19! »>a j o vsak četrtek. Cena mu ie 5 K na loto rZa Nemčijo e K. иа Ameriko m druge tn.ie države 7 K.. — Po«nmezn« Rtevillcn se croHniain ■ po 10 vinarjev ■ ■ SlavensKemu ljudstvu v pouk iß Spisi in dopisi se pošil jnio: Uredništvu „Domoljuba*. Ljubljana, Kopitar ieva ulica. Naročnina, roklamacije m in-Heratipa: Upravništvu „Domoljuba*. — Ljubljana. Kopitarieva ulica — s-------- - Stev. 8. V Ljubljani, dne 21. februarja 1918. Leto XXXI. Cesar svojim narodom o miru Dunaj, 13. februarja. (K. u.) Cesar je izdal sledeče lastnoročno pismo: Mojim narodoml Zahvaljujem se milostni pomoči Boga, i katero smo sklenili z Ukrajino mir. Zmagovito naše orožje in naša odkritosrčna mirovna politika, ki smo jo ne-utrudljivo vstrajno zasledovali, sta dozoreli prvi sad v obrambni vojski, katero vodimo, da se ohranimo. Skupno z mojimi težko preizkušenimi narodi upam, da bo prvemu za nas tako razveseljivemu sklepu ;«uru kmalu podeljen trpečemu človeštvu splošni mir. Pod vtisom miru z Ukrajino upiramo svoj pogled, polni simpatij, v stremljajoči mladi narod, v katerega srcih je med našimi nasprotniki prvič učinkovalo čustvo ljubezni do bližnjega, ki je v števdnih bitkah dokazal svojo hrabrost, a je bil tudi dovolj odločen, da je svoje boljše prepričanje pred celim svetom z dejanjem izrazil. Ločil se je torej prvi iz tabora naših sovražnikov, da svoja stremljenja združi z našo močjo in da koristi zdaj skupnim smotrom, da se kolikor mogoče hitro dosežejo. S prvim trenutkom, ko sem zasedel prestol svojih slavnih prednikov, sem se čutil enakega z mojimi narodi v liki skala trdnem sklepu, da izbojujemo vsiljeni nam boj, dokler ne dosežemo častnega miruj še bolj se čutim enakega z njimi v tej uri, v kateri se je zdaj dosegel prvi korak, da se uresniči označeni smoter. Občudujem in z ljubeznijo pripozna-vam skoraj nadčloveško vstrajnost in požrtvovalnost mojih čet, ki ji ni enake, kakor tudi tistih, kateri niso doma vsak dan I nič manj požrtvovalni; s popolnim zaupanjem pričakujem bližnje srečne bodočnosti. Vsemogočni naj nas naprej blagoslovi s krepostjo in z vstrajnostjo, da ne dosežemo le sebi in zvestim našim zaveznikom, marveč tudi celemu človeštvu končni mir. Karel 1. r. Seidler 1. r, Dunaj, 12. februarja 1918. Zmešnjava nad zmešnjavo. Avstrijski zunanji minister grof Černin se je nekoč slovesno izrazil za samoodločbo narodov. A vendar se zdi, da ta gospod te besede ne vzame tako resno kakor prizadeti narodi sami. Vedno še misli, da se da s to stvarjo barantati, kakor ravno trenutno položaj zahteva, Černin pač po novem govori in misli, a po starem dela. In naše mnenje je bilo vedno, da more taka politika samo žalosten konec imeti. In začetek tega žalostnega konca se je začel Grof Černin je sklenil v Brestu Litovskem mirovno pogodbo z Ukrajino. In v tej pogodbi je menda zato, da dobimo ukrajinskega kruha, odstopil Ukrajini pokrajino, kjer v veliki večini prebivajo Poljaki. In to, ne da bi Poljakov kaj vprašal ali jih vsaj obvestil, dasi bi to po načelu samoodločbe narodov, katero vendar sam priznava, moral storiti. In sedaj Černin prvič skuša, da današnji narodi samoodločbe ne smatrajo več kot lepe besede, ki naj služijo za to, da se državniki z njimi igrajo, temveč kot načelo, ki Se mora vsepovsod uveljaviti. Kajti Poljaki, skozi dolga desetletja naj-zvestejša opora avstrijske vlade, so danes napovedali tej vladi najskrajnejši boj. Vsa Poljska žaluje; ko so se pogoji mirovne pogodbe objavili, so po vseh poljskih mestih sneli zastave veselja in izobesili črne kot znak splošne žalosti, zveza za rešitev poljskega vprašanja v avstrijskem smislu se je razšla, celokupno ministrstvo nove poljske države je odstopilo, v Galiciji se pripravlja enodnevni štrajk v znak ugovora, poslanec Glombinski je pisal cesarju pismo, v katerem mu naznanja, cU odlaga vsa avstrijska odlikovanja, in Poljaki splošno izjavljajo, da nikakor ne priznavajo mirovne pogodbe z ukrajinsko državo. Kratko: vsa Poljska ie vstala kakor en mož in zahteva, da sama odloča o svoji usodi, ne pa trije ali štirje državniki tuj« narodnosti med štirimi stenami. S tem j« seveda naša vlada prišla v hude škripca, ker zdaj niti za državni proračun ne bo dobila večine, kar more v sovražnih deželah le najslabše vplivati; grofu Černinu bodo pa sedaj vsi sovražni državniki očitali, da mu nič več ne verjamejo, ker drugače govori in drugače dela. Ni čuda, da je češki poslanec Heller rekel, kakor poroča »Glos Narodu«, da je pogodba v Bra-stu Litovskem sramota za Avstrijo. Druga zmešnjava je pa z Rusijo. V Brestu Litovskem se Nemci in Rusi nikakor niso mogli razumeti. Vzrok: zopet samoodločba narodov, Rusi zahtevajo, di se baltiške pokrajine (nekdaj ruske, a sedaj po Nemcih zasedene) same odločijo, in sicer na podlag; najširšega ljudskega glasovanja, kam da hočejo iti, ali pod rusko ali nemško varstvo. Nemci so bili odločno proti temu, ker so vedeli, da ljudstvo ne bo glasovalo v nemško korist. Nemci se niso hoteli udati, Rus pa tudi ni hotel odnehati. A ker se Rus bojevati tudi ne more, zato je izjavila ruska vlada, da pošlje svoje vojake domov, vojska da je končana, a miru da ne podpiše. S tem odlagajo sporazum o samoodločbi baltiških pokrajin na končna mirovna poga« tuja, kar je Nemcem zopet silno nepri-tno. V vseh teh zmeSnjavah pa se kot rdeča nit vleče ena jasna in določna misel, In ta je: samoodločba narodov se ne da več spraviti s sveta, se ne da zapečatiti v razne pogodbe, tudi če so zaprte s sedmimi pečati, temveč bo šla svojo pot naprej, In kdor se ji ustavlja, bo prej ali slej pomendran. Narodi so zreli, da sami odločajo o svoji usodi. Kdaj vendar bodo avstrijski in nemški državniki spoznali ta tok časa? Čim prej, tem bolje za obe drŽavi, tem bolje za svetovni mir. Jugoslavija. Naše deželne meje. Velika izguba za Slovence so sedanje deželne meje, ki Irgajo Slovence v celo vrsto kosov: Kranj ce, Štajerce, Korošce, Goričane, tržaške Slovence, Istrijane. Kajti s tem se kolikor loliko ruši enotna slovenska zavest in kar fe glavno: večina Slovencev, predvsem Korošci in tržaški Slovenci, pa tudi Štajerci so na milost in nemilost izročeni Nemcem, ki vse store, da jih ponemčujejo, Počasi eicer, toda gotovo. Najmanj pravic, oziroma nobenih pravic nimajo kuroški Slovenci: otroci morajo od začetka hoditi v nemške šole, ko prav riič ne razumejo in uspeh je ta, da po dokončani šolski dolžnosti ničesar ne znajo. Pri uradih o slovenščini «ploh govora ni, in tudi v gospodarskem oziru nemška večina Slovence zanemarja in uničuje. Edina rešitev, da rešimo koroške Slovence gotove smrti je ta, da se deželne mejo odpravijo, vsi Slovenci naj bodo združeni v eni deželi Sloveniji, ki naj bo del svobodne jugoslovanske države. Zato je poleg Jugoslavije ena naših prvih zahtev odprava sedanjih deželnih mej in uoločitev novih narodnih mej, ki naj ločijo pemško in slovensko ozemlje. Seveda se tudi tej naši zahtevi Nemci srdito ustavljajo, češ, da je škoda stare zgodovinske meje premikati; edini razlog pa, radi katerega se Nemci tako krčevito drže sedanjih deželnih mej, je pa seveda strah, da ee bo potem na Štajerskem in Koroškem njihovo ponemčevalno delo in njihovo zatiranje Slovencev zajezilo in ustavilo. Sicer pa tudi izgovor na zgodovino prav nič ne drži. Kajti še pred par stoletji je imela Kranjska popolnoma druge meje kot jih Ima danes, saj so takrat še velik del Goriške, Trst, del Istre in Reka spadali pod Kranjsko. Velika zavednost in izobrazba našega ljudstva se je pokazala ravno v hitrem umevanju naše zahteve po jugoslovanski državi. O novi ukrajinski državi, ki se je eedaj ustanovila na Ruskem pripovedujejo, da večina preprostih ljudi še sedaj ne ve, da imajo svojo lastno, neodvisno državo, in voditelji jim morajo šele pojasnjevati in pa dopovedati, kaj so že dosegli v svojih izredno ugodnih razmerah. Pri nas pa se je dosedaj že skoro vse ljudstvo izreklo za svobodno Jugoslavijo. Na Kranskem so se že tri četrtirie občin izjavile zä deklaracijo, na Štajerskem polovico, na Goriškem gre stvar nekoliko počasneje radi velikega 2« nereda, ki še tamkaj vlada. Škoda le, da se Hrvatje tako malo zavedajo, kolike važnosti je za naš uspeh, če se cel narod v celoti izjavi za Jugoslavijo. Naš narod je politično izšolan, velikemu delu bratskega hrvatskega naroda pa žalibog manjka te šole. Štajerske Nemce najbolj skrbi majni-ška deklaracija. Kajti, če se uresniči, bo konec njihovega gospodstva. Zato se sedaj na vse načine prizadevajo, da bi oslabili ali če mogoče popolnoma udušiti klic štajerskih Slovencev po svobodi. In da to dosežejo, jim je vse dobrodošlo: obrekovanje, zvijača in sila. Slovence nazivljejo ve-leizdajalce, pobiralcem podpisov za deklaracijo s silo trgajo pole iz rok in zadnji čas vabi ptujski župan Ornig spodnješta-jerske župane, naj se udeleže deputacije, ki bo šla pod vodstvom dunajskega župana k cesarju in tamkaj povzdignila svoj glas za nerazdeljivost Avstrije (to se pravi, da naj v Avstriji še nadalje obstajajo dosedanje krivice proti nenemškim narodom.) Ornig obljubuje županom brezplačna vožnjo in povrnitev vseh potovalnih stroškov. Limanica ni slaba, a .slovenskih županov ne bo premotila. p m »Hrvatska Država« jc časopis, ki se bori na Hrvaškem za našo jugoslovansko deklaracijo in širi njeno m'sel med. ljudstvo. Razveseljivo je, kar piše o mielienju hrvaškega ljudstva in hrvaških politikov glede deklaracije: Izjave, ki prihajajo d-a za dnevom na naše uredništvo in na uredništva drugih listov, dokazujejo jasno, da narod želi močnejšega nastopa, da že'i delovanja svojih predstaviteljev, da ga današnja politika saborske večine nikakor ne zadovoljuje. Preresni in prevažni so časi, v katerih živimo, da bi se narod mogel zadovoljiti s sedanjim oportunističnnn nedelom koalicije. (To je hrvaška st-nka, ki se zavzema za sedanjo zvezo med Ofirsko in Hrvaško, po kateri je Hrvatska dekla Ogrske. Koaliciioriaši drže z Ogri, ker jim pač tako nese!) Kaka razlika, a'-o primerjamo našo saborsko večino z delom Jugoslovanskega kluba v državnem zboru. Jugoslovanski klub gre korak za korakom naprej v boju za jugoslovansko samostal-nost, koalicija pa se zadovoljuje z žalostno vlogo, da čuva zvezo z Ogrsko in mažar-sko nadvlado na Hrvatskem. Še več! Delu za združenje vseh hrvatskih strank se najbolj upira ravno koalicija. Hrvatsko ljudstvo je tedaj, kakor pričajo omenjene izia-ve, z vso dušo že v taboru jugoslovanske deklaracije, le glave, politiki naroda se hočejo še upirati. Če v pravem času ne izore-gledajo, bo šlo ljudstvo brfe'z dvoma preko njih. Sedaj pa£ velja za ves avstrijski jug: Danes morajo prenehati stranke in stran-čice, morajo prenehati posebni programi in programiči .— cel narod mora biti ena sama stranka (v narodnih zadevah), a njegovo neomajno pravo, da odloča samo o svoji usodi. Vsak narod bo dobil le ono, kar si sam pribori. Od drugega nimamo ničesar pričakovati. Vse odvisi od naše sloge, od naše zavesti, od naše pripravlje- nosti doprinesti hipno tudi osebne žrtve, ki bodo nazadnje gotovo tudi poplačane. — V O s i j e k u se je spremenila proslava pesnika Ivana Vojnoviča v veliko slavlje jugoslovanske misli. Slavnostni govornik je namreč hotel braniti mažaronsko zadržanje koalicije, a ljudstvo ga je ustavilo z živio-klici na jugoslovansko deklaracijo. Mesto njega, je nastopil drug govornik za jugoslovansko deklaracijo, in ljudstvo ga je dvignilo na ramena. — Najbolj žalostno vlogo igra hrvatski sabor, kjer ima zaenkrat še večino hrvatsko-srbska koalicija. Ker ne čutijo drugih narodnih potreb, kot to, da Madžari vedno bolj neomejeno gospodarijo na Hrvatskem, so 7, februarja hrvatski sabor odgodili za nedoločen čas, Pregnana Srbija ima sedaj svojo vlado in skupščino (državni zbor) na otoku Krfu. Poslanci skupščine so se 12, t, m, zopet sešli, da se pogovore. Državni zbor se zopet snide, kakor je napovedano, 19. februarja, da bodo razpravljali o začasnem proračunu. Vlada še sedaj nima večine. Išče jo Seidler, pa ima smolo. Komaj je Poljake nekoliko pridobil, da bi bili z njim, pa je prišel mir z Ukrajino, vsled katerega se bosta poljska okraja Holm in Podlesje priklopih ne PoFski, amnak ■— Ukrajini. Naši ukräjinr.ki pos'an-ci so vsled tega silno veseli in so brž pristopili k Seidlerjevim pristašem; Poljaki pa so vsled te priklenitve tako razjarjeni, da so napovedali Seidlerjevi vladi raj-ostrejšo opozicijo. Seveda 27 ukrajir-skiti poslaniških glasov nc more nadomestit; 77 poHskih glasov; zato skuša Se'dler prido- biti Z "iS še 4! nemških scc'alrih demo-. kretov. Obljublja jim za plačilo razne deir« mokrafčne preuredbe, ki se bodo izor'.W le v bodočnosti. K»ko jo bo Se'dler iz\.ošer. Toda o tem, alt se bo mogel absolutizem držati, ze'o dvomimo. Na eni strani je ljudstvo vs'ed der mokratične rr'čen»?a v tej deželi. O bodočnosti te dr'.a ve p-še »Slovenec«: Ukrajina je najtesneje zvezana s celokupno Rusijo, posebno pa z evropsko Rusijo. Nobena fcda ne more teh delov za trajno ločiti. Ne 1з zemljepisno, marveč posebno tudi gospodarsko, politično, kulturno in državno so tako odvisni drug od drugega, tako trdno zvezani med seboj, da o njihovi zopetni združitvi — seveda pod varstvom parlikularne posebnosti — ne more biti nobenega dvoma, Z Hissifo zopet vojska? Kakor poročajo nemški listi, ugan)tk ruska vlada s Trockijem na čelu s svojo rdečo gardo, v kateri so 17- do 201etni fantje, najgroznejše reči. Ta nedisciplinirana ljudska armada se je razlila po baltiških pokrajinah, v kolikor niso po Nemcih zasedene, ter mori nemške prebivalce, tako da le ti odpošiljajo številna poslanstva k nemški armadi, da naj hitro zasede še nadalj'ne ruske pokrajine, če hoče rešiti ondotne prebivalce nemške narodnosti. Ker se na drugi strani tudi nemško-avstrijska komisija v Petrogradu s Trockijem ne more sporazumeti, je izjavila, da odide in ker je bilo premirje z rusko vlado sklenjepo le zato, da se doseže mir, s tem premirje mine in stopa zopet vojno stanje v veljavo, ker se mir ni dosegel. Ce je ruilca armada šla domov, Nemcev to nič ne briga, temveč da bodo storili, kar bo potrebno, da se nemškim prebivalcem v baltiških pokrajinah zagotovi življenje. Na sedanji ruski fronti, ki se Avstrije nič več ne dotika, stoje samo nemški vo)aki. — Grozne so menda tudi razmere na Finskem. Rdeča garda je baje sklenila vse do 12. leta doli pomiriti, kar ne bo že prej ' lakote konec vzelo. Kaj bo z mirom? V kupo veselja, ki ga je vzbudila prva vest o miru z Ukrajino, so dogodki preteklega tedna že vlili kapljo grenkobe. Mir, kateremu naj bi sledil splošen mir, Je postal dvomljiv in negotov. Ukrajinska vlada, ki je sklenila ta mir, je morala zbe-žati iz glavnega mesta Kijeva bližje k Avstriji v mesto Žitomir. Čete boljševikov so na tem, da zadajo ukrajinski vladi zadnji udarec. In pogajanja v Brest-Litovskem? Končala so se brez vsakega uspeha. Oni, s katerimi so se začela, ruski boljševiki, so, ne da bi sklenili kako mirovno pogodbo, zapustili Brest-Litovsk, Proglasili so sicer vsled vojaške onemoglosti demobili-zacijo ruske armade, a naših mirovnih pogojev niso sprejeli, vztrajali so na zahtevi po samoodločbi narodov v zasedenih krajih, priznati niso hoteli miru z Ukrajino, ln sedaj je najbolj verjetno, da znova raz-plamti vojska z Rusijo, kajti 17. februarja je poteklo premirje in tedaj imajo osrednje države prosto roko, ker nastopi zopet vojno stanje. V obliki vojaške ekspedicije hočejo Nemci znova pričeti vojno z boljševiki. Bati se je, da hipna onemoglost Rusije vzbudi v gotovih glavah vsenemških krogov, ki sanjajo samo o osvojitvah, nove pohlepe, a zaupamo našemu zunanjemu ministru, da pouči te ljudi, da avstrijski narodi ne žele nobenih novih osvojitev, temveč za vse narode častnega in pravičnega miru. Kako blagodejno vpliva ob tem rožljanju s sabljo, ki odmeva iz Nemčije, zagotovilo našega presvitlega cesarja, da trdno upa, da bo miru z Ukrajino sledil /plošen mir, za katerega se trudi, odkar je zasedel prestol, mir, ki bo težko prizadetim narodom prinesel srečnejšo bodočnost. Le da bi se naši vodilni državniki ravnali po besedah našega cesarja! Dne 12. februarja je odgovarjal amerikanski predsednik. Wilson grofu Černinu in grofu Hertlingu. Zatrjeval je, da ameriški narod ne zahteva drugega nego mir, ki bo vsem narodom, malim in velikim, enako pravičen, kajti le mir, ki upošteva pravice vseh narodov, bo trajen in prepreči bodoče vojne. Samoodločba narodov je pa prvi pogoj za rešitev narodnega vprašanja. Postavil je nadalje načelo: Dobro je, kar je vsem pravično, ne pa satno ono, kar je meni prav. Priznal jc končno, da smatra našega zunanjega ministra za pametnejšega politika kot vse nemške, in na tihem izjavil, da bi bila z njim pogajanja mogoča. Edino oviro miru vidi v nemški vojaški stranki, s katero noče imeti opravka. Ta govor nam kaže, da Avstrija lahko dobi časten mir, če sprejme ta načela, ki bodo prej ali slej zmagala, ker jih zahteva skoro cel svet, treba je seveda, da uveljavi ta načela najprvo v lastni državi, šele potem more grof Černin z mirno vestjo sesti k mirovnim pogajanjem. Grof Černin name-4« rava še ta teden odgovoriti Wilsonu. Vsi narodi pričakujejo, da v tem odločilnem trenotku, ko stoji svet pred novimi vojnimi grozotami, izreče spravljivo besedo ter prinese avstrijskim narodom splošen mir, ki jih reši nadaljnjega trpljenja. Z Rumunijo se tudi pogajajo o miru in pričakovati je, da ga dobi, seveda takega, kakršnega po svojem izdajstvu zasluži, Tako se mirovna pogajanja resnično že vrše, sicer v drugi obliki, da en državnik odgovarja drugemu, toda dobro je, da se spoznamo med seboj, ker drugače je vsako približanje nemogoče. Drug pogoj je, da se pokažemo spravljive, ker se moramo zavedati, da se z morebitno osvojitvijo Pariza ali Petrograda ne približamo miru, temveč le oddaljimo, ker vsi dogodki v svetovni vojski pričajo, da z orožjem ne dosežemo miru, ker bi drugače po tolikih zmagah že davno imeli mir. Vsem narodom, malim in velikim, enakih pravic, to spoznanje nam more edino prinesti splošen mir. DROBNE POLITIČNE VESTI. Naš cesar je povodom miru z Ukrajino napisal armadi lepo pismo. Iskreno se ji zahvaljuje za njeno hrabrost in vztrajnost in s hrepenenjem čaka trenutka, ko se bo cela armada mogla vrnrti domov k delu za nov procvit Avstrije. Visoko število interpelacij (vprašanj na ministra) zaradi preganjanja Slovencev tekom vojske so že vložili naši poslanci v državnem zboru. Velik del naše zgodovine med vojsko je popisan v teh interpelacijah. Pisane so s solzami, krivicami, ječami, krutostmi, zasramovanjem, samo človeškega usmiljenja ni najti v njih. tako da je celo nemški minister moral priznati, da so se Slovencem godile velike krivice. Naši vo:ni ujetniki na Ruskem, V mirovni pogodbi z Ukrajino je tudi določe- • no, da se obojestranski vojni ujetniki odpuste domov, v kolikor ne ostanejo s pritrditvijo ukrajinske vlade še nadalje v Ukrajini in nc žele, da se podajo v kako drugo deželo. Dvomimo pa seveda, če bo ukrajinska vlada izdala taka dovoljenja, ker naša vlada potrebuje svojih ljudi, in Ukrajina bi kolikor mogoče kmalu rada svoje ujetnike dobila domov, ker jih potrebuje v voiski proti ruskim in lastnim boljševikom. Grof Černin je rekel: »Kar se tiče naših ujetnikov v Rusiji, se nam je zatrdilo, da bodo vse izpustili. Kar je le človeškim močem mogoče, se bo zgodilo, da se bodo kolikor mogoče hitro vrnili domov.« Ukrajinskih vojnih ujetnikov je v Avstriji kakih 400.000. Naša vlada jih bo oborožila in poslala domov, da se bodo takoj lahko vojskovali zoper Rusijo. Miadočeška stranka, ki je v češki politiki vedno igrala veliko vlogo, se bo razšla in namesto nje se urtanovi stranka češke državnopravne demokracije. Čehi so, trdno odločeni1, nikdar več se podati v politiko kravjih kupčij; to je politika, ki za par ministrovih obljub odneha od svojih končnih in najvišjih zahtev. Taka politika, ki pobira ostanke iz vladnih jasli, }o za poslance jako komodna, za ljudstvo рџ. škodljiva. Tudi na Slovenskem smo pred! vojno poznali le tako politiko. Jugoslo-: vanski klub je ne pozna več, temveč zahteva jasno in odločno: Nočemo milosti in ostankov, temveč zahtevamo svoj upra-> vičeni del, J Slovesen sprejem so naredili Dunaj-* čani grofu Černinu, ko se je vrnil z mi-s rovno pogodbo pod pazduho z Bresta na Dunaj. Toda ta mirovna pogodba je tako: čudno zvita, da bo Černina še hudo tiščala. Glej današnji uvodni članek: Zmešnjava nad zmešnjavo. Italijane hudo boli, da se Avstrija tako. spretno otepa številnih sovražnikov, ki so od vseh koncev in krajev grizli vanjo* In sedaj zdihuje neki italijanski poslanec v laški zbornici: Italija nikakor ne more dopustiti, da bi Avstrija izšla iz vojske nedotaknjena ali celo — kakor se zdi —> povečana. Pa še nekaj jih hudo boli — kobariškli poraz lanske jeseni. V laški zbornici se. poslanci ujedajo, kdo je več kriv; ministrski predsednik Orlando pričakuje, da bo preiskava že natančno dognala. Ubogi Gadoma — ne bo se ti dobro godilo, kar se ti še nikdar ni. Ne godi se ji posebno dobro ukrajinski vladi, kajti v državljanski vojski, ki jo imajo doma, nima sreče in so jo porinili iz glavnega mesta Kijeva. Nastanjena je sedaj v Žitomiru bliže avstrijske meje, —< Tudi Trocki se menda pripravlja, da z vso močjo udari na Ukrajino. Če ukrajinska vlada ne bo nastopila z vso odločnostjo, bo stvar še Avstriji in Nemčiji, začela, neprijetna postajati; Šest milijonov žeask nad 30 let starih bo po novi angleški postavi volilo v angleško zbornico. DOMAČE NOVICE. Shodi S. L. S. V nedeljo, dne 24. februarja, priredi Kmetska zveza za kamni-, ško dekanijo dva shoda. Dopoldne ob 11. uri se vrši shod v Domžalah, popoldne ob 3. uri pa v Kamniku v Kamniškem domu, Na shodu v Domžalah bosta govorila gg. poslanca dr. Gregorič :'n dr. L, Pogačnik, na shodu v Kamniku pa poleg imenovanih dveh poslancev tudi deželni poslanec č. g, kanonik Lavrenčič, Č. g. Ivan Travsn, ravnatelj Zadružne Centrale in bivši ravnatelj Zadružne zveze, je dne 14. februarja po težki bolezni umrl. Rojen je bil leta 1874, v Šmartnem pod Šmarno goro. Leta 1899. je bil posvečen v duhovnika. Skoro vsa svoja leta je_ posvetil zadružništvu, v katerem je bil priznan strokovnjak. Izredno ljudomil in prijazen v osebnem občevanju. Časten mu spomin in pokoj njegovi dušil Ravnateljstvo v Zadružni Centrali je prevzel č, g, kanonik Šišl"\ — Birmovanje in kanonična vizitaci-ja bo letos v dekanijah: Radovljica, Le-skovcc, Kočevje in Litija. Vršila se bo po sledečem redu: I. Dekanija Leskovec. 1» Leskovec v nedeljo 21, aprila; 2, Velika Dolina v torek 23, aprila; 3, Sveti Križ V četrtek 25, aprila; 4, Kostanjevica v pe- tek 26. aprila; 5. Št. Jernej v soboto 27. aprila; 6. Škocijan v nedeljo 28. aprila; 7. Bučka v pondeljtk 29. aprila; 8. Raka v torek 30. aprila; 9, Sv. Duh v sredo 1. majnika; 10. Studenec v četrtek 2. majnika} 11. Boštanj v petek 3. majnika; 12. Krško v nedeljo 5. majnika. — II. Dekanija Radovljica. 13. Begunje na belo nedeljo 7. aprila; 14. Leše v ponedeljek 8. aprila; 15. Breznica v nedeljo 12. majnika; 16. Boh. Bela v ponedeljek 13. majnika; 17. Boh. Bistrica v torek 14. majnika; 18. Srednja vas v sredo 15. majnika; 19, Koprivnik v četrtek 16, majnika; 20. Radovljica v nedeljo 16. junija; 21. Kamna gorica v ponedeljek 17. junija; 22, Kropa v torek 18. junija; 23. Dobrava v sredo 19. junija; 24. Ovšiše v četrtek 20. junija; 25. Ljubno v petek 21. junija; 26. Mošnje v soboto 22, junija; 27. Lesce v nedeljo 23. junija; 28. Ribno v ponedeljek 24. junija; 29. Bled v torek 25. junija; 30. Gorje v sredo 26, junija; 31. Zasip v četrtek 27, junija; 32, Jesenice v soboto 29. junija; 33. Koroška Bela v nedeljo 30. junija; 34. Dovje v ponedeljek 1. julija; 35. Kranjska gora v torek 2. julija; 36. Bela-peč v sredo 3. julija; 37. Radeče v četrtek 4. julija; 38. Rovte v petek 5, julija. — III. Dekanija Kočevje. 39. Kočevje v nedeljo 14. julija; 40. Stari Log v ponedeljek 15. julija; 41. Mozelj v torek 16. julija; 42. Kočevska reka v sredo 17. julija; 43. Zdihovo v četrtek 18. jul.; 44. Fara v soboto 20. julija; 45. Osilnica v nedeljo 21. julija. — IV. Dekanija Litija. 46. Štanga v nedeljo 8. septembra; 47. Janče v ponedeljek 9. septembra; 48. Prežganje v torek 10. septembra; 49. Javorje v sredo 11. septembra; 50. Primskovo v četrtek 12. septembra. Za dr. Krekov spomenik. V gostilni gosp. Bohinca v Medvodah zbrani narodno zavedni gorenjski možje in dame v družbi z goriškimi begunci so nabrali v proslavo nepozabnega dr. Kreka za njegov spomenik znesek 65 K z geslom: »Slovenec biti bodi Slovencu ponos, — kdor zaničeval se bode še sam, ostal bode tudi v nadalje podlaga tujčevi peti.« Za Krekov spomenik se je dosedaj zbralo 78.321 K 90 vin. Odbor za dr. Krekov spomenik je sklenil postaviti spomenik iz marmorja na Pogačarjevem trgu ob stolnici, med škofijo in semeniščem. Razpisana ustanova. Oddala se bo Friderik Weitenhillerjeva ustanova za de-kliško balo za leto 1417. v letnem znesku 106 K 40 vinarjev. Pravico do ustanove imajo žene, ki so dobro vzgojene in revnih staršev ter so se poročile v letu 1917. S poročnim listom, izkazom o ubožnosti m z nravstvenim spričevalom opremljene prošnje je treba vložiti do 20. marca t. 1. Pn c. kr, deželni vladi v Ljubljani. — C. ■ deželna vlada za Kranjsko. Л Poäar je uničil gospodarska poslopja posestniku Alojziju Dreniku v Bršljinu. /gorelo je tudi veliko sena, slame, žita, m tudi več gospodarskih strojev. Skoda' znaša okrog 30.000 K, zavarovalnina pa samo 3500 K. Gasilci iz Prečne in Novega mesta so preprečili, da ni zgorela cela vas. Tatovi na delo. V hišo posesinice ze Kos v Gor. Ločni, občina Prečina, so «drli skozi okno tatovi ter odnesli usnja za 1200 K, masti, špeha, klobas, slad* korja, pšenične moke, obleko, klobuk, dve pernici. Denarja niso našli. Pes je z lajanjem zbudil domače, ki so tatove pregnali. Seveda so ti ptički že preje vse pospravili. Ljudje, bodite previdni in pazljivi, tatvine se bodo množile vedno bolj. Obleka iz papirja. Ta nam je že znana posebno po žalostnih skušnjah, če smo jo dejali v perilo. Vrgel si predpasnik v vodo, vun si pa potegnil strgane cape. Sedaj pa je menda neka družba, ki se samo s tem peča, iznašla način, po katerem se papirnata obleka tako izdeluje, da je tako mehka kot volna in da se brez škode lahko pere. Mislimo, da je to bosa. Neki kmet je zaklal kravo in je kožo težko 42 kg moral prodati za 97 K 50 v, Obenem pa je kupil ■ 1 kg podplatov, za kar je moral plačati — 127 K. Torej koža 42 kg stane 97 K, 1 kg usnja pa 127 K! Kdo odira? Za slovenske oslepele vojake darujejo po g, županu Fran Miklavčiču, občani občine Moravče, skupiček vojaštvu oddane trtne rezine, po odbitku vseh stroškov, v znesku 310 K. Želeti bi bilo, da bi imela ta vrla občina dosti posnemalcevl Iz ruskega ujetništva se je po 31 mesecih oglasil Jožef Sternad iz Ceste, občina Videm pri Dobrepoljah. Zopet dva blaga mladeniča dala življenje za domovino. Andrej Kalan in Jožef Aleš, oba iz Brega pri Kranju. Andrej je bil ranjen v trebuh. Jožef je še nekaj časa nosil svojega ranjenega tovariša, ki je po-poti umrl, pa prileti granata in tudi Jožef je od strahu na mestu umrl. V vojaško službo sta bila poklicana 1. 1912. Na bojiščih sta bila vedno skupaj, v večnost sta bila poklicana 19. dec. 1917 in sedaj počivata skupaj na gori Monte Grape na Laškem. Tatvina. V noči 10 februarja je bilo ukradenih par vdovskih jarmov v vasi Vrh, občina Trebelno. Pogreša se že od maja 1915 Janez Remžgar c. in kr. pešpolk št. 17, 5. komp., 4, vod, vojna pošta 32. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi materi Mariji Remžgar v Sir,ji gorici št, 25 pri Vrhniki, Stroški se povrnejo. Junaške smrti je umrl 23. jan. 1918 na italijanskem v glavo zadet od sovražne granate narednik pri neki štabni stotniji Anton Bergant iz Podgorja pri Kamniku. Bil je zgleden in priden mladenič, dober gospodar, edina opora svoje že ostarele matere. Služil je zvesto cesarju in domovini ves čas vojske skoraj ч edno na bojišču. Bil je do zadnjega zvest »Domoljubov« prijatelj. Hrabremu junaku časten spomin. RAZNE VESTI. Cel gozd ukraden! V Reichenbergu na Češkem so sosednji prebivalci posekali cel gozd. Ko je prišla žandarmerija na lice mesta, je dobila 80 ljudi, ki so sekali in cepili drva. Francozi so tekom svetovne vojske izgubili vsega skupaj 3 milijone ljudi, Kajti pred vojsko je štela .Francija 39 milijonov ljudi, zdaj le še 36 milijonov. Francoska šteje sedaj manj prebivalcev kot 1. 1875. Vojaška pisma. Cenjeni gospod urednik! Prisrčno se Vam-zahvaljujem, da je »Domoljub« prinesel mojo prošnjo, da bi rad čital kaj slovenskih knjig. V srcu zavednih slovenskih deklet in tovarišev ie prošnja našla obilen odmev. Zelo so nam slovenskim vojakom darovalci ustregli. V imenu slovenskih vojakov bodi izrečeno vsem: Bojž plačaM Pozdrav vsem doma in na frontil — Korp. Planinec, c. kr. nadomestna bolnišnica št. 3, 6. baraka, Egenberg pri Gradcu. Prisrčne pozdrave pošiljajo: Albin Planinec, Albin Mravlje, Franc Kleindienst, Franc Kocjan, Tršar Ivan, Ignac Bevčič, Mat. Man« Bertold Božič in drugi. Dopisi. Zagorje na Pivki. Naše županstvo je dalo napraviti po vseh vaseh občinske napise v nemško-slovens.cem jeziku. Ali smo na Kočevskem? V ceii vasi ni nobenega Nemca in v celem glavarstvu nima nobena občina kot naša nemškutarskih napisov. Kdo torej drži z Nemci? Zdi se nam, da se hoče nekdo prikupiti, da bi bil nekje bolj v »gnadi«. Iz Dobrepolja. Danes se pa tudi mi oglasimo, da nas ne bodo naši družbeni fantje-vo-jaki vedno karali, zakaj tako vedno spimo. Poslali smo lepo število podpisov naših vrlih žen in deklet, ki so se z vso vnemo podpisale za majniško deklaracijo in zraven kro-nice, nabrane za Krekov spomenik. — Pred-pust tudi nismo brez porok izpustili, obhajali smo štiri; omenimo le našega svotovaW in družbenika Franceta Sever iz Ceste z nevesto Marijo Novak iz Bruhanje vas»; üarova, je za mladeniško Marijino družbo 25 K. Bog plačaj! Želeti je, da bi tudi drugi ženini tako storili. Spremili smo ga z družbeno zastavo pred oltar, na cerkvenem pragu ga je pozdravil tovariš v imenu družbe z lepimi, bodril-nimi besedami, ker jo je res ljubil in bil nam v veliko oporo. Zastopstvo ie bilo sicer majhno, ker so vsi tovariši odšli, ali bil je vsekakor ta celi obred lep in ganljiv njemu, ki mu je družba hotela nekoliko hvaležnosti izkazati, ker ji je bil dober in zvest v nadi, da tudi v naprej tak ostane. Graje vredno razvado pa tudi omenimo, namreč podokence, ko je en sam ženin na zahtevo fantov plačal 200 K; to je res preveč zahtevanega; ženin seveda se nc more temu protiviti, ampak možje lahko proti temu nastopijo. Saj pride skoraj vsak enkrat v to. Naj bi se ta velika vsota rajši porabila za kaj drugega lepega, kakor pa za take reči. Sejmo več lanu. Z vsakim dnem nastaja večje pomanjkanje tkanin, trgovske izložbe so prazne. Tu pa tam je opaziti še svilo, ki pa za kmetsko perilo ne more biti nadomestilo. Pomoči v tem oziru iz tujine še nimamo pričakovati. Kinetsko prebivalstvo kakor tudi delavstvo oa niti z najpotrebnejšim perilom ni preskrbljeno. Kaj nam torej preostane drugega kakor da mislimo na to, kako doma pridelati močno in trpežno kranjsko platno. Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj je v svoji seji, dne 16 decembra 1917, soglasno sklenila delovati na to, da se kolikor mogoče poživijo domače obrti, zlasti pridelovanje domače obleke. Izvršujoči odbor živinorejske zveze naj pospešuje gojitev lanu in konoplje. Napravi naj se javna frnaža in trelnica, vzgoje naj se domače trice in predice, V ta namen naj zveza priredi poučni tečaj za gojenje M i lanu. Nabavi naj zveza iz Češke stroje za predenje in tkanje. Preskrbi naj se potrebnega semena za začetek itd. Radi te naloge prosi Živinorejska zveza vse posestnike v okraju, ki so že preteklo leto sejali lan, naj ji v blagor splošne koristi in potrebe ponudijo odvišno laneno seme v nakup, ki ga plača po 2 K za liter, seveda mora biti seme lepo in kalji-vo. Za začetek želimo nakupiti le takozva-ni podvan, ki se seje v ječmenše. To pa radi tega, ker je trda za živila in se kot prvi pridelek na isti parceli pridobi ječmen. Ker podvan zori pozno v jeseni, se rado pripeti, da ga popari slana ter tako uniči eerne (tkanina je klub temu dobra), zato je priporočati, da se podvan seje v ozimino ečmenše; zato priporočamo tistim, ki želijo letos sejati lan, naj ne sejejo v celo ječmenše korenja ter tako pripravijo prostor za sedanje podvana. Kdor želi laneno seme dobiti, naj se najprej zateče k posestniku, o katerem ve, da je iansko leto pridelal lan. Kdor pa za tdkogar ne ve, ki bi mu laneno seme prodal, naj se pa na nas obrne, da ga mu bomo poslali, če ga bomo kaj dobili v nakup. Toliko za danes o tem. Gospodarske stvari. Bankerot na Ruskem, Rusija je torej (udi v denarnem oziru napovedala kon-kurz: dolžna sem, plačala pa ne bom, ker aimam s čim. Vsa državna posojila, ki jih |e Rusija najela pod prejšnjo vlado, so raz-eljavljena. Le manj premožnim državljanom bo država škodo poravnala z novim posojilom, ki ga bo najela. (Radovedni smo, kdo jim ga bo dal v takih razmerah.) Posojil, ki jih je dobila Rusija od zunanjih držav, neče ruska vlada nič več ripoznati. Tako bodo izgubili francoski ankirji kakih 25 milijard frankov, angleški 7 milijard rubljev, amerikanski 1 milijardo dolarjev, nemški 2 milijardi mark. Sicer pa vsem tem velekapitalistom, ki so največ podaljševali vojsko, lahko rečemo: kakor pridobljeno, tako izgubljeno. — Vloge v državnih hranilnicah ostanejo nedotakljive, zadruge bodo dobile odškodnino, osebni prihranki, ki so pridobljeni z delom, ostanejo. Kakor se vidi, se je ruska vlada ozirala na reveže, pri katerih itak dosti ne bi profitirala, pač pa je kapitalistom lern globlje posegla v žep. Trocki ima jako dober nos. če je treba kaj denarja skupaj spraviti. Krušni mir imenujejo mir z Ukrajino zato, ker nam bo prinesel kruha, kakor upamo. Tozadevna pogajanja se že vrše, vendar radi slabih prometnih razmer in radi zmešnjav, ki še vedno vladajo v Ukrajini, ne smemo misliti, da bomo jutri že Hli ruski kruh. Naš zunanji minister grof ernin nravi: Res je, da so prometne težave velike, a vse, kar je potrebno, se je ukrenilo. Dela se, četudi se razmere ne bodo spremenile od dne do dne, se bo položaj le boljšal od tedna do tedna, od meseca do meseca, 30,000 prešičev z Ogrske v Avstrijo, Ogrska akcijska družba z» pitanje preši-61 čev je sklenila z avstrijskim ministrom za prehrano pogodbo, s katero se zavezuje, da pošlje z Ogrskega 30.000 prišičev v Avstrijo, » • • ZA NAŠ HLEV, (Dalje.) Zdaj sva zvedela, koliko centov živine smeš imeti čez zimo, toda zdaj pa nastane drugo važno vprašanje: ali pa tvoja krma tudi dobro redi, ali ima v sebi vse one redilne snovi, ki jih potrebuje tvoja žival? »Dobro!« mi prikimavaš z vedno večjim zaupanjem, »a povejte mi, prosim, kakšne snovi pa morajo biti v krmi?« — Ljubi moj! ti odgovarjam, samo tri glavne snovi so in te se imenujejo: beljakovina, tolšča (maščoba) in škrob ^sladkor). Tolšča in škrob s sladkorjem vred se nazivajo tudi ogljenčevi vodani, ker obstoje v resnici iz istih prvin kot oglje in pa voda, namreč iz ogljen-ca, vodenca in kisleca, »Koledar za kmetovalca« pravi mesto škrob in sladkor rajši »brezdušičnate ekstraktne snovi«, da je videti bolj učeno. Vsak dan si dolžan povprašati po beljakovini in ne samo ti, ampak tudi vsak tvoj tovariš, pa naj bo v preprostem kmetskem jopiču ali pa v gosposkih čevljih graščinskega oskrbnika. Zakaj iz beljakovin se nareja meso in mleko v prvi vrsti, potrebne so pa tudi za ohranitev življenja sploh, kakor tudi za pitanje in za delavno moč živine. Zato je tvoja sveta dolžnost, da hitro, hitro pozveš, da-Ii je v tvojih krmilih dovelj beljakovin ali ne. Pa ne veš, odkodi naj to vzameš, kaj ne? I, koledar za kmetovalca 1. 1914 v roke! Tu najdeš na straneh 72—85 v drugem stolpcu prav natančno, koliko odstotkov {%) beljakovin ima kako krmilo v sebi. Tako se nahaja n. pr.: v dobrem senu 7 odstotkov prebavljivih beljakovin (7 kilogramov v 100 kg sena), v dobri otavi 5.6 odst.; v zeleni, mladi travi 1.3 do 1.6 odst.; v zeleni, koruzi 0.4—0.8 odst.; v zeleni lucerni, ko jame cveteti 1.9 odst.; v domači detelji 1.1 odst.; v korenjevem perju 1.6 odst.; v krompirju 0.6 odst.; v repi 0.2 odst.; v rženih otrobih 10.— odst.; v sladnih kaleh 12.1 odst.; v lanenih tropinah 22.8 odst.; v sezamovih tropinah 33.1 odst.; v podzemeljskega oreha tropinah 28,1 odstotka prebavljivih beljakovin. Tu noben izgovor nič ne pomaga; če v gospodarstvu ne nozveduješ za beljakovinami, potem se Bog usmili takega gospodarstva, pa naj si boš preprost kmet ali pa veleposestnik. Zakaj? Zato, ker jc vse krmljenje udar palice v zrak, če manjka beljakovin v krmi. — En stari stot živine potrebuje, kakor kažejo skušnje, okoli četrt funta beljakovin na dan; seveda živina, ki naj dobi le toliko krme, da ostane ravno še živa, shaja z mnogo manjšo množino; taki zadostuje na eno tono 1000 k'1) žive teže že 60 do 80 dek beljakovin. Delavna in pitavna živina je potrebuje mnogo več, največ pa rastoča, breja in molzna živina. Tu mora priti vsaj en del prebavljivih beljakovin na 6—9 delov prebavljivih hrezdušičnatlh snovi (tolšče, škroba, vlaknin). Žival, ki tehta 8 q potrebuje torej 8-krat po en četrt, to je 2 funta beljakovin na dan in skozi celo zimo (okoli 200 dni) 200krat več, to je 400 funte v, dvanajst repov pa 4800 funtov. Poskusi nalašč izračunati, je-li imaš v svoji krmi dovolj beljakovin ali ne! Koledar ti bode v pomoč! Kar lepo svinčnik in razum v roko in začni, (Dalje) Za naše gospodinje. Sobne cvetlice pozimi, velikokrat pešajo, Vzrok navadno ni v tem, da premalo skrbimo zanje, temveč v tem, da se preveč zanje brigamo. Cvetlice in sploh rastline pozimi ne prenašajo dosti moče. Zima je za cvetlice čas počitka in zato naj ne skušamo siliti jih k rasti s prilivanjem, obrezovanjem ali presajanjem. Cvetlice naj pozimi mirno stoje v ne premrzli pa tudi ne pregorki sobi. Madeže z žameta odstraniš, če odrgneš dotično mesto na nepravi strani z bencinom. Če rtirnaš bencina, poskusi z milom, ki si ga odmočil v mleku. Najprvo je treba madež sam rahlo ostrgati in potem drgniti na nasprotni strani. Prevelike mokrote ne sme biti. Vrvi za obešanje perila danes ne dobiš nikjer več, zato si moraš sama pomagati, kajti papirnate vrvi, ki jih sedaj dobiš, so | po parkratni rabi nerabne. Pomagaš si s tem, da razne stare nerabne ostanke belega perila (srajce, spodnja krila, pa tudi ovratnike, manšete itd.) razrežeš na ozke trakove. Po dva in dva traka položiš skupaj in potem s tremi takimi zloženimi konci spleteš kito. Seveda moraš paziti, da vedno ob pravem času vpleteš vmes nov trak, če hočeš imeti poljubno dolžino vrvi, Manšete in ovratnike moraš najpreje skuhati, da se odstrani ves škrob in potem razparaš in odločiš posamezne plasti, ki so pri ovratnikih in manšetih položene ena na drugo. Črne nogavice ohranijo svojo barvo in ne postanejo rjave, če jih prvikrat, ko jih opereš, vtakneš v vodo, v kateri si raztopila pest kuhinjske soli. Vzemi malo vode, ker mora biti solna raztopina močna. Krompir z ocvirki. Operi krompir in ga skuhaj. Kuhanega odccdi in olupi. Potem pripravi plitvo skledo in nareži vanjo dva prsta na debelo na listke narezanega krompirja, po krompirju polij razcvrtili ocvirkov in zopet krompir in ocvirke, po-krij skledo in jo postavi v ne prevročo pečico za kakih 10 minut. Tako pripravljen krompir deni s solato ali zeljem ali kumarami na mizo. Zdravstvo. Med vsemi časnimi darovi je brez-dvomno zdravje največji in najboljši dar božji; kajti zdravje je predpogoj, da moremo sploh druge božje darove uživati. Zdravje je dvojno: dušno in telesno. Le če imamo obojno, uživa človek popolno zdravje. Če imamo le eno zdravje, ali e» , mo dušno, ali samo telesno, potem tako stanje ne more dolgo trajati, kajti kmalu obojno postane bolno ali obojno zdravo. Za zdravje mora vsak človek zelo skrbeti. Kajti že po božji postavi je človek le oskrbnik svojega življenja, ne pa pravi lastnik, zato mora skrbeti zanj in ga varovati nevarnosti, torej tudi bolezni. Posebno pa je v današnjem času človek dolžan, da skrbi za zdravje, ker je toliko bolj dragoceno, kolikor bolj ga vojska uničuje in kolikor teže in usodnejše je danes bolan biti, ko bolnik radi pomanjkanja vseh stvari ne more imeti zadostne oskrbe. Poleg tega zdravje slajša naše življenje, ki je veselo le, če je človek zdra", dela človeka sposobnega, da spolnuje svoje dolžnosti in skrbi zase in za družino in naposled mu tudi olajša dušno življenje kajti zdrav človek navadno veliko laže skrbi za svojo dušo kot bolnik. Zdravje pa je odvisno od mnogih pogojev: od podnebja, temperature, zraka, svetlobe, vročine in mraza, vode, stanovanja, obleke, hrane, snage itd. Kako vpliva na zdravje temperatura ? Temperaturo imenujemo večjo ali manjšo stopinjo gorkote oziroma mraza v zraku. Merimo jo navadno s toplomerom, to je steklena cevka v kateri ie navadno živo srebro, ki se ob vedno večji gorkoti vedno bolj in sicer enakomerno razteza, oziroma pri vedno večjem mrazu enakomerno krči. Kjer imajo v hiši toplomer (naj bi ga imeli v vsaki hiši, saj ni drag), naj ga obesijo v senčnat kraj, ki je zavarovan proti vetru, in sicer nekaj metrov nad zemljo. Velila vročina naredi telo trudno, leno in bolno zato, ker ne more zadostno oddajati svoje toplote. V veliki vročini človek celo zboli, zadane ga lahko kan, posebno če je treba v veliki vročini zelo tru-dapolno in napeto delati, pri hitri hoji, posebno če je zrak zelo v'ažen in miren, tako da telo more oddajati še manj toplote. To prepotrebno oddajanje telesne toplote se posebno preprečuje v zelo zaprtih prostorih, n. pr. v kanalih, predorih, posebno če veliko ljudi skupaj dela ali hodi. — Da se obranimo take vročinske kapi, je prav, da v takih nrevročih dnevih ne delamo prenapeto, da Ie zmerno jemo, da niie-mo precej vode, nikakor pa ne žganih oi-jač, in da smo zelo lahko oblečeni, Polivi z vodo, kateri je namešan jesih, telesu zelo dobro denejo. Seveda moraš zraven paziti, da se ne prehladiš. — Za vročinsko kap ni potrebno, da te ravno solnce žge, pač pa je solnčarica, ki je solnčni kapi podobna bolezen, pod nenosrednim vplivom liolnčnih žarkov. Pri tej bolezni se možgani preveč napolnijo s krvjo in zato nastooi •lahko hitra smrt. Varujemo se je ravnotako kot vročinske kapi. iz spomina na dr. Kreka. (V »Dom in Svetu« napisal Ivan Dolenec.) Odlomki. V dobrih dveh urah prideš iz Škofje Loke ob hladni Sori v prijazna Selca, kjer ie stala hiša očeta Ivana Sovrana, drugi dom našega Evagelista, Prezidana v »Selški dom« opravlja sedaj socialno službo: v njej imajo zavetišče izobrazba, zadružništvo in— reveži. Selca so središče ponosnega, nadarjenega, razmeroma imovitega, novemu duhu dostopnega in ne premalo svojeglavega prebivalstva. Veliko je storil doktor za Selca s svojim javnim delovanjem — ni je menda na Kranjskem župnije. kjer bi bila vsakovrstna organizacija taki razvita kot v Selcih, po zaslugi njene duhovščine in Krekovi — in le Bog 've, koliko natihem; slišal sem, da je skoro ni bilo hiše, v kateri bi ne bili jokali ob njegovi smrti. A on se je čutil nasoroti svoj'i domači vasi vedno dolžnika. »Ne morem povrniti s svojim delom selški dolini tega, kar mi je dala,« je rekel, ko je bil izvoljen menda od izobraževalnega društva za častnega člana. Čez pol ure kreneš v Češnjico s ceste v hrib Enakomerno se dvigajoča pot te pripelje v drug svet, neviden iz doline. Na pobočiu Ratitovca te pozdravljajo bele hiše Krekovih prijateliev v vasi Pod'omku, visoko nad njimi pa čepi na majhni zelenici pod strmim gozdom »kralj kraljev in gosood gospodov«, pethišni Prtovč z malo cerkvico. V listih, ki so mi prišli v roke ob Krekovi smrti, sem zasledil dve notici, ki omenjata njegovo letovišče. V »Slovencu« sem bral, da je ležal ob vznožju Krekove krste šopek cvetie s Prtovča. Notica me je elektrizirala: Kdo ie bil, ki se je ob doktorjevi smrti spomnil tega, česar se je tako prisrčno oklepala močna in hkrati nežna njegova duša? Daleč od doma mislim nanj, ki mu ne vem imena: samo to vem o njem, da tudi niegova duša prepeva z gozdovi in solnčnimi planinami naših gora in da ga je prijateljsko srce opozorilo, da se merajo od doktorja posloviti tudi njegove gore in cvetice. In on od njih ... V zagrebških »Novinah« opisuje 23. oktobra I. S., kako je Kreka prevaril za interview ' Družba akadem'kov- se je pogovarjala z doktorjem v kavarni o političnem položaju. Čez nekaj dni so pa » Ri-ječke Novine« prinesle ^vsebino tega razgovora v obliki interviewa, Baš so ga či-tali akademiki v prostorih »Lige«, ko pristopi dr. Krek in ob;ame pisca tako čvrsto, »upravo balkanski«, da je občut'1 njegove močne roke. »Glej ga, još me nüe ni-jedan žurnalist.' ovako prevario ,.. Fant, drugič, kadar pridem na Dunai, ti prinesem rožic, rožic s slovenskih hribov . , .« »Još danas pornno čuvam planinsko cvi-ječe, što mi ga je dr. Krek dva mjeseea iza našeg interviewa donio iz bratske Slovenije. Kraj sve velike zaposlenosti u jav-nom radu' nije nato zaboravio"...« Kaj je Kreka vleklo na Prtovč? Kie leži oni mik, da se je veliki mož od'ocil, nad 10 let preživeti večino svojega prostega časa brez udobnosti ob žgancih in mleku, brez izobražene družbe? Ali ga je 1 interview — razgovor, ki sfe objavi v časopisih. * akademik = vrsokošofec, • žurnalist =t= časnikar. ' rad —= delo, — ' pozabiL očarala naravna lepota kraja? Na gorskem slemenu je toliko ravnine, da ima prostor*-mala cerkvica iz najnovejšega časa, ka« tere vrednost je cenil pokojnik šaljivo na 50 goldinarjev. Dolgo spomladi, ko doline! in nižji hribovski sosedje že orjejo osušene njive, jih ogleduje Prtovč s svojega več kot 1000 m nad morjem vzvišenega stališča še ves v snegu. Šeje pozno pokrije tudi prtovške njive zelenje ječmena in ovsa, ki daje kmetu vsakdanji ovsenjak; tako pristnega in trdega ne dobiš lahke kje kot na Prtovču. Tudi pšenico za žegnanje pridela Prtovčan doma; težja je kot dolinska, in če boš visoko gori pokušal beli kruh, se bo tudi tebi zdel slajši in slastnejši od dolinskega. A domači žitni pridelek nikakor ne pokriva življenskih potreb, kupljena koruza je dajala Prtovčanu v mirnem času dan na dan žgance za zajtrk. Njegovo premoženje sta živina in gozd. S prvim svitom se razlega po vasi glas starega čed-nika — če ni med vojsko že umrl — ki ga menjaje redi cela vas; drugi ljudje se raz-krope za delom in donašajo domov večinoma na ramah, brez vozil, krmo s skopih košenin. Od julija do Malega Šmarna poje skoro neprestano kosa; bajtar pa preživi teden večinoma v gozdu na kopi-šču. Teža borbe za vsakdanji kruh leži z vso močjo na teh gorjanskih trpinih. Tudi na njihovem značaju so pustile težke noše na hrbtu, ravno vstajanje in nočno delo ne-utajljive sledove in golo resnico govori izkušeni mož v nedeljo popoldne, če podvomi o tem, ali bodo mogli ljudje vzdržati trajno ta hud boj z mačeho zemljo. In vendar jih ta gorski svet tako vabi: »Ostani tu! Prej kot dolincem ti kažem dan na dan gorenjska polja in snežniko, vodim ti pogled po širnem svetu malo poznane Jelovice, po Blegašu in samotnih posestvih martinjvrških. Ozri se na nazobčane robove Ratitovca, ki obdajajo kot trdnjavski zid planinski travnik! Pokuša? kristalno vodo iz vodovoda, zgrajenega po doktorjevem prizadevanju! Tožilo se ti bo po njeni svežosti, koder boš hodil.« Če prideš, popotnik, v te kraje, jim ne boš odrekel mičnosti, dasi jih ne ba oživljala doktorjeva pesem in ukanje in. dasi ti ne bo kratila svobodne sodbe misel na orlovski protest Krekov, ker iz sam«^ »žlehtnobe« nočeš priznati Prtovču lastnosti, ki mu gredo! Tu je srkala Krekova duša lepoto naše domovine, tu si je odpočila sredi malo dostopnih hribov in grap d življenskega hrušča in trušča, tu se je utrjevalo njegovo srce v ljubezni do onih, ki so naibolj zapuščeni. (Dalje) POSTNO PREMIŠLJEVANJE. Po cestah hodimo ljudje v okovih grehov in naslad in V prsih nosimo gorje prebridkih skušenj, strtih nad. Srce je bolno od tesnobe, duha objeti si želi, ko v temno to življenje naše več mlado solnce ne žari. In zopet vstajajo molitve ' iz naših lepih, mladih dni, v njih išče srce le rešitve, po Bogu duša hrepeni, O duša s križi obložena na Kristusov se križ nasloni, težave vse in vse bridkosti zaupno Njemu v dar pokloni! Fr. Ks. Pavšič, Najboljša in najsigurnejša prilika za Steden je: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po l^^lo brez kakega odbitka. tte ure ca 8. ziutrai So ijspois. Glej Inserat! игтдгти Izgubljeni sin. Povest. Spisal Erik Friesen. Frevel v Damask!... Onstran Libanona sanja liki zelena oaza na koncu večnoneme, mrtvaškorume- poljedelcih, dobč dobro plačano zastopstvo zelo rabljenih konzumskih predmetov. Ponudbe na kemično tovarno HUGON POLLAK, KRALJ. VINOGRADI, Jungmannova cesta št. 33; tovarniški telelon 5455; pisarniški teleion 5495. mm - pedgane stenic«! - " Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega untčevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 1.50; uničevalec moljev K 1.40; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-ševalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perila K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K i.—t tinktura proti mrčesu na sadju in ze-leniadi (uničev, rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jünker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3, Opljarit in drvarji stari in mladi, dobijo stalno delo in dosti hrane ter dobro plačilo, — Oglasijo naj se pri ogljarskem mojstru ▼ Strohinju štev. 23 pri Kranja. Na manjše posestvo bliža Kamnika se sprejme peiteiia ženski ki ima veselje do dela v boljšem stanovanju, ki razume prati perilo in delo na vrtu in na polju. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Domoljuba« pod štev. 462. Srbečico, Iššajje odstrani prav naglo dr Flescha izvir, „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne mažo. Poskusni lonček K 2'30 veliki K4 — porcija za rodbino K 11-— Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin lrg.1520 KREPAK UCENEC; najraje iz poštene kmetske hiše, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe pod »Učenec«, poste restante, Senožeče. Kupim ftnfefsko posestvo najraje na Gorenjskem ali Dolenjskem bliža železnice. — Ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod »kmetija itev. 489«. III »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje ža vine v Ljubljani« naznanja, da bo preskrbelo za Kranjsko od drugod nekaj tisoč mladih plemenskih prašičev in prašičev za rejo ter jih razdeljevalo po zaupnikih po vsej deželi. Prašiči bodo v starosti od 10 do 15 tednov ter bo cena za komad kakih 120 kron. Reflektanti naj se oglasijo pri krajevno pristojnem zaupniku »Kranjskega deželnega mesta« za nakup prašičev. Ime zaupnika pove vsakomur domače županstvo. 553 STROJNO OLJE za vsako industrijo, mline, poljedelske stroje. OLJNA MAŠČOBA, MAŽA ZA VOZOVE, zakonito zajamčena znamka »Oilfett«, zajamčeno najboljše kakovosti. TEHNIŠKI VASELINI za stroje in čevlje, rumen: ali črni. KONSERVOL. zakonito zajamčena znamka y-Konservol«, najboljš* vzdrževalno sredstvo za čevlje, jermenje itd., — 554 rumeno ali črno LEKARNIŠKI VASELIN, bel ali rumen, VOSEK ZA JERMENA ponudi na debelo in na drobno po najnižjih penah kemična tovarna HUGON POLLAK, KRALJ. VINOGRADI, Jungmannova cesta št. 33, tovarniški telelon 5455, pisarniški telefon 5495. nko rabite moio napravo za iuö „Ја> ue". Obstoji iz treh subih oleniontov ii i'voltov napet« st.i, okolu 5 norm. hv rt, ki Af 400 ur. Spravljeni ko v javorov! oinio,« . • hlika 27», У 2ft X 10% cm. Kon i lotno, mori rano iti pripravi lono кл rabo. Cona K ICO'—. Prt narorilu «o prosi 40 K naplavila, ostalo pO pO%KOtjU. 1 IIS SillilEIŽifl, Dunaj Г. 8tubenrini{ 6. ter Srworocamo S? dolinsko kavino primes v korist oßmejnim Slovencem! Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi. ena pest polna HtffV« t0 Je dl*, pl. Trnköczy-a rediinü prašek. „iUflöLII Paket velja 1 K, 5 paketov 6 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zreči«. Glavna zaloga; lekarna Tinlsöezy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin jo bil odlikovan z najvišjimi kolajnami aa razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Ženske lase zmedene kupujem po nalviSjl ceni. 2e za 20 dku po barvi in dolžini ploOam :-9 K. Spravljajte in poSliltc po pošti vzorec. Stane samo 40 vin. Denar dobite tako!. — V zalogi imam lepe izdelane kite 9 30 K. Ce ;!c-lite.poSljiiemali vzorec las in ceno. Točna postrežba. Prodajam naibol Sc barvilo za lase h K. I. Svetec .zoeiovel-nicakitRudoI2ovo, na- proti rotovža v аш ™ plačam ako Vali ših kur.nh brada-1 •e vio ш trde kožo tokom 1 flL dni » korenino bros bolue'in ne odpravi ДОД-ВЛ1.&А&Х. J Cena lončku л lanistvo-| mm i >smoin K 2'7ö, 3 ončkl K 6'50, « lončkov U 8 50. ir.omc'uy Kaschau 3 (Fnsjsa)T., postni predal 12 CCi; Odrsko. 100 000 naj III., Neu. lititjijasse 26-L. Konjsko žimo vsako množino, kupuje MIHAEL MIHELIČ, ščetar v Ljubljani, Selenbargova ulica štev. 1, nasproti kazine. ino MUO regisftrovana ssdraga z omejenem janmslvom. Dovoljuje članom posojila protT poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali pioti zaznambi na službene prejemke, Vračajo se posojila v 7i/3, 15 ali 22 {'2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Lubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 51984840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih otrestuie po 4'/4°/o Deležnikov je bilo koncem lela 1915 1921 s 15615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. vsak občuduje in zaželi, kajti ona je Razpošilja zamenjam! ^ТГЧЕЧДИМ H— mm ,ш»т»mm^m _____ l»IIIIMIIIM|||HMMI.HIH|||IH|MllinillllllllllMIIII|||IHIIIIIIir«l|mi|||r||||||t||||||MIIIIHI.inilllllHII»IMlMM Kovinaste ure. . . . po K 22 — 26 — 32'— 40 — 60.— Srebrne ure .... po K 48— 54— 60— 70— 90- 100 • Kovinaste verižice . . po K 2— 3'— 4-— 6,— 10'— Usnjate verižice . . . po K 1 60 2W 4 80 ffler ZPav'rži»a lai sreforKlwa v feegati čzfoerii 1 Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem fcrasnera сшШи, katerega zahtevajte zastonj ln poštnine prosto. ........""""■.......................................... Lastna znamka ,,/KO" svetovnoznana. Ü M® Nobene podtužnice. Svetovna razpošiljalnica Lastna proiokoiirana tovarna ur v Švici, samo o Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. LIHIH O MS Nobene podružnica. ±>obri brivski in ir«:?strižtii aparati i. a britev iz srebro-,ekla K б'5(». 5 vzr-noctni brivski aj brati, puri.ki. K 3. n; zn ,I»er-iekt* s b rezili K 16; 20; dvorez. res rezila tucat K 5, b. I.alrse-strižn.. K 11 12 Zamena dovoi e a al-, denar nazaj. Po-šiljapop ovzetjuali predplačilu c, in kr. dvorni založ. JÄN KONRÄU, izvozna tvrdka Brüx St. 1731, ČeSko 112 8 vinarjev (za 1 cloiii3.; Vas stano gluvni cenili, ki so ilopoä-H|o na zahtevo brezplačno. Prva tovarna ur Jan Konrad ■»• c, in kr. dvor. zal. Brüx 15S4 (Себко.) Nike! ali jekl. ure na sidro K«-, 7'-,8- Vojno-epomin. nikln.ali icki. ure K ll armadno radii, uro iz niklja ali jeklu K 12. Masi v. srebrno ltoskopt remont, uro з sidr. K 19'-, 20,- Budiike. stensko uru v veliki izberi po nizkih conah. S letno pismeno jamstvo. - Pošilja po povzetju. Zam. dovolj, oli denarnazaj. Rožne mline primerne za mletev vseh vrst žita prodaja: Adolf Oppenheim, Mor. Osl.ova, Brückengasse Slev. 13, 3374 Jaz Ana Csillag s svoiimi 18-j гш dolgimi orjaškimi Lorelei hlml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem io zjafila sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, -o ojačitev laslSCn, Erl moäklb krepke pospešuje rast rade, in te oo kratki dobi daie lasem in bradi naravni blesk in polnost, in |lh varui« pred orezg idnjim ostve-njem do na viSje starosti. Lonček po K 8-, K10.- in K15. Po poŠti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem o4 denar naprej iz tvornice. kamor je naslavljati vse naroČila. s Ana Csillag, Dunaj l, КоШшагМ II. za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353 Razširja te „DOMOLJUBA"! sprejme v delo ? Plača po dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2, ure popoldne. 3245 n. a deželne Življenjske In l'ontne nozgofin« ln Jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na duživetje In smrt, zdiuženo lud z vojnim riziko, otroških dot, rentna iu ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. iaven zavor*. Absolutna varnost. Nizke premije. Nniuj ЕЈГОП. Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Ladovlk Tomažlč. Tiskala Katoliška tlakama. I a