ZGODOVINSKI ORIS BABIŠTVA
NA SLOVENSKEM IN PORODNA POMOČ
V FARI VELIKE BRUSNICE NA DOLENJSKEM
OD 1840 DO 1945
Irena Rozman
IZVLEČEK
Prispevek obravnava temeljne značil-
nosti zgodovine babištva in porodne pomoči
v dominatnem in vaškem kulturnem prostoru
na Slovenskem, v katerega je vpeta analiza
porodne pomoči na podlagi rojstnih matičnih
knjig v fari Velike Brusnice na Dolenjskem
od 1840 do 1945.
ABSTRACT
The article deals with the basic features
of the history of midwifery and maternity
care in the dominant and village cultural
areas in Slovenia, comprising an analysis of
maternity care based on birth records from
the parish of Velike Brusnice in Dolenjsko
dating from 1840 to 1945.
UVOD
Zamisel za etnološko obravnavo porodne pomoči v vaških skupnostih na
podlagi podatkov iz rojstnih matičnih knjig se je porodila na eni strani ob
seznanitvi z domačimi in tujimi zgodovinskimi in etnološkimi deli avtorjev, ki
so si zastavili nalogo z matrikami obnoviti družinsko življenje v bolj ali manj
oddaljenih preteklih stoletjih, na drugi strani pa ob lastnem raziskovanju razmerja
med socialno-ekonomskimi razmerami, v katerih je potekal porod, in obredi, ki
so jih izvajali med njim.
Na prvi pogled med izhodiščema ni opaziti skupnega imenovalca. Medtem
ko smo vajeni, da se rojstvo, poroka in smrt (še vedno) obravnavajo zgolj z vidika
duhovne kulture v okviru šeg življenjskega cikla, velja za podatke iz matrik, da
osvetljujejo npr. socialni ustroj družine, demografske zakonitosti itd. Razlikujeta
se tudi po metodologiji: šege se raziskujejo s kvalitativno metodo-intervjujem,
podatki iz matrik pa se analizirajo s kvantitativnimi metodami.
V skladu z evolucionističnim konceptom in mitološko metodo raziskovanja
šeg so mnogi etnologi prepoznavali še v 70. letih šege zgolj kot prežitke arhaične
241
Irena Rozman
ontologije z apotropejskim delovanjem. Njihovo raziskovanje je bilo zatorej
osredotočeno v iskanje njihovega bajeslovnega izvora in pomena ter v natančno
popisovanje njihovega poteka (prim. Kuret 1974: 72; Rozman 1993:70-71; Weber
- Kellerman 1984: 23-29).
Da bi med sabo povezala in ponazorila nakazani izhodišči pričujoče
raziskave, bom povzela primer razlage neke šege ob rojstvu.
Šega, da so med porodom zatemnili okna, se je največkrat razlagala z vero,
da se s tem zavarujeta porodnica in novorojenček pred zU duhovi (Orel 1945:
266). Ta vera nesporno izpričuje, da je sleherni porod skrivnosten dogodek, ki se
je lahko končal tragično tako za porodrüco kot za novorojenčka.
Kolikokrat se je, npr. v 19. stoletju predvsem zaradi nestrokovne porodne
pomoči, to tudi v resnici zgodilo, ugotovimo tako, da primerjamo podatke o
vzrokih smrti novorojenčkov iz mrliške matične knjige s podatki o strokovni
usposobljenosti babic iz rojstne matične knjige. Če upoštevamo, da je porod
posebno stanje, ki v trenutku postavi na glavo utečeno vsakdanje življenje, je
delna osamitev porodnice povsem normalna, če ne že nujna za ohranitev
medsebojne povezanosti družine. Ta je bila pomembna tako za porodnico, ki je
potrebovala mir, kot za družinske člane, ki so morali še naprej opravljati svoje
vsakdanje obveznosti in skrbeti za čimbolj normalen potek življenja v družini. V
vaških skupnostih, kjer je bil še nekaj let po drugi svetovni vojni porod na domu,
so morali v ta namen žrtvovati enega izmed bivalnih prostorov. To so storili zelo
hitro in preprosto, skoraj simbolično: zaprli so vrata in zagrnili okna. Na
komunikacijski ravni je takšno dejanje znak, da je vstop v prostor določenim
družinskim članom prepovedan. Sklepam, da so za izoblikovanje in ohranjanje
omenjene šege bili pomembni socialno-psihološki (potreba po miru in intimnosti)
in socialno-ekonomski (prostorska stiska) dejavniki. V zvezi s spremembo
pomena te šege Vilko Novak pravi:" Ob porodu so skušali zavarovati pred zlim
vplivom tako porodnico kot novorojenca s tem, da so ju čim bolj ločili od okolja.
(...) Če danes pri nas zastirajo okna v sobi, je to že zdravstvena skrb, toda ostanek
stare šege" (Novak 1960:179).
Na nekatere socialno-ekonomske okoliščine v vaških skupnostih, v katerih
sta se odvijala porod in nega dojenčka še pred štiridesetimi leti (v 50. letih 20.
stoletja), je prva opozorila etnologinja Fanči Sarf. Poudarila je naslednje s porodom
in nego dojenčka povezane socialno-higienske težave: to so bile težave s
prostorom, kjer je žena rodila, s posteljo in posteljnino, z navzočnostjo ali
odstranitvijo družinskih članov med porodom, s pomočjo, opremo za dojenčka
in njegovo nego (Šarf 1979:345). Dalje je opozorila, da vsak izmed obravnavanih
problemov terja obsežno samostojno raziskavo (Šarf 1979: 345) .
Nekatere rojstne šege (npr. magične-religiozne prepovedi med nosečnostjo,
porodom in po porodu) sem najprej raziskovala z vidika duhovne kulture in
šele kasneje z vidika socialne kulture. Razlogov za to je bilo več, ključno pa je
bilo spoznanje, da sta, zaradi naraščajočega deleža stiokovne porodne pomoči.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem i
postopoma pešala r^jihova vloga in pomen od 20. let do srede 50. let 20. stoletja
(prim. Makarovič 1985:475,239). Sploh pa to velja za drugo polovico 50. let, ker
sta bila tedaj porod v porodnišnici in zdravniški pregledi med nosečnostjo že
splošen pojav.^
Po šestih intervjujih se je pokazalo, da takšne terenske raziskave iz
metodološkega zornega kota ni mogoče izpeljati, ne da bi poprej nekaj več vedela
o posebnostih socialnih in ekonomskih dejavnikov, zaradi katerih so se magična
dejanja ohranjala in/ali spreminjala svojo vlogo in pomen, kar je dalo pečat
načinu življenja v obravnavanem območju in času. Da se pri tem ne bi preveč
oddaljila od raziskave, sem poskušala ugotoviti tisti socialno-ekonomski dejavnik,
ki je neposredno povezan z okoliščinami, v katerih je potekal porod. Odkrila
sem ga v porodni pomoči. Fanči Šarf je v omenjenem prispevku okvirno označila
tudi značaj porodne pomoči v vaških skupnostih: "Danes govorimo o strokovni
pomoči. Sedemdesetletne, osemdesetletne in še starejše matere nam v nekaterih
krajih pripovedujejo, da je bil pri porodu navadno samo mož ali da je mož šel po
sosedo, da je bila v vasi žena, ki je bila porodov vajena, da je potem prišla babica,
ki pa ji niso tako zaupali ali pa je sploh niso klicali, ker bi bilo treba plačati."
(Šarf 1979:346). Iz navedka je mogoče sklepati, da je še v prvi polovici 20. stoletja
v vaških skupnostih zaradi socialno-ekonomskih razmer prevladovala
nestrokovna porodna pomoč. Ta splošna ugotovitev pa ni veljala enako za vse
občine, kakor tudi ne za vse vasi. Zato je bilo treba najprej ugotoviti, kakšne so
bile razvojne težnje porodne pomoči v vaških skupnostih od začetkov do prve
polovice 20. stoletja. Metoda intervjuja ni bila kos zahtevi. Tako na primer ni bilo
mogoče ugotoviti, kolikokrat je pri porodu pomagala izprašana babica in
kolikokrat neizprašana, v katerih vaseh je bila strokovna porodna pomoč bolj
uveljavljena in v katerih manj in kdaj se je v posameznih vaseh pričela uveljavljati
strokovna porodna pomoč. Zanimala me je tudi vrsta nestrokovne porodne
pomoči, ki naj bi odgovorila na vprašanje, ali je bila porodna pomočnica mati,
tašča, soseda ali neizprašana vaška babica.
Takšne informacije je iluzomo pričakovati od ustnega vira. Proučevanje
porodne pomoči po rojstnih matičnih knjigah se je izkazalo za pravilno odločitev.
Splošna ugotovitev kaže na obstoj dveh oblik porodne pomoči, v okviru katerih
smemo pričakovati razlike v celotni kulturi rojstva, torej tudi v času, ko se prične
proces slabitve vloge in pomena rojstnih šeg. Na tem mestu se moji izhodišči
skleneta.
1 šele v drugi polovici petdesetih let 20. stoletja je večina vaških žensk rodila v porodišnici, čeprav se
je ta težnja postopoma uveljavljala od konca druge svetovne vojne, v mestih, npr. v Ljubljani z okoUco, pa že od
tridesetth let 20. stoletja naprej. Medtem ko je bilo leta 1951 že 43 % porodov v porodnišnici, jih je bilo pred
letom 1945 le od 5 -15 % (Lavrič 1953:63).
Irena Rozman
NEKAJ DROBCEV IZ ZGODOVINE PORODNE POMOČI IN
BABIŠTVA NA SLOVENSKEM
Analiza porodne pomoči je le del obsežnejše raziskave o kulturi rojstva v
brusniški fari na Dolenjskem v času od 1840 do 1945. Proučevanja zgodovine
kulture rojstva sem se lotila z namenom ugotoviti odklon v razvoju porodne
pomoči v vaških skupnostih od razvoja porodne pomoči v dominantni kulturi,
ki mu lahko sledimo prek zakonov s področja zdravstva, zgodovine babištva in
zgodovine porodništva. Za definiranje omenjenega odklona, ki pomeni medse-
bojno dialektično povezanost med tradicijo strokovne oz. nestrokovne porodne
pomoči v vaških skupnostih in razvojem porodne pomoči v dominantni kulturi,
sem se morala seznaniti z razvojem babištva na Slovenskem.
Za proučevanje zgodovine porodne pomoči na Slovenskem je na voljo kar
nekaj pisnih virov ter historično medicinskih del, ki obravnavajo razvoj porodništ-
va, ginekologije in babištva. Kjub temu se pri nas etnologi še niso lotili raziskav s
področja kulture rojstva. Zato sem teoretične usmeritve za etnološko proučevanje
zgodovine razvoja porodne pomoči črpala iz dela nemške avtorice Ricarde Scherzer.
Porodna pomoč je v deHh, ki so mi bila na voljo, obravnavana skupaj z
razvojem babištva. To velja tudi za delo Babice avtorice Ricarde Scherzer. Te naloge
se je lotila na podlagi ohranjenih pravilnikov za babice. Opirajoč se na teoretični
koncept o tipih "znanja" Gemota Böhmeja, ki gaje umestua v koncept "življenjskega
prostora", kot ga je opredelil predstavnik fenomenološke filozofske smeri Husserl,
je prikazala medsebojno odvisnost zgodovine babiškega stanu in porodniškega
znanja^ ( Böhme 1980:19 cit. po Scherzer 1988:19-24).
Böhme razlikuje med ljudskim - izkustvenim znanjem in znanostjo. Njegovo
znanstveno prizadevanje je usmerjeno v opredeljevanje tipa znanja, v iskanje
zveze med vsebino znanja in njihovim nosilcem, v določanje družbenega pomena
znanja za njegove nosilce, k razjasnitvi vprašanja o razmerju med razvojem
znanosti in ljudskim znanjem itd. Po Böhmeju so to ključna izhodišča, na podlagi
katerih je mogoče obnoviti ljudsko znanje babic, pri čemer še posebej poudarja
njihov družbeni položaj (Böhme 1980 cit. po Scherzer 1988:22). Porodniško znanje
babic je bilo potemtakem odsev njihovega družbenega položaja. V tem smislu je
Böhme razdelil zgodovinski razvoj babištva - s tem pa tudi značaj porodne pomoči
in porodniškega znanja, na štiri zaporedne stopnje: porodno pomoč kot obliko
medsebojne ženske pomoči, porodno pomoč kot uradno dolžnost, porodno
pomoč tradicionalne dobe in porodno pomoč sodobne dobe (Böhme 1980 cit. po
Scherzer 1988: 22).
2 Po Husserlu posameznik živi v danem izkustvenem svetu. Tvori ga intencionalni odnos posameznikov
(realnih subjektov) do okolja (realnih objektov). Ta subjektivni svet imenuje Husserl življenjski prostor aH omejeni
svet, ki ima svojo identiteto (Greverus 1978:98). Pri tem intencionalnosti v fenomenološkem smislu ne smemo
pojmovati kot izraz neopisljivega notranjega sveta subjektivnih duševnih izkušenj, ampak kakor da nujno
uporablja komunikativne kategorije jezika, ki spet predpostavljajo jasne oblike življenja, ki se sčasoma preobli-
kujejo (Giddens 1989:20). V odkrivanje življenjskih oblik je usmerjena etnologova pozornost.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
245
Votiv. E 297, hrani Posavski muzej Brežice."V
zahvalo za srečen porod. Mrak". Izvor: Rakovnik pri
Šentrupertu na Dolenjskem (foto: Ivanka Počkar,
marec 1995). ¦ Votive offering, E297. Kept by
Posavski Museum in Brežice. "Thanksgiving for a
healthy birth ". Origin: Rakovnik near Šentrupert in
Dolenjsko. (Photograph: Ivanka Počkar, March 1995)
V nadaljevanju povzemam po Petru Borisovu, Vitu Lavriču in Babiškem
vestniku zgolj orientacijski zgodovinski pregled razvoja babištva in porodne
pomoči na Slovenskem.
Izvorno je porodna pomoč temeljila na solidarni pomoči med ženskami.
Tisto, ki si je z izkušnjami nabrala največ znanja, so ženske izvolile za babico.
Bila je nosilka porodniškega znanja v mejah svojega življenjskega prostora.
Kolikšno je bilo znanje babic, je mogoče deloma obnoviti na podlagi virov s
področja ljudske medicine. Z gotovostjo lahko povzamemo, da je bilo njihovo
izkustveno in intuitivno znanje prepleteno z magičnimi dejanji (glej Mödemdorfer
1964; Zadravec 1985: 257-260).
Po Scherzerjevi sovpada na Nemškem konec prve in začetek druge stopnje
v razvoju porodne pomoči v 15. stoletju z nastankom cerkvenih pravilnikov za
babice, katerim so sledili še mestni in kasneje zdravniški^ (Scherzerl988: 26-32,
39-46). V drugi stopnji razvoja babištva, ko so bile babicam zaupane nekatere
uradne naloge, npr. krst v sili, pričanje na sodnih procesih, se je spremenil njihov
položaj v družbi, vendar pa njihovo porodniško znanje ni napredovalo^. To je
^ Razloge za uvedbo pravilnikov in tako institucionalizacije babiškega poklica pripisujeta nemška
zgodovinarja G. Heinsohn in G. Steiger demografski politiki v 14. stoletju, katere namen je bil uničiti znanje
modrih žensk - babic o kontracepciji in abortusu. Ob tem pojasnujeta zvezo med prekinitvijo prakse načrtovanja
rodnosti v Evropi in preganjanjem čarovnic, ki se je začelo okrog leta 1360. Na podlagi teh dveh procesov
ugotavljata, da je bilo preganjanje čarovnic - babic stranski produkt boja proti kontroli rojstev. (G. Heinsohn, G.
Steiger 1993)
* Do druge polovice 17. stoletja je na splošno prevladovala zelo nizka strokovna raven porodnih
pomočnic. V zamotanih kazenskih primerih pa so kljub svoji preprostosti pričale na sodiščih kot sodne izvedenke
proti ženskam, ki so bile osumljene detomora. (Borisov 1995:22)
Irena Rozman
bilo Še vedno zgolj izkustveno. Pri tem je zanimiva ugotovitev Scherzerjeve, da
se je z uvedbo cerkvenih, mestnih in kasneje še zdraviuških pravilnikov za babice
njihovo znanje siromašilo, monopol nad njim pa so postopoma prevzemali
zdravniki (Scherzer 1988:44; Borisov 1995:24). Pravilniki so prepovedali mnogo
"magičnih" dejanj, ki niso bila v skladu s krščanskim naukom, npr. lajšanje
porodnih bolečin. Z uvedbo krsta v sili pa so babice marsikatero porodnico
spravile v smrt. V prizadevanju, da bi rešile plod večnega pogubljenja, so s
posebno brizgalko vbrizgale v porodničino telo blagoslovljeno vodo, ki ni bila
bakteriološko neoporečna.'
Čeprav je o razvoju porodništva na slovenskih tleh pred Antonom
Makovcem, t. j. do leta 1788, ko so v Ljubljani izšle njegove Vshegarske bukve za
babize na desheli, malo znanega, je gotovo, da je nastopil prelom med prvo in
drugo stopnjo v razvoju babiškega stanu v 16. stoletju, ko so postale babice
uradne osebe. Avstrijski kazenski predpisi so od 16. do 18. stoletja zadevali tudi
porodne pomočnice v slovenskih krajih (Constitutio criminalis Carolina in
Constitutio criminalis Theresiana). To je obenem čas lova na čarovnice. Zato oba
zakonika imenujeta demone-inkubuse kot zapeljivce porodnih pomočnic-
sukubosov. Opisi teh demonov so povzeti po inkvizicijskem priročniku Malleus
maleficarum (Čarovniško kladivo, 1486) piscev Johannesa Sprengerja ki Heinricha
Institorisa. Lov na čarovnice se je tako ponavadi začel pri babicah, katere so
preganjali predvsem zaradi suma odpravljanja plodu in dajanja kontracepcijskih
sredstev^ dolžui pa so jih tudi porodnega copranja zaradi njihovega neposrednega
stika z domnevnim čarovniškim materialom: s porodno posteljico, popkovnico
in novorojenčkovo mazjo (Borisov 1995: 21-22; prim. Scherzer 1988: 32-39;
Heinsohn, Steiger 1993:111-127; Dômôtôr 1981:149-159).
V drugi polovici 18. stoletja je nastopila na Slovenskem tretja razvojna
stopnja v babiškem poklicu. Babištvo se je izoblikovalo v "tradicionalni poklic".
Po Böhmeju so bili poglavitni razlogi za prehod v tretjo stopnjo postopna sekulari-
zacija življenja, zahteva po izobraževanju babic in vse večja konkurenca med
babicami in kirurgi - porodničarji (Böhme 1980: 37 cit. po Scherzer 1988: 60). To
je bil čas inovacij na področju porodništva, ki pa niso bistveno vplivale na porod-
niško znanje babic. Te so bile pridržane za kirurge - porodničarje, ki so jih babice
morale poklicati v primeru patološkega poroda, ko se je pokazala potreba po
5 V tretjem delu z naslovom Od porodov super ordengo te nature Vshegarskih bukev, Anton Makovic
svetuje babicam, naj za porod pripravijo škarje, trakove, zhegnano vodo, brizgalko, zanko, gobo za čiščenje in
večje število platnenih plenic. Če je materino življenje v nevarnosti, materino ustje dovolj odprto in je jajčni
mehur počil, mora babica nemudoma krstiti otroka; to stori z brizgalko tako, da vbrizga v materrüco zhegnano
vodo. (Borisov 1995:88)
6 Med arhivskim gradivom loškega gospostva so tudi deželno sodni protokoli iz 17. stoletja, v katerih
zasledimo primere mazaštva. Leta 1626 je loško sodišče obravnavalo primer, da je pastorka zanosila z očimom.
Njena mati ni vedela za to razmerje, še manj za posledice. Hči je materi samo zatrjevala, da se ji je ustavilo
krvavenje. Zato je šla mati po nasvet na tedenski sejem v Škofjo Loko. Tam je našla mazačko, ki ji je svetovala,
naj si oskrbi vršiček s češnjevega drevesa in muškatni orešček, oboje naj namoči v vino in naj da pijačo piti hčeri,
ki se ji bo spet povrnilo mesečno perilo. (Blaznik 1979: 56)
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
uporabi instrunaentov, npr. porodnih klešč, ali po izvršitvi manjših ali večjih
operativnih posegov. Porodniško znanje babic je bilo v tem obdobju še vedno
izkustveno in je bilo skupaj z njihovimi pristojnostmi vezano na predpise v
babiških pravilnikih. Pravilniki so torej določali obseg njihovega znanja in
pristojnosti, ki so prenehale v primeru patološkega poroda. Tako so babice postale
podrejene kirurgom in ranocelnikom, katerih porodniško znanje je bilo še v 15.
stoletju zelo skromno kljub temu, da so tedaj že izvajali carski rez na mrtvi
porodnici, perforacijo glavice in razkosanje ploda (embriotomijo). Pri tem ne
smemo prezreti, da so bili kirurgi zaradi predsodkov tedanjega časa izključeni
iz neposrednega stika s porodnico pri normalnem porodu. Porodniško znanje
so kasneje razvijali le na osnovi bogatih praktičnih izkušenj, ki so jih jim posre-
dovale babice (Borisov 1995: 24, 26; Scherzer 1988: 45-46). Naj poglavitne
značilnosti tretjega obdobja podkrepimo še z zgodovinskimi dejstvi.
Prvo: Vpeljava babiških tečajev v Ljubljani leta 1753 za Kranjsko, v Celovcu
leta 1753 za Koroško, v Gradcu leta 1753 za Štajersko in v Trstu leta 1815 za
Primorsko in slovenski del Istre. Anton Makovic je prvi vodil tečaje v slovenskem
jeziku in je leta 1782 spisal za podeželske babice prvi porodniški učbenik Prashanja
inu odgovori zhes Vshegarstvu. Dolžnosti in pravice, npr. plačilo za porod, so
bile določene z uradnimi predpisi in normativi cerkvenih oblasti o verskih dolž-
nostih babic. Značilnost predpisov do leta 1878, ko je Deželna vlada v Ljubljani
izdala dopolnilo k Poduku za babice, je büa, da niso vsebovali higienskih predpi-
sov. Isto velja za učbenike. Šele Učna knjiga za babice o porodoslovju (1886) porod-
ničarja Alojzija Valenta je vsebovala higienske predpise (Borisov 1995: 70-71).
Drugo: Kot prežitek prejšnjega, terezijanskega obdobja, ko so ženske
porodniško znanje izpopolnjevale pri starejših, izkušenih in zapriseženih babicah,
smemo šteti uredbo iz leta 1786; ta je dopuščala izjeme za osebe, ki so se izurile
v porodni pomoči pri izprašanih babicah ali ki so vrsto let samostojno delovale
pri porodih in so bile nato tudi izprašane in zaprisežene. Šele leta 1812 so guber-
nijski predpisi odvzeli na kranjskih tleh okrožnim zdravnikom pravico izobraže-
vati in izpraševati babice. Po tem letu so se babice izobraževale na tečajih v
babiški šoH (Borisov 1995:70). Začelo se je obdobje intenzivne centralizacije
porodniškega znanja. Postopoma se je ta proces pričel že z ustanovitvijo porod-
nišnice za samske ali siromašne nosečnice v Meščanskem špitalu leta 1789, kjer
so si babiške gojenke pridobivale praktično znanje iz porodne pomoči pod
vodstvom izkušenega porodničarja (Lavrič 1953:42-43). Po letu 1796 so bile lahko
v porodnišnico sprejete revne samske nosečnice brez plačila le, če so se prepustile
vajam za ranocelnike in babiške učenke in če so privolile, da bodo določen čas
dojile v sirotišnici (Borisov 1995 ; prim. Scherzer 1988:62-65).
Tretje: Izobraževalna doba za babice se je pričela daljšati (glej Lavrič 1953:
49-51).
Četrto: Pogoji za dosego poklica so zahtevali od kandidatke predvsem
moralno neoporečnost - to sta potrdila duhovnik in zdravnik, pismenost in lastno
Irena Rozman
izkušnjo s porodom. Pri tem je zanimivo, da je zahteva po lastni izkušnji s poro-
dom, ki jo po ustanovitvi babiške šole smemo šteti za prežitek iz prvih dveh
razvojnih obdobij babištva, obstajala še v odloku dvorne pisarne z dne 20. 8.
1828 (Borisovl995: 23). Na podlagi te zahteve so se v 2. polovici 19. stoletja za
babiški poklic pogosto odločale nezakonske matere.
Četrto obdobje v zgodovini babištva je bilo po Böhmu v znamenju narašča-
nja števila porodov v porodnišnicah in naglega razvoja porodništva, kar je tudi
popolnoma spremenilo značaj poroda. Iztrgan iz življenjskega prostora se je
prvotni naravni in spontani dogodek v odtujeni sobi porodnišnice prelevil v
kontrolirano dogajanje, v programiran porod. Z vidika porodne pomoči je porod
izgubil značaj subjektivnega, osebnega dogodka (Böhme 1980:33 cit. po Scherzer
1988: 87). Četrta stopnja se je na Slovenskem pričela v začetku tridesetih let 20.
stoletja. Najprej jo je ovirala gospodarska kriza in nato še druga svetovna vojna.
Kljub temu, da je število porodov pričelo naraščati že v začetku tridesetih let, se je
naglo večalo v petdesetih letih in je v drugi polovici šestdesetih doseglo vrhimec.
Tako smemo reči, da se je četrta stopnja uveljavila v drugi polovici petdesetih let.
Te spremembe je mogoče pripisati ne toliko razvoju porodništva in spre-
membam v zdravstveni zakonodaji, ker jih najdemo že v preteklih obdobjih raz-
voja porodništva, še posebej v tretjem, kolikor intenzivnim prosvetljevalnim akcijam
Rdečega križa in zdravstvenih ustanov, npr. Higienskega zavoda, s podporo države.
V tem poglavju smo se sprehodili skozi zgodovino porodništva in babiškega
stanu. Podrobneje smo se seznanili le s tistimi zgodovinskimi dejstvi, ki pomenijo
mejnik v prehodu iz enega v drugo razvojno obdobje. Pri tem naj poudarim, da
je posebnost stoletja dolgega razvoja porodništva koeksistenca babiškega in
zdravniškega porodništva (Sherzer 1988: 22). Na osnovi povedanega je
samoumeven sklep, da se čas, ki ga zajema analiza porodne pomoči, umešča v
tretjo in začetek četrte stopnje v razvoju porodništva. Na tem mestu naj povem
le to, da se še v začetku 20. stoletja soočamo s tisto obliko porodne pomoči, ki je
zastopana v prvi stopnji razvoja porodništva in je bila že v drugi stopnji
prepovedana. Njene izvajalke so oblasti proglasili za mazačke.
OD IDEALNEGA K REALNEMU: BABIŠKO MAZAŠTVO
Zavest o nujnosti strokovne porodne pomoči se je v vaških skupnostih
udomačila zelo pozno. Etnološka besedila, ki obravnavajo šege ob rojstvu, nam
povedo, da so k porodom poklicali starejšo, izkušeno ali tega posla vajeno žensko,
ki so ji rekli babica, na Štajerskem hebanka, na Koroškem ebanka ali pobiralka in na
Kranjskem babca. Storitev so ji plačali v naturi, hvaležnost pa so ji izkazali še z
vabilom na krstno gostijo. Na podlagi tega sklepamo, da je bila nestrokovna
porodna pomoč tako v navadi in samoumevna, da se etnologom - pri tem moramo
vedeti, da je bilo njihovo raziskovalno prizadevanje usmerjeno v odkrivanje in
popisovanje magičnih dejanj in krstnih šeg - ni zdelo vredno temu posvetiti več
pozornosti. Zapisi o porodni pomoči so zato skromni, vendar ravno zaradi tega
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem j
povedni: po eni strani nam govorijo, da je bila nestrokovna pomoč v navadi, po
drugi strani pa, da so bile neizprašane vaške babice spoštovane. Čeprav je bila
neizprašana vaška babica med člani vaške skupnosti nedvomno spoštovana, je
bila po pravilih zakona le šušmarka.
Porodna pomoč neizprašanih babic je bila nezakonita že od druge polovice
18. stoletja. Takrat so namreč izšli prvi odloki (leta 1755 in 1758), ki so predpisovali
strokovno izobrazbo babic za dajanje porodne pomoči (Borisov 1995: 27). Motiv
za izdajo babiških predpisov je bila zaskrbljenost deželnih oblasti zaradi padca
števila rojstev, ki je pomenil gospodarsko slabitev dežele. Oblasti avstroogrske
monarhije in kasneje Kraljevine SHS pa so storile premalo, da bi omenjeni odloki
zaživeli v družbeni praksi. Takšni predpisi so veljali zlasti za podeželje, kjer ni
bilo realnih možnosti za preprečitev mazaštva zaradi neprosvetljenosti, nizke
življenjske ravni, neurejenih socialnih razmer izprašanih babic, neorganiziranosti
javne zdravstvene službe ter pomanjkanja zdravnikov in babic (Borisov 1995:46).
Nenazadnje pa tudi zaradi zakoreninjenosti neizprašanih vaških babic v psihi
vaškega prebivalstva, ki je izhajala iz pomenske zveze pataloški porod - izprašana
babica in normalni porod - neizprašana vaška babica. Ti razlogi so se med sabo
zvezali v nerešljiv splet družbenih okoliščin. Ali drugače povedano: stopnja tole-
rantnosti dominantne kulture do posebnosti lokalnih skupnosti, ki se med drugim
kaže v neučinkoviti represiji in splošni nizki življenjski ravni prebivalstva, so
tvorili družbeno strukturo, v katero so se umestili ostali socialno-psihološki in
ekonomski dejavniki, ki so tvorili življenjsko podlago babiškega mazaštva.
Zahteve zdravstvenih zakonov po obvezni strokovni porodni pomoči niso
bile v skladu z življenjskimi možnostmi podeželskega prebivalstva. Razlika med
zaželenim stanjem na področju zdravstva in babištva in dejanskim stanjem je
bila velika in nepremostljiva (prim. Makarovič 1991: 481-519). Poudarila bom
samo nekaj omenjenih družbenih dejavnikov, ki so ovirali prodor strokovne po-
moči v vaško okolje. Prosvetljenost vaškega prebivalstva je bila nizka. Tako je
bila pismenost, kije osnovno merilo za ocenjevanje zaostalosti, na Kranjskem še
leta 1890 majhna. Le 56,95 % moških in 47 % žensk je znalo brati in pisati, šole pa
je tedaj obiskovalo le 65 % učencev (Jeršič 1974:103).
Ena izmed zahtev za opravljanje babiške službe je bila pismenost babic, te
pa so bile praviloma komaj pismene. O tem perečem problemu je poročal sanitehii
referent za Kranjsko: " (...) število babic na Kranjskem ne ustreza potrebam, na
drugi strani pa so njihovi prijemki tako majhni, da izprašane babice gledajo na
opravljanje babiškega poklica samo kot na priložnostno stransko zaposlitev in
tako tudi je, saj ima majhno plačilo za to službo za posledico, da se zanjo zanimajo
samo neizobražene kmečke ženske, ki večkrat ne znajo brati in pisati ali pa le
malo. Zato je iluzorno, da bi se mogli zanesti na pravilnost tabel o porodih "
Geršič 1974: 99).
Odsotiiost sti-okovne porodne pomoči po posameznih okrajih so povezovali
s hribovitim značajem okrajev oz. posameznih občin v okraju, razpršenostjo in
Irena Rozman
250
Rojstni izkaz za leto 1882. Na podlagi zapisov v rojstnem izkazu babice A.H. je razvidno, da je
bila komaj pismena. ¦
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem '
251
¦ Birth certificate from 1882. The entries in the birth record made by midwife A.H. show that she
was practically illiterate.
Irena Rozman
252
TABELA 1: Število babic na število prebivalstva in delež strokovne porodne pomoči izražen v
odstotkih po okrajih Dravske banovine.
oddaljenostjo naselij od občinskih središč in nezadostnim številom babic, še
posebej pa njihovi neustrezni razporejenosti po upravnih enotah. Razmerje pri
babicah (avstrijsko povprečje: 1289 prebivalcev na babico, kranjsko: 1426
prebivalcev na babico) je bilo leta 1888 slabše samo v GaUciji: 5044 prebivalcev
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
na babico, Bukovini, Dalmaciji in na Štajerskem: 1696 prebivalcev na babico (Jeršič
1974: 137). Babic je primanjkovalo zlasti v hribovitih predelih. Iz podatkov za
Kranjsko za leto 1880 je razvidno, da je bilo to razmerje najslabše v dolenjskih in
štajerskih okrajih. To stanje se je ohranjalo vse do petdesetih let 20. stoletja, kar je
razvidno tudi iz priložene tabele (prim. Lavrič 1953: 67-69; Borisov 1995:131). V
tabeli, izdelana je na podlagi statističnih podatkov za leto 1931, so ponazorjeni
podatki po posameznih okrajih o številu babic, o številu prebivalcev na babico
in odstotkih strokovne porodne pomoči.
Odstotek strokovne porodne pomoči je bil v veliki meri odvisen od zadost-
nega števila babic. Kjub temu, da je bil odstotek porodne pomoči v nekem okraju
zadovoljiv - vsaj nad 50 %, to hkrati pomeni, da v nekaterih vaseh tega okraja
strokovna porodna pomoč ni bila v navadi. To so potrdili tudi izsledki moje
raziskave za faro Velike Brusnice, ki je spadala v novomeški okraj.
Novomeški okraj je bil leta 1888 z novim sanitetnim zakonom razdeljen na
tri zdravstvene občine: Novo mesto, Žužemberk in Trebnje. Porodno pomoč je
takrat opravljalo petnajst javnih in devet zasebnih babic (Jeršič 1974: 138), leta
1900 devetaiajst (Leksikon občin za Kranjsko 1906), leta 1936 enaindvajst (Letno
poročilo 1936), leta 1933 enaidvajset (Seznam 1933), leta 1937 dvajset (Letiio
poročilo 1937) in leta 1938 sedemnajst občinskih babic (Letno poročilo 1938).
Kljub naraščanju števila prebivalcev pa je število babic padalo. Razloga za takšno
stanje sta revščina in premajhen dotok novih babic, ki je bil po letu 1919 zaradi
podaljšanega šolanja še manjši. Za ilustiacijo navajam nekaj statističnih podatkov.
Leta 1900 je v občinah zdravstvene občine Novo mesto na občinsko babico prišlo
naslednje število prebivalstva: v občini Brusnice z 11 vasmi 1708, v občini
Črmošnjice z 29 vasmi 1829, v občini Mirna peč z 39 vasmi 3325, v občini Bela
cerkev z 11 vasmi in 1072 prebivalci ni bilo občinske babice, v občini Orehovica
s 13 vasmi 1242, v občini Poljane z 9 vasmi 661, v občini Prečna s 24 vasmi 2535,
v občini Sv. Peter z 31 vasmi 2233, v občini ŠmiheLStopiče s 70 vasmi in 8847
prebivalci so delovale tri babice - na eno babico je prišlo 2949 prebivalcev - in v
občini Toplice s 26 vasmi 2677 (Leksikon 1906:152-174). Skupaj torej dvanajst
babic oz. 2177 prebivalcev na eno babico. Približno toliko prebivalcev na babico
je prišlo tudi v zdravstveni občini Trebnje (pet babic oz. 2023 prebivalcev na
babico) in nekoliko manj v zdravstveni občini Žužemberk (šest babic oz. 1761
prebivalcev na babico). Razmerje pri babicah na število prebivalstva v
novomeškem okraju je bilo torej bližje štajerskemu razmerju iz leta 1888 kot
kranjskemu. Delež strokovne porodne pomoči je bil zadovoljiv samo v nekaterih
okrajih Gorenjske, Notranjske in Prekmurja (glej tabelo 1). Na podlagi statističnih
podatkov ugotavljam, da je bil odstotek strokovne porodne pomoči najnižji v
zgornjem in srednjem novomeškem Podgorju, prav gotovo pa je bil odstotek
strokovne porodne pomoči nizek tudi v žužemberški in trebanjski zdravstveni
občini. V slednji je bil ta odstotek še leta 1951 najnižji v Sloveniji sploh (Lavrič
1953: 67).
Irena Rozman
Število babic je bilo glede na število prebivalstva v občinah načeloma
nezadostno. Načeloma zato, ker jih v nekatere vasi niso klicali k porodom. Zato
je verjetno, da je tudi zakon o zdravstvenih občinah z dne 18.3.1930 predpisoval
le eno babico na 5000 prebivalcev. Medtem ko je bilo število porodov na leto
tolikšno, da je bilo nemogoče pričakovati, da bi babica pomagala pri vsakem
porodu, je prevladovalo stanje, da ji je dela primanjkovalo, ker je porodno pomoč
terjalo le majhno število porodnic. Njeno delovanje je bilo vedno sprejeto med
prebivalstvom vasi, v kateri je stanovala - to je bilo praviloma farno oz. občinsko
središče. Ostale porodnice so pomoč iskale pri neizprašanih babicah. Njihovemu
delovanju je dajal določeno potuho celo zakon o pravici izvrševanja babiške
prakse iz leta 1921, ki je še vedno pogojno dovoljeval nestrokovno porodno pomoč
v sili. Žalostno pri tem je bilo to, da so prijave delovanja strokovno neusposoblje-
nih babic pri lokalnih oblasteh praviloma izzvenele v prazno, ker so se te vedno
sklicevale, da so pomagale v sili. V Babiškem vestniku so bili objavljeni leta 1931
statistični podatki o številu porodov na izprašano babico: v občini Žužemberk je
bilo na leto približno nekaj čez sto porodov, od katerih jih je odpadlo na občinsko
babico od dvajset do petindvajset (20-25 %), v župniji Stopiče je bilo leta 1930
petinosemdeset porodov, od katerih jih je na občinsko babico odpadlo le
devetnajst (22.4 %), v občini Šmarjeta je bilo leta 1930 devetinsedemdeset porodov,
od katerih jih je na občinsko babico odpadlo štiriinpetdeset (68.4 %) (Babiški
vestnik 3/11,1931: 89-91). V letu 1931 je bil odstotek strokovne porodne pomoči
v brusniški fari oz. občini 61.0 %. Povprečni odstotek strokovne porodne pomoči
okraja Novo mesto (43 %) sta presegli občini Šmarjeta in Brusnice za približno
20 %, v občini Žužemberk in župniji Stopiče pa je bil ta odstotek skoraj za polovico
manjši. Ta ugotovitev je torej tehten argument za etnološke mikroraziskave.
S sanitetnim zakonom iz leta 1888 je bil ustanovljen poseben pokojninski
sklad za zdravnike. Pravico do pokojnine so si babice pridobile šele po drugi
svetovni vojni. Izprašane babice so na starost prepuščali njihovi lastni
iznajdljivosti, večkrat pa so občino prosile za letno miloščino. Leta 1939 so bili v
Babiškem vestniku objavljeni rezultati ankete Položaj naših babic. Po njih je babica
od občine prejela po ubožnem porodu z devetimi oskrbnimi dnevi v največjem
številu primerov po 20, 25 in največ 100 dinarjev. Višina plačila je bila odvisna
od dobre volje občinskih odborov. "Te pa sestavljajo sami moški, ki že zato nimajo
dosti smisla za take "babje marnje", kot so važnosti babiškega poklica."
Osemindvajset od skupaj triinpetdeset anketiranih babic je izjavilo, da dobe
plačilo tudi v naturi - "nekaj žita, kaka kura, par kilogramov krompirja, nekaj
drv" (Babiški vestnik 11/2,1939:10-11). Glede tega so bile neizprašane babice v
boljšem položaju, ker plačila v denarju niso niti zahtevale niti pričakovale. S
hvaležnostjo so vzele, kar so jim ljudje lahko dali. Šestinštirideset anketiranih
babic pa si je vsakdanji kruh služilo še z drugimi dejavnostmi; petindvajset,
torej več kot polovica anketiranih, se je preživljalo s poljedelstvom, bodisi kot
dninarice, najemnice ali lastnice (Babiški vestnik 11/21939:10-12). Že na podlagi
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
rezultatov ankete je mogoče reči, da so oblasti od izprašanih babic zahtevale
veshio opravljanje službe, v zameno za to pa so dobile slabo mesečno plačo, ki je
povrhu vsega nekatere občine niso redno izplačevale/ Plačilo, ki so ga prejemale
od občine, je bilo nadomestilo za tako imenovane ubožne porode s pripadajočimi
oskrbnimi dnevi. Revnim porodnicam so morale pomagati pri porodu zastonj.
Druge porodnice so bile dolžne porodno pomoč plačati, njena višina je bila
določena s plačilnim razredom, ki je bil z zakonom določen na podlagi višine
mesečnega dohodka in/ali imetja sta-anke.* Na žalost jim mnogi niso hoteli plačati,
češ, saj dobivajo plačo od občine. Tako je bilo kar pravilo, da je bila višina
mesečnega dohodka babice enaka znesku, ki ga je dobila od občine. S tem
problemom nas seznanja poročilo o stanju babištva v Dravski banovini, objavljeno
v Babiškemu vestniku: "Zaradi gospodarske krize in prevelike zaščite, ki jo
uživajo mazačke od lokalnih činiteljev, občine ne zmorejo dostojno plačevati
babice - vsaj 2400 letiio. Zaradi preobremenjenosti občin z drugimi izdatki babice
čakajo na izplačilo po več mesecev" (Babiški vestaiik 7/11,1935: 86,87).
Leta 1919 je bilo ustanovljeno babiško društvo. Prizadevalo si je odpraviti
babiško mazaštvo. V teh prizadevanjih ga je moralno podprla banska uprava, ki
je večkrat apelirala na župnike in lokalne oblasti, naj prispevajo svoj delež v
boju proti babiškemu mazaštvu.'
Represivna politika je bila v boju proti babiškemu mazaštvu neučinkovita.
To gre pripisati dejstvu, da je bila dolžnost prijaviti neizprašane babice zaupana
lokalnim oblastem in župnikom. Po Mendrasu so vaške oblasti, ki jih sestavljajo
vaški veljaki, mediji, po katerih poteka komimikacija med vaškimi skupnostmi
in globalno družbo (Mendras 1986: 31). Njihova mentaliteta je kljub boljšemu
družbenemu položaju še vedno vaška. To pa pomeni, da so na strani kmečkega
7 Za ilustracijo navajam del poročila sanitetnega referenta za leto 1940: "Radi babiškega mazaštva
trpijo zelo diplomirane babice. Njihovo materialno stanje se slabša od leta do leta. Imamo zelo dobre babice,
katere imajo po 20 do 30 porodov letno, samo dve babici sta imeli nad 40 porodov. Od porodov dobijo večinoma
po 20 do 30 dinarjev. Samo v mestu in pri imovitejših dobi po 100 dinarjev. Od občin imajo od 70 do 150 din
mesečne nagrade. S temi dohodki seveda ne more nobena shajati, razen če je poročena in če ima mož kake
druge dohodke. Druge pa morajo zgrabiti za vsako delo, da preživijo. Zato trpi njihova osebna snaga in higijena,
imajo zdelane in raskave roke, nimajo negovanih nohtov itd.". (Letno poročilo 1940: 8)
8 v babiškem vestniku je bil leta 1937 objavljen osnutek za izplačilo babiškega honorarja po plačilnih
razredih. Teh je bilo sedem. Skupina 1- 150 din: siromašni porodi, za katere plačuje občina za vsak porod
posebej. V to skupino se uvrste tudi mali kmečki posestniki, ki po zakonu nimajo pravice do brezplačne babiške
pomoči. Skupina II- 300 din: nižji javni in privatni nameščenci (sluge, poduradniki), trgovski nastavljenci, mali
obrtniki, ako vsi ti nimajo privatnega premoženja (hiše, posestva). Skupina IE- 400 din: srednje premožni kmetje
ter strarJce po drugi skupini, ako imajo privatno premoženje. Skupina IV- 500 din: javni in privatni nameščenci
srednje ugodnih položajev, manjši trgovci, boljši obrtniki brez privatnega premoženja. Skupina V- 600 din:
premožen posestnik ter stranke iz četrte skupine s privatnim premoženjem. Skupina VI-800 din: višji javni in
privatni nameščenci, dobro sitairani obrtruki, trgovci, zdravniki, odvetniki, lekarnarji, stavbeniki, ki nimajo
privatnega premoženja. Skupina VII-1000 din: veliki kmetje in drugi imoviti sloji ter stranke iz šeste skupine s
privatnim premoženjem. (Babiški vestnik 1937)
9 Knežješkofijski Ordinariat v Ljubljani je svoj čas na prošnjo babiškega društva izdal vsem župnijskim
uradom okrožnico z nalogom, naj zatirajo mazaštvo v babiškem poklicu (Babiški vestiuk 3/5,1931:12). Dne
22.1.1930 je bila razposlana vsem sreskim načelništvom okrožnica: Pobijanje zakotnega babištva (Babiški vestnik
2/6,1930:18).
Irena Rozman
256
Odgovor župana občine Velike Brusnice na dopis "Pobijanje babiškega mazaštva" sanitetnega
referenta sreza Novo mesto. ¦ Letter from the mayor of the municipality of Velike Brusnice
responding to the circular "Eradication of quack midwifery" issued by the medical service
of Novo mesto.
prebivalstva, ki ga zastopajo pri globalni družbi. Če to definicijo uporabimo ob
primeru odpravljanja babiškega mazaštva, ki ga je globalna družba zaupala
vaškim oblastem, je povsem razumljivo, da jih niso prijavljali - vsaj ne
prostovoljno, čeprav je bUa to njihova dolžnost. Ohranjeni dokumenti iz arhiva
v Novem mestu nam to samo potrjujejo. Ohranile so se okrožnice, ki jih je sanitetni
referent pošiljal občinam, naj navedejo imena vseh neizprašanih babic v občini.
Se več: objavljena pisma babic v Babiškem vestniku pričajo, da so jih tudi
lokalni veljaki klicali k porodom svojih žena. "Saj tudi premožni gospodje in
tudi občinski odborniki kličejo zakotne babice k svojim ženam" (Babiški vestnik
11/10,1939:82). Tako smo trčili še na eno posebnost vaške skupnosti - če državna
zakonodaja in represija na področju, ki ga zadeva, ni učinovita, imajo moč nepisani
zakoni in sankcije vaške skupnosti. Šolane babice so bile hud boj za svojo
uveljavitev in obstoj prav zato, ker so bile lokalne oblasti in duhovniki mnogokrat
na strani ljudstva, t. j. na strani mazačk. Tako je neka babica opisala svoj neugoden
položaj: "Župan pa mi je rekel, da ne bodem prav nič opravila, ako mazačke
naznanim, ker je njih delo v občini dovoljeno. Župnik pa mi je rekel: Jaz vam ne
morem nič pomagati. Če ljudem kaj rečem ali jih opozarjam, mi pa bere ne bodo
dali." (Babiški vestnik 3/10,1931: 82).
Babiškega mazaštva ni bilo mogoče zatreti zaradi spleta družbenih okoliščin,
ki sem jih le na kratko orisala. Poglavje pa bi rada sklenila z navedbo nekaterih
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem j
socialno-psiholoških dejavnikov, ki so ovirali uveljavitev strokovne porodne
pomoči. Na prvem mestu je bilo nezaupanje do izprašane babice, še posebno, če
ni bila domačinka. Nezaupanju sta se pridružili še neozaveščenost in varčnost,
češ, zakaj bi plačali za porodno pomoč, ko pa pri porodih prav tako dobro opravi
naša domača babica. Razširjeno je bilo prepričanje, da porodnica potrebuje
strokovno porodno pomoč samo pri pataloškem porodu. Spričo tega je bil izdatek
za porodno pomoč gola potrata. Z nezaupanjem in varčnostjo je šla vštric navada.
Izkušnje z domačo babico so bile dobre, zato ni bilo razloga, da je ne bi še vnaprej
prosili za pomoč pri porodih. Zaupali so ji, ker je sama že večkrat rodila, pomagala
drugim ženskam in ker ni zahtevala plačila v denarju.
V nadaljevanju bom predstavila nekatere značilnosti babičevanja izprašanih
in neizprašanih babic, ki so delovale v vaseh fare Velike Brusnice.
MARJETA GAZVODA, IZPRAŠANA BABICA, NOSILKA BABIŠKEGA
NAZIVA V TRADICIONALNEM OBDOBJU PORODNIŠTVA V FARI
VELIKE BRUSNICE
Marjeta Gazvoda, rojena Tomič, izprašana babica iz Velikih Brusnic, se je
rodila 17. maja leta 1867 kot nezakonska hči vdove Marije Mikolič. Marjeta je
bila stara devetnajst let, ko jo je mati, prav tako izprašana babica, vpeljala v
babiški poklic. Prvič je pri porodu pomagala 15. marca 1888. Z njeno pomočjo je
žena polzemljaka povila hčer Frančiške. Verjetno tedaj še ni bila izprašana babica.
13. septembra leta 1900 je bila v rojstni matični knjigi vpisana še kot neizprašana,
mesec dni kasneje, 11. oktobra, pa kot izprašana babica. Težko je reči, kdaj je
opravila babiški tečaj in izpit. Župniki, ki so se zvrstili od leta 1888 do leta 1900,
niso vpisovali podatka o strokovni usposobljenosti babic. Leta 1891, ko se je
poročila, je bilo v poročno knjigo zapisano, da je po poklicu šivilja. Marjeta
Gazvoda je bila torej šivilja, ki jo je privlačil babiški poklic, katerega se je priučila
od matere. Njeno šolanje je potekalo po prastarem vzoru, ki se je prenesel iz
prvega še v drugo in tretje obdobje razvoja babištva. Zanj je značilno, da je
porodniško znanje prehajalo od mater na hčere. Marjeta Gazvoda je babiški poklic
gotovo pričela opravljati kot neizprašana babica. Lahko samo ugibamo, kaj je
vplivalo na njeno odločitev, da bo opravila babiški tečaj in izpit. Morda jo je k
temu nagovoril ranocekiik Valentin Bervar; nenazadnje je bila to njegova dolžnost.
Ta misel me je prešinila ob zapisu v rojstni matični knjigi leta 1889, da so pri
težkem porodu A.G. iz Malih Brusnic pomagali ranocekiik Valentin Bervar, Marija
Mikolič in Marjeta Tomič. Domnevam, da je takrat Marjeta Tomič napol uradno
opravila praktični del babiškega izpita. Takšen način aprobiranja babic je bil v
veljavi v drugem in deloma še v tretjem obdobju babištva. Tako smo, po zaslugi
zapisa v rojstni matični knjigi, soočeni s prežitkom v načinu aprobiranja
neizprašane babice, ki je bil dovoljen do leta 1812, ko je bila zdravnikom in
ranocelnikom z zakonom odvzeta pravica aprobiranja neizprašane babice.
Nedvomno je Marjeta Gazvoda opravila pravi babiški izpit šele po tem dogodku
Irena Rozman
na babiški šoli v Ljubljani, vendar ne moremo zanikati, da je dejansko bila sprejeta
v babiški stan tistega dne, ko je pri porodu stregla svoji materi in ranocelniku.
Ljudje so jo šteli za izprašano babico. To domnevo nam podkrepijo še vpisi rojstev
župnika Jana Piberja, ki je v brusniški fari služboval kratek čas - od leta 1897 do
konca leta 1898 - in je rubriko babica izpolnil le, če je pri porodu pomagala
Marjeta Gazvoda. Torej je tudi v njegovih očeh veljala za izprašano babico.
Še leta 1891, ko je Marjeta Gazvoda že tri leta pomagala pri porodih, je
sanitetni referent poročal o nepismenosti in nizki splošni izobrazbi podeželskih
babic. Marjeta Gazvoda je bila pismena in naročena na Babiški vestnik od izida
prve številke (Babiški vestaik 12/5,1940: 93).
Babiški pokHc je opravljala celih devetinpetdeset let, tako rekoč do smrti. V
tem obdobju je pomagala pri porodu 667 ženskam iz brusniške občine. Socialne
okoliščine, ki so bile specifične tako za začetek kot za konec njenega babiškega
poklica, se v ničemer ne razlikujejo od tistih, v katerih je pričela in prenehala
pomagati pri porodih neizprašana vaška babica. Prebivalci so se na svojo babico -
naj si bo izprašano ali neizprašano - navadili in nobenega razloga ni bilo, da je ne
bi klicali k porodom, dokler je bila zmožna tega dela. V vaških skupnostih, kjer
niso poznali današnjega pomena življenjskega razdobja, ko gre človek v pokoj, je
veljalo pravilo, da človek dela "do zadnjega". V vaških skupnostih traja pokoj le
nekaj časa pred smrtjo, ko človek obnemore. Ker je bilo šele nekaj let po drugi
svetovni vojni poskrbljeno za izplačevanje pokojnin babicam, je Marjeta Gazvoda
ni dočakala; prislužila si jo je šele njena hči, izprašana babica Marija Gornik. Kolikor
mi je znano, za porodno pomoč ni zaračunala nobeni družini, tudi premožnejšim
ne, ki so ji po zakonu bili dolžni plačati babiški honorar. Pač pa je od botrov vedno
dobua hlebec oz. pogačo, premožnejši mož porodnice pa ji je pri krstu otroka, kjer
je büa vedno navzoča, v roko stisnil manjšo vsoto denarja-šenkengo. Njena vnukinja
se takole spominja babičinega honorarja - hlebcev: "Ona je meh omaro, omaro pa je
zaklenila. Mi smo bli pa otroc', smo rekel:"Mat', dejte mau kruha belga." Ona je pa štruce
zmiram dobila, hlebce. Ki je pr' kakšnih bla, pa so mel' botrija, pa je hlebec dobila. Mi pa
kruha nisma mel! "Mat' boste dal mau kruha, mat' boste dal mau kruha?!"
Ohranjeno ustno izročilo pravi, da so se podobno, glede na krajevne navade,
oddolžili neizprašani vaški babici. Za ilustracijo navajam dva zapisa ustnega
izročila iz Podgorja o plačilu babici: "Plačilo v denarju ni dobila, le kak hlebec
kruha, potico, ali drugo hrano. Kakor je kdo mogel, toliko je polonal" (Gabrje)
(Pahor 1981: 36). "Dali so ji tisto, kar je bilo pri hiši - ali jajca, meso, mleko,
maslo..." (Birčna vas) (Roženbergar 1985: 87).
Marjeta Gazvoda je bila mati petih otrok, ki ni poznala porodniškega
dopusta, niti po šegi obveznega štiritedenskega počitka, ki se sklene s cerkvenim
obredom, imenovanim vpeljevanje. Leta 1899, ko je rodila sina Antona, je še dva
dni pred njegovim rojstvom pomagala pri porodu v Dolenjem Suhadolu.
Osemnajst dni po porodu, ki je potekal brez porodne pomoči, ker je bila njena
mati tedaj že pokojna, je že pomagala pri porodu. Ustno izročilo pravi, da
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem i
otročnice po porodu rtiso ležale več kot tri dni, da pa so šle k vpeljevanju že
drugi teden po porodu. Verjetno je tudi Marjeta vstala že drugi dan po porodu,
saj je inrela tri majhne otroke, stare osem, pet in dve leti. Porodniškega dopusta
torej ni poznala. Socialni položaj Marjete Gazvoda se je razlikoval od socialnega
položaja neizprašanih babic le po odgovornosti in dolžnostih do oblasti ter
minimalnem mesečnem osebnem dohodku, ne pa tudi po ugodnostih, ki bi
dejansko spremenile njen položaj v vaški skupnosti, to je socialno, zdravstveno
zavarovanje. Neka babica je v zvezi s tem v Babiškem vestniku pisala, da imajo
pokojnine celo cestarji, katerih delo se ne more primerjati z babiškim ne po zahtev-
nosti ne po odgovornosti.
IZPRAŠANA BABICA MARIJA GORNIK, NOSILKA BABIŠKEGA
NAZIVA NA PREHODU OD TRADICIONALNEGA K SODOBNEMU
PORODNIŠTVU
Marija Gornik, hčerka Marjete Gazvoda, se je rodila 5. marca leta 1894. Za
babiški poklic se je odločila leta 1917, stara že triindvajset let. Babiško šolo je
končala v Ljubljani. Njena starejša hči se po pripovedovanju matere spominja
njenih težkih dni, ko se je šolala za babico v Ljubljani: "Stanovala je pri Munihu,
to dober vem, ka je govorila. In ta Munihova hiša je mejhna; je bla bliz splošne bolnice
v smeri šempeterske kasarne. Je strašen stradala, je rekla, de je blu taku tešku pr' tistem
Munihu, de je jela zjutri polenta pa mlek, pa zvečer polenta pa mlek. Nisa dal, ni blo
hrane. No, in ona ni plačvala u denarju, ampak samo v naturalijah."
Prvič je pri porodu pomagala svoji sosedi iz Malih Brusnic, kjer je živela
od poroke leta 1920. Marija Gornik se je le počasi uveljavila kot babica, ker so
ljudje k porodom še vedno klicali njeno mater. Po pričevanju njene hčerke je
mesečni dohodek od občine dobila morda šele pet, šest let po prvi svetovni
vojni. Na podlagi seznama babic v srezu Novo mesto iz leta 1933, ki ga hrani
arhiv v Novem mestu, je navedena skupaj z materjo kot babica; iz dokumenta
pa ni razvidno, katera od njiju je dobila mesečno plačilo od občine. To so bila leta
gospodarske krize, ko so občine, še posebno revne, in mednje so sodile vse občine
iz novomeškega Podgorja, le s težavo plačevale občinsko babico. Tako pravi
njena hči: "Pa neč plače ni dobila. Ker nisa mogel, dve babce plačvat. Dve babce se nisa
mogle plačvat s tistga fonda - to je srez Novo mesto plačvau. Moja mama je mela samu
priložnostne dohodke, recimo, ki ni mogu dat denarja, ker so bli zelo revni kmetje, pa je
dau pšenico, pa je dau krompir, pa je dau kaj druzga take stvari, ne. In to po vojni, po
prvi svetovni vojni, so mojo babico (Meto Gazvodo) upokojil, recimo upokojil - če so
mel kaj pokojnine?-, je pa mama tisto plačo dobivala. Taku, de je mama mela pol plačo
in od tiste plače pokojnino. Ne, pokojnine ni dolg dobivala, mogoče enih par let."
Pripoved dovolj nazorno priča, da za pomoč pri porodih ni bila dosti bolje
plačana kot neizprašane babice. Medtem ko so büe neizprašane babice zadovoljne
z vsakim plačilom, je morda Marija Gornik po končanem šolanju pričakovala
primerno plačilo. Pričakovanje je bilo pogojeno s pridobitvijo naziva izprašana
Irena Rozman
babica. Neizprašane babice niso vložile nobenega posebnega truda, da so postale
vaške babice, zato poleg že tradicionalnega plačila v naturi, značilnega za vaške
skupnosti, niso pričakovale ničesar več. Poleg tega pomoč pri porodu ni bila
poklic, temveč zgolj oblika tradicionalne solidarne pomoči med ženskami. Zaradi
tega pričakovanja so bile izprašane babice nezadovoljne, nemalokrat pa se jih je
polastil občutek manjvrednosti. Kljub temu - se spominja njena hči - so se še
kako veselili vsega, kar so ji kmetje dali kot plačilo za porodno pomoč: "Po krstu
je bla botrija, no, če ni blu drgač za jest, ampak takrat je blu. Prnesla je pa zmeram
domov, recimo: od kure, od suhga mesa, potice, plus tega, de je tist hlebec kruha dobila,
ka je bil obvezen. Tku, de smo mel zmiram tak hleb kruha, de smo se otroc smejal mam:
Kdaj bo kira rodila, de bo spet hlebec kruha?!"
Ko se se je izučila babištva, sta si z materjo delo delili. Ker je bila mlajša, je
njen rajon obsegal vse vasi, razen Velikih Brusnic. V Velikih Brusnicah je pri
porodih pomagala le izjemoma - od leta 1920 do leta 1945 je porodno pomoč
nudila vsako leto po enkrat, izjemi sta še leti 1924 in 1941, ko je bila pri štirih
porodih. Medtem ko je mati Marjeta Gazvoda pomagala pri porodih v vasi Velike
Brusnice, ker je bila navada, da so jo klicali skoraj k vsakemu porodu, in je občasno
pomagala pri porodih še v drugih vaseh (Dolenji Suhadol, Leskovec, Ratež), je
hči Marija Gornik, ki je pomagala pri porodih v vaseh (Gorenji Suhadol, Dolenji
Suhadol, Ratež), v katerih strokovna porodna pomoč še ni bila splošno
uveljavljena, prehodila več kilometrov za manj porodov in prevladujoče plačilo
v naturi. Zato je bila večkrat nezadovoljna. "Veste kaku je - mati je bla, mi smo rekel
mati. Vi, in ona je plačo dobivala pred vojno, pred prvo svetovno vojno je plačo dobivala,
ni pa hotla nikamor drugam jet kuker samo tu u bližini u Velkih Brusnicah na porode,
moja mama pa je mogla hodet po vseh hribah okrog in na use tiste porode. Tu vem, de
je bla moja mama dostkrat nezadovolna, prav:" hej, jes moram use hribe obidet in tulk
deleč!" Ona je pa plačo dobila, so šli pa sam u bližini, ne. Tu je blu pred vojno." Slab
socialni položaj in tiho nezadovoljstvo Marije Gornik sta izvirala iz močne
konkurence neizprašanih babic. V vasi Jugorje in Gabrje, ki je imela v tridesetih
letih največjo nataliteto v občini, je niso klicali. V vaseh Gorenji Suhadol in deloma
Dolenji Suhadol, ki sta bili mejni vasi med občinama Brusnice in Orehovica, pa
je nekaj porodov odpadlo še na izprašano babico Ano Potočar iz občine Orehovica.
Po ustnem izročilu sta opravljali Marjeta Gazvoda in Marija Gornik pri
porodu še dve praksi, ki se nista izvajali v zdravniški porodniški praksi in nista
omenjeni v babiških učbenikih, vendar sta s pisanimi viri izpričani že v 15. stoletju.
To sta ritualna odstranitev porodne posteljice, ki so jo vedno zakopali v zemljo
in ne npr. v gnoj, in umivanje obraza otročnice z vodo prve kopeli ali celo z
novorojenčkovo mazjo v prepričanju, da se tako odpravijo nosečniške pege.'°
10 Za ponazoritev navajam nekaj primerov iz okolice Šentjerneja, ki jih je leta 1952 zapisala ga. Smole.
Kopanje otroka: Otroka so okopali v kadunjcah. Voda otroške kopeli: To vodo so zlili v hlev, klet ali pod streho.
Porodno posteljico so zakopali v hlev (Smole 1952:21). Porodna pojsteljica: Ko rodi, pa morajo posteljico zakopat
v klet. Ta pojsteljica je dobra tudi za reciüje, če komu ni dobro, se mora z njo namazati. Porodna posteljica: Od
otroka je treba zakopat pod streha, u kevder, pa če ženska ni prau, s tistim namazat (Smole 1952: 63).
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
Pomen obeh bo treba osvetliti še z antropološkega vidika. Zaenkrat lahko rečemo
samo to, da pomeni izvajanje obeh praks po izprašanih babicah kontinuiteto
ljudskomedicinskega znanja porodništva in znanstvenomedicinskega znanja po-
rodništva. Ohranjala se je zaradi slabega socialnega položaja babic, njihove nizke
splošne izobrazbe in predvsem globoke zakorjeninjenosti obeh praks v duševnosti
žensk iz vaških skupnosti.
NEIZPRAŠANE BABICE
Kdo so bile pravzaprav neizprašane babice? O njih in njihovem delovanju
imamo žal pičla ustna in pisna pričevanja. Za oddaljena obdobja si na to vprašanje
lahko odgovorimo le s kvalitativno analizo podatkov iz rojstne, poročne in mrliške
matične knjige, stahisa animarum in še kakšnega pisnega vira. Za čas med svetov-
nima vojnama in po drugi svetovni vojni je mogoče računati še na ustne vire.
V vaških skupnostih, kjer je bila uveljavljena nestrokovna porodna pomoč,
so velikokrat pomagale pri porodih matere in tašče. Tako preko zapisov v rojstni
matični knjigi sledimo sorodstveni porodni pomoči v vasi Velike Brusnice, ki se
je v neki družini ohranila skozi tri generacije. Navajam analizirani primer: Hišna
številka 109. Neža R. je pomagala pri porodu hčerki Evi L., rojeni R. v Velikih
Brusnicah. Z materino pomočjo je leta 1875 povila hčerko Marijo, leta 1878 hčerko
Margaritho in leta 1880 hčerko Agnes. Leta 1895 se je poročil prvorojeni sin
Peter L. z Uršulo P. iz Gorenjega Suhadola. Leta 1920 se je rodil sin Jožef, ki je na
svet privekal s pomočjo stare matere, porodničine tašče Eve L. V rojstni matični
knjigi ni zapisov, ki bi nam povedali, kdo ji je pomagal pri ostalih porodih,
vendar sklepam, da ji je vsakokrat pomagala tašča. Leta 1922 je rodila najstarejša
hči Marija L. nezakonskega sina Alojzija. Pri porodu ji je pomagala njena mati
Uršula L.
Sorodstvena porodna pomoč je bila še med svetovnima vojnama precej
razširjena. Ko primerjamo število porodov, ki so odpadli na bližnje sorodnice, s
številom porodov, ki so odpadli na vaške babice - to so bile od žensk spontano
izvoljene ekspertke, ugotovimo, da je bila prva oblika porodne pomoči vendarle
v manjšini. V mnogih slovenskih vaseh je do druge svetovne vojne, ponekod pa
tudi še do deset let po njej, pri porodih pomagala neizprašana babica. Pisni viri
govorijo, da so to bile ženske iz nižjega socialnega sloja, ki so si z babičevanjem
služile kruh. Isto velja za izprašane babice. Tudi te so bile praviloma iz nižjega
socialnega sloja, ki so se odločile za babiški poklic zaradi eksistencialne nuje
(glej Lavrič 1953: 55-56). Izprašane babice so sicer imele več teoretičnega znanja
kot neizprašane, vendar se v kompliciranih primerih njihovo ravnanje ni bistveno
razlikovalo: ali so poslale po zdravnika ali pa so skušale rešiti življenje najprej
materi in šele nato otroku, kakor so vedele in znale. Kadar je pomagala pri porodu
neizprašana babica in se je porod začel zapletati, so se najprej obrnili po pomoč
na izprašano babico. Ponavadi je bil to zelo kompliciran primer, ki mu hidi ona
ni bila kos. Tako so izgubili še nekaj ur, predno je prišel k porodnici zdravnik.
Irena Rozman
Analiza porodne pomoči od 1840 do 1945 v fari Velike Brusnice je pokazala, da
je zdravniška porodna pomoč sinonim za kompliciran porod. Kadar je moral pri
porodu pomagati zdravnik, je bila to smrtna obsodba za nerojenega otroka.
Zavedati se moramo, da na domu ni prišel v poštev zahtevnejši operacijski poseg,
npr. carski rez, in da je zdravnik reševal najprej mater in šele nato otroka. Otroci,
ki so bili rojeni z zdravniško porodno pomočjo, so v mrliški in rojstni matični
knjigi zapisani kot mrtvorojeni. Ali so bili mrtvi že pred rojstvom ali so umrli
zaradi razkosavanja v materinem telesu ali drugih poškodb, nastalih pri porodu,
ni navedeno. Od 1840 do 1869 so iz fare Velike Brusnice poslali po zdravnika
osemkrat. Po tem letu ni nobenega tovrstnega zaznamka več.
Tako izprašani kot neizprašani babici se je v času njunega babičevanja
zgodilo, da zaradi pomankljivega znanja nista mogli rešiti otrokovega življenja.
V letih, ko župniki v fari Velike Brusnice niso vpisovali v rojstno matično knjigo
neizprašanih babic, se je zdelo župniku Martinu Nemaniču vredno zapisati babi-
čino ime in priimek vsaj takrat, ko je otrok umrl takoj po porodu in ga je morala
krstiti v sili. To se je zgodilo neizprašani babici Mariji Piletič iz vasi Gorenji
Suhadol. Marija Piletič je dvakrat pomagala pri porodu Heleni B., rojeni K., v
Velikih Brusnicah. Prvič leta 1904 pri rojstvu deklice in drugič leta 1905 pri rojstvu
dečka; oba sta umrla še na dan poroda: deklica "vsled življenjske slabosti", deček
"vsled zmučenja".
Na podlagi podatkov iz rojstnih matičnih knjig fare Velike Brusnice in
Stopiče sem sestavila seznam neizprašanih babic, ki so po posameznih vaseh
veljale za ekspertke. V tej zvezi me je zanimalo, kdaj je babica prvič in zadnjič
pomagala pri porodu in kolikokrat je pomagala pri porodih. V primerih, ko se je
isto ime pojavilo vsaj trikrat, sem ga uvrstila v seznam. Kadar se je ponavljalo
ime neke babice več let zaporedoma, sem sklepala, da imam opraviti z
neizprašano vaško babico-ekspertko. V manjših vaseh, npr. Gumberk, Jugorje,
in tudi v tistih, kjer je bila uveljavljena strokovna porodna pomoč, npr. Velike
zgornje Podgorje
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
263
TABELE 2, 3, 4; Neizprašaire babice po vaseh zgornjega, srednjega in spodnjega Podgorja in
število porodov na posamezne babice po petletnih obdobjih od 1862 do 1901.
Brusnice, Dolenji Suhadol, sta nudili porodno pomoč vsaj dve babici. V Gabrju
in Gorenjem Suhadolu, kjer je prevladovala nestrokovna porodna pomoč, so
bile porodnice in novorojenčki v oskrbi pri eni od treh ali štirih delujočih babic.
Nekatere so pomagale pri porodih tudi v sosednji vasi. To velja za babico Uršulo
Lučič, ki je pri porodih pomagala v Dolenjem Suhadolu in Velikih Brusnicah. Ko
med sabo primerjamo število neizprašanih babic v Velikih Brusnicah in Gabrju,
se pokaže, da jih je bilo več v Gabrju kot v Velikih Brusnicah.
Na podlagi podatkov iz matičnih knjig sem izdelala "osebno - delovno
izkaznico" treh neizprašanih babic iz vasi Gabrje.
Meta Jaklič, rojena Klemenčič, 2. marca 1932 v Gabrju 19, se poroči 5.
februarja 1850. Kot neizprašana babica je v rojstni matični knjigi Velike Brusnice
Irena Rozman
prvič zapisana leta 1864. Z njeno pomočjo je zagledala 20. januarja luč sveta
Agnes, hči Petra in Apolonije 1. Verjetno je pri porodih pomagala že prej, ker pa
župnik pred letom 1862 ni vpisoval neizprašanih babic, ne bomo nikdar vedeli,
kdaj so jo prvič poklicali k porodu. Zadnjič je pomagala pri porodu 20. septembra
1901 Heleni J., rojeni B. V sedemintridesetletnem obdobju je bila kot babica
štiriinsedemdesetkrat vpisana v rojstno matično knjigo. Umrla je 2. marca 1917
v Gabrju.
Marija Gazvoda, rojena Brulc, 16. maja 1826 v Gabrju, se poroči U. februarja
1846. Kot neizprašana babica je prvič vpisana v rojstno matično knjigo Stopiče
leta 1866. Z njeno pomočjo je 28. septembra ugledala luč sveta Uršula, hči Johana,
ki je bil po po poklicu tkalec, in Margarete S. Zadnjič je pomagala pri porodu 24.
septembra 1902 Mariji B., rojeni R. V šestintridesetletnem obdobju je bila kot
babica stoenajstkrat vpisana v rojstno matično knjigo. Umrla je 13. marca 1903 v
Gabrju.
Marija Rajk, rojena Hrovatič, 11. februarja 1836 v Podgradu, se poroči 8.
septembra 1861. Kot neizprašana babica je prvič vpisana v rojstno matično knjigo
Stopiče leta 1865. Z njeno pomočjo je 28. januarja ugledal luč sveta Mathias, sin
Casparja in Terezije P. Zadnjič je pomagala pri porodu 16. januarja 1905 Mariji B.,
rojeni P. Novorojeni deček je bil tako slaboten, da ga je v sili krstila. V
štiridesetletnem obdobju je bila kot babica devetindevedesetkrat vpisana v rojstno
matično knjigo. Umrla je U. marca 1909 v Gabrju.
Neizprašane babice so začele pomagati pri porodih šele takrat, ko so že
same rodile. Neizpašana babica je z babičevanjem začela bolj iz nuje kot veselja;
soseda jo je zaradi odsotnosti vaške babice poklicala na pomoč. Vaške babice
niso bile vedno na razpolago, ker so morale delati bodisi na svoji ali tuji zemlji.
Plačilo, ki so ga dobile za pomoč pri porodu, je bilo bolj dobrodošli dodatek, kot
osnova za preživetje. Sčasoma, ko so babice zaradi starosti obnemogle, so jih
vedno večkrat nadomeščale nove, morda ravno tiste, ki so jih sosede poklicale v
sili. Če se je takšna ženska dobro odrezala, se je glas o njeni sposobnosti hitro
širil med ženski svet: "Tu sa pa take šušmarke ble. Ena Mrakouka je bla, tista je bla
velik pr' takeh babencah. }a, se je umrla, je tut že dougo tega. So take babe ble,... Take
neizkušene ženske. Kira je bla dvakrat, trikrat pri porodi:"Ala, una že enmau ve, kar po
una pet!" Pol je pa tisto rihtala naprej kuker je." Z vsakim naslednjim letom je
imela več porodov in v nekem trenutku so jo ženske začele nazivati babica. V
petletju 1862-1866 je štirinajst porodov odpadlo na babico Marijo Kostrelec in
šestindvajset na Marijo Ivanež. V istem petletju so na naslednjo generacijo babic
Meto Jaklič, Marijo Gazvoda, Marijo Rajk in Marjeto Gazvoda odpadli od enega
do trije porodi. V naslednejm petletju pa se je stanje spremenilo. Babici Marijo
Kostrelec in Marijo Ivanež niso več klicali k porodom; to nalogo je začela opravljati
nova generacija babic. V tem petletju je na vsako od njih odpadlo že znatno večje
število porodov: od pet do triindvajset. Delovna doba babic se je sklenila na
vsakih trideset do petintrideset let.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem ^
VERODOSTOJNOST ZAPISOV O PORODNI POMOČI V ROJSTNI
MATIČNI KNJIGI
"Ar nisma bli podučen taku ku denes, ja neč. Seveda sem vedla, de bom
rodila, ne. ... Pol je pa mož letu u Doleja vas; je šu po mamo. ... Se je bla samo
mama pr' men'.... Ja, mama je pršla, de je pol tistu rešila. Ni blu nobene babce.
Se je bla babca, je bla Gornikova in Gazvodova. Al so se takrat ljudje razbežal, ki
so se Taljanov bal."
Informatorka je rodila med drugo svetovno vojno, v času hude stiske in
agonije tamkajšnjega prebivalstva zaradi bombnih napadov in požigov domačij.
Ljudje so se v strahu pred Italijani skrivali v zidanicah. Zaradi omenjenih okoliščin
je bila stiska žene, ki je bila tik pred porodom, še toliko večja. Babici sta bili
nedosegljivi, zato se je njen mož odpravil na nevarno pot po pomoč k njeni
materi. Tako ji je pri porodu pomagala mati. Toda v rojstni matični knjigi je
zapisano drugače. Rubrika, kjer je vpisano ime in priimek babice, je namreč z
ustreznim znakom uničena, kar pomeni, da je Rozalija H., žena posestnika, leta
1943 rodila brez porodne pomoči. Zapis je zato za etnološko proučevanje porodne
pomoči samo delno verodostojen. Delno verodostojen zato, ker bi ga lahko
prebrali drugače, npr. da je Rozalija H., žena posestnika, leta 1943 rodila brez
strokovne porodne pomoči.
Strokovna porodna pomoč je torej ključna sintagma za pravilno branje
rubrik o porodni pomoči v rojstni matični knjigi brusniške fare. Zapisi so
verodostojni, če nas zanima število žensk, ki so rodile s strokovno porodno
pomočjo. Domnevam, da so župniki, ki so službovali v brusniški fari, vestno
zapisovali vsaj izprašane babice. Z vso gotovostjo to velja za leto 1937. V novo-
meškem arhivu hranijo porodni izkaz babic Marije Gornik in Marjete Gazvoda
iz leta 1937, v katerega sta vpisovali vsak porod, ki je potekal z njuno pomočjo.
Ob polletju sta bili dolžni dati izkaz sreskemu sanitetnemu referentu v Novem
mestu. Število vpisanih porodov v porodnem izkazu se ujema z zaznamki rojstev
v rojstni matični knjigi, pri katerih sta porodno pomoč nudili Marija Gornik in
Marjeta Gazvoda.
Rojstne matične knjige najkrajše opredelimo kot seznam rojstev. Vsaka
zaporedna številka vsebuje podatke o novorojencu: datum rojstva in krsta, rojstni
kraj in hišno številko, ime in spol, o starših: ime in priimek, stan in vera, in o
botrih: ime in priimek ter stan, sledijo ime in priimek babice in podpis krstnika.
Linearno branje zapisov je enolično, saj si zapisi sledijo po istem vzorcu. Narava
vira je takšna, da niti ne pričakujemo drugih podatkov, kot jih zahtevajo rubrike.
Pri pazljivem branju vira pa so se pokazale razlike v dodatni opremljenosti
določenih rubrik. Nekateri župniki so z dodatnimi podatki opremili rubriko
starši - v njej so zapisali še dan poroke staršev in rubriko ime (novorojenca), v
katero so vpisali datum smrti, če je umrl star do pet ali celo deset let. S tem so si
olajšali delo pri iskanju ostalih podatkov. Datum poroke so vpisovali tudi na
Irena Rozman
skrajni rob, za rubriko podpis krstnika. Najbolj nedosledno so izpolnjene rubrike
babica. To niti ne preseneča, ker je ta rubrika za posameznika najmanj pomembna.
Od hčerke Rozalije H. verjetno niso nikoli zahtevali podatka, kdo je materi
pomagal pri njenem rojstvu. Gotovo pa je morala ob poroki predložiti rojstni list
in nato še vsaj nekajkrat v življenju svoje rojstne podatke. Potrebna je bila natančna
analiza narave zapisov v rubriki babica; njihove strukture in logike. Iskala sem
vsebino, ki je onstran zapisa, in ki je pravzaprav njeno bistvo. Zapisi v rubriki
babica so sečišče različnih ravni družbenih, pravnih, zdravstvenih in mentalnih
oblik preteklega življenja.
Analizo sem začela s prvo rojstno matično knjigo fare Brusnice. Ta se je
začela voditi leta 1840. Od 1840 do avgusta 1881 je v RMK vpisoval rojstva župnik
Štefan Turk. Od 1862 naprej je izpolnjeval rubriko babica zelo natančno, saj je
poleg imena in priimka babice navajal še podatek o stopnji njene usposobljenosti.
Zapisoval je, ali je bila babica izprašana (geprüft) ali neizprašana (ungeprüft).
Pred letom 1862 je vpisoval le izprašane babice: Uršulo Pustič od 1840-1843,
Marijo Stampfel in Katarino Suhi od 1843-1857 in Evo Ogiz od 1857-1860. Zakaj
je nenadoma začel vpisovati tudi neizprašane babice, ne moremo vedeti.
Zanimivo pa je, da je začel župnik v sosednji, stopiški fari z natančnim
vpisovanjem neizprašanih babic le dve leti kasneje. Na podlagi teh zapisov je
možnih več sklepov. Prvi je ta, da je v tem obdobju oblast še dopuščala neizprašane
babice in večinoma njihove dejavnosti ni sankcionirala. Župnik zato ni imel
nobenega razloga, da ne bi vpisoval tudi neizprašnih babic. Hkrati lahko
sklepamo, da je tedaj nestrokovna porodna pomoč bila pravilo v večini vasi
brusniške občine. V tem pogledu sta bili izjema vasi Velike in Male Brusnice,
kjer je večina porodov odpadla na izprašano babico, in deloma vasi Ratež in
Dolenji Suhadol, kjer se je postopoma začela uveljavljati strokovna porodna
pomoč. Naj zgolj za ilustracijo navedem podatke o razmerju med strokovno in
nestrokovno porodno pomočjo za leto 1880: devetnajst žensk je rodilo s pomočjo
izprašane babice Marije Mikolič iz Velikih Brusnic, ostalih osemintrideset žensk
pa s pomočjo neizprašanih babic. Če upoštevamo še podatke iz rojshie matične
knjige, ki jo je vodil župnik iz fare Stopiče, v katero je tedaj sodil del vasi Gabrje,
se je število porodov z nestrokovno porodno pomočjo zvišalo na štiriinštirideset.
Brez porodne pomoči je v tem letu rodila le ena ženska.
Avgusta leta 1881 je nastopil službo duhovnik Valentin Bergant. Do leta
1883 je naredil zaznamek v rubriko babica le, kadar je pri porodu pomagala izpra-
šana babica. Izjemoma je zapisal ime neizprašane babice iz Dolenjega Suhodola,
verjetno zato, ker je pomagala pri porodu mrtvorojenega otroka. Zakaj v tem
času ni zapisoval imen neizprašanih babic, ni mogoče ugotoviti. Mogoče si je
tako zatiskal oči pred obstoječim stanjem in si prizadeval, da bi se uveljavila
strokovna porodna pomoč. Kakorkoli že, septembra 1884 je pričel zapisovati
tudi imena neizprašanih babic. Tu in tam je namesto imena zapisal sorodstveno
vez med porodnico in babico, npr. ženina mati, mati žene, mati očetova, mati
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem i
mlade, mati mlade matere in mati otročje matere. Na podlagi teh navedb je
mogoče sklepati, da se mu je morda porodna pomoč mater oz. tašč zdela
nenravna. V rubriko je vpisoval ime in priimek babice, ne pa tudi stopnje njene
usposobljenosti. Tako ne moremo vedeti, ali je bila Meta Tomič, hči izprašane
babice Marije Mikolič, 15. marca 1888, ko je prvič nudila porodno pomoč, tudi že
izprašana v babiškem poklicu. Kot izprašano babico jo je vpisal šele župnik
Martin Nemanič leta 1900. Valentin Bergant je služboval v brusniški fari do
februarja 1897. Za ta čas so zanesljivi le podatki o strokovni porodni pomoči, ker
je ustrezna rubrika prevečkrat uničena. Tako znaša izračun letnega povprečja
porodov brez porodne pomoči za obdobje 1884 - 1896 kar 15,7. Zaradi same
narave poroda temu podatku seveda ne moremo verjeti, še posebej zato, ker
nam zapisi župnika Turka govorijo drugače. Prav gotovo se je kdaj pripetilo, da
je ženska zaradi izjemnih okoliščin rodila sama, vendar bi bilo potrebno proučiti,
ali morda nimamo opraviti le s psevdozgodovinskim spominom tako o kraju
poroda, ki je bil velikokrat menda kar na polju za kakšnim grmom, kakor tudi o
veliki umrljivosti porodnic."
Od februarja 1897 do konca leta 1898 je bil v brusniški fari župnik Jan
Piber. Do konca februarja je še nekaj imen neizprašanih babic vpisal župnik
Bergant, od takrat do konca leta 1898 pa ni nobenega takšnega vpisa več. Župnik
Piber je vpisoval le izprašano babico, sicer pa je rubriko uničil. Zaznamki o
navzočnosti babice pri porodu so za leto 1898 zopet delno verodostojni. Tako je
verjetno, da je triindvajset žensk rodilo s pomočjo izprašane babice, ne pa tudi,
da je kar šestinštirideset žensk rodilo brez vsakršne porodne pomoči. Verjetneje
je, da je šestinštirideset žensk rodilo s pomočjo neizprašanih vaških babic, mater
in tašč.
Leta 1899 je v brusniško faro prišel župnik Franc Avsec. Tudi za njegove
zapise velja, kar smo ugotovili že za zapise župnika Berganta. Neizprašane babice
je vpisoval sporadično, brez oznake stopnje usposobljenosti.
Župnik Martin Nemanič je od začetka leta 1900 do konca leta 1902 dokaj
natančno izpolnjeval rubriko. Tako je leta 1900 brez porodne pomoči rodilo enajst
žensk, leta 1901 štirinajst in leta 1902 enaindvajset, torej vsako leto več. Njegova
natančnost je bila z vsakim naslednjim letom manjša, po letu 1903 pa je navzočnost
neizprašane babice pri porodu zapisal le izjemoma, največkrat tedaj, ko je
neizprašana babica nastopila v vlogi krstiteljice v sili. Stopnjo usposobljenosti je
dosledno zapisoval, ko je bila pri porodu neizprašana babica, in le izjemoma, ko
je pomagala izprašana babica.
Leta 1919 je nastopil službo duhovnika v brusniški fari Janez Šešek, ki je
11 v obravnavanem obdobju sta le dve ženski rodili na prostem (sem nisem štela Romk): leta 1900 je
Marija B., žena delavca, rodila v Tekavčevem kamnolomu in leta 1923 je dekla, samska hči kočarja iz Velikih
Brusnic, rodila v Strugi pod nekim kozolcem. Res pa so žene oglarjev rodile v baraki v Gorjancih, vendar ne
brez porodne pomoči. Nekaj otrok, predvsem iz stopiške fare, se je rodilo tudi v tovami, ki je obratovala v
Gorjancih. V statusu animarum Velike Brusnice je s svinčnikom na robu narahlo zabeleženo, da je rodila Frančiška
G. iz Gabrja leta 1896 v tovami v Gorjancih.
Irena Rozman
vestno vpisoval ime neizprašane babice in stopnjo njene usposobljenosti. Iz
njegovih zapisov je razvidno, da so leta 1919 brez porodne pomoči rodile tri, leta
1920 šest in leta 1921 dvanajst žensk. Tudi njegova natančnost je bila z vsakim
naslednjim letom manjša. Po letu 1922 je vpisoval ime neizprašane babice le
izjemoma. Od leta 1925 do leta 1930 sta le dva vpisa neizprašane babice. V prvem
primeru je februarja leta 1926 dala porodno pomoč Katarina Matko, neizprašana
vaška babica iz vasi Gabrje, v drugem primeru pa je Marija Nose novembra leta
1926 pomagala pri porodu snahi. Od leta 1930 do leta 1934 je vpisoval poleg
izprašanih babic včasih tudi neizprašano vaško babico Katarino Matko iz Gabrja,
sicer pa je pričel v rubriko babica v primerih, ko je pri porodu bila mati ali tašča,
namesto imena in priimka vpisovati ustrezno oznako za sorodstveno vez med
porodnico in babico. Iz njegovih zaznamkov je razvidno, da sta v dveh primerih
nastopili v vlogi babice materi, v sedmih primerih tašče, v dveh primerih moža
in v enem primeru oče. Ker je namesto imena zapisana sorodstvena vez med
porodnico in babico, je v primerih, ko je v rubriki zapisano mati, pravzaprav
težko ugotoviti, ali gre za mater ali morda za taščo. Še posebej, ker je bilo tu v
navadi, da so tašči rekli mati, npr. naša mat, materi pa mama, npr. mama moja.
Dva zapisa župnika Šeška izpričujeta, da je v dveh primerih pri porodu pomagala
- mati njena. V ostalih primerih, kjer je naredil oznako mati, je verjetno pri porodu
bila tašča. To je še toliko bolj verjetneje, ker je analiza strukture nestrokovne
porodne pomoči pokazala, da so večkrat nastopile v vlogi babice tašče kot matere.
30. junija 1934 je nastopil službo župnika Alojzij Lunder. Poleg izprašanih
babic je včasih vpisal še ime neizprašane vaške babice iz vasi Gabrje. Vpisoval je
tudi stopnjo usposobljenosti babic. Matične knjige je vodil do konca leta 1945, ko
jih je pričel voditi matičar na matičnem uradu. V novih rojstnih knjigah je bila
rubrika o obliki porodne pomoči izpolnjena na dva načina; če je porodno pomoč
dala izprašana babica, je vpisano njeno ime, sicer pa je rubrika izpolnjena z
vpisom brez strokovne pomoči. Takih porodov je bilo v prvem petletju po drugi
svetovni vojni še precej in nekoliko manj v drugem petletju.
Poglavje lahko sklenemo z nekaj ugotovitvami. Na prvo, temeljno, sem
opozorila že na začetku: da je ključna sintagma za verodostojno branje zapisov
strokovna porodna pomoč. To stoodstotno velja vsaj za leto 1937, za katero sta
bila na voljo še porodna izkaza babice Marije Gornik in Mete Gazvoda.
Druga: pri presojanju stopnje verodostojnosti zapisov je treba upoštevati
medsebojno odvisnost subjektivnih in objektivnih dejavnikov. Subjektivne
dejavnike: nenatančnost, morda celo brezbrižnost, ki se kaže v sporadičnem
beleženju neizprašanih babic, je mogoče razumeti kot posledico objektivnih
dejavnikov. Babiško mazaštvo je bilo prepovedano, pri zatiranju tega pojava pa
so se oblasti obrnile tudi na duhovnike. Le-ti so bili poleg županov in izprašanih
babic dolžni naznaniti vse neizprašane babice. S tem, ko so prenehali zapisovati
njihova imena v rojstne matične knjige, se je pričelo obdobje, ko se je povečala
možnost sankcij zoper neizprašane babice. Pravilo: kar ni zapisano, ne obstaja.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem I
se je pokazalo med analizo podatkov, ko si v uničenih rubrikah lahko le
zamišljamo imena neizprašanih babic.
Tretja: kljub velikemu številu uničenih rubrik je bilo mogoče obnoviti nekaj
osnovnih značilnosti razvoja porodne pomoči, npr. postopno uveljavljanje
strokovne porodne pomoči v določenih vaseh, na podlagi pogostosti istega imena
in priimka neizprašane babice pa je bilo mogoče skleniti, da imamo opraviti z
nosilko naslova vaška babica. Zaradi narave zapisa ni možno ugotoviti, kolikim
ženskam je pri porodu pomagala vaška babica, medtem ko za izprašano babico
to ne velja. Na podlagi priimkov babice, porodnice in njenega moža je mogoče
domnevati sorodstveno vez med porodnico in babico. Pri izpisovanju sem posebej
označila primere, ko je dekliški priimek porodnice enak priimku babice in ko je
možev priimek enak priimku babice. Ali je bila porodna pomočnica res mati oz.
tašča, je bilo treba preveriti še s podatki iz poročne matične knjige in statusa
annimarum.
Četrta: podatki za obdobje od 1862-1881 in triletji 1900-1902 in 1919-1921
so v obravnavanem obdobju še najbolj primerni za ugotavljanje razmerja med
strokovno in nestrokovno porodno pomočjo, kakor tudi za odkrivanje notranje
strukture nestrokovne porodne pomoči.
ZNAČILNOSTI VAŠKE SKUPNOSTI IN PORODNA POMOČ
Izhodišče analize porodne pomoči temelji tudi na predpostavki, da je njena
navzočnost oz. odsotnost povezana z značilnostmi vaške skupnosti. Za določanje
značilnosti imamo na voljo več parametrov: geografskega, ekonomskega,
socialnega in demografskega. Naravna konfiguracija terena lahko vpliva na pro-
storsko razsežnost in obliko neke vasi. To razsežnost zaobsežemo z določenimi
pojmi, kot so: fizična distança - npr. oddaljenost od občinskega sedeža, gostota
naseljenosti in podobno. Pri proučevanju strokovne porodne pomoči se z
geografskega vidika sprašujemo po fizični distanci, ki jo je morala premostiti
stranka, da je prišla do babice. Vasi z najnižjim odstotkom strokovne porodne
pomoči so bile od Velikih Brusnic, kraja bivanja babice, najbolj oddaljene.
Porodna pomoč ima značilnosti ekonomskega in socialnega parametra. Z
ekonomskega vidika se sprašujemo po višini babiškega honorarja in kolikšen strošek
je pomenil za družino. Višino babiškega honorarja je smiselno primerjati s ceno
blaga, ki so ga družinska gospodinjstva največkrat namenila prodaji, npr. jajc, mleka,
masla, masti, sadja, da bi z izkupičkom kupili osnovne gospodinjske potrebščine.
Spričo dejstva, da so izprašanim babicam plačevali v naturi, bi bilo zanimivo
ugotoviti denarno protivrednost naturalij. Izhodišče za ugotavljanje socialnega
parametra je socialna struktura prebivalcev. Vasi z najnižim odstotkom strokovne
porodne pomoči so imele hkrati največji odstotek kočarjev in najemitikov.
Pri ugotavljanju kazalcev, ki so vplivali na odsotnost oz. navzočnost
strokovne porodne pomoči, bo pri intervjuju treba poleg ekonomsko-socialnih
kazalcev upoštevati še psihološke, ki se kažejo v vrednotah, stališčih in subjek-
Irena Rozman
tivnih ocenah informatork glede poroda in porodne pomoči. Na podlagi
ekonomskih in socialnih parametrov se definirajo tipi socialnih okolij, ki
pogojujejo vzorce rodnostnega vedenja prebivalstva. Kakšno je razmerje med
nataliteto in odstotkom strokovne porodne pomoči, bo predmet prihodnje
raziskave. Da bi ju lahko primerjali, je seveda treba najprej raziskati rodnostno
vedenje. Na podlagi rodnostnega vedenja so nekateri avtorji določili značilnosti
tipov okolij - lokalnih skupnosti.
Tako ločujejo med modernim in tradicionalnim okoljem (Hoffman-Novotny
1987), drugi (Mackensen 1982) med saturiranim in nesaturiranim okoljem: razlike
med tema tipoma okolij se kažejo v različnih sposobnostih zadovoljevanja primarnih
človekovih potreb (Mackensen 1982), tretji (Cogswell in Sussman 1979) pa med
heterogenim in homogenim socialnim okoljem: prvi tip okolja nudi posamezniku/
d večje število izkušenj in življenjskih opcij kot drugi tip okolja (Cogswell in Svissman
1979) (dt. po Čemič-lstenič 1994:91).
V našem primeru imamo na splošno opraviti s tradicionalnim okoljem, "v
katerem se ohranjajo ustaljeni (tradicionalni) življenjski vzorci. K njim sodi tudi
orientacija k večjemu številu otrok" (Čemič-lstenič 1994:92). Med vasmi nekdanje
občine Brusnice so bile razlike v geografski legi, ki je prišla do izraza v gospo-
darstvu, v stopnji intenzivnosti komunikacije z okrajnim središčem Novo mesto
ter socialni in demografski podobi. Na podlagi teh razlik opredelimo vasi kot
bolj ali manj homogene. Kot je pokazala analiza vrste nestrokovne porodne
pomoči v vasi Velike Brusnice, je mogoče znotraj tradicionalne vasi s heterogenimi
vplivi odkriti preostanke elementov, ki so značilni za tradicionalne vasi s homo-
genimi vplivi, na primer navzočnost nestrokovne porodne pomoči. To pomeni,
da imamo opraviti z več stopnjami mikronivoja: prvi nivo je vas kot celota, drugi
je skupina družin - pri čemer določimo skupino na podlagi tistega skupnega
imenovalca, ki nas trenutno zanima, npr. število otrok, sorodstvena vez itd.,
tretji nivo je družina. Na podlagi tako razčlenjenega mikronivoja razlikujemo
med vaško tradicijo in družinsko tradicijo. Obe sta dinamični strukturi, ki se v
medsebojni odvisnosti nenehno bolj ali manj spreminjata. Zato se mi zdi boljša
dinamična opredelitev vasi z določenim tipom lokalne skupnosti: opraviti imamo
s kontinuumom med dvema skrajnima poloma - s tradicionalno vaško skupnostjo
s heterogenimi vplivi in tradicionalno vaško skupnostjo s homogenimi vplivi
(Černič-Istenič 1994:92). S prvim tipom okolja je povezana večja odprtost žensk
za sprejemanje novitet -1, j. strokovne porodne pomoči, in nataliteta je verjetno
manjša, ni pa nujno. V drugem tipu okolja nastopi odpor do novitete, še posebno,
če izhaja njen pobudnik ali nosilec iz druge skupnosti. Strokovna porodna pomoč
tako sploh ni v navadi, nataliteta je praviloma večja. Med tema dvema tipoma
so vasi, ki jih glede na naraščajočo težnjo v sprejemanju novitete opredelimo z
vmesnim tipom, npr. tradicionalno okolje z naraščajočimi heterogenimi vplivi.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
PREDSTAVITEV ANALIZE PORODNE POMOČI
Analiza porodne pomoči je bila opravljena za faro Velike Brusnice, ki obsega
enajst vasi: Brezje, Dolenji Suhadol, Jugorje, Leskovec, Gabrje, Gorenji Suhadol,
Gumberk, Male Brusnice, Ratež, Velike Brusnice in Žerjavin. Vasi ležijo v
zahodnem delu Podgorja. Ta predel delimo na zgornje (od 370 m do 420 m),
srednje (od 260 m do 320 m) in spodnje (od 220 m do 240 m) Podgorje. V zgornjem
Podgorju so vasi Jugorje, Gabrje in Gorenji Suhadol, v srednjem Podgorju vasi
Velike Brusnice, Dolenji Suhadol, Leskovec in v spodnjem vasi Brezje, Gumberk,
Ratež in Žerjavin. (Piletič 1960: 9). Po številu prebivalstva in hiš se med zaselke
uvrščata: Žerjavin in Brezje, med manjše vasi: Gumberk, Leskovec, Male Brusnice
in Jugorje, med srednje velike vasi: Gorenji Suhadol, Dolenji Suhadol, Ratež in
med večje vasi Velike Brusnice in Gabrje. V letih ljudskega štetja (1869, 1880,
1890,1900,1910 in 1931) je bilo v teh vaseh naslednje število prebivalcev: Brezje:
15,13, 20,10,14,12,20,23,18,15; Dolenji Suhadol: 149,132, 176,156,142,163,
138,162,159,148; Gabrje: 372,355,432,476,464,587; Gorenji Suhadol: 143,145,
138,138,138,137; Gumberk: 46, 43, 43, 54, 40,46; Jugorje: 66, 78, 76, 74, 84, 85;
Leskovec: 64, 62, 76, 61, 56, 61; Male Brusnice: 62, 66, 58, 63, 70, 72; Ratež: 138,
125,172,166,186,163; Velike Brusnice: 374,434,443,479,444,460; Žerjavin: 18,
15,13,31,19,17 (Krajevni leksikon 1974: 466). Nataliteta se je v obravnavanem
(1840 -1945) obdobju vseskozi gibala okoli 40 %o.
Podgorje je büo eno najbolj zaostalih območij na Dolenjskem in ima po
načinu življenja značilnosti osrednjeslovenske ljudske kulture jugovzhodnega
roba, ki meji na Žumberak in Belo krajino (Zupančič 1960: 18). Kljub splošni
revščini in zaostalosti Podgorja so se vasi iz spodnjega in srednjega Podgorja ter
zgornjega Podgorja med seboj razlikovale. To razliko, ki se je kazala v načinu
življenja prebivalcev, je Zupančičeva opisala tako: "Ravninske vasi orjejo drugače
kot hribovske; v dolini rede krave za mleko, v hribih pa vole za prodajo; zidane
hiše spodnjih vasi so prostornejše kot po večini lesene hribovske; ravninski kmetje
pijejo za zajtrk kavo, hribovski pa natepajo zelje in žgance; noša bližnjih vasi je
podobna mestni, medtem ko "težkega" Podgorca prepoznamo po okovanih
čevljih in po trpežni opravi; in končno ugotovimo kot posledico vsega tega, da
imata socialno in duhovno življenje hribovskega in ravninskega Podgorja precej
drugačno podobo." (Zupančič 1960:19). Razlika v načinu življenja v spodnjem,
srednjem in zgornjem Podgorju je bila v veliki meri odvisna od socialne strukture.
Socialna struktura je poleg že omenjenih dejavnikov močno vplivala na višino
odstotka strokovne porodne pomoči, kar je razvidno iz tabele za leto 1931. V
vaseh spodnjega in srednjega Podgorja, kjer je bila socialna struktura prebivalstva
boljša kot v zgornjem Podgorju, je bil tudi odstotek strokovne porodne pomoči
znatno večji. Od odstotka strokovne porodne pomoči v novomeškem okraju je
bil večji za sedeminštirideset odstotkov. Nasprotno pa je bil v zgornjem Podgorju
odstotek strokovne porodne pomoči za trideset odstotkov nižji od okrajnega in
za petinsedemdeset odstotkov nižji od tistega v spodnjem in srednjem Podgorju.
Irena Rozman
272
TABELA 5: Socialna struktura prebivalcev spodnjega, srednjega in zgornjega Podgorja s
pripadajočim deležem strokovne porodne pomoči, izraženim v odstotkih. (Tabela je izdelana za
leto 1931 na podlagi podatkov Leksikona Dravske banovine in rojstne matične knjige Velike
Brusnice).
Ta Ugotovitev velja za vse obravnavano obdobje (1840 -1945). Medtem ko
se je odstotek strokovne porodne pomoči v spodnjem in srednjem Podgorju od
1865 naprej, z nekaj vmesnimi padci, stalno višal, pa v zgornjem Podgorju te
težnje ni opaziti.
TABELA 6 IN GRAFI:
Primerjava deleža strokovne
porodne pomoči v zgornjem,
srednejm in spodnjem
Podgorju po petletjih od
1840-1945.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
273
GRAFI:
Zaradi omenjene razlike v načinu življenja bom predstavila izsledke
raziskave o porodni pomoči po geografskih območjih.
ZGORNJE PODGORJE
Vasi Gabrje, Gorenji Suhadol in Jugorje sem opredelila s tradicionalnim tipom
vaške skupnosti s homogenimi vplivi. V našem primeru se hribovita narava vasi
ujema s splošno razširjeno predstavo, da so višje ležeče vasi tudi bolj zaostale.
Srečujemo se z življenjskim prostorom, v katerem sta zdravljenje in dajanje porodne
pomoči temeljila na ljudskomedicinskem znanju. Na zdravnika so se po pomoč
obrnili izjemoma. Razlog zgovorno navaja letno poročilo o zdravstvenih razmerah
v srezu Novo mesto za leto 1936: "V splošnem se narod rad obrača do zdravnikov.
Ovira je samo pomanjkanje denarnih sredstev, splošna pavperizacija ter deloma
tudi oddaljenost od zdravnika, da se posluži raje domačih sredstev, oziroma gre k
različnim ženskam /šintericam/, kjer dobi veliko steklenico infuza iz domačih
biljk za največ 10 dinarjev. Ako po tem ni boljše, potem pride šele zdravnik na
vrsto. Če pa ni denarja se pa počaka." Leta 1936 je bilo zdravljenje prebivalcev še
močno odvisno od ljudskomedicinskega znanja "modrih žensk". Porodnice in
novorojenčki so bili v oskrbi vaških neizprašanih babic.
V petletjih od 1865 do 1924, ko so župniki v rojstno matično knjigo bolj ali manj
natančno zapisovali neizprašane babice, so za analizo nestrokovne porodne pomoči
verodostojni podatki nekaterih petletij: 1865-1869, 1870-1874 in 1875-1879. V teh
petletjih se je gibal delež nestrokovne porodne pomoči od 92,9 do 96,8 odstotkov.
Leta 1874 je dosegel delež nestrokovne porodne pomoči celo sto odstokov. Ker je büa
strokovna porodna pomoč izjema, domnevam, da se je delež nestrokovne porodne
pomoči do konca druge svetovne vojne gibal okoli 90 odstotkov.
V obdobjih, ko neizprašanih babic niso zapisovali v rojstne matične knjige,
je nenadoma narastlo število porodov brez porodne pomoči. To velja za petletja
od 1840-1859, 1905-1914 in 1925-1944. Zapisi iz teh petletij nam pričajo, da je
Irena Rozman
274
zgornje Podgorje
TABELA 7 IN GRAF 2: Število porodov s strokovno in nestrokovno porodno pomočjo
v zgornjem Podgorju v petletjih od 1840-1945.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem i
rodilo brez pomoči, odvisno od petletja, od 53 do 93 odstotkov žensk.
Odstotek strokovne porodne pomoči je bil v zgornjem Podgorju izredno
majhen. Kar v trinajstih petletjih je bil manjši od 10 odstotkov, v ostalih petletjih
pa je bil manjši od 15 odstotkov, z izjemo petletja 1850-1854, ko je dosegel 16.5
odstotka.
Ženske so tu rodile le z nestrokovno porodno pomočjo. V vaseh Gabrje,
Jugorje in Gorenji Suhadol so bile vedno dve do tri ženske, ki jih glede na veliko
število porodov, pri katerih so pomagale, imenujemo (neizprašane) vaške babice.
Tradicija nestrokovne porodne pomoči se je nadaljevala še po letu 1945 do leta
1950. Po letu 1950 je bilo le še nekaj porodov brez strokovne porodne pomoči.
Notranja struktura nestrokovne porodne pomoči ni enovita. Poleg vaških babic
so pri porodih zelo pogosto pomagale tašče in matere. Ti obliki porodne pomoči
sta obstajali sočasno. V Gabrju in Jugorju se tako še v začetku 20. stoletja srečujemo
s prežitki prvotnih oblik porodne pomoči. Sorodstvena porodna pomoč je
elementarna oblika porodne pomoči. Za ilustracijo navajam odlomek intervjuja:
"Kdo vam je pomagal pri porodu?" "Mama." "Samo mama?" "Sam mama." (...) "Kdo
pa je pomagal pri porodih drugim ženskam v vasi?" "Moja mama sa hodil akul."
"Katerega leta ste rodila prvič in katerega zadnjič?" "Kirga - enainrideset in
štirinpedeset!"
Tu je do konca druge svetovne vojne bila dejavna prva faza v razvoju
porodne pomoči s sestavnima oblikama: elementarna sorodstvena porodna
pomoč in. porodna pomoč neizprašane ekspertke, ki sta jo Böhme in Scherzerjeva
postavila v čas pred 15. stoletjem do začetka 16. stoletja.
Pri analizi nestrokovne porodne pomoči me je najbolj presenetilo, da snahe,
ki so bile doma v vaseh, kjer je bila strokovna porodna pomoč že močno v veljavi,
npr. v Velikih Brusnicah, Malih Brusnicah, Leskovcu, niso k porodu poklicale
izprašane babice. V kar nekaj primerih so same ugledale luč sveta ob pomoči
izprašane babice, njihovi otroci pa so privekali na svet s pomočjo stare mame ali
neizprašane vaške babice. To dejstvo govori v prid reku, "da se ne bo hiša obračala
po ta mladi, ampak ta mlada po hiši", kar pomeni, da so se podredile navadam
druge vaške skupnosti, kateri so po poroki tudi same pripadale. Prav tako
presenetljiva je bila ugotovitev, da večina sorodstvene porodne pomoči odpade
na tašče in ne na matere, kot sem sprva pričakovala. Stereotipne reke, šale, ki
govorijo predvsem o slabih odnosih med snaho in taščo, postavlja porodna pomoč
tašč pod vprašaj in jih prikaže v novi luči.
V Gabrju je število porodov s strokovno porodno pomočjo bilo večje v
petletjih od 1840 do 1864. Razlog je zopet način zapisovanja! Ker je del vasi
Gabrje spadal pod stopiško faro, sem prav tako izpisovala in analizirala podatke
iz rojstne matične knjige fare Stopiče. Tudi v stopiški fari so župniki do leta 1862
zapisovali le izprašano babico. Med letoma 1847 in 1860 so zapisali izprašano
babico Marijo Bresovar pri vsakem novorojencu. Leta 1864 je prvič zapisana
neizprašana babica. Od tega leta naprej so veshio zapisovali tudi neizprašane
275
Irena Rozman
babice. Od tega leta naprej ni rodila nobena Gabrčanka s strokovno porodno
pomočjo. Sodeč po podatkih iz rojstne matične knjige fare Stopiče, je bil delež
strokovne porodne pomoči med letoma 1847 in 1860 v Gabrju 100 odstotkov, od
1860 naprej pa nič odstotkov!
Na podlagi analiziranih primerov se potrjuje tudi hipoteza, da zapisi o porodni
pomoči v rojstni matični knjigi niso verodostojni, če je rubrika babica uničena. Če bi
zapisom verjeli, bi prišli do sklepa, da so ženske rodue nekaj otrok brez porodne
pomoči in nekaj s porodno pomočjo. Tako se srečamo s pogiimno in močno žensko,
ki je prvič rodila brez tuje pomoči. Presenečeni pa smo, ko ugotovimo, da je pri
drugem porodu babica bila poleg, prav tako pri tretjem, ne pa tudi pri petem in
zadnjem. To je tipična notranja struktura porodne pomoči v obravnavanem obdobju
(1840 -1945), ki jo kažejo zapisi v rojstni matični knjigi.
Ker je bilo babiško mazaštvo v teh vaseh pravilo, krajevni zakon, je njegova
moč povratno učinkovala na lokalne oblasti tako, da ga niso preganjale, ampak
tolerirale. Tako je celo župnik, ki je tu služboval v tridesetih letih 20. stoletja,
nekajkrat zapisal v rojstno matično knjigo ime neizprašane babice in enkrat zapi-
sal, da je bila izprašana.
V Gorenjem Suhadolu se je delež strokovne porodne pomoči nenadoma
dvignil v petletju 1910-1914. Z izjemo petletij 1840-1844,1885-1889 in 1890-1894,
ko so bili deleži strokovne porodne pomoči 26.3, 20.7 in 23.5 odstotkov, deleži
strokovne porodne pomoči v ostalih petletjih do petletja 1900-1914 niso dosegli
niti 10 odstotkov. Zakaj se je v petletju 1900-1914 nenadoma povečal delež
strokovne porodne pomoči, ki pa v naslednjem petletju zopet upade? Rast deleža
strokovne porodne pomoči, ki jo opazimo med letoma 1912 in 1916, je bila izjema,
katere nosilke niso bile vaščanke, ampak žene italijanskih oglarjev, ki so s svojimi
družinami bivali v barakah v Gorjancih. Kljub nedvomno nizki življenjski ravni ni
nobena žena oglarja rodila brez pomoči izprašane babice. Strokovna porodna pomoč
se je v Gorenjem Suhadolu pričela uveljavljati šele po prvi svetovni vojni, v petletju
1920-1924. Precej je narastla v prvih letih gospodarske krize, njene posledice so v
Podgorju začutili s tri do petletnim zamikom (1934 -1935), in nato v zadnjih dveh
petletjih vidno upadala na raven iz petletij 1920-1924 in 1925-1929.
V Jugorju je bil delež strokovne porodne pomoči vseskozi izredno majhen.
Medtem ko je v Gorenjem Suhadolu po prvi svetovni vojni opazna težnja k
uveljavljanju strokovne porodne pomoči, to ne velja niti za Jugorje niti za Gabrje.
Delež strokovne porodne pomoči je bil v Jugorju v sedmih petletjih nič odstotkov,
v petih petletjih od 20 do 25 odstotokov, v treh petletjih od 10 do 16 odstotkov, v
preostalih petih petletjih pa manj od 10 odstotokov.
Pri proučevanju porodne pomoči v zgornjem Podgorju je vredna posebne
pozornosti prav strokovna porodna pomoč. V obdobju od 1875 do 1945 so v
Gabrje prvič poklicali izprašano babico leta 1915. Babica Ana Potočar iz babiškega
rajona občine Orehovica je tistega leta pomagala pri porodu žene kočarja in samski
zakonski hčeri poLzemljaka. Nezakonska mati je imela težak porod in domnevam.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
da so izprašano babico poklicali, kot je izpričano tudi v raznih virih, šele ko sta
znanje in n:\oc neizprašane babice odpovedala. Porod se je nesrečno končal za
novorojenčka, v sili krščenega na ime Jožef. V mrliški matični knjigi je zapisano,
da je umrl zaradi posledic težkega poroda. Po letu 1915 je babica Ana Potočar še
nekajkrat pomagala pri porodih: enkrat leta 1922,1925,1926,1931,1934,1935,
1936,1940 in dvakrat leta 1927. Babica Marija Gornik iz Malih Brusnic je v Gabrju
pomagala pri porodih dvajsetkrat, njena mati Meta Gazvoda iz Velikih Brusnic,
prav tako babica, pa trikrat.
V prihodnje bo treba raziskati notranjo strukturo strokovne porodne pomoči,
kar je pravzaprav bistvo etnološkega proučevanja. Tako nas bo v zvezi s tem
zanimalo: slojevska pripadnost porodnic, ki so rodile s strokovno porodno
pomočjo, ali je katera izmed njih babico večkrat poklicala k porodu ali samo
enkrat in zakaj so pomoč iskali pri babici iz druge občine. Odgovori na nakazana
vprašanja bodo v prihodnje stvar kvalitativnih metodičnih prijemov. Na tej stopnji
raziskave so ugotovitve, ki so povezane s strokovno in z vrstami nestrokovne
porodne pomoči, zgolj hipotetične narave, vendar pomemben kažipot za nadaljnje
delo na terenu. Ker razpolagamo s podatki o slojevski pripadnosti porodnic, ki
so rodile s strokovno porodno pomočjo, se je potrdila domneva, da zaradi načina
življenja kršilci tradicionalnih, lokalnih navad izvirajo iz nižjih socialnih slojev.
Življenjski cikel kmetov, katerih navade in šege so povezane z načinom produk-
cije, ki poteka iz roda v rod v zaključenem prostoru vaške skupnosti, je spočetka
vedno nedojemljiv za zunanje vplive. To se je izkazalo tudi v našem primeru,
kjer je strokovna porodna pomoč najpogosteje zastopana pri ženah kočarjev in
ženah delavcev-kočarjev, sledijo jim žene tretjinezemljaka. Pred sabo imamo
socialni sloj, katerega pripadniki so bili prisiljeni iskati zaslužek tudi zunaj meja
domače lokalne skupnosti. Pri tem so se srečevali z drugačnimi življenjskimi
opcijami, jih sami pričeli izkoriščati in s tem kršiti tradicionalne, lokalne navade.
Te sklepe bo v prihodnje treba še podkrepiti z dodatnimi raziskavami, npr. z
grupiranjem in selekcioniranjem podatkov. Zgolj ilustrativen primer: veljavnost
domneve je odvisna od pogostosti pojava, zato v našem primeru pridejo v poštev
ženske, ki so večkrat rodile s pomočjo izprašane babice. V tistih primerih, ko
smo ugotovili, da je bila izprašana babica pri neki porodnici samo enkrat, smemo
sklepati na izjemo zaradi težkega poroda, še posebno, če razpolagamo s podatkom
o smrti novorojenčka, ki je umrl zaradi posledic težavnega poroda. Ženske so se
v sili obrnile na strokovno porodno pomoč in s tem kršile lokalno navado, zakon
o porodni pomoči. Kljub morda dobri izkušnji z izprašano babico so pri nasled-
njem porodu zopet poklicale neizprašano babico. Za natančne ugotovitve bo
treba analizirati še status animarum in opraviti nekaj intervjujev. Zaenkrat je
mogoče reči, da so izprašano babico poklicali izjemoma, da je bila nestrokovna
porodna pomoč globoko zakoreninjena v duševnosti žensk. Nazoren je primer
iz Jugorja. Pri selekciji podatkov se je pokazalo, da se je med leti 1862 do 1872 in
1887 do 1898 v Jugorju pojavila strokovna porodna pomoč enkrat na leto ali
vsako drugo leto. S kvalitativno analizo podatkov sem ugotovila, da je zanemarljiv
Irena Rozman
278
delež strokovne porodne pomoči v tem obdobju povezan z družinsko tragedijo.
Cecilija M., žena polzemljaka, je rodila sedem otrok, od teh tri mrtve. Pri rojstvih
mrtvih otrok sta ji pomagala zdravnik Bervar (dvakrat) in zdravnik Ipavec (enkrat)
ter izprašana babica Marija Mikolič. Tretjega otroka, sina Lojzeta, je rodila brez
porodne pomoči, pri ostalih treh porodih pa ji je pomagala izprašana babica
Marija Mikolič. Mesec dni po zadnejm porodu je Cecilija M. umrla. Enako usodo
je imela njena svakinja Marija M. Rodila je osem otrok, od teh tri mrtve. Pri
prvem in drugem porodu sta ji pomagali neizprašani babici, pri ostalih pa ji je
pomagala izprašana babica. Na zadnjem porodu je umrla, stara komaj
petintrideset let.
SPODNJE IN SREDNJE PODGORJE
TABELA 8: Letno povprečje porodov s strokovno porodno pomočjo in brez strokovne porodne
pomoči v vaseh srednjega Podgorja v petletjih od 1840-1944.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem |
279
Vasi spodnjega in srednjega Podgorja sem opredelila s tradicionalnim tipom
vaške skupnosti s heterogenimi vplivi. V spodnjem in srednjem Podgorju se je
začela uveljavljati strokovna porodna pomoč od petletja 1860-1864 naprej. Od
1860 naprej se je v srednjem Podgorju gibal delež strokovne porodne pomoči
med 70 in 89 odstotki. Le v treh petletjih od 1865-1884 je znašal ta delež okoli 52
odstotkov.
GRAF 3: Letno povprečje porodov s strokovno porodno pomočjo in brez strokovne porodne
pomoči v srednjem Podgorju v petletjih od 1840-1944.
Podobna težnja v razvoju strokovne porodne pomoči se kaže v spodnjem
Podgorju. Tu je bil delež strokovne porodne pomoči vedno za 20 do 30 odstotkov
nižji od deleža v srednjem Podgorju.
GRAF 4: Letno povprečje porodov s strokovno porodno pomočjo in brez strokovne porodne
pomoči v spodnjem Podgorju v petietjih od 1840-1944.
Irena Rozman
280
TABELA 9; Letno povprečje porodov s strokovno porodno pomočjo in brez strokovne porodne
pomoči v vaseh spodnjega Podgorja v petletjih od 1840-1944.
To pripisujem dejstvu, da je izprašana babica živela v Velikih Brusnicah,
torej v srednjem Podgorju. Domnevi v prid je podatek, da se je v spodnjem
Podgorju povečal delež strokovne porodne pomoči prav v petletju 1920-1924, ko
se je izšolala za babico Marija Gornik. Po tem petletju se je v vsakem naslednjem
petletju delež strokovne porodne pomoči povečal za 10 odstotkov. V petletju
1855-1859 pa je bil delež strokovne porodne pomoči v Ratežu (spodnje Podgorje)
za 20 odstotokov večji od deleža v Velikih Brusnicah (srednje Podgorje). V pojas-
nilo je treba povedati, da je takrat na Ratežu živela izprašana babica Eva Ogiz.
Naraščanje ali upadanje števila porodov s strokovno porodno pomočjo v
srednjem ali spodnjem Podgorju ni bilo povezano toliko z nenadnim izboljšanjem
življenjske ravni kot s krajem bivanja izprašane babice.
I
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem i
281
Leta 1855 se je v Velike Brusiuce primožila Marija Mikolič, rojena Tomič.
Babičevati je začela leta 1862, ko se je odselila prejšnja babica Eva Ogiz. Preteklo
je skoraj dvajset let, predno se je v Velikih Brusrücah uveljavila strokovna porodna
pomoč. Leta 1862 je v Velikih Brusnicah odpadel le en porod od desetih na
izprašano babico. Ženske so še vedno klicale k porodom neizprašano vaško babico
Jero Kranjc. Šele od leta 1875 naprej so vse pogosteje začeH k porodom klicati
izprašano babico.
GI^F 5: Število porodov s strokovno porodno pomočjo v vasi Velike Brusnice v petletjih od
1840-1944. Delež strokovne porodne pomoči je izražen v odstotkih.
V vasi Velike Brusnice, kjer je prevladovala strokovna porodna pomoč, in
v vaseh Ratež, Dolenji Suhadol, Leskovec, kjer se je postopoma uveljavila malo
kasneje, prav tako naletimo na sorodstveno porodno pomoč. V vasi Velike Brus-
nice se je v treh družinah ohranjala sorodstvena porodna pomoč, pri dveh druži-
nah v dveh generacijah, pri eni v treh. Dve in hkrati zadnji nosilki ljudskomedicin-
skega znanja sta pomagali pri porodu še nekaterim ženam iz vasi in tako pridobili
še naziv neizprašane babice oz. babiške mazačke. V tridesetih letih sta bili z
drugimi neizprašanimi babicami oz. babiškimi mazačkami iz vasi Jugorje, Gabrje
in Dolenji Suhadol naznanjeni sreskemu sanitetnemu referentu. Pred seboj imamo
dokaz, da lahko tip vaške skupnosti določimo na podlagi značilnosti prevladu-
jočega (materialnega, socialnega in duhovnega) načina življenja njenih prebival-
cev. Ta sicer predstavlja idealno, a ne nujno edino realno obliko načina življenja.
Z drugačnim ravnanjem v nekaterih življenjskih situacijah posamezniki odstopajo
od zaželene, prevladujoče oblike življenja. Ta odstop jih dela drugačne od drugih
in opraviti imamo z nosilci določene življenjske oblike, ki ni v skladu z značajem
tipa lokalne skupnosti. Tako lahko znotraj tradicionalne skupnosti, katere prebi-
valci so dovzetni za zunanje vplive, srečamo družine, ki po večini zapirajo vrata
pred zunanjimi vplivi oziroma novitetami. Posameznice iz vasi Velike Brusnice,
Irena Rozman
282
ki so se odločile za nestrokovno porodno pomoč, so ravnale v nasprotju z utečeno
navado strokovne porodne pomoči; narava porodne pomoči pa je eden od
določilnih elementov za opredeljevanje narave vaške skupnosti.
V vasi Ratež so začeli pogosteje klicati k porodom izprašano babico po letu
1855. V vaseh Dolenji Suhadol, Leskovec pa dvajset let kasneje. Kljub temu pa se
je v omenjenih vaseh do konca druge svetovne vojne ohranjala tudi nestrokovna
porodna pomoč.
GRAF 6: Število porodov s strokovno porodno pomočjo v vasi Dolenji Suhadol v petletjih od
1840-1944.
V Ratežu je strokovna porodna pomoč počasi pričela izpodrivati nestro-
kovno v petletju 1905-1909, v petletju 1925-1929 pa je že prevladovala. Manjši
upad števila primerov strokovne porodne pomoči opažamo v petletju 1930-1934,
kar je gotovo posledica takratne gospodarske krize, saj je že v naslednjem petletju
število primerov strokovne porodne pomoči precej narastlo in zopet upadlo v
petletju med drugo svetovno vojno. Tretje petletje, 1910-1914, je bilo mejnik v
prelomnem obdobju, ko se je tradicija nestrokovne porodne pomoči umaknila
strokovni porodni pomoči. Zato predpostavljam, da so v vas Ratež opazneje
začeli vdirati zunanji vplivi. Ratež se je spremenil iz tradicionalne vasi s homo-
genimi vplivi v tradicionalno vas s heterogenimi vplivi.
V vasi Dolenji Suhadol je strokovna porodna pomoč prevladovala v petletju
1885-1889 in nato nenehno naraščala. V vasi Leskovec se je ta proces začel med
petletjema 1865-1869 in 1870-1874. V obeh vaseh so izjema petletja, ki sovpadajo
s prvo svetovno vojno, s petletjem po gospodarski krizi (1935 -1939) in z drugo
svetovno vojno (1940 -1944).
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem ^
283
GRAF 7: Število porodov s strokovno porodno pomočjo v vasi Leskovec v petletjih od 1840-1944.
Predpostavljam, da je bil v Leskovcu že tako zgodaj visok delež strokovne
porodne pomoči zato, ker je vas v neposredni bližini vasi Velike Brusnice, kjer
sta živeli izprašani babici; najprej Marija Mikolič in kasneje Meta Gazvoda. Tudi
v Dolenjem Suhadolu je kmalu prišlo v navado, da so se ženske po porodno
pomoč obračale na izprašano babico. Na podlagi podatkov iz krajevnega
leksikona Dravske banovine iz leta 1937 je očitno, da so prebivalci iz Dolenjega
Suhadola imeli živahnejše stike z globalno družbo kot prebivalci vasi Ratež.
Poleg živinorejskih proizvodov, poljskih pridelkov, svinj in perutnine, ki so jih
prodajali v Novo mesto tako prebivalci vasi Ratež kot prebivalci vasi Dolenji
Suhadol, so slednji trgovali še s sadjem, posebno s češnjami, ki so jih prek Brežic
izvažali tudi na Hrvaško, v Dalmacijo in na Dunaj. Trgovali so tudi z lesom
(Krajevni leksikon Dravske banovine 1937:496). To je še toliko bolj presenetljivo,
ker "vas Ratež stoji na zelo rodovitnem polju ob državni cesti Novo mesto -
Brežice, medtem ko je Dolenji Suhadol gručasta vas na kamnitem, zelo vrtačastem
in bregovitem svetu" (Krajevni leksikon Dravske banovine 1937: 496). Socialna
struktura pa je bila v Dolenjem Suhadolu nekoliko boljša. Tako ni nujno, da je
višje ležeča vas hkrati tudi bolj zaostala od nižje ležeče vasi, kar je splošno
razširjeno mnenje. V našem primeru to potrjuje še delež strokovne porodne
pomoči, ki je bil v Dolenjem Suhadolu že v drugem petletju (1845 -1849) višji od
deleža v vasi Ratež. V pojasnilo je treba povedati še, da ni opaziti nekih večjih
razlik v načinu življenja med spodnjim in srednjim Podgorjem.
Irena Rozman
284
VIRI
BABIŠKI VESTNIK: 1929-1940, Ljubljana.
GAZVODA, Marjeta: Porodni izkaz za 1. in 2. polletje 1937, ZAL - Enota za Dolenjsko in Belo
krajino.
GORNIK, Marija: Porodni izkaz za 1. in 2. polletje 1937, ZAL - Enota za Dolenjsko in Belo
krajino. LETNO poročilo o zdravstvenih prilikah na teritoriju sreza Novo mesto za leto
1936, Novo mesto 1937. ZAL - Enota za Dolenjsko in Novo mesto.
LETNO poročilo o zdravstvenih prUikah na teritoriju sreza Novo mesto za leto 1937, Novo
mesto 1938. ZAL - Enota za Dolenjsko in Novo mesto.
LETNO poročilo o zdravstvenih prilikah na teritoriju sreza Novo mesto za leto 1938, Novo
mesto 1939. ZAL - Enota za Dolenjsko in Novo mesto.
LEKSIKON občin za Kranjsko izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900, 1906,
Dunaj.
KRAJEVNI leksikon Dravske banovine, 1937, Ljubljana.
MRLIŠKA matična knjiga, 1893 - 1944, Velike Brusnice.
POROČNA matična knjiga, 1848 -1914,1915 - 1946, Velike Brusnice.
ROJSTNA matična knjiga, 1840 -1874, Velike Brusnice.
ROJSTNA matična knjiga, 1875 - 1901, Velike Brusnice.
ROJSTNA matična knjiga,1902 - 1945, Velike Brusnice.
ROZMAN, L, 1995-1997 : Terenski zapisi.
LITERATURA
BLAZNIK, R, 1979: Etnografski pobirki iz loških deželskosodnih protokolov 17. stoletja. V:
Traditiones 5/6, Ljubljana, str. 55-58.
BOGATAJ, J., 1973: Iz ljudske medicine na Dolenjskem. V: Zgodovinski oris zdravstva na
Dolenjskem. Knjižica zdravstvenega vestnika, zv, 1, Ljubljana, str. 26-43.
BORISOV, P., 1995: Ginekologija na Slovenskem od začetkov do leta 1980, Ljubljana.
ČERNIČ, M., 1988: Procesi spreminjanja družine od 15. do 19. stoletja. V: Zgodovinski časopis
42/4, Ljubljana, str. 543-554.
ČERNIČ-ISTENIČ, M., 1994: Rodnost v Sloveniji, Ljubljana.
DOBOVŠEK, M. et al, 1962: Rast prebivalstva Novomeške pokrajine po letu 1869. V: Dolenjska
zemlja in ljudje. Novo mesto, str. 162-174.
DÔMÔTÔR, T., 1981: Volksglaube und Aberglaube der Ungarn, Budapest, str. 149-159.
GIDDENS, A., 1989 : Nova pravila sociološke metode, Ljubljana.
HEINSOHN, G., STEIGER, O., 1993 : Uničenje modrih žensk. Prispevki k teoriji in zgodovini
prebivalstva in otroštva, Ljubljana.
HELSTI, H., 1994: From taboo breakers to toiler mothers. The stories of lone mothers in the
folklore of Firmish countrywomen. V: Ethnologia Fennica 22, Helsinki, str. 6-12.
HORY, L.,1989: Vse visi na popkovini, Maribor.
HORNER, M., 1994: Aus dem Leben einer Hebamme, Wien - Köln - Weimar.
HUDALES, ]., 1997: Od zibeU do groba, Ljubljana.
JERŠIČ, M., 1974: Zdravje na Kranjskem v letih 1881-1890. V: Prvi demografski simpozij na
Slovenskem, Ljubljana, str. 97-141.
KREMENŠEK, S., 1978: Družbeni temelji razvoja slovenske etnološke misU. V: Pogledi na
etnologijo, Ljubljana, str. 9-65.
KREMENŠEK, S., 1973: Matične in druge knjige kot vir za etnološko proučevanje. V: Etnološki
pregled 11, Beograd, str. 99-103.
KUHAR, B., 1972: Šege od rojstva do smrti. V: Odmirajoči stari svet vasi, Ljubljana, str. 180-186.
KURET, N., 1978; O šegi in njeni spremenljivosti. V: Pogledi na etnologijo, Ljubljana, str. 309-330.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
KURET, N., 1974: Navada in šega. V; Traditiones 3 , Ljubljana, str. 69-80.
KURET, N., 1985: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Topografski podatki po
odgovorih na vprašahiice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Gotha (1842). V: Gradivo
za narodopisje Slovencev 3, Prvi del, 1. snopič, Ljubljana.
KURET, N., 1987: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Topografski podatki po
odgovorih na vprašahiice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Gotha (1842). V: Gradivo
za narodopisje Slovencev 3, Prvi del, 2. snopič, Ljubljana.
LAVRIČ, V., 1953 : 200 let ljubljanske babiške šole (1753 - 1953), Ljubljana.
MAKAROVIČ, M., 1986: Črna in Čmjani, Ljubljana.
MAKAROVIČ, M., 1982: Strojna in Strojanci, Ljubljana.
MAKAROVIČ, M., 1985: Predgrad in Predgrajci, Ljubljana.
MAKAROVIČ, M., 1988-1990: Zdravstvena kultura agrarnega prebivalstva v 19. stoletju. V;
Slovenski emograf 33-34, Ljubljana, str. 482-528.
MENDRAS, H., 1986: Seljačka društva, Ljubljana.
MLINAR, Z., 1973: Sociologija lokalnih skupnosti, Ljubljana.
MÖDERNDORFER, V., 1964: Ljudska medicina pri Slovencih, Ljubljana.
NOVAK, v., 1960: Od rojstva do smrti. V: Slovenska ljudska kultura, Ljubljana, str. 178-183.
OREL, B., 1944: Slovenski ljudski običaji. V: Narodopisje Slovencev I, Ljubljana, str. 265-275.
PAHOR, Š., 1981: Etnološka topografija slovenskega etičnega ozemlja občina Novo mesto.
Izbrani kraj Gabrje. Seminarska naloga na OEIKA FF. Tipkopis.
PILETIČ, R., 1960: Novomeško Podgorje. V: Geografski obzornik 7/1-2, Ljubljana, sb-. 9-18.
PIRC, L, PIRC, B., 1937: Zdravje v Sloveniji. Prva knjiga, Ljubljana.
ROŽENBERGAR, T.,1986: Etnološka topografija slovenskega etičnega ozemlja občina Novo
mesto. Izbrani kraj Birčna vas. Seminarska naloga na OEIKA FF. Tipkopis.
ROZMAN, L, 1993: Priprave na etnološki mladinski tabor v Šentjanžu in Bilčovsu na avstrijskem
Koroškem. V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva 33/3-4, Ljubljana.
ROZMAN, L, 1992: Magijski in rehgiozni tabu. Diplomska naloga na Oddelku za sociologijo FE
Tipkopis.
SCHERZER, R., 1988: Hebammen. Weise Frauen oder Technikerirmen? Zum Wandel eines
Berufsbildes, Frankfurt am Main.
ŠARF, F., 1979: Porod in nega dojenčka v luči socialno-higienskih razmer. V: Traditiones 5-6,
Ljubljana, str. 345-351.
ŠTAUDOHAR, M., 1995: Spomini poljanske babice, Črnomelj.
WEBER-KELLERMAN, I., 1984: Die Sprache der Brauche. V: Zeitschrift für Volkskunde 80/1,
Sthjtgart, Str. 23-29.
ZUPANČIČ, D., 1960: Ljudsko življenje v Podgorju. V: Geografski obzornik 7/1-2, Ljubljana, str.
18-22.
ZWITTER, F., 1936: Prebivalstvo na Slovenskem od 18. stoletja do današnjih dni, Ljubljana.
285
Irena Rozman
286
BESEDA O AVTORICI
Irena Rozman, etnologinja, mlada
raziskovalka na Oddelku za etnologijo in
kultumo antropologijo Filozofske fakultete v
Ljubljani. Ukvarja se s problematiko kulture
rojstva in smrti ter družinskega in spolnega
življenja v vaških skupnostih v 19. stoletju in v
prvi polovici 20. stoletja z vidika socialne in
duhovne kulture.
ABOUT THE AUTHOR
Irena Rozman, ethnologist is a junior
researcher at the Department of Ethnology and
Cultural Anthropology of the Faculty of Arts
in Ljubljana. Her work focuses on issues related
to the culture of birth and death , family and
sexual life in village communities in the 19th
century and in the first half of the 20th century
from the point of view of social and spiritual
culture.
SUMMARY
HISTORICAL OUTLINE OF MIDWIFERY IN SLOVENIA AND
MATERNITY CARE IN THE PARISH OF VELIKE BRUSNICE IN
DOLENJSKO FROM 1840 TO 1945
Böhme divides the historical development of midwifery - including the
nature of maternity care and knowledge of obstetrics - into four successive stages:
maternity care as a form of mutual assistance among women, maternity care as
an official responsibility or profession, maternity care of the traditional age and
modern maternity care (Böhme 1980, quoted from Scherzer 1988:22). This model
can be used for the research on the history of midwifery and maternity care not
only in Slovenia, but probably in all Central and West-European cotmtries. A
comparison between the history of midwifery in the dominant culture in Germany
and in the former Austro-Himgarian provinces - in our case Camiolia and Styria
- shows a surprisingly similar development. Written documents and oral records
exist which confirm that professional midwifery was introduced to village
communities very late; in some places earlier, in other later. From this aspect the
task of historical ethnology is to study the dissimilarities between the development
of maternity care in the village environment from that of maternity care in the
dominant culture, differences that can be traced through legislation on health
care and midwifery. In this sense I focused on the following issues: how often
was a birth assisted by a qualified midwife; how often by an imqualified midwife,
in which villages was professional midwifery more common; in which less and
for what reasons: when did professional maternity care become common in
individual villages and why. I was also interested in the kind of unqualified
maternity care which tells us whether the midwife was a relative or an imquaUfied
village midwife. Our analysis of maternity care in the parish of Velike Brusnice
shows that the share of qualified maternity care depended on a series of social
factors. Firstly on the characteristics of the village community, determined by a
number of parameters, e.g. geographical, economic, social and demographic ones.
Zgodovinski oris babištva na Slovenskem
287
Traditional village communities exposed to homogenous influences are
characterised by maternity care carried out predominantly by unqualified
midwives and their activity is deeply rooted in the spiritual life of women.
Traditional village communities exposed to heterogeneous influences, on the
other hand, are characterised by the fact that professional maternity care at first
spread gradually, but prevailed after some ten to fifteen years. Furthermore, the
share of qualified maternity care depended on the degree of tolerance of the
dominant culture towards the particularities of village communities, an attitude
which was reflected in the inefficient repression of quack midwives. The legislative
demands for obligatory professional maternity care were unrealistic because of
the actual living conditions of the village population, the prevailing ignorance,
the low standard of living, the inadequate social status of qualified midwives,
the malfunction or absence of public health services, the inadequate geographical
spread of doctors and midwives and, last but not least, because unqualified
midwives were so firmly rooted in the minds of people due to the association
qualified midwife - pathological birth and unqualified midwives - normal birth.
Thus a social structure was established with social, psychological as well as
economic factors which actually favoured quack midwifery.
RESUME
PRESENTATION HISTORIQUE DE L'OBSTETRIQUE ET DE
L'AIDE A L'ACCOUCHEMENT EN SLOVENIE DANS LA
PAROISSE DE VELIKE BRUSNICE, EN BASSE CARNIOLE, ENTRE
1840 ET 1945
Böhme a divisé l'évolution historique de l'obstétrique - de meme que la
nature de l'aide a l'accouchement et des connaissances obstétricales - en quatre
étapes successives: aide a l'accouchement sous la forme d'une aide réciproque
entre femmes, aide a l'accouchement en tant que devoir, ou profession, aide a
l'accouchement traditionnelle et enfin, aide a l'accouchement contemporaine
(Böhme 1980, cit. d'apres Scherzer 1988:22). On peut introduire dans ce modele
non seulement les recherches portant sur l'histoire de l'obstétrique en Slovénie,
mais aussi celles de tous les pays de l'Europe centrale et occidentale. Si Ton
considere la culture dominante, la comparaison de l'histoire de l'obstétrique en
Allemagne et de celle des ex-pays de l'empire Austro-Hongrois - en Slovénie la
Haute Carniole et la Carinthie - présente des similitudes incroyables dans leurs
développements. Il existe des témoignages écrits et oraux qui signalent que l'aide
professionnelle a l'enfantement s'est développée tres tardivement a la campagne:
un peu plus tôt dans certaines communautés villageoises et un peu plus tard
dans d'autres. De ce point de vue, l'objectif de l'ethnologie historique est
Irena Rozman
d'examiner les écarts entre le développement de l'obstétrique a la campagne et
celui ci de la culture dominante, développement que l'on peut suivre grâce aux
lois concernant la santé publique et l'obstétrique. Ainsi, je me suis posé les
questions suivantes: Combien de fois une sage-femme agréée et combien de fois
celle non-agréée a-t-elle aidé a accoucher? Dans quels villages l'aide professionnel
a l'accouchement était-elle le plus répandue? Et dans ces villages ou elle était
moins répandue, quelle était la raison? Quand a-t-on commencé a introduire
l'assistance professionnelle a l'enfantement dans les villages particuliers et
pourquoi? Je m'intéressais également a toutes sortes de sources accessoires qui
auraient pu permettre de savoir si l'accoucheuse était une parente ou une sage-
femme locale non-agréée? L'analyse de l'aide a l'accouchement dans la paroisse
de Velike Brusnice a montré que la diffusion de l'aide professionnelle a
l'accouchement dépendait de différents facteurs sociaux, tel que le caractere de
la communauté villageoise, lui-meme défini par des parametres géographiques,
économiques, sociaux et démographiques. Dans les commimautés villageoises
traditionnelles ou se melaient des influences homogenes, les sages-femmes non-
agréées prévalaient, cette maniere d'accoucher étant profondément ancrée dans
la conscience féminine. En ce qui concerne les communautés villageoises
traditionnelles ou s'exerçaient les influences hétérogenes, l'aide professionnelle
a l'accouchement s'étabUssait progressivement au début, pour prédominer au
bout de dix ou quinze ans. Le degré d'aide professionnelle a l'enfantement
dépendait également de la tolérance de la culture dominante aux particularités
des communautés villageoises, qui se manifestait dans l'inefficacité de la
répression du charlatanisme obstétrical. L'assistance professionnelle a
l'accouchement, exigée par les lois médicales, se heurtait aux conditions de vie
de la population rurale, a l'ignorance, a la faiblesse du niveau de vie, aux
mauvaises conditions sociales des sages-femmes agréées, a la désorganisation
du service médical publique, a l'insuffisance et a la mauvaise répartition de
médecins et des obstétriciennes, et surtout, a la croyance populaire pour laquelle
les sages-femmes agréées étaient synonymes d'accouchements difficiles. Ainsi,
s'est mise en place une structure sociale dans laquelle les facteurs socio-
psychologiques et économiques ont favorisé le charlatanisme obstétrical.
288