Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: |3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
sLovenslcA
FOR A F R E E SLOVENIA
--— Premalo je takih staršev, katerim bi, bilo (res veliko do tega, da bi njihovi otroci še govoril slovensko in bi otroke doma dosledno navajali na slovensko govorjenje iter bili desna roka slovenski šoli — -
Janez Kopač, C.M.- "Božja Beseda", stran 268—sept. 1965. ("Problemi slovenske šole" —Čemu še slovensko govoriti?)
LETNIK XVI. — VOLUME XVI.
Toronto 1, September 1965,
)i ŠTEVILKA 9. »— NUMBER 9.
GLAS OD DRUGOD
Sredi julija je bil premeščen iz Venezuele poslanik današnje Jugoslavije Luka Belamarič, ki je bil nekaj nad dve leti na item diplomatskem mestu. Ob premestitvi mu je venezolanska vlada —ki ob vsaki priliki rada poudari svoj pratikomuinstični značaj — podelila odlikovanje "Veliki trak Osvoboditelja".
Vodstvo političnega "Gibanja Narodne Akcije" (Movimiento Accioin National—MAN) je proti temu odlikovanju ostro protestiralo. Protest je bil objavljen v največjem venezolanskem dnevniku "E1 Universal" dne 16. jul. 1.1. v debelem tisku z velikim naslovom:
"MAN protestira proti odlikovanju, ki je bilo podeljeno komunističnemu voditelju Jugoslavije", in podnaslovom: "Luka Belamarič je poklal 18.500 pro-tikomunistov v kočevskem koncentracijskem taborišču" in sledečim besedilom:
"Gibanje Narodne Akcije" (MAN) je spričo uradnega poročila, da je zunanje minisitrstvo Venezuele dne 15. julija podelilo odlikovanje "Veliki trak Osvoboditelja" in ob dejstvu, da je vodstvu MAN znano udejstvovanje evropskih komunističnih voditeljev, od katerih se nekateri mude v naši državi v navidezni diplomatski službi, v resnici pa opravljajo posle špijonaže proti suverenosti naroda in proti demokratskim, pravnim in verskim ustanovam Venezuele, po predhodni enoglasni odobritvi vseh pokrajinskih odborov gibanja,
sklenilo javno obsoditi korak venezolanske vlade, ko je odlikovanje "Veliki trak Osvoboditelja" podelilo človeku, čigar sramotna zgodovina je prava negacija vsake svobode, časti in suverenosti. Sinteza njegove zgodovinske poti je naslednja:
G. Luka Belamarič, danes "poslanik" svoje države v Venezueli, je kot Polit, komisar jugoslovanske komunistične vlade v dneh 24 do 29 maja 1945 od angleškega majorja VVilliam Johnsona prevzel 18.518 razoroženih in v predajo sprejetih vojaških oseb protiikomumistične in krščanske usmerjenosti, med katerimi je bilo 12.500 Slovencev, 3.000 Hrvatov, ostalo pa Srbi. Vsi ti ujetniki so 'bili odpeljani v koncentracijsko taborišče pri Kočevju, kjer so bili poklani in pokopani v skupnih jamah, ki so jih morali sami izkopati — vse na ukaz istega človeka, ki danes — ob bolečini vse protikomunistič-ne in krščanske Venezuele — od našega zunanjega ministrstva prejema odlikovanje "Veliki trak Osvoboditelja".
MAN, demokratična in krščanska organizacija, goreči branitelj naših tradicij, kar najbolj energična protestira proti temu nezaslišanemu dejanju vlade, enem najsramotnejših, kar jih naša politična zgodovina pomni".
Protest, ki izrazov obsodbe nič kaj ne izbira, kakor vidimo, je za "Gibanje Narodne Akcije" podpisal šef vrhovnega vodstva: German Borregales.
Odveč bi bilo poudariti, da je tako odločen in jasen protest vzbudil v javnosti veliko pozornost, tako zaradi organizacije, (ki je znana kot nepodkupljivi nasprotnik komunizma, kakor tudi zaradi lista, v katerem je bil objavljen, ki je na glasu kot zelo ugledno, politično pa neodvisno glasilo.
SPOMINSKE SVEČANOSTI V ARGENTINI OB DVAJSETLETNICI SLOVENSKE ŽALOIGRE
Junija je osrednje društvo Slovencev v Argentini "Zedinjena Slovenija" organiziralo vrsto prireditev v spomin dvajsete obletnice pokol j a slovenske narodne vojske, teptanja vseh osebnih svoboščin in človečanskih vrednot v Sloveniji in umika tisočev Slovencev v tujino, od katerih so mnogi našil v Argentini vse razumevanje in možnost svobodnega delovanja.
Časnikarska konferenca
28. maja je povabilo društvo na sprejem časnikarje v veliki "City Hotel", ki leži v središču Buenos Airesa. Prišli so zastopniki večine pomembnejših argentinskih dnevnikov, revij in radijskih postaj. Goste je pozdravil in nagovoril predsednik g. Božo Fink. Najprej jim je predstavil Slovence, nato pa opisal slovensko žaloigro med okupacijo, komunistično revolucijo in ob koncu vojne, ko je padel narod v suženjstvo. Zahvalil se je Argentini za njeno gostoljubje in končal s pozivom svobodnemu svetu, naj podpre našo zahtevo po samoodločbi slovenskega naroda v svobodnih volitvah pod nadzorstvom Zedinjenih narodov. V ilustracijo delovanja svobodnih Slovencev je bila v dvorana razstava slovenskega tiska v Argentini. Slovenski akademiki pa So razdelili med časnikarje informativno knjigo o Slovencih, ki jo je napisal profesor A. Gerzinič.
Maša za žrtve okupacije
Naslednja prireditev je bila v nedeljo 6. junija, ko so zastopniki "Zedinjene Slovenije" položili venec pred spomenik argentinskega osvoboditelja generala San Martina. Svečanosti se je udeležilo mnogo Slovencev, slovesen povdarek pa ji je dala močna skupina slovenskih narodnih noš in četa slovenskih skavtov in skavtinj s svojim lepim praporom. Po polaganju venca smo pa napolnili veliko katedralo na Majskem trgu, kjer je daroval oomožni škof msgr. Ernest Segu-ra ob somaševanju desetih slovenskih duhovnikov sv. mašo za vse žrtve okupacije in revolucije. V svojem toplem nagovoru je škof — na katerega je napravilo globok vtis, kot je sam pozneje izjavil, veliko število navzoče slovenske mladine — poudarjal vrednost naše zvestobe Bogu in veri, našega junaškega odpora proti komunizmu, ki more biti danes zgled in opomin svobodnemu svetu. Zahvalil se je Slovencem za' njih delo, predvsem za dušnopastirsko delo tolikih slovenskih duhovnikov med Argen-tinci, ki imajo premalo duhovniških poklicev. Svoj govor je končal s pozivom, naj ostanemo zvesti narodu in veri, ker samo tako bomo tudi dobri argentinski državljani. Kratek nagovor je imel tudi msgr. A. Orehar, ki se je med drugim zahvalil kardinalu A. Caggianu, ki zaradi bolezni ni mogel priti med nas.
V tistih dneh so bili nalepljeni po središču mesta tudi stenski lepaki, ki so opozarjali argentinske množice na slovensko žaloigro in
drugim ugotovil, da je imel naš upor proti komunistični nevarnosti prvenstveno za cilj obrambo svobode naroda in nravstvenih ter duhovnih vrednot. Tedaj in danes nam gre predvsem za človeka, za njegovo dostojanstvo, za njegove neodsvojljive pravice, za njegov duhovni cilj in srečo. Zato nismo navadni opozicional-ci, pač pa skušamo izrabiti prednosti, ki nam jih nudi svoboda, da smo pričevalci strahot in krivic, ki jiih povzroča komunistična zmota. Biti hočemo klic svobodnim narodom, da ne morejo in ne smejo mirovati, dokler bo en sam narod še zasužnjen. Borimo, se, da bi nad lažjo in sovraštvom zmagala pravica in l jubezen. Ponosni smo, da smo med privimi stopili na pot borbe proti komunizmu, po kateri mora hoditi danes svobodni svet, da ohrani svojo svobodo, naše poslanstvo je, da rešujemo slovenstvo in da s svojim pričevanjem pomagamo človeštvu do svobodne bodočnosti.
Za njim je govoril argentinski advokat dr. Fr. A. Guido, ki je ugotovil, da smo Slovenci narod, ki ljubi svobodo, visoko ceni duhovne in moralne vrednote in ki je znal svoje trpljenje in bolečino spremeniti v ljubezen in razumevanje. Ker ljubimo človeka in svoj narod, ljubimo tudi vse človeštvo. Svoj govor je končal z mislijo, da je argentinski narod skupek narodov, ki se zlivajo v enega samega nekako tako, kot se mavrične barve združujejo v svetlobo. In med temi sestavnimi narodi pomenijo Slovenci s svojimi lastnostmi za Argentino odlično vrednoto.
Po govoru so prebrali pozdravno brzojavko parlamentarnega kluba poslancev demokrščanske stranke.
V drugem delu proslave so izvajali člani in članice slovenskih mladinskih organizacij in gojenci zavoda škofa Rožmana odrsko balado "Obsojen sem bil," ki jo je napisal dr. Branko Rozman, reži-ral Nikolaj Jeločnik, glazbene vložke uglazbil prof. A. Gerzinič, plesno skupino pa vodila Betka Maček. Poleg govornih zborov je nastopil Frido Beznik, ki je odlično izoblikoval pričevalca in tudi delo prevedel v španščino. Uprizoritev smemo po pravici označiti za odrsko umetnino. Odmev v tisku in radiu.
Posebej moramo povdariti, da je o vseh teh prireditvah obširno pisalo argentinsko časopisje in poročale radijske postaje. Več dnevnikov je objavilo tudi fotografije slovenskih narodnih noš ob spomeniku generala San Martina, katoliški tednik "Esquin" pa sliko Marije Pomagaj iz Brezij. V radiju "E1 Mundo" je imel Božo Fink razgovor s časnikarjem o slovenskem narodu. Odkritje spomenika
27. junija so pa združeni proti-komunistični borci — delo je vodil poseben odbor pod predsedstvom Boga Preglja — odkrili spomenik svojim padlim tovarišem-
Letos bo že tretjič "Community Folk Art Council" pripravil zaključno predstavo C.N.E. (Canadian National Exhibition), ki bo predvajana na delavski dan 6. sept. ob 8.15 uri zvečer na tako imenovanem "Grandstand"-u. Med nastopajočimi bodo tudi Slovenci in Slovenke s svojimi narodnimi plesi ter
pozmani kvartet Andreja Blumauerja. Vstop k predstavi je brezplačen. Zaključne ceremonije razstave bodo tokrat združene s to prireditvijo nastopilo bo preko 1500 ljudi pod vodstvom g.L. Kossarja, sponzorji pa so: mesto Toronto, C.N.E. in Roman Corporation. Vsi vljudno vabljeni.
se zahvaljevali Argentini za njeno i junakam. Načrte za spomenik, ki
Avto Model 413-300. V Slove niji vsak odrasli in vsak otrok ve, da toriš "derehtar" vozi avto znamke 413.300. Če povprašate kaj pomeni in zakaj ravno ta karekteristika vam pojasnijo: Tov. "derehtar" ima avto mod. 4:13.300 ker to pomeni da: ima 4 lleta ljudsko šole, bil 1 leto zaprt (radi kriminala), bil 3 leta pri partizanih in ima plačo 300.000 dinarjev!
gostoljubje Slavnostna akademija
Višek pa so desegle svečanosti 18. junija. V veliki dvorani zavoda La Salle so sezbrali zastopniki argentinskih cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti in mnogi prijatelji Slovencev, med njimi tudi več univerzitetnih profesorjev. Skupno z njimi smo Slovenci napolnili dvorano do zadnjego kotička. Po argentinski in slovenski državni himni je prvi govoril g. Božo Fink. Po zahvali Argentin-cem za njih prijateljstvo je med
stoji ob vhodu v Slovensko hišo, je napravil arhitekt M. Eiletz, bronasti relief pa akademski kipar Fr. Ahčin. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja in kritika M. Marolta je to največji slovenski kulturni spomenik v izse-ljenstvu in umetnina izrednih kvalitet. Bronasti relief predstavlja štiri simbolizirane osebe: omagujočega moža, ki je po vsej verjetnosti Kristus, čeprav ne nosi nobenih ikonografskih znakov, na desni ga podpira žena, na levi pa žaluje mož. Sredi
ozadja je v nebo uprta glava angela, ki ima razprostrti roki, kot da bi hotel objeti vse tri osebe. Na tri metre visokem marmornatem podstavku pa je napis v slovenščini in španščini.
Ob rob našega poročila bi pa radi postavili nekaj dobrohotnih pripomb:
Prireditelj proslav — "Zedinjena Slovenija" — je želel in tudi dosegel, da smo bili pri njih združeni vsi Slovenci. Ta združe-nost bi pa bila na zunaj še bol povdarjena, če ne bi dajali pri vseh prireditvah in poročilih posebno prednost skupini funkcionarjev ene same stranke, dočim so puščali ob strani zastopnike drugih strank, organizacij ali gibanj. Ta enostranost je bila opažena in je motila vsenarodni značaj prireditev
Zahtevo po samoodločbi slo venskega naroda je povdarilo tudi argentinsko časopisje, zato jc škoda, da je bila premalo določno, precizno postavljena. Slovenci sicer že imamo na papirju zapisano in priznano slovensko republiko, hočemo in zahtevamo pa svobodno, neodvisno državo, v kateri naj narod sam odloči o njeni notranji urediLvi in v katero širšo, enakopravno meddržavno zvezo se želi povezati.
Ni bilo prav, da smo zamolčali, da je nastala slovenska narodna vojska iz domobranstva, katerega ustanovitelj in vrhovni poveljnik je bil general L. Rupnik. Če se upravičeno ponašamo, da smo bili med prvimi, ki smo se uprli komunističnemu nasilju — ta značaj nam danes priznava tudi uradna zgodovina doma, ko nas imenuje protirevolucionarje — potem ni v skladu z zgodovinsko resnico, če zamolčimo domo-branstvo. Ko so danes razkrinkane komunistične propagandne laži v svobodnem svetu in ko ta bije trdo borbo, da obvaruje svojo svobodo pred komunistično tiranij, lahko s ponosom povemo, da so se domobranci zavestno borili za svobodo vere, slovenstva in SlovečanSkih vrednot in zato tudi padli kot slovenska narodna vojska.
K odrski baladi "Obsojen sem bil" moramo pripomniti, da v njej ni bilo dovol; povdarjeno, da je bil glavni krivec slovenske ža-
I o igre poleg okupatorjev predvsem komunistična stranka in da je bil naš odpor proti njeni revoluciji globdko upravičen. Vse preveč se je ponavljal vzklik "izdajalci ne" in "Bog naj nas sodi", tako da so tuji gostje morda dobili vtis, kot da nas muči občutek krivde. Vse premalo je bila naglašena moč slovenske narodne ideje, ki je bila gibalo našega upora. Konec balade bi moral izvene-ti v veliko vero v slovenstvo in svobodo, ki danes doma že lomita verige komunistične sužnosti.
Skoda je tudi, da je izbral ki-,par za svojo umetnino motiv, ki ■ bi bil bolj primeren za nagrobni spomenik kot pa za spomenik, ki naj slavi veličino borbe slovenskih junakov in budi v mladem rodu ponos in pripravljenost za nove žrtve do končne zmage.
Dvajsetletnica slovenske trage-
ALI SE
GLEDALIŠKE VEČERE V EVROPI?
V to svrlio naj bo Torontksi "St. Lavvrence Centre" za gledališko umetnost.
Grajen je, da ohranja kulturi) za nas In naše otroke. .. da ustvarimo istalni dom na živo gledališče s i850 sedeži in ikontvertno rivo-rano s 750 sedeži, je potrebno več kot dobra volja.
Potreben je denar. Kot vam je znano, je "St. Lavvrence Centre" začel s kampanjo, ki naj zbere med privatniki $1.000.000.—
Tu je edinstvena prilika za nas vse, da proslavimo 100-Ietnico naše domovine z darilom za kulturo našega mesta. Prosimo, pomagajte, in to SEDAJ.
Še tako majhen prispevek je dobrodošel.
Vaši otroci se bodo spominjali užitkov gledaliških večerov v Kanadi, če izrežete spodji kupon sedaj.
Toronto Arts Foundation
44 King Street West, Toronto 1, Ontario
Yes! I vvant to join vvith the other builders of the The St. Lavvrence Centre in celebration of Canada's Centennial.
I pledge the donation of $..................... BiH me later.
I enelosed a checjuc for $.................... payable to
THE TORONTO ARTS FOUNDATION. (Please do not send cash through the mails.)
Name
Address ................
Ilome Phone No.
The St. Lawrence Centre
SLOVENSKI ARHIV
Vseučilišče v Minepolisu, Minn. je organiziralo poseben oddelek "Immigrant Archives" kjer sistematično zbirajo vse gradivo, ki se nanaša na priseljence v Severno Ameriko. Slovenski oddelek je že precej dobro zastopan.
dije in našega zdomstva lahko upravičeno nosi značaj optimizma. Doma se vedno močneje kažejo na vseh poljih zmote komunističnega nauka, slovenska samozavest in volja po svobodi pa potiskata vedno bolj komunizem na defenzivne položaje. Tudi mi po svobodnem svetu smo napravili svoj razvoj ter se obogatili z novimi spoznanji in izkušnjami. Skupno z narodom doma dozorevamo za dan popolne slovenske pravice in svobode.
Slovenci, ki imajo zlasti zgodovinske dokumente o življenju Slovencev v Severni Ameriki, naj pošljejo take predmete na naslov: Immigrant Archives, 313 Walter Library, University of Minnesota, Minneapolis, Minn., U.S.A. V svojem zadnjem poročilu je omenjen dar ge. Terezije Kerže, ki je poslala svoje brošure kot tudi brošure p. Bernarda Kotnika.
Jugoslovanska filozofija sodobnosti
Mladi slovenski znanstvenik v Švici, ki je končal ekonomske študije in se sedaj pripravlja za doktorski izpit iz filosofije, je napisal za disertacijo razpravo o jugoslovanski sodobni filozofiji
s podnaslovom: Marksizemleni-nizem na novi poteh.
Disertacija ima dva dtia, zgodovinskega in sistematičnega.
V	zgodovinskem delu prikaže avtor najprej stanje filozofije pri Srbih, Hrvatih in Slovencih, nato pa komunizem med obema svetovnima vojnama. V opisu dobe od druge svetovne vojne do 1. 1963 obravnava komunistični administrativni obračun is starimi filozofi, pojav nove generacije, "jugoslovansko" pot. in njeno filozofsko utemeljitev, stanje filozofije v Jugoslaviji L 1963 in njeni glavni predstavniki.
V	sistematičnem delu obravnava poedina področja filozofije.
V	dodatku so še tri poglavja, ki so posvečena Jugoslovanskemu društvu za filozofijo in sociologijo.
Razprava je pisana v nemščini.
"SLOVENSKA DR2AVA"
1. September 1965.
VVILLIAM E. GRIFFITH:
"COMMUNISM iN EUROPE"
(The M.I.T. Press)
Prosti prevod iz strani 66 do 76 knjige, ki govori o narodnostnih vprašanjih v Jugoslaviji. Poglavje je napisal Viktor Meier, poznani švigarski zgodovinar in žurnalist, član uredniškega odbora "Neue Ziiricher Zeitung". Isti pisec je napisal tudi knjigo: Das Neu Jugoslavisene >Wirt-schaftsystem.
The Nationality Ouestion in YugosJavia:
.... Pri teh nesporazumih (ideoloških in ekonomskih) se razlika med centralisti in proticentra-listi približa glavnemu vprašanju, ker vsebuje problem, ki se je pojavil istočasno in je zatem postal odlučujoča točka jugoslovanske notranje in gospodarske politike, točka, ki ji bo treba priznati odločilno vlogo: narodno vprašanje.
Predaleč bi nas vodilo, da bi študirali dolgo in tragično zgodovino jugoslovanskega narodnega vprašanja in zgodovino narodnega vodstva posameznih narodov Jugoslavije. Vredno bi bilo omeniti le, da so v času druge svetovne vojne komunisti bili zmagovalci ne zaradi marksistične ideologije, ki so jo sami začasno skrivali, pač pa zato, ker so predstavljali važno politično gibanje na strani, ki je zagovarjala vse jugoslovanki koncept. Ni res, da bi večina ljudi v Jugoslaviji sprejela ta koncept in bi zato dajala oporo komunistom; zgodilo se je bolj zato, ker so komunisti z oboroženo silo prišli na površje v tistih predelih, kjer je bila jugoslovanska zamisel ljudem bolj sprejemljiva bodisi po tradicije ali pa zaradi posebnih prilik praktičnega značaja. Od tam so nato zasedli druge predele Jugoslavije, ki so kot Srbija čakali ali pa kot Hrvatska bili nasprotni ponovni upostavitvi Jugoslavije v kakšni drugi obliki.
Po zmagi v partizanski vojni so komunisti spet upostavili Jugoslavijo kot federalno državo. V nasprotju s Sovjetsko Zvezo je federativni sestav v Jugoslaviji od vsega početka zadobil pravi smisel v dejstvu, da je komunistična partija tudi slonela na federativni osnovi tako, da je osrednja kontrola partije pripadala republikam. Ljudje kot Bakarič, Pučar, Jovanovič, Miha Marinko in drugi imajo še danes precej večji vpliv kot mnogi, ki imajo visoka mesta v centralni organizaciji, ki je popolnoma pod nadzorstvom Tita in kjer posamezniki, kot je to pokazal primer Djilasa, imajo le zelo omejene možnosti, da si ostva-rijo svoje osebne položaje in oblast; edina mogoča izjema je UDBA (tajna policija) Ranko-viča.
Bolj je Jugoslavija postajala decentralizirana, bolj važne so ostajale republike in okraji v njih.; bolj neodvisno so mogli delovati vodje partije, celo oni v komunah; in bolj so posamezni deli Jugoslavije oblikovali svoj lasten značaj. Toda že ko gospodarski problemi ostanejo vodilni činitelj v komunistični državi, je povsem razumljivo, da je vsake neodvisno življenje republik moralo najti svoj izraz na gospodarskem polju. Z drugimi besedami povedano, vodstvena plast je v republikah poskušala najprej pridržati ko-jikor največ mogoče narodne proizvodnje iz lastnega področja; in durgič je poskušala zgraditi v svoji republiki vse mogoče podstavke moderne gospodarske zgradbe, da bi tako republika bila čim bolj sebi zadostna in neodvisna od dobav iz drugih republik; tretje pa, je poskušala pridržati največji mogoči del državnega denarja za uporabo v lastni republiki.
Z ozirom na to pa je treba posvetiti posebno pažnjo Republiki Sloveniji. Slovenci, ki žive najbolj na zapadu Jugoslavije, štejejo približno en milijon in pol. Govore svoj lastni jezik, precej različen od srbsko-hrvastskega, in so mnogo ožje povezani z Za padno Evropo kot večina drugih narodov Jugoslavije. Pred prvo svetovno vojno so njihovi voditelji na splošno sprejeli koncept avsto-ogrske monarhije, hoteli so jo pa preureditiv v zvezo (federacijo) narodnih držav. Te zamisli niso opustili niti ne po-
tem, ko so jo vodilni krogi na Dunaju že zavrgli, ker so še vedno videli v Avsto-Ogrski neke vrste zagotovilo proti dvojnemu napadu pan-germanizma in ita-lijanizma, ki sta grozila, da jih uničita. Ko se je bližal propad monarhije, so Slovenci odločilno preusmerili svoje oporo novi misli o veliki južno slovanski državi — spet ker so videli sami v taki povezanosti, ki je šla preko njihovega majhnega števila prebivalstva, zagotovilo za varno narodno življenje. V času druge svetovne vojne je postalo očito, kako stvaren je bil ta strah Slovencev, in Slovenci so bili edini narod, ki so z majhnimi izjemami podprli obnovitev Jugoslavije kot združene državne enote. Komunisti so zato bili razmeroma možni v Sloveniji. Toda Slovenci v stari Jugoslaviji so trdovratno vztrajali na njihovi narodni osebnosti v nasprotju s svojimi brati. Toda nasprotno s rhvaškim separatizmom, slovenska trdovratnost ni bila usmerjena proti Obstoju Jugoslavije; tako je razumljivo, da so komunisti lahko to prevzeli, ne da bi nasprotovali dolžnostim partije in države. Vprašanje razdelitve jugoslovanskih narodnih dohodkov pa je bilo poprišče, kjer se je volja Slovencev za lasten, ločen obstoj uveljavila v novi obliki.
Brez dvoma bi Slovenci mogli biti delžno ekonomskega razvoja Zapadne Evrope od leta 1945. dalje, z ozirom na razmeroma visoko raven njihovega gospodarstva in potez njihovega narodnega značaja; tako bi njihova država mogla danes biti na isti ali pa še menogo višji ravni razvoja kot so sosedne zapadne evropske države. Namesto tega pa, popolnoma ločeno od poraznih posledic komunističnega gospodarskega sistema, je bil življenski standard Slovencev pritis-njem k tlom dolga leta s silo, ali povedano v komunističnem žargonu /upravno", da so tako manj razvite republike imele od tega dobiček. Za časa prvih let centraliziranega načrtnega gospodarstva je bil končni rezultat te poltike dejstvo, da je bil slovenski delavec potisnjem iktlom na raven svojih bosanskih in macedonskiih tovarišev. Kasneje so pa to delali z ogromnim obdavčenjem.
Lahko bi zaupno povedali, da v vsej zgodovini povojnih let ni bilo nobenega primera, z izjemo sovjetskih kolonijalnih predelov, ko bi bili l judje tako gorostasi^D izčrpani in oropani sadov lastnega dela po drugih, kot so to bili Slovenci; celo zgodovina kolonij bi mogla verjetno navesti le malo tako kričečih primerov. Zalar (Yugoslav Communism: Critical Study) je zbral nekaj številk, a le za dobo po letu 1952. ko se je položaj boljšal. Srbija je na primer z narodnim dohodkom 314.7 milijard dinarjev smela pridržati za lastno uporabo (zase) 162.2 milijard in dala v državni sklad 152.5. milijard. Slovenija pa, z veliko manjšim številom prebivalstva, je imela isto leto 139.4 milijard dinarjev in je smela pridržati le 42.3 milijard ter je morala prispevati v državni sklad 97.1. milijard, 'kar pomeni sorazmerno veliko več kot dvakrat toliko kot Srbija. Od svojega narodnega sklada je Srbija leta 1953 morala izročiti v državni sklad 86%. med tem ko Slovenija 214%. To razmerje se nikakor ni spremenilo v naslednjih letih. Leto 1957. pokaže na primer, da je Srbija pridržala 36.6% davka, ki ga je plačala v državni (federativni sklad), Slovenija pa je obdržala' le 1.2%. še en in celo bolj zanimiv primer iz leta 1958: Celotni jugoslovanski proračun za to leto je znašal približno 335 milijard dinarjev.... K temu je morala Slovenija, kjer živi le 8.6% celotnega prebivalstva Jugoslavije, prispevati 125 milijard dinarjev, kar znaša 37.2% državnega proračuna. Vsota 125 milijard predstavlja 45.6% celotnega slovenskega narodne dohodka. V letih 1956., 1957. in 1958. je bil dodeljen Sloveniji le 1% uvoženih predmetov. Vse ostalo je bilo porazdeljeno med druge republike. Tako so Slovenci verjetno edini narod v Evropi, ki ne le da niso imeli koristi od ameriške
gospodarske pomoči, pač pa so povrhu bili oropani od drugih njihovih lastnih sredstev.
Razumljivo je, da, delj ko je trajalo to izžemanje in bolj ko so se vazedli svojih zmožnosti ostreje so Slovenci nasprotovali porazdelitvi njihovega narodnega dohodka na povelje Belgrada. V tem pogledu so — verjetno zelo redek primer v komunističnih deželah — slovenski komunisti stali ob strani svojim so-rojakom; in treba je dodati, da ljudje kot Miha Marinko in Boris Krajger niso slabo branili slovensko stvar. Svobodnejši ukrepi decentralizacije leta 1959. in 1960. so bili deloma zmaga teh ljudi. Kardelj, ki je znan v Sloveniji kot Beograjski Slovenec, to je Slovenec, ki je izgubil smisel za ožje probleme svoje države in zaradi tega nikakor ni priljubljen v slovenski partiji, je bil to pot na isti strani. Na splošno so hrvaški vodje zavzeli isto stališče; na Hrvaškem je bil približno isti problem, le manj razsežen. Čustva v Sloveniji so prišla do točke, ker je beseda "Socijalni načrt", ki je pomenila odločitev za vsakoletni gospodarski razvoj republike, bila opuščena in nadomeščena z besedo 'resolucija" (sklep), to da le za eno leto. Ce je svobodnejša smer v letih 1959. in 1960. pomenila zmago za Slovence in Hrvate, je bila sprememba v letu 1961. zanje poraz. Ta položaj je mogoče jasno razbrati ne samo iz posrednih namigov v raznih govorih na plenarnem zasedanju v juliju 1962., ampak tudi iz zaključnega Titovega govora. Vrhovni poglavar partije in predsednih republike je spre govoril nepričakovane besede razumevanja za Slovence. Zakaj? Najbrže samo zato, ker je bil razgovor na plenarnem zasedanju znak protislovenske smeri in je maršal, zvest svoji vlogi očeta domovine, menil, da je potrebno spregovoriti vsaj nekaj besedi, ki bi dale tolažbo premagance-v.
Toda njegove besede niso rešile problema. Občutek zagren-jenosti bi prav gotovo narastel bolj kot kdaj potem, ko je zamisel gospodarske integracije nenadoma zadobila prednost in ni bilo nič več slišati o gospodarski decentralizaciji. "Nobena dežela ne pozna decentralizacije v gospodarstvu, in zato mora tudi naša upostaviti gospodarsko e-noto", je izjavil Tito v svojem zaključnem govoru na plenarnem zasedanju julija 1962. "Več krajevnih in drugih smeri, ki so se pogosto pojavljale, so imele svoj izvor v napačnem zadržanju o decentralizaciji".
Čudno ozračje je zares moralo prevladovati na tem zasedanju. Začetne besede Titovega zaključnega govora "že ko nihče drug noče poseči v razgovor — nekaj kar me iznenadi, saj imamo pred nami važne probleme....", pomenijo, da je očividno precejšni del soudeležencev sedel v trmastem molku. Tito je nato govoril o očitni opoziciji: "V govorih ne najdem nobenega odgovora na vprašanje, kako se moremo izviti iz sedajnih težkoč. Govorimo o sodelovanju in združenju, toda srečujemo nekak upor v republikah". V nekaterih točkah je Tito posredno zavrgel prejšne govornike in v drugih prvič v Jugoslaviji, je celo opustil namen, da bi prodrl s svojim mnenjem. Ravno tako je Rankovič v svojem govoru na istem zasedanju napravil opazko, češ, da nekateri tovariši niso izrazili odobrenja in soglasja z njegovim mnenjem.
Kaj je vse to pomenilo? Prvič, da so razlike, ki so se začele leta 1961. v vrhovnem vodstvu partije, zdaj prišle na dan z vso jasnostjo. Drugič, da so bile te razlike v prvi vrsti med vodji partije posameznih republik ali med osrednjim vodstvom in posameznimi republikami. Še več, jasna razlika mnenja se je pokazala v osrednjem vodstvu med dvema dedičema Kardeljem in Rankovičem, in na plenarnem zasedanju leta 1962. se je Tito nedvomno postavil na stran Rankoviča. Rankovičev glavni govor na plenarnem zasedanju je načrtno razložil povratek k metodam diktature in strogega vladanja partije. Kardelj in Bakarič, prav tako kot slovenski vodje sploh niso govorili; toda poprej, v novembru 1961., je Kardelj izdal skoraj proceč poziv za nadaljevanje postopka de-
centralizacije in liberalizacije kljub napakam nekaterih posameznikov.
Tako je nenadoma v času komaj nekaj mesecev, prišla na površje cela vrsta problemov in težav, med katerimi so bili nekateri po splošnem mnenju že rešeni. Vprašanje narodnosti se je spet pojavilo, postavljeno je bilo vprašanje nasledstva in k tem so bile dodane gospodarske težave in pa problem, kako soočiti razočaranje prebivalstva zaradi pomanjkanja napredka.
V	drugi polovici leta 1962. se je našla navidezna rešitev tem problemom. Povečan je bil izvoz, v veliki meri zaradi znižanih cen in na račun domačega trga, in vprašanje nasledstva je našlo v neki meri odgovor v dejstvu, da je bilo dovoljeno Rankoviču in ne Kardelju spremljati Tita na poti v Sovjetsko Zvezo decembra 1962. Namigi v govorih Jugoslovanov in Sovjetov so pomenili, da je bil Rankovič že priznan kot Titov naslednik.
V	naprej zaključena sodba o vprašanju nasledstva bo verjetno potisnila v ospredje drugi problem, narodnostno vprašanje, in iz njega napravila splošno priznano osrednjo točko za bodoči razvoj Jugoslavije. Čeprav je Tito hrvaškega in slovenskega izvora, bi nikoli ne mogel biti priznan kot predstavnik hrvaške narodnosti. Na drugi strani pa je Rankovič Srb, se ima sam za Srba in ga imajo vsi za Srba. Njegova osebna moč je med srbskimi komunisti, ki so mu blizu v njegovi konservativni politiki sile; on tudi vodi iz Belgrada ves policijski aparat, ki je v Sloveniji in Macedoniji v veliki meri pod nadzorstvom republiških vodij in je kljub temu če vedno glavno delavno sredstvo osrednjega režima. Rankovič je že začel nameščati osebne zaupnike, ki so pod njegovim nadzorstvom, na nekatera mesta kot na primer Organizacijsko Tajništvo partije; prav je opo zoriti, da so ti v veliki meri Srbi in še zlasti Srbi, ki so člani UDBE. Vprašanje je, kako bodo Hrvati, Slovenci in drugi narodi Jugoslavije sprejeli diktaturo UDBE in pa, morda politično še bolj važne, kako bo odjeknilo med komunisti drugih republik na tak režim. Eno je gotovo: Rankovič ne bo nikoli imel iste avtoritiete kot Tito, v partiji in med ljudstvom. Ce Tito ni več v stanu, da bi preprečil razkole med sopotniki in nasledniki, kaj bo šele pod Rankovičem?
Narodnostno vprašanje se je tudi že poostrilo na drugi strani. Ta problem ima dvojen obraz in poprej opisano gospodarsko izžemanje bogatejših zapadnih republik predstavlja le eno stran. Druga pa je zamoriti ločen narodni obstoj raznih narodov Jugoslavije. Izgledalo je prav do zadnjega, da so komunisti končno veljavno rešili to vprašanje, ki je igralo tako važno vlogo v času pred vojno. Toda temu ni tako. 'Doslej je bilo govora )e o zadržanju nekaterih zapadnih republik do osrednje oblasti. A bili so tudi nekateri poizkusi na strani vzhodnih republik na-merjeni proti zapadnim državam preko centralne oblasti. Ti podvigi niso nastali na gospo-darksem polju, kjer so vzhodne republike dobile vse, kar so hotele, pač pa na kulturnem polju. V letu 1959. je bilo že možno opaziti — kot je še sedaj — na strani komunističnih piscev, ki pišejo v srbo-hrva-ščini, tenžjo, da propagirajo ju-goslovenski integralizem na kulturnem polju. Glavni eksponent te struje je bil srbski komunist Dobrica Cosič, ki je igral tako važno vlogo na zborovanju pisateljev leta 1961. Znano je, da ima Cosič vse zaupanje Tita in da je v svojih poizkusih širjenja jugoslovanske kulturne e-notnosti imel oporo na najvišjih mestih. Jasno da propaganda ni bila naperjena toliko proti Ma-cedoncem in prav gotovo ne proti narodnim manjšinam, ker je njihova kulturna neodvisnost potrebna iz političnih razlogov, kot pa proti Slovencem, ki so resnično v leposlovju in drugih področjih kot na primer filmska proizvodnja, doprinesli nove m neodvisne ostvaritve, ki visoko presegajo jugoslovansko povprečno raven.
Po splošnih izgledih na plenarnem zasedanju julija 1962. proti svobodnim strujam kul-
NAZNANILO
ONTARIO
S 1. septembrom 1965. bodo dajatve Ontariijskega bolniškega zavarovanja v družinski polici krile tudi neporočene, nezaposlene odvisne otroke do 21. rojstnega dne (preje samo do 19. rojstnega Vne). To drži iudi za dodatno "polzasebno" zavarovanje za bolnišnice, za katere nekateri prebivalci odpošiljajo dodatna plačila privatnim zavarovalnim družbam preko našega urada.
Posebne premije bodo potrebne, ko dosežejo ti odvisni otroci starost 21. let, ali se poroče, ali se normalno za-posle. Pole za tozadevne registracije dobiti v bolnišnicah, bankah v prih-iranjevalniih uradih Ontarijske pokrajine in v naših uradih.
Družinska premija bo seveda krila osebo staro preko 21. let, ki je v odvisnosti od zavarovanih starišev ali zavarovanih oskrbovalcev vsled fizične ali duševne slabosti, seveda le, če je on ali ona bila odvisna od gotove osebe pred starostjo 21. let.
POVRNITEV PREMIJE
Neporočena, nezaposlena oseba, ki bo sedaj dobila pravico za družinskega odvisnega člana pod 21. letom vsled le nove odredbe, in za katere je bila potrebna plačana premija preko. 1. seplt. 1965. ima seda) pravico do povračila premije do itega dne. Povračilo mora biti zahtevano, kajti to je edini način za ugotovitev takih upravičencev. Formular ob vznožju tega naznanila je na razpolago za one, ki vplačujejo premije sami naravnost, v naš urad, da lahko zahtevajo z njegovo pomočjo omenjena povračila. Premije, ki šo bile vplačane preko sikupin (druge kot oslužbenSke) bodo povrnjene preko takih skupin.
POMNITE:
Literatura našega urada je v dobi spreminjanja v to, da pokaže to novo starostno dobo. Med tem časom, či-tatjte v vsem obstoječim pamfletih starost 19. let kot "starost 21".
ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION /
TORONTO 7, ONTARIO
ZAHTEVA ZA POVRNITEV To Ontario Hospital Services commission, 2195 Yonge St., Toronto 7, Ontario
DEPENDANTS SURNAME (FAMILY NAME) Please print
DEPENDANT'S tW0 INIT1ALS
□	Mr.
□	Miss
NSERT NAME BY WHICH Y0U ARE KN0WN-i.e							. Tom. Harry, etc.					AGE
												
DEPENDANTS DATE of BIRTH
DAY	MONTH	YEAR
		194
POSTAL ADDRESS.
R.R., B0X, or STREET NUMBER
DEPENDANT'S HOSPITAL INSURANCE NUMBER
NAME of CITY or TOVVN (Please piint)
I am under age 21, unmarried and financially de-pendent upon my parent or guardian who is insured in Ontario Hospital Insurance at the Family premium.
Please cancel my personalcoverage under the above signed_ number and refund premiums paid for the benefit period beyond September 1,1965.
Signed_
_PARENT
0ATE_
ADDITIONAl COPIES OF THIS FORM ARE AVAILABLE UPON REQUEST
turnega življenja je Tito v svojem govoru Prezidiju Zveze Ju goslovanskih Zurnalistov februarja 1963 uradno nakazal prograrr kulturne enotnosti (integracije). Še več, v svojih opazkah o inte lektualcih je očividno pokazal da je menil še posebno intelek tualce zapadnih republik in d; je bil glavni namen njegovih tlačilnih ukrepov v tem, da b; izenačil močno razvito in svobodno kulturno življenje zapadnih republik z vzhodnimi predeli države, ki so pod dogma-tično vlado. Tito je dejal:
"Če hočemo ustvariti socialistično kulturo, moramo imeti skupen program. Ta mora biti jugoslovanski. Vsaka republika in vsaka narodnost ne more ustvariti svoje lastne socijalistične kulture, ker to bi pomenilo separatizem, ki bi vodil danes ali jutri nujno do zelo resnih posledic. Mi moramo delati, da omilimo nasprotja, ki so vedno med nami, in to tako, da ustvarimo v državi edinstveno socijalistično kulturo, ki bo skupna lastnina vseh narodnosti le po dejstvu, da je jugoslovanska. Ni potrebno, pri tem prikrojiti tradicijonalne narodne uspehe, ki že obstoje, novi Jugoslaviji, ker le-ti so preteklost in zgodovina. V mislih imam pozitivne uspehe in pridobitve, saj mi nikakor ne dovolimo, da bi vključili negativno izročilo v naš novi socijalni sistem. Takšne tradicije bi onemogočile rast edinstvene jugoslovanske socijalistične zavesti."
Tito je priznal, da v več republikah, in tu je imenoval Sloveni-
jo najprej, se morajo upoštevati v vsakodnevni praksi gotove narodne posebnosti in ljudske navade; toda ker je šlo za kulturo samo, vse jugoslovenski značaj mora stopiti v ospredje. Izgleda, da Tito hoče ostvaritev enotne jugoslovanske socijalistične kulture, odkoder izhaja odklonitev zamisli "kulturne avtonomije"— ki je predstavljala vse od ustanovitve federalistične države leta 1945. eno glavnih stebrov komunistične nacijonalistične politike v Jugoslaviji- — kulturne avtonomije enostavno kot idealne višje zgradbe, gospodarske integracije. Povdaril je to razmerje zelo jasno v svojem govoru v Železnikih 29. decembra 1962., ko je obdolžil razumnike (intelektualce) v nekaterih republikah, da delajo težave pri izgradnji Jugoslavije kot enotnega gospodarskega področja.
Da je Tito že mislil preko čiste gospodarske integracije je jasno dokazal s svojim izbruhom prav proti razumnikom. V Sloveniji na primer niso bili toliko razumniki kot pa gospodarski predstavniki ali celo komunistični politiki, ki so vodili borbo proti gospodarskemu izkoriščanju svoje države. Toda slovenski razumniki so stalno in ponovno nudili krčevito odpornost proti kulturnemu integradizmu in na primer včasih osto nastopili proti Cosi-ču. Položaj je naslednji: Ce je integralizem resnično stvar ustanovitve vse jugoslovenskega narodnega in kulturnega življenja kot je to predlagal popreje škof Strossmayer in druge velike o-
sebnosti na tem področju, bi to bil smoter ki ga je vredno doseči. Toda prav tako kot leta 1929 ko se je podpora kralja Aleksandra jugoslovanskemu integralizmu in centralizmu končala v izkljuno srbski hegemoniji, bo novi komunistični integralizem in centralizem nujno naletel na isto usodo, posebno še, ko bo Rankovič na čelu svoje lastne klike vladal državo. Pojav Cosiča in upora ki jo ima, je že sam na sebi nedvoumen znak, ki kaže, v katero smer je namenjen ves razvoj. Da Slovenci in celo slovenski komunisti čisto gotovo niso pripravljeni sprejeti integralizma brez upora, se kaže v razpravljanjih slovenskega centralnega komiteja koncem marca 1963. Stane Kavčič, glavni govornik, ni niti omenil kulturnega integralizma in se je uprl z neznansko silo vsaki spremembi kulturnih tokov v Sloveniji, naslanjajoč se uradno na Ljubjanski Program Lige Komunistov. V mnogih ozirih so bile njegove zasnove v odkritem nasprotju Titovim tezam in tezam osrednjega (centralnega) vodstva.
Do zdaj smo v glavnem razpravljali o Sloveniji, a je jasno, da tendenca k povrnitvi v popo-len integralizem vpliva tudi na ostale republike in narodnosti. Na plenarnem zasedanju makedonskih komunistov, na primer marca 1963. je Hadzhi — Vashi-lev, zastopnik za kulturne zadeve, povdaril važnost borbe v prid enotni jugoslovanski sociajistični kulturi, toda je jasno nakazal da tiste šibkosti, ki je o njih razdalje na strani 3.)
^^oJloi/EA/C/ jft
Toronto
•	Julij in avgust sta bila
meseca obiskov. Med drugimi, so obiskalli "slovensko družino" v Torontu in okolici monsrgnor g. Anton Orehar na poti iz Argentino v zvico, na poti iz Evrope v Argentino pa se je oglasil preč. g. Lado Lenček C.M., poznan po svojem misijonskem delovanju. On je tudi hrbtenica Kulturne Akcije v Argentini.
Znance so presenetili tudi družini Dr. M. Resmana iz Clevelanda in dr. L. Leskovarja iz Chiicaga.
• "Društvo Slovecev—Baraga" je
na slovenskem letovišču priredimo svoj "slovenski dan", prvo nedeljo v avgustu".
•	Slovenski skavti obeh župnij so pridno taboru no slovenskem 'letovišču ter izvedli "veliko italborenje" v "Haliburton Scout nesenve".
•	Slovenska plesna skupina bo nastopila no C.NjE. razsta višču 6. septembra. Na isti prireditvi bo nastopil tudi Andrej Blumauerjev kvartet! Obema skupinama naše častitke.
Oltawa
•	Dr. Anton Stukelj je napredoval za pomočnika ravnatelja svojega oddelka pri Central Housing and Moirtgage Corporation. Iskreno čestitamo!
•	V okviru večernih predavanj splošnega značaja za študente letnega tečaja otavskega vseučilišča, ki jih organizirajo vseuči-liški kaplani, je govoril profesor R. Cuješ 22. julija o sledovih Tro-1 jice v družbi.
CLEVELAND
•	Pikniki
Na Slovenski pristavi so v mesecu avgustu naslendja društva priredila svoje piknike: v nedeljo 1. avgusta Športni klub iz Clevelanda z nastopom od-bojkašev, v nedeljo 8. avgusta Društvo Najsvetejšega Imena od! fare sv. Vida v Clevelandu, v nedeljo 22. avgusta olevelandsko DSPfi, v nedeljo 29. avgusta pa društvo "Grand River Valley" Slovenske dobrodelne zveze.
•	Telovadni nastop.
V nedeljo popoldan 15. avgusta je Slovenska telovadna Zveza iz Clevelanda s sodelovanjem Slovenske telovadne zveze iz Toronta priredila na Slovenski pristavi svoj letni telovadni nastop. Nastop je organiziral in vodil znani slovenski telovadni prvak, organizator mnogih telovadnih nastopov g. Janez Varšek iz Clevelanda. Tororatske telovadce rje vodili g. France Grmek. Telovadci so najprej ob zvokih koračnice prikorakali na telovadišče, nato je g. Varšek pozdravili vse zbrane in posebej goste iz Toronta in počastil spomin pokojnega dr. Hinka Lobeta. Za njim je spregovoril ing. Grmelk. Sledil je nastop. Nastopili so mladci iz Toronta na drogu, ženski naraščaj iz Clevelanda na nizki bradlji, mladci iz Clevelanda na konju, članice dz Clevelanda na dvovišinski bradlji, člani iz Clevelanda in Toronta na drogu, ženski naraščaj iz Clevelanda s prostimi vajami, moški in ženski naraščaj iz Clevelanda v švedski štafet iin nazadnje člani iz Clevelanda in Toronta na bradlji. Ob zaključku nastopa so se telovadci lepo zahvalili gospodu Varšku z izročitvijo krasnega šopka. Velika množica je pozorno sledila nastopu.
Chicago
• Spominski večer padlim domobrancem v soboto 26. junija je bil skrbno pripravljen. V peti dn govorjeni besedi smo se spomnili onih, ki so dali svoja življenja za svobodo domovine in za vero očetov. Proslavo je začel predsednik Lige Andrej Remec, sledile so lepo podane recitacije Jeremije Kalina, Franceta Balantiča ter Otona Zupančiča. Pevski zbor je zapel "Naprej Zastava Slave od D. Penka ter "Vsem, ki so trpeli" v harmonizaoiji P. Vendelina. Sodelovali so člani Mladinskega pevskega zbora in člani Ligine dramske družine. Spominski govor je imel p. For-tunat Zonman iz Lemonta. — V
nedeljo 27. junija je bila darovana sv. maša za padle protdko-mumdstične junake. Mašo in pridigo je imel p. dr. Kaliist Lan-getiholz.
•	Tudi Slovenci v bojih v Vietnamu. Frank Sedlašek, sin Franka dn Marije Sedlašked na 4111 N. Bernard Avenue je bil poslan z drugimi marini v Vietnam, kjer se bori proti rdečim nasdlni-kom. Piše, da je precej nevarno. Bog daj, da odnese zdravo kožo!
•	Festival slovenskega dneva i nproslava 15. obletnice slovenskih radij sika/h oddaj bo v nedeljo 10. Oktobra ob 3. uri popoldne V Sokol Havličeik dvorani, 2617 S. Lavmdale Avenue. To je važen praznik za vse Slovence v Chicagu in okolici. Rezervirajte ta dan za obisk te proslave. Slovenska radijska ura vrši važno narodno kulturno delo med Slovenci. Pomaga ohranjati slovensko besedo in slovensko miselnost. Pridite od vsepovsod! Priznajte pomebnost Slovenskega dneva in obletnico slov. radijskih oddaj, ki jih vodita nepretrgamo Mr. and Mrs. Lesikovar!
•	Poroka. { Poročila i sta se Marijan Erman ml. in Stana Skvarča. Mnogo sreče in božjega blagoslova!
•	Priznanje slovenskemu rojaku. "Chicago American" je pri-nesta dne 29 avg. i uvodni članek o delovanju Heart of Community Center ter jlepo prikazala delo našega rojaka dr Ludvik Leskovarja, ki je predsednik te organizacije in ima velike zasluge za razvoj tega dela mesta. Clankar povdari, da je dr. L. Leskovar slovenski emigrant, i ki gladko govori 7 jezikov ter je doprinesl levji delež pri obnovi tega dela mesta, ki je bilo že zapisano na propast. Ves ta lepi utis pa pokvari zadnja stran, kjer sta dve sliki in tam je povedano, da tvorijo ta del mesta predvsem: Poljaki, Cehi, Litvanci in Cehi. Kje so pa Slovenci? Imamo slovensko faro, slovenske organizacije itd. Ali je člankar Richard Hoffman to namenoma prezrl? Prosimo predsednika Heart of Community Council, da to popravi.
tč.
•	Novi nadškof
Dne 24. avgusta je bil po a-postolskem deelgatu Wagnoziju Slovesno ustoličen kot 6. čaikašiki škof nadškof John P. Cody. V svojem prvem nagovoru v katedrali Najsvetejšega Imena je novi nadpastir nakazal smernice svojega delovanja: Pravičnost, ljubezen do vseh ne oziraje se na raso. Bog ga blagoslavljaj!
•	Dr. Rudolf Cuješ, urednik Slovenske Države ter profesor na St. Francis Xavder Univerzi v Antigonisu, N.Se., se je mudil v Chicagu od 26. avgusta do 3. septembra kjer je prisostoval zborovanjem sociologov.
•	Dr. J. Krnjevič, predsednik Hrvatske Seljačke Stranke se je mudil v Chicagu. Dne 21. avgusta so mu Hrvati, brez ozira na strankarsko pripadnost priredili v cerkveni dvorani Sv. Jeronima prisrčen sprejem in večerjo. V svojem govoru je dr. Krnjevič povdaril: "Lahko imamo različne poglede na metode dela, toda cilj nam je skupen: "Ustaritev svobodne in demokratske hrvatske države". Posebno je nagla sil: "Hrvatska Seljačka Stranka 'stoji na čelu borbe za ustvaritev Samostojne Hrvatske Države". Biti je zato nagrajen z velikim aplavzom. S prevzemom predsedstva HSS po pok. dr. V. Mačku je dr. Krnjevič pokazal odložnost hrvatske emigracije v dosego vsesplošnega narodnega cilja. Pok. dr. Maček se ni nikdar spuščal v tako jasne izjave.
Sveži grobovi
•	Ing. Vladimir Remec st.
se je poslovil nepričakovano. Dasi v visokih letih, je njegov nagli odhod v večnost globdko odjeknil v 'Slovenskih vrstah. V nedeljo 20. avgusta smo ga videli še pri mašiv in obhajilni mizi, v pon-deljek ga je je vmestu, na poti od zdravnika zadela kap. Popokan je bil ob lepi udeležbi 26. avgusta na Resureotdon pokopališču. V slovo sita mu spregovorila g. Stanko Masič in dr. Jože Berniik.
Pokojni Ing. Vladimir Remec je bil mankantna osebnost v vrstah slovenske katoliške inteligence. Kot mlad inženir je pred prvo svetovno vojno bil nekaj let v Ameriki iker za zavednega slovensikega inženenja v mačehovski Avstriji ne bilo mesta. Po vrnitvi v domovino, je ob zlomu Avstroogrske 1. 1918 prevzel položaj poverjenika za javna dela v prvi Slovenski Narodni vladi. Zal, Narodna vlada je prenehala že kmalu, ko se je 1. dec. izvršilo takozvano "Ujedin-jenje" v državi Srbov, Hrvatov an Slovencev". Ing. Vladimir Remec se ni mogel uveljaviti kljub sposobnosti. Bil je lastnik tovarne upognjenegs pohištva na Duplici pri Kranju.
Prilike po drugi svetovni vojni seveda niso prizanesle ne njemu, niti njegovi družini. Moral je v begunstvu. Izgubil je sina Jakoba, ki so komunisti ubili. L. 1949 je prišel v Ameriko, v Chicago. Ni se mnogo kazal v javnosti, Skromno je stal v ozadju in svetoval tu in tam, zlasti pri Ligi SKA in pa pri Slovenskem kato-skem akademskem staresin-stvu, katerega ustanovitelj je bil in tudi predsednik več let.
Pokojnik zapušča ženo Heleno, sinove Petra, Andreja, Viladi-mirja in Mateja. Žalujoči družini naše sožajle! Pokojniku pa naj bo Ohranjen lep spomin!
•	John Hozian zopet poznana osebnost med Silovemci, zlasti med prekmurskimi rojaki je umrl nepričakovano dne 2. septembra. Bil je solastnik znane restavracije State Kinzie Gril v spodnjem delu mesta. Gospa Gizela Hozian, znana sooiala kultnima delavka je bila njegova soproga. Naj bo potkojniku ohranjen časten spomin, ženi in otrokom, pa so naše sožalje!
•	Matjaž Kunčič sin poznanega slovenskega kulturnega delavca, pesnika in pisatelja g. Mirtka Kunčiča je izhidmiil svojo mlado dušo, komaj 21 let je bil star, na praznik Marijinega Vne-bozetja 15. avgusta v Buenos Airesu v Argentini. Zntev begunstva in težkih begunskih prilik. Naezel je težki sklepni revma-tizern. Posledica obolenje srčnih zaklopk. Iskal je pomoži pri slavnem zdravniku dr. Zebrin v Sao Paulo, Brazilija, ki ga je operiral, zamenjal mu je eno zaiklapiko, drugo bi mu moral zamenjati, ko bi se Matjaž malo popravil. Pa je Bog ukranil drugače. Bog ga je poklical k Sebi v cvetju mladosti. Njegova smrt j a hudo prizadela lj ugeče stariše, ki so prosili za pomoč povsod, da bi ga rešili. Tudi SNZ v Chicagu je pomagala pri stroških za operacijo. Naj nebeška Mati, ki ga je 15. avgusta sprejela v svoje nebeško okrilje, izprosi starišem pri Bogu g. Mirku Kunčiču, materi Tito, bratom Janezu, Andreju, Gregorju ter sestrama Alenki, ki ga jc spremljala v Brazilijo ter Pavlin-ko polnost tolažbe, Bog pa naj da Matjažu večni mir in radost!
LOVENSKEGA
TfSMAL
•	Božja (beseda, sept. 1965 stran 266.
---Kaj ni usodno posploševanje, če si brez vsega ustvarimo sodbo: vsalk mlad človek, ki pride iz domovine, je komunist. Talka posploševanja so lahko naš težek greh.
Tudi današnja mladina je zmožna idealizma. A videti mora idealle in vrednotiti mora ideale. Mlad fant, ki se je pod silo komunizma boril za svojo lastno vero, je potožil, kako pilveihlka pomipozna in prazna je vera v emigraciji. Ob takem človeku zaslutiš, kalko je lahko tradicionalno "klerikalno krščanstvo", na katerega smo morda še vedno ponosni, prazno v primeri z "evangelj&kim krščanstvom", ki se mora neprestano boriti za svoj obstoj pod ateističnim in materialističnim nasiljem. In vendar bi bil kdo zmožen takega mladega človeka obsoditi kot komunista. Pojav, da je vsak o leto več novih maš in da se je n. pr. to leto okrog 70 mladih fantov v Sloveniji priglasilo za duhovniški pokllic, je zaminiv. Kratko: tudi današnja mladina je zmožna velikega idealizma.
Dajmo jim torej ideale: ne z besedo, pokažimo jih z življenjem. ---
•	Božja besede sept 1965. stran 268 in 269.
čemu še slovensko govoriti?
Ako bi na primer Francozu zastavili tako vprašanje, bi bil užaljen. Kajti v Francozih je narodna zavest tako rnočnij, da' ohranijo francoski jezik, kamorkoli gredo in (kjerkoli se naselijo. Govoriti francosko, jim ne pomeni le priznanje francoske zavednosti, ampak tudi visoko stopnjo kulture. Francozi šele tistemu priznajo pravo fcuitur-nost, ki govori tudi francosko. S Slovenci pa ni talko. Mnogi se naravnost trudijo, da bi nehali govoriti slovensko in bi se navadili le jezika tiste dežele, v kateri so se naselili. Kalkor je hvalevredno, da se čimbolje naučimo jezika države, ki nas je spre-
jela za svoje državljane, je vendar graje vredno, ako istočasno svoj materinski jezik zavržemo. Vendar marsikak Slovenec naredi talko.
še bolj pogostno pa starši sicer zase še govore slovensko, že zato, ker se tujega jezika niso mogli dobro naučiti, dopuste pa in celo prav jim je, da njihovi otroci nehajo govoriti slovensko. Dopuste, na njihovi otroci ne le medseboj, ampak tudi z njimi govore angleško. Takim staršem do slovenske šoile tudi ni dosti. In četudi svoje otroke pošljejo v slovensko šolo, jim šola ne more dosti koristiti, ker starši s slovensko šolo ne sodelujejo. In prav to je eden glavnih problemov slovenske šotle v izseljen-strvu in tudi v Kanadi. Premalo je takih staršev, katerim bi bilo res veliko do tega, da bi njihovi otroči še govorili slovensko in bi otroke doma dosledno nava jali na slovensko govorjenje ter bili desna roka slovenski šoli.
Temu pojavu med Slovenci je največ kriva premajhna slovenska zavednost, nepoznanje vrednosti slovenskega jezika; večkrat
Galley 14 ................
pa tudi lagodnost in slepi napuh ali celo koristolovstvo. Ceš, bomo pri tujcih bolje zapisani, se bomo med njimi preje uveljavili. Kdor iz napuha prezira slovenski jezik, je slep. Ce vzamemo kanadske razmere, bodo prav gotovo imeli prednost itisti slovenski otroci, ki poleg angleškega znajo še slovensko. Angleško bodo že tako vsi dobro znali. Kdor bo pa znal še slovensko, mu bo to samo koristilo. Gotovo ie treba več napora, da se poleg angleščine otroci nauče še slovenščine. A ta napor jim bo obilno poplačan. In tudi za slovensko stvar bodo lahko naredili največ tisti Slovenci, ki bodo poleg angleščine znali dobro še slovensko. Pametnim Slovencem je vse to dokazovanje odveč. A je potrebno, ker izkušnja priča, kako mnogo je Slovencev in slovenskih staršev, ki jim je že vseeno ali celo prav, da njihovi otroci ne govore več slovensko.
W. E. Griffith:
"COMMUNISM IN EUROPE"---
(Nadaljevanje s strani 2.)
• Dr. Rajko Ložar je napisal za New Catholic Encylopedia (Katoliško vseučilišče v Washingtonu, DjC.) pregled cerkvene umetnosti pri narodih Jugoslavije, dr. Alfonz Cuk pa. prispevek o sanjah. Dr. Cuk bo zastopan tudi v-Catho-lic Youth Encyclopedia s tremi prispevki: o psihoanalizi, o be-haviorizmu ter o švicarskem psihologu in psihiatru Jungu.
• Najnovejša samostojna
država Singapore meri samo 217 kvadratnih milj in -ima 1,700.-000 prebivalcev; od teh jdh je ! 1,200.000 kitajskega pokolenja...
SMRT IZSELJENIŠKEGA DUHOVNIKA
20. junija je umrl v Argentini nad vse požrtvovalni izseljeniški duhovnik msgr. Janez Hladnik. V Argentino je prišel 1. 1936 kot pomočnik pok. Jožeta Kastelica, kii je skrbel za dušne potrebe Slovensev v Argentini. Po Kateli-čevi smrti 1. 1940 je opravljal vse delo sam. Bil je ne samo duhovni, .marveč, v veliki meri tudi krušni oče tako starim naseljencem ikaikor tudi novim, ki jim je prav on omogočil, da so se mogli naseliti v Argentini. L. 1950 je postal prvi župnik v Lanusu, ki se je pod njegovim vodstvom docela spremenil. Njegovo priljubljenost ne samo med Slovenci, marveč tudi med Argen-tinci, je dovolj nazorno izpričala pozornost, ki so mu jo izkazovali vsi za časa njegove zadnje bolezni kakor tudi ob pogrebu.
Naj v miru počiva!
pravljal Centralni Komite Lige Komunistov Jugoslavije na plenarni seji julija, niso prišle do izraza tako močno v Macedoniji kot drugje: Še več, makedonska kultura je zelo mlada in se mora zato najprej uveljaviti.
Ključno mesto bo seveda imela Hrvatska. Hrvaško vprašanje je skrajno zapleteno in potrebuje nekoliko zgodovinskih razlag. Razvoj narodne ideje in narodne kulture na Hrvaškem sloni na dveh nasprotujočih si smereh, od katerih prva sledi drugi in je z njo v nasprotju. Na eni strani je jugoslovenska smer, ki vodi od ilirizma preko jugoslovanstva škofa Strossmayerja do srbsko-hrvatske koalicije do 1905. leta in do integralistov smeri Pribičevi-ča — Trumbiča in od tod do njenih komunističnih predstavnikov danes. Na drugi strani pa čisti hrvaški nacijonalizem, ali kot ga imenuje Šupilo, eden izmed pi-jonirjev jugoslovanske državne ideje, "Eskluzivistična" (izključujoča) tradicija. To je najti pri Starčeviču in v Frankovi partiji, deloma tudi v hrvaški kmečki stranki za časa med obema vojnama in, kot so jo nadaljevali brezkompromisni Frankovci in skrajno še Ustaši v drugi svetovni vojni. Kakor je pač zaviselo od zunajnih sil, je zdaj zmagovala ena zdaj druga smer. Ne smemo prezreti seveda dejstva, da je jugoslovenska smer ne Hrvaškem imela svoje najmočnejše oporišče, vsaj v tem stoletju ne toliko v matičnem hrvatskem ozemlju, na primer v Dalmaciji, in da je včasih njena moč izhajala predvsem od srbske manjšine živeče na Hrvaškem (Prečani).
Izgleda, da je položaj danes v komunistični Hrvaški prav isti, kot je bil v času koaličije leta ■1905. in nato spet takrat, ko je bila Jugoslavija ustanovljena: Brez ozira namreč na odnos politične oblasti in še celo, ko bi Hrvaška ne bila komunistična, oblikuje hrvaško narodno podobo in tako tudi njeno kulturo
grupa, ki je, nasprotno kot v Sloveniji in Makedoniji, le kakih 50% zastopana po narodno usmerjenih Hrvatih. Zaradi nadvlade komunistov držijo Jugo-sloveni trenutno v rokah kulturni monopol Hrvaške. Zastopniki nacionalistične smeri danes ne morejo dvigniti glasu. Na drugi strani pa, zaradi preteklih izkušenj, komunisti sodijo, da so hrvatski nacijonalistični pogledi zdaleka bolj nevarni za kontinuiteto Jugoslavije in tako tudi njihovo oblast samo kot pa na primer slovenska posebnost in zato seveda izvajajo zelo strog pritisk v tem pogledu; na drugi strani pa, ker hrvatski ekskluzivisti niso le izgubili ugleda ampak bili izgnani, ko se je končala ustaška era, danes niti ne vedo, kaj prav za prav hočejo. Tako prevladujejo integralisti in le — ti so v glavnem združili sile s srbskimi pisci in literarnimi predstavniki proti Slovencem. To je zelo nenavaden položaj: obdržal se je do danes morda le zato, ker so se komunisti izognili vsakemu protihrvaške-mu tonu, kar se tiče narodnostnega vprašanja in naslonili način vlade, kot je Kardelj nekoč povedal, na socijalistični internacijo-nalizem in ne na jugoslovanski kulturni integralizem. Ce pa nameravajo spremeniti to politiko in zasnovati enotno socijalistično jugoslovansko kulturo, ki bo označena s centraliznom pod srbsko — komunističnem vodstvu (kasneje pod Rankovičem), bodo tedaj ponovno ponudili trdno izhodišče za povratek prizorov nacionalistično ekskluzivistične reakcije na Hrvaškem. V stari Jugoslaviji se je izkazalo, da v tistih trenutkih, ko Belgrad postavi na kocko narodni obstoj hrvaškega ljudstva, ta čisto hrvaško reakcija prevlada in je konec miru v deželi. Brez ozira na to, kako mi gledamo na položaj, eno je gotovo: Skupno s tesno povezanim vprašanjem nasledstva je narodnostno vprašanje problem, ki vsebuje največ smod-
PIŠETE KOMU?
vasa zalepka
Ime osebe kateri
pišete 1 ' : V|'?
Ulično številko, ime ulice, ali številko poštnega predala, stanovanja, ali poslovnega bloka ter oddelka če ga poseduje.
Mesto, trg ali vas, poštno okrožje, če je v uporabi, ter ime province.
Vaše ime in popolni naslov v zgornjem levem kotu.
WT200FL
Potrebujete denar za kakršnokoli potrebno stvar
prosi za posojilo pri
TORONTO-DOMINION
PRIMERJAJ NAŠA PLAČILA

MESEČNA ODPLAČILNA LESTVICA
| 12 | 18 | 24 | mes. | mes. mes. $ 5001$43.96 $30.041$23.09	30 | 36 mes. mes. $1 8.92|$16.14
1,000 87.91| 60.07| 46.17| 37.83| 32.28	
2,000| 1 75.8111 20.14| 92.34	75.65| 64.56
3,000|263.72 180.21 138.51	113.48 96.84
V mesečna odplačila so vračunani naši stroški
Izberite si sami vaš odplačilni način, nato pa obiščite "banko"
THE
TORONTO-DOMIN ION
Kjer so ljudje važni.
BANK
Naslov:
V vseh pravnih zadevah se	.iiiba*.x
lahko z zaupanjem obrnete na ANTONV AMBROŽIČ
, , a * ttr« Barrister, Notarv Public
novega slovenskega odvetnika m Co]Jege' gt T0r0nt0i Gnt. ln notarja.	Telefon: LE. 1-0713
RIM
ITALIJA
HOTEL BLED'
Vla S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102)
Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK - lastnik
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem
v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
IN pravnih zadevah na:	IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
nika za režim v bodočnosti. Tito je prav gotovo imel prav, ko je v svojem govoru v Železnikih oz-
načil to vprašanje kot glavni politični problem komunistov v Jugoslaviji.
SLOVENSKE RADIJSKE ODDAJE V CHICAGU
Prav kmalu po prihodu v Chi-cago je dr. Ludvik Leskovar pričel premišljevati kako to, da Slovenci v tem mesitu nimamo lastnih oddaj na radiju. Pričel je razgovore s Slavkotom Novakom in Edijem Blatnikom, ki sta se tudi zanimala za pričetek takih oddaj. Obrnil se je na različne postaje, da bi dobil primerni čas za oddaje, toda odklonitev povsod. Nekatere postaje niso imele časa na razpolago, a druge so itak že v naprej odklonile misel na tuje-jezične oddaje. V tej zagati ga je rešil naš odlični Slovenec, p. Mirko Godina, ki je bil takrat župnik na hrvatski fari v Gary, Ind., On ga je opogumil in bil celo tako dober, da se je dogovoril s postajo WWCA v down-townu Gary, ki mu je dala na razpolago naprej čas za prvo slovensko božično oddajo, dne 24. dec. 1950. Prav na božični večer. Pri prvi celourni oddaji so sodelovali tudi č.g. p. Godina z duhovno mislijo ter Slavko Novak in Ed Blatnik, ki je govoril v angleščini.
Prva oddaja je bila naravnost sijajno sprejeta od Slovencev, ki so jo slišali, čeprav so bile motnje. Prvi uspeh ga je navdušil in takoj je začel iskati primerni čas za nadaljevanje oddaj in ker v Chicagu ni mogel dobiti primernega časa, zato se je zopet obrnili na Gary in na omenjeni postali začel takoj v Novem letu z rednimi tedenskimi oddajami in sicer opoldne vsako nedeljo. Voziti sta se morala v Gary s Slavkotom in sicer z želežnico, ker kot nova Amerikanca še nista imela auto-mobila. Bilo je naporno in tudi rojaki osrednje slov. Naselbine v Chicagu so se pritoževali, da ne slišijo dobro, ker so včasih bile motnje, zato je dr. Leskovar nadaljeval s prizadevanji za prenos iz Chicaga, kar se mu je končno posrečilo s podpisom pogodbe s takratno WHFC, ki je pravkar zgradila novo radijsko postajo v mestu. Od sačetka je bila samo pol urna oddaja, a pozneje je postaja nudila možnost ceile ure, kar je bilo z veseljem sprejeto, čeprav tje bilo zvezano s težkimi finančnimi žrtvami. To je bilo v juniju 1951. Celourno program je bil na željo mnogih preurejen talko, da je bilo prve pol ure vse izključno slovensko, a druge pol ure, so bil igrane večinoma slovenske polke in valčki, oglaševanje je bilo večinoma v angleščini.
Gotovo je, da je v tistem času slov, radijska ura imela izredno vdliiko poslušalcev različnih narodnosti, posebno v drugem delu, tako, da je Ed Blatnik se takrat ločil in leta 1952 pričel z lastnimi oddajami polk, dočim je Slavko Novak, že nekoliko pred tem časom se službeno preselil v Californijo, talko, da je Leskovar ostal sam z rednimi ero-urnimi tedenskimi oddajail i.
Mnogi se boko še spominjali izrednega zanimanja javnosti za ;te oddaje. Zgodilo se je, da je voditelj slov. rad. ure v enem samem tednu enkrat prejel nad tisoč kant in pisem, kar je gotovo dokaz izredne popularnosti.
Za petletnico slov. ure se je proslava vršila v Pilzen dvorani Igral je Frank Jankovič in naval naroda je bil tako izreden, da moraili odpreti zunanji paviljon, (ker je slučajno bilo lepo jesensko vreme. Ravnatelj dvorane je rokol, da takega navala njihova dvorana še ni nikoli poprej doživela.
V tem času je imel izredno lepe verske nagovore po radiju takratni župnik svetoštefanske fare, p. Leonard Bogolin, OFM. Predvsem so govori močno vplivali na starejše rojake, ki po tradiciji niso hodili v cerkev, itoda so jih omenjeni govori zopet napotili na versko pot. Žal so govori po odhodu p. Bogolima prcneahli, toda za vsake piazni-ke je bila navada, da je p. Aleksander Urankar zopet povedal duhovno misel in voščil Slovencem za praznike.
Po prenehanju verskih govorov, je Slov. Radijski Klub, ki je bil ustanovljen leta 1952, da pomaga pri radijskem slov. kulturnem delu, — uvedel redne govore o slovenski zgodovini In ikulturi za ameriško javnost v angleščini. Te govore je imel z izrednim uspehom g Frank Sohon
ta. Deležni so bili mnogo priznanj in pohvale predvsem med mlajšo ameriško-slovensko generacijo, ki so je na ta način poučila o zgodovini svojih prednikov.
Ko se je dr. Leskovar leta 1955 prav za petletnico lastnih oddaj poročil, je naravno od tega časa njegova ženika Corinne sitalna so-napovedovalka ure, ter se glasova prav lepo ujemata.
Prva slov. plesna skupina Radijskega kluba je pričefla z delova letu 1954 pod vodstvom gdč. Marie Culjaik, ki je študirala univerzo v Pititsburghu ter je bila članica Dusquenne univerzitetne tamburaške skupine. — Pozneje je skupino prevzela ga. Corinne Leskovar in tudi osnovala otroško in mladinsko skupino. Vse tri plesne grupe lepo deluljejo ter imajo za seboj nešteto javnih nastopov, tako na televiziji od obale do obale, kakor tudi na odrih, med drugim v slavnem McCormick Placu ter Muzeju znanosti.
Zal, kmalu po 10 letnici slov. ure, leta 1960 je bila postaja WHFC prodana in novi lastnik je odpravil vse tujeJjezičrie oddaje in tako je slov. ura zopet bila primorana iskati novi zvočnik in novo postajo. Ker vodstvo sarc ni kotelo oditi izven čikaškega mesta, zato so morali sprejeti pol-urni čas, soboto popoldne na postaji WEDC, ki je bila poznana kot Denemark .postaja in je ena izmed najstarejših čikaških neodvisnih postaj. Pred kratkim je to postajo kupila skupina gospodarstvenikov pod vodstvom kongresniika Romana Pucinske-ga, ki obljublja, da bo postaja po svojem statutu vedno gojila tuje-jezične programe. Kongre-snik je pohvalil slovensko uro kot eno izmed važnih kulturnih nosilcev narodnosti, ki je dosti doprinesla pri rasti in civilizaciji Amerike.
Pred 11 leti je slovenska radijska ura pričela s počastitvijo za narod zaslužnih osebnosti, bodisi slovenske ali neslovenske osebe, ki se je stekla zasluge za Slovence. Prvi nagrajenec je bil Frank Kosmach, preds. St. Paul hranilnice, nato Ameriški kralj siav. polk, Frank Janlkovič, tretje leto je prejel odlikovanje dr. Ludvik Leskovar, pričetnik oddaj in ustanovitelj slov. radio kluba, nato Frank Schomta, govornik o slov, kulturni in zgodovini na radiju, dalje John Gottlieb, takratni urednik Novega Sveta, sledila je Albina Novak, gl. tajnica SŽZ, urednica slov. Kuharske knjige terzbirke narodnih pesmi, sledil je Anthony Darovč, preds. slov. Reliance hranilnice, nato John Jerich, bivši urednik Amerikanslkega Slovenca in slov. publicist, njemu je sledil č g.p. Vendelin Špendov, skladatelj in zborovodja in kot deseta je bila lani imenovana Gizela Hozian, urednica pesniške zbirke Spomini mladosti in voditeljica bratskih in dobrodelnih akcij.
Zadnjih sedem let je naš či-kaški župan uradno proglasil Slovenski dan, iter je mestni svet sprejel posebno resolucijo v ika teri so omenjene zasluge Slovencev za naše mesto. Zadnja štiri leta izda podobni proglas tudi guverner države Illinois, Guverner Otto Kerner je slo vanslkega porekla ter Slovencem zelo naklonjeni, saj se je osebno udeležil lanskoletnega dneva, kar je gotovo bilo prvič, da je visoki guv. države prišel med Slovence ter s tem nakazal, da jih smatra za važni del države.
Za letošnjo 15 letnico bo prvič, da bo naš Slov. Dan omenjen v samem ameriškem kongresu. Naš kongresnik, ki zastopa osrednjo slov. naselbo v Chicagu, Hon. Frank Announzio bo v zbornici kongresa v Washingto-nu govoril o Slovencih ter o našem čikaškem dnevu ter proslavi 15 letnice. Njegov govor bo objavljen v Congressional Records. Gotovo važno priznanje našemu delu v najvažnejši zakonodajni zbornici na svetu.
Lepe zasluge pri slov. radijskih oddajah si je priddbil tudi univ. prof. Loyole univerze. Dr. John Zvetina, ki je ob mnogih prilikah govoril tako na radiju,
Ali for money, for money onlyl.
Ubogi slovenski narod, ki že dvajset let trpi pod komunističnim jarmom, spoznava na lastni koži kakšen je "novi socialni red" ali po domače povedano, izkoriščevanje po komunistični kasti.
Ni odrekati tovarišem ministrom in ostalim partijcem, da se trudijo na vse načine, kakoi povečati svojemu totalitarnemu režimu finančne dohodke, pa tudi v prid lastnim žepom, priležni cam in vdanim podrepnikom. Ce so po končani vojni in revoluciji začeli z vso ihto, po sovjetskem vzorcu, v petletkah planirati "težke industrijo", ki je stala ubogo ljudstvo toliko trpljenja in brezobzirnega izkoriščevanja, ki pa se je končala z neizogibnim gospodarskem polonom, so v zadnjih preteklih letih, odkrili novo "industrijo" in to v resnici prav donosne. Vedno prazni, bel-grajsiki blagajni prinaša lepih denarcev in to težke in najtežje valute. Skratka: komunistična ikasta je odkrila industrijo turizma.
Že nekaj let sem, vladajoči "novi razred" z vse požrtvovalnostjo uporablja preizkušeno kapitalistično reklamo za dvig turizma v naših krajih. Ker so odkrili, da te vrste industrije ne potrebuje surovin, ne strojev, še manj dimnikov, pač pa prinaša centralni blagajni ogromnega denarja, čeprav iz gnilih kapitalističnih dežel, sedaj parola ni več: smrt fašizmu, itd., temveč: ali for money!....
Ako bi imelo ugobo, brezpravno Ijustvo kakšno stvarno korist, bi bili mi prav veseli, toda ves denar se steka v centralno, nilk-dar sito, blagajno Belgrada, le drobtinice ostanejo ljuden. Trenutno se tovariši trudijo, da dvignejo zasebno gostinstvo, ki je v Sloveniji bilo nekdaj, čeprav skromno, toda po snažnosti in postrežljivosti na evropski višini. Z brezobzirnim obdavčenjem in zaplembami zadruge so ga tekom let njihovega gospodarstva "težke industrije" popolnoma zatrli.
Sedaj zopet dovoljujejo zasebno gostinstvo, prazvaprav ga cele forsirajo. Vsekakor se je vsaj tukaj pokazalo nekaj napredka. Toda tovariši ne morejo zanikati ,da z pomočjo in sodelovanjem kapitalističnih buržu-jev! Toda žalostno je, da pri vsem porastu turizma, gre komunistični oblasti predvsem zato, da turisti puste čimveč denarja, zato obnavljajo gostilne, kulturne spomenike pa puščajo propadati ker so ti spomeniki— cerkve. Prijatelj, ki je letos potoval po Sloveniji, je vedel povedati v kakšnem žalostnem m razpadajočem stanju se nahajajo podežeilsike cerkvice, toda ne samo splošno cerkve, temveč tudi talke ki so neprecenljivi kulturni spomeniki, bodisi po svojih zgodovini, slogih ali freskah. Zapuščena in potrebna nujnega popravila je cerkev v Vrzdencu pri Horjulu. Zgodovinska cerkev v Crgnrobu pri Škof j i loki je pokrita z rabljeno zarjavelo pločevino, prav preko stene pa je voda napravila zelen pas, posledica vode in vlage. Cenkev Sv. Janeza ob Bohinj-


NOVI
KANADSKI DELAVSKI ZAKON (DOLOČILA)
Stopil v veljavo 1. julija 1965.
ZAKON SE NANAŠA NA ZAPOSLITVE V NASLEDNJIH INDUSTRIJSKIH PODROČJIH:
•	ŽELEZNICE—z omrežjem preko več provinc.
•	CESTNI PREVOZI—mednapokrajin ski ali mednarodni.
•	CEVOVODI—z omrežjem preko več provinc.
•	BRZOJAV in TELEFON—z izjemo onih, ki delujejo samo v eni provinci
•	vse RADIO in T.V. POSTAJE
•	uslužnosti PLOVBE—ter vse uslužnosti v zvezi s plovbo.
•	PREKOREČNI PREVOZI—medpokra jinski ali mednarodni.
•	vsi LETALSKI PREVOZI. BANKE.

vse
vsi URANSKI RUDNIKI in INDUSTRIJA, vsa SKLADIŠČA ZRNJA.
vsi MLINI ZA MOKO IN HRANO, živinska skladišča za hrano, in čistilnice ZA ZRNJE.
•	RIBOLOV—kjer so ribiči plačani za delo.
•	večina ZVEZNIH KRONSKIH KORPORACIJ.
ZAKON UREJA NASLEDNJA DOLOČILA:
1.	8-urni delavnik in 40-urni teden zomejitvijo prekournega dela
na 8 ur na teden, ki morajo biti plačane 11/2 cene normalne mezde.
2.	Minimalna plača je $1.25 na uro.
3.	Dva tedna plačanih počitnic na leto.
4.	8 plačanih glavnih praznikov na leto.
Kjer izgleda, da bi takojšnja uvedbo te uredbe o novem delovnen času bila krivično upostavljena za delavce ali industrijsko proizvodnjo, lahko minister za delo začasno zadrži vpostavitev teh odločb ter tako da možnost za zagotovitev časa za uspešno preusmeritev v izvajanje novih odločb.
V industrijah, ki delujejo le na krajevni bazi, se lahko odločba o minimalnih plačah začasno odloži.
Za popolne informacijejo o novem zakonu pišite na:	,	L
LABOUR STANDARDS BRANCH, DEPARTMENT OF LABOUR, OTTAWA
DEPARTMENT OF LABOUR
Hon. Allan J. MacEachen, Minister of Labour/George V. Haythorne, Deputy Minister

J
KANADSKI SOCIALNI DNEVI V MONTREALU
Letošnji socialni dnevi angleško govorečih katoličanov, ki
skem jezeru, je prav tako vsa zanemarjena. Turisti mečejo skozi ubita okna v zapuščene in vlažno notrajnost denar. Omet pada na tla in vlaga izpodjeda temelje. Toda za to se oblast ne briga. Čeprav puščajo turisti težke milijone, se denar stelka v Bclgrad in tam ga nujno potrebujejo: za luksuzna potovanja tovariša oJsipa Broza, za Galeba, za konference "neaganžiranih" držav, za posojila afrikanskim državan, za propagando, za zmago socializma, za partijo in partijce.
Zato estane največja skrb jukdkomunistov še nadalje: mo ney and money only!
....et....
kakor tudi na uradnih proslavah o Slovencih. On je bil tudi prvi častni predsednik slovenskega rad. klluba, ter je vedno pomagal, kadar so se obrnili na njega.
15. obletnica je visoka obletnica, če pomislimo, da je bilo v preteklih letih nad 800 ur slov. oddaj in da je bilo potrebno spraviti skupaj težke deset-tisoče dolarjev, za plačilo stroško oddaj.
Gotovo je, da so te oddaje zarezale globoko kulturno brazdo ne samo na njivi Ameriške Slovenije, ampak tudi je globoko odjeknila v splošni javnosti našega mesta in naše države.
Ob 15. obletnici praznika slovenske besede, ki odmeva vsako soboto po zračnih valovih, želimo dr. Leskovanju, pobudniku te ideje in njegovi ženi Mrs. Corri-ne mnogo uspehov pri nadal-jnam delu. Težko je to delo. Zgodovina ga bo nekoč ocenila pravilno. Naše čestitke k temu prazniku. Pomagajmo, da bo slo venska beseda, slovenska misel in slovenska ideja živela še mnogo desetletij. Od nas je to odvisno!
Dva duhovniška jubileja
Dr. Franc Jaklič, poznani nabožni pisatelj je v nedeljo 27. junija opravil zlato mašo v cerkvi Marije Pomočnice v VVest Allisu, Milvvaukee. Lepo število slovenskih rojakov se je zbralo Okrog zlatomašnika, med njimi tudi slovenski duhovniki. Asistiral mu je dr. Emil Hodnik, ki je imel tudi slavnostno pridigo. Dr. Franc Jaklič je napisal prelepo knjigo o našem Frideriku Baragi. Ko je prišel iz Argentine, je delal v Marquette, Mich. v beati-fikacijski zadevi škofa Friderika Barage. Ko je zbolel, je prišel v Mihvauke ikjer pomaga kot duhovnik v neki bolnišnici. Pa tudi tukaj ne miruje. Napisal je v anglesščini delo o našem svetniškem kandidatu. Knjiga je še v rokopisu, pa jo bo dala v tisk marquetska škofija, ki ima že založnika.
Pater Fortunat Zorman, OFM urednik mesečnika "Ave Maria" v Lemontu je opravil srebrno mašo v nedeljo 4. julija na ameriških Brezjah. V svoji skromnosti je odklonil vsako slovesnost, itoda kljub temu je je bila
jih prirejajo vsako drugo leto za vse kanadske škofije, so bili
koncem maja v Loyola Collegeu v Montrealu. Po predlogu laikov je bila oblika letošnjega zasedanja precej spremenjena. Namesto predavanj so bili glavne točka razgovori vabljenih delegatov, ki so jih razdelili v sedem skupin (življenje Cerkve, življenje v državi, vzgoja, zdravstvo in socialno skrbstvo, industrijski odnosi, mednarodno življenje ter prosti čas). Zborovanje so vezale tri točke: uvodni govor, nagovor kardinala Legerja, ki je bil gostitelj, ter zaključni povzetek razgovorov.
Predmet zborovanje je bil "kristjan v družbi" — podoben predmetu, o katerem bodo razpravljali na cerkvenem zboru jeseni. Nadškof Jordan, OMI, iz Edmontona, je zagotovil udeležence, da se bo njihovo mnenje slišalo na cerkvenem zboru. Povzetki razgovorov so bili poslani vsem škofom, tudi tistim, ki se zborovanja niso udeležili.
Glavni zaključki razgovorov so:
Življenje Cerkve
Najboljši način, kako more Cerkev prispevati k reševanju sodobnih vprašanj je razgovor. Vera v vodstvo sv. Duha ne izključuje odgovornosti ljudi.
V mnogih primerih se ne moremo zanašati na sv. Duha, da bo rešil naše probleme, ampak se jih moramo lotiti sami. Mnogo
slavnost srebrne maše izredno prisrčna. Ljudsko petje, glasna zborna molitev in petje pevskega zbora pod vodstvom p. Vendeli je bilo izredno lepo. Pridigal je č.g. Jože Cvelbar. Sv. maši je pri-sostoval tudi msgr. Andrej Ore-har, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. Srebrni jubilej je bil zaključen s petimi litandjami Matere božje, blagoslovom z Najsvetejšim in zahvalno pesmijo. Vsa slavnost se je vršila pri lurški votlini v parim.
—.—u---— - .. a L****,__
razgovorov se je vrtelo okol' razčiščen j a pojmov, kaj pomen, občestvo v Cerkvi, v župniji ir do kolike mere izražajo besede ki jih rabimo, to občestvenost Vprašanje je tudi, ali ne bi bik treba spremeniti sedanjo zgrad bo župnij, da bi prišla občestve nost bolj do izraza v današnj. industrializirani družbi. Vpra šanje prave izravnave med avto riteto in svobodo zahteva pove čanega razgovore med laiki ir, duhovniki.
Življenje v državi
Bistvenega pomena je, da kristjani ne igrajo vlogo nekake pete kolone v državi, marveč da so prežeti ideje službe, ideji ljubezni. Ce ne zmoremo te ljubezni, potem ne zaslužimo nikakih uspehov v družbi. Najboljši način povečane dejavnosti katoličanov v družbi je večja udeležba v družbenem življenju lastnega kraja, ki pa mora iti preko okvira župnijskih organizacij.
Vzgoja
Splošno je bilo prepričanje, da katoličani niso dovolj poučeni v zapletenem področju vzgoje. Priporočali so, da se organizira posebno preučevanje tega področja. Delegati so poglašali, da so katoliške šole važne, toda če je treba izbirati, naj se težišče usmeri na srednje šole in na na-daljno izobrazbo. Verski pouk naj poveča poučevanje drugih ver, kar bo olajšalo gibanje Zo versko edinost. Boljše katehet-ske metode, ki so sedaj znane naj postanejo splošno upo rabljane.
Zdravstvo in socialno skrbstvo
Poleg reševanje trenutnih go spodarskih in zdravstvenih vpra šanj si je treba prizadevati do seči spložno izboljšanje razmer ki bo odpravilo vsaj nekaj tel problemov. Udeleženci so pozdra vili večjo aktivnost vlade na tem področju, vendar so ugotovili, da bo še vedno več kot dovolj prostora za zasebne organizacije in udeležbo poedincev.
Mednarodno življenje
Udeleženci so se nedvomno izrazili,, naj Kanada poveča svoj prispevek manj razvitim deželam. Katoličani naj se povežejo z
drugimi veroizpovedmi, da bodo spremenili javno mnenje, da bo bolj naklonjeno takim vladnim programom. Izrazili so podporo Drganizaciji zedinjenih narodov n njenim ustanovam (agencijam). Priporočali so uvedbo posebne zbirke v postu (po vzoru nemških katoličanov, ki naj povečajo zavest odgovornosti vsakega katoličana za manj privilegirane člane človeške družbe. Kanada naj uvede bolj velikodušno politiko vseljevanja. Cerkev naj doprinese svoj delež k študiju vprašanja narastka prebivalstva.
Industrijski odnosi
Delegati so priporočali ustanovitev posebnega sveta za gospodarski in socialni napredek, ki bi ga sestavljali zastopniki vlade, industrijcev, delavcev, ver, socialnih delavcev, vzgojnih ustanov in občinstva. Laiki naj prispevajo svoje tehnično znanje, duhovniki pa naj skrbe, da jih bodo opozarjali na temeljne vrednos-te, ki jih ne smemo uničiti ali žrtvovati. Vlada naj prizna olajšave ljudem, ki se izuče novih spretnosti.
Prosti čas
Na razvedrilo vplivajo danes na žalost v preveliki meri gospodarski interesi (dobiček). Povečanemu prostemu času, ki ga nudi sodobnost ne samo nekaterim izbranim, marveč večini prebivalstva, je treba dati pravo vsebino, ki naj napravi naše '.ivljenje bolj človeško z udeležbo :/ umetnosti, višji izobrazbi itd. Liturgična obnova mora dati zraza krščanskemu veselju v bogoslužju. Cerkvene zgradbe naj uporabljajo samo pristno umetnost.
• Po zadnji študiji je v ZDA
nad 20,000.000 oseb, ki posedujejo delnice. Veliko skupino lastnikov 1(34.7%) predstavljajo nezaposlene ženske, predvsem žene ter vdove. Upokojenci so zastopani z 9%, delavci s 3.5%, obrtniki in preddelavci s 5%, manažerji in lastniki z 12.6%, profesionalci in tehniki s 17%, uradniki in prodajalci s 15.7%, kmetje, uslužbenci v služnostnih podjetjih ter ostali z 2.5%.
.----k —;-