 
da ·se vzgoji kohkoT ·mogo;če (skupi·nsko) mešani -gozd iglavcev in 1isotavcev. Med 
·iglavci naj ·ima .pr-edn-olSi jelka pred . .smreko, barom .j!l1 mecesnom. Od .listavcev naj 
se pOlSrpdujejo zlasti javor, brest .jn lipa . 
268