ORGANIZACIJA PREGLEDOV DOJK IN ZDRAvsTvENA vZGoJ.Ą ŽBľł Otmar Bergant Že v našem ustanovnem dokumentu sLoVENlJA 2000 lN RAK, sprejet in podpisan je bil 1991. leta, smo med drugim poudarili, da nam kot pri večini rakavih obolenj tudi o raku na dojkah ni vse znano, vemo pa eno: Ce ga najdemo na samem začetku - in to niti ni tako nemogoče - ga lahko uspešno ozdravimo! Zgodnjih znamenj je razmeroma malo: zatrdlinica v dojki, ki običajno ne boli in ki si jo Žena sama otipa. Nadaljni znaki: spremembe v obliki dojke, uvlečena dojka, spremeni se lega bradavice, rana na koŽici, izcedek iz bradavice (kri) in še kaj, bijejo plat zvona. V prizadevanjih za zgodnje odkrivanje raka na dojki gre predvsem za odkrivanje še majhnih zatrdlinic v dojki, te pa v devetih od desetih primerov odkrijejo Ženske same, tiste seveda, ki si redno pregledujejo svoje dojke. Że leta 1927 je neki angleški zdravnik priporočal Ženskam, naj bi si same redno pregledovale svoje dojke, ker je sodil, da bo Ženska, če jo pravilno poučimo, največkrat sama odkrila tumorček v svoji dojki. Danes Vemo, da je redno samopregledovanje dojk prva in najvaŽnejša metoda za zgodnje odkrivanje raka. S samopregledovanjem dojk si napravi Ženska večjo zdravstveno uslugo kot jo zmore zdravnik, ko je bolezen prepozno odkrita. Samopregledovanje dojk je edino uspešno oroŽje, ki ga ima vsaka Ženska v svojih rokah, če hoče dobiti boj proti raku dojk. Nivsaka zatrdlina v dojki rak, vendar se rak s tako zatrdlino začne! Redni mesečni samopregIed dojk naj bo nekaj takega kot je redno umivanje rok ali zob, nekaj kot pika na koncu vsake menstruacije! PREDAVANJA V MEDIJIH IN PODJETJIH Z velikim olajšanjem in optimizmom smo ugotovili, da s to vzgojno- izobraž.evalno dejavnostjo naše delo in trud nista bila zaman. To nam potrjuje tudi naslednje pismo naše poslušalke: 5 Hudo mi je, da bi se 4jokala kar pred vami, ą hvąla vam bom kljub temu reklą. Hvąlą, da ste me opozoľili, da ni kaj čakati, ko človek začuti, da se v njegovem telesu dogaja nekaj nenavadnega. Slutila sem, da zną biti z menoj n'ekaj hudo narobe, ampak - saj veste - človek se težko odpravi od doma. Tudi pot do zdravnikaje mučna, tudi beseda o težąvah ne gre ląhko z jezika ... in tako sem odlašala. Do tistega torka, ko sem poslušala vaše goste z onkološkega inštituta. Brez. njegovih vspodbudnih besed zugotovo še ne bi šla ną pľegled. Talcrąt Sem se odločita, da grem. Šla sem in ugotovili so raką. Zdaj sem po operaciji. Dobro se počutim in zdravniki pravijo, da sem imelą srečo, da sem prišla dovolj zgodaj Marlja KAJ LAHKO NAREDIMO ZA IZBOLJSANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA IN ZA KVALITETN EJŠE ŽIVLJ ENJE. UICC (Mednarodna organizacija za boj proti raku) prĺporoča povečano dejavnost pri Vzgoji in izobraŽevanju prebivalstva posebno pri dveh kodeksih, in sicer pri ginekoloških obolenjih in pri bolezni dojk. To sta dve lokalizaciji, kjer je moŽno zasleditizačetek bolezni raka in ga tudi uspešno zdraviti. Vemo, da so potencialne bolnice navedenih bolezni ravno Žene - matere, ki vzdržĄĄo in skrbijo za druŽino, moŽe, otroke in da ravno njihova odsotnost zaradi bolezni ali celo smrti lahko povzroči tragične posledice v druŽini. Skoraj petina Žensk, ki zbolijo za rakom, zboli prav zaradi raka na dojki' ki pa je na Žalost najbolj pogost vzrok smrti, kadar je Vzrok smrti rakava bolezen. Največ Vzgojno izobraŽevalnega in preventivnega dela Zveze društev za boj proti raku in njenih društev sloni ravno na bolezni dojk. lzdali smo Že več kot 140.000 barvnih zloŽenk o samopregledovanju dojk in jih poslali vsem ginekološkim ambulantam v Sloveniji, skupaj z avdio kaseto o bolezni dojk. Za članice naših društev za bĄ proti raku pa imamo organizirana predavanja in edukativne preglede dojk. Do sedaj so to opravljali sprecializirani onkologi iz onkološkega inštituta' Da pa bi lahko s to dejavnostjo pokrili vso Slovenijo, smo organizirali in izvedli seminarje za zdravnike, ki bodo opravljali edukativne preglede dojk in predavaliv akcijah društev zaboj proti raku. KAKO IMAMO ORGANIZIRANE EDUKATIVNE PREGLEDE DOJK? Ko se organizacija, podjetje ali ustanova prijavi za članstvo v društvu, sporoči tudi ime predstavnika članov, ki je tako kontaktna oseba med članstvom in društvom. Na osnovi števila članic povabimo članice na edukativni pregled dojk. Pošljemo jim obrazec za prijavo in obrazec za vsako Ženo, ki ga ta predloŽi zdravniku. Ta obrazec pregledana Žena po edukaciji obdrŽi. običajno organiziramo skupino 20-25 Žena, ki pridejo v dogovorjeno ambulanto zdravstvenega doma. Najprej ima zdravnik predavanje o samopregledovanju dojk, raznih znamenjih bolezni, bolezni raka, nato pa odgovarja na vprašanja. Za tem je edukativni pregled. 6 Vsaka Žena dobi barvno zloŽenko o samopregledovanju dojk in gineko- loško zloŽenko (priloga). Razumljivo je, da napoti zdravnik vsako pregle- dano Ženo, ki ima kakršnokoli sumljivo znamenje, k rednemu specialistič_ nemu pregledu. Vsa ta dejavnost je za Ženske, članice naših društev, brezplačna. Društva dobijo finančna sredstva za to dejavnost s članarino in prostovoljnimi prispevki, nekaj pa tudi s svojo dejavnostjo. Raziskave po svetu in pri nas kaŽejo, da je preŽivetje bolnic odvisno od velikosti odkritega tumorja. Prĺ nas si večina Žensk bolezen še vedno odkrije sama, zato sta samopregle- dovanje dojk in čim prejšnji posvet z zdravnikom o spremembah, ki si jih odkrijejo, pomembna dejavnika za to, da bo zdravĺjenje uspešnejše' Zdrav- stvena vzgoja in opozarjanje na to, naj si Ženske večkrat pregledajo dojke, veliko pripomoreta k zmanj- šanju umrljivosti za rakom dojk. Zenske se morajo same čĺm prej seznaniti z običajnimĺ mesečnimi spremembami v dojkah, da bodo znale razločiti normalno dojko od bolezensko spremenjene. UsPEšNosT VzGoJ NolzoBRAŽEVALN EGA DELA Po podatkih registra rakaza Slovenijo 1997 o najpogostejših rakih lahko ugotovimo, da je bilo 796 na novo potrjenih rakov dojk, v letu 1994 pa 733. obetajoč podatek je, da se je 5_ letno preŽivetje povečalo od 55 na 60 odstotkov. K temu so gotovo pri- pomogla tudi društva za boj proti raku s svojim vzgojnoizobraŽevalnim delom, predvsem z edukativnimi pregledi dojk, predavanji in s stro- kovno literaturo. 5 a 7