15 161 10 24 10 161 15 15 246 276 39 € 9 789610 509479 15 396 Agronomski terminološki slovar Izdajatelj Zbirka Slovarji Frana Ramovša Zanj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Kozma Ahačič Kozma Ahačič Založba ZRC Urednik zbirke Založnik Zanj Agronomski Oto Luthar terminološki slovar Glavni urednik založbe © Aleš Pogačnik 2025, avtorji in zrc sazu Tisk Glavne urednice Cicero Begunje, d. o. o. Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Naklada Valentina Usenik 350 izvodov Avtorji Cena Cvejić, Jure Čop, Zalika Črepinšek, Tanja Prva izdaja, prvi natis Fajfar, Marko Flajšman, Matjaž Glavan, Rajko Bernik, Franci Aco Celar, Rozalija 39 evrov Helena Grčman, Metka Hudina, Mateja Ljubljana 2025 Jemec Tomazin, Nina Kacjan Maršić, Kocjan Ačko, Miran Lakota, Rok Mihelič, Izid slovarja je podprla Javna agencija za Lučka Kajfež Bogataj (do leta 2017), Darja Gregor Osterc, Anton Perpar, Marina Pintar, raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Tjaša Pogačar (od leta 2017), Tomaž Prus (do leta Stajnko, Andreja Sušnik, Stanislav Trdan, gramov P6-0038 in P5-0217, ki ju financi- ra Javna agencija za znanstvenoraziskovalno 2019) Slovar je nastal v okviru raziskovalnih pro- , Denis Rusjan, Andrej Simončič, Denis Vidrih, Vesna Zupanc, Ana Žust in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Valentina Usenik, Janko Verbič, Matej ter v okviru programa Naravna in kulturna Recenzenti dediščina slovenskega naroda, ki ga financira Peter Berk, Silva Grobelnik Mlakar, Andrej Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Hočevar, Branko Kramberger, Anka Lisec, Šraj, Andrej Udovč, Natalija Ulčnik, Robert SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič. Nataša Logar, Lea Milevoj, Blaž Repe, Mojca Slovar je nastal z računalniško aplikacijo Veberič Terminografski pregled Simon Atelšek, Jera Oman, Mojca Žagar Karer Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in Urejanje literature in virov univerzitetni knjižnici v Ljubljani Alenka Porenta ISBN 978-961-05-0947-9 Tehnična sodelavka COBISS.SI-ID 226516483 Karmen Nemec E-knjigi ISBN 978-961-05-0948-6 (pdf) Fotografije na naslovnici in notranjih listih ISBN 978-961-05-0958-5 (html) Shutterstock COBISS.SI-ID 226119683 Oblikovanje naslovnice in zasnova preloma Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons Prelom https://doi.org/10.3986/9789610509486 (pdf) CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: Simon Atelšek https://doi.org/10.3986/9789610509585 (html) 2 Agronomski terminološki slovar Glavne urednice Tanja Fajfar Mateja Jemec Tomazin Valentina Usenik Ljubljana 2025 Kazalo 6 Iz recenzij 11 Uvod 13 Zasnova in zgradba slovarja 19 Krajšave in oznake 21 Slovar 231 Angleško-slovenski slovar 277 Viri in literatura 5 Iz recenzij • • Slovar je namenjen agronomom, študentom in izkazane skrbi za urejenost ter razvoj tega področja in prevajalcem, obenem pa slovenske terminologije. Avtorice in avtorji tudi vsem ostalim, ki se z agronomijo sreča- suvereno razrešujejo terminološke zagate, jo le občasno (npr. novinarjem, tolmačem, zaradi česar slovar postaja nepogrešljiv pri- križankarjem). Vsebuje podatke o pravilnem ročnik za učinkovito strokovno komunikaci- zapisu in naglasitvi iztočnic, besedni vrsti jo, zlasti pripravo znanstvenih in strokovnih iztočnic in njihovi sklanjatvi, izgovor (če je besedil s področja agronomije in sorodnih iztočnica v celoti ali v delu (pisno) citatna), ved. Na podlagi navedenega lahko sklenem, nato pa še definicije v obsegu ene povedi da najnovejši terminološki slovar, ki je nastal (tj. v obsegu uvrščevalne in razločevalnih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša sestavin), normativno urejenost sopomenk ZRC SAZU, bistveno prispeva k širjenju in na koncu angleške ustreznike. Oblikovanje novih znanstvenih spoznanj. slovarja omogoča preglednost teh podatkov in lajša iskanje tistega, kar uporabnika zares izr. prof. dr. Natalija Ulčnik, ali najbolj nujno zanima. Redakcijski posto- Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru pek, ki so mu avtorji in avtorice sledili, je tako v svetu kot pri nas uveljavljen terminografski postopek s standardizacij- sko vred nostjo. To pomeni, da področje Termini s področja kmetijske tehnike agronomije ne le popisuje, temveč ga tudi so bili sistematično zbrani, natančno termi- sistematično členi in ureja. V izhodišču ima nografsko obdelani in ob doslednem upo- pojmovni pristop, ki so ga v Oddelku za ter- števanju terminoloških načel predstavljeni minologijo Inštituta za slovenski jezik Frana v slovarski obliki. Metodološko slovar sledi Ramovša ZRC SAZU natančno in premišlje- preverjenemu in dodelanemu pristopu pretek- no zastavili že pred tremi desetletji ter ga lih terminoloških slovarjev, katerih priprava vse od takrat skrbno uresničujejo. ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Slovar bo strokovnjakom s področja kmetij- izr. prof. dr. Nataša Logar, ske tehnike predstavljal zanesljiv termino- Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani loški vir in koristen pripomoček pri delu ter strokovnem sporazumevanju. Njegova izdaja pa bo v širšem smislu dragocena tudi za sistematizacijo in razvoj slovenske ter- Ocenjujem, da je Agronomski terminološki minologije ter za pripravo še obsežnejšega slovar premišljeno zasnovan in dosledno slovarja, ki bo vključeval še podrobnejšo pripravljen po zastavljenih terminografskih terminologijo s tega področja. načelih ter je tako v slovenskem kot tudi širšem prostoru pomembna in visoko kako- doc. dr. Peter Berk, vostna pridobitev za področje agronomije Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ter sorodnih ved. Njegovo vrednost lahko Univerze v Mariboru prepoznamo tudi v okviru terminologije, predvsem zaradi izkazanih prizadevanj za poenoteno terminologijo izbranega področja 6 Agronomski terminološki slovar • • Pričujoči znanstveni terminološki slovar izrazov za te odnose izjemno veliko. Pri predstavlja pomemben mejnik za jezik kme- obravnavi okolja rastlin in živali moramo tijske stroke ter prepotreben in dragocen biti posebno pozorni na prizemno plast pripomoček za strokovno sporazumevanje. atmosfere, v kateri te živijo in za katero Zasluga za njegov nastanek gre strokovnja- veljajo številne zakonitosti, ki se močno kom, ki so združili moči ter zbrali in uskla- razlikujejo od tistih, ki veljajo za atmosfero dili terminologijo, ključno za razumevanje v širšem smislu. Pri strokovnih in znanstve-in razvoj agronomije kot znanstvene disci- nih zapisih in ugotovitvah je pomembna pline in njene praktične uporabe. Posebna uporaba terminov, ki so jasno definirani v vrednost slovarja se kaže v tem, da ne le siste- priročnikih, kot so terminološki slovarji matično ureja terminologijo po posameznih in podobni viri, in prav v tem je pomen področjih agronomije, temveč predstavlja njihove izdelave. tudi odlično osnovo za nadaljnje širjenje in dopolnjevanje slovarskih zapisov v prihod- zasl. prof. dr. Andrej Hočevar, nosti. Veseli me, da bo slovar na voljo tudi upokojeni profesor Biotehniške fakultete v elektronski obliki, kar bo še dodatno izbolj- Univerze v Ljubljani šalo njegovo dostopnost in olajšalo uporabo. Prepričana sem, da bo slovar pomembno prispeval k boljšemu razumevanju in po- enotenju terminologije v kmetijstvu ter postal V začetku 60. let prejšnjega stoletja je dragoceno orodje za študente, raziskovalce med različnimi terminološkimi slovarji in strokovnjake na področju agronomije. Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in ve-Njegova uporaba bo zagotovo obogatila terinarstvo (sedaj Biotehniška fakulteta UL) njihovo delo in prispevala k nadaljnjemu izdala tudi strokovni terminološki slovar razvoju stroke. za področje travništva in pašništva. V njem je mogoče najti razlage številnih v takratni doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, stroki 'živih' pojmov. Mnogi od teh danes Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sploh niso več v uporabi in jih današnji Univerze v Mariboru slovar ne zajema, predstavljajo pa pomem- ben zgodovinski element v poznavanju stroke. Velike spremembe v kmetijstvu so prinesle veliko novega. Tudi v travništvu Izdelava Agronomskega terminološkega se danes srečujemo z mnogimi termini, slovarja je pomembna in obširna naloga, ki jih v preteklosti ni bilo. Zato je nov saj je iskanje ustreznih terminov za opis po- terminološki slovar z danes uporabljano membnih dogodkov in procesov v naravi ter terminologijo pravzaprav nujen. Avtorji človekovih posegov vanje tisto, kar je nujno so v slovarju postavili jasne definicije za potrebno pri strokovnih zapisih, ki morajo številne termine z namenom natančnega biti jasni in vsem razumljivi. Agrometeoro- vsebinskega poenotenja posameznih poj- logija je veja znanosti, vpeta med meteorolo- mov. Strokovnjaki smo takšen slovar že zelo gijo (fiziko atmosfere) in agronomijo (prak- pogrešali. Prepričan sem, da bo v veliko po- tično vejo gospodarstva). Zato je strokovnih moč predvsem tistim, ki šele spoznavajo 7 Agronomski terminološki slovar • • travniško stroko. Poleg tega bo slovar Ob izidu slovarja vsem avtorjem izrekam zaradi natančnih razlag posameznih zahvalo za ves vloženi trud ter tudi upanje, terminov v veliko pomoč tudi vsem, ki da bo terminološka skupina s svojim uskla- se s travništvom poklicno ali ljubiteljsko jenim delovanjem še naprej skrbela za razvoj že leta ukvarjajo. slovenske agronomske terminologije. Zaradi premišljene zasnove slovarja, široke možnosti prof. dr. Branko Kramberger, uporabe in enostavne dostopnosti slovarja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede preko spleta sem prepričana, da je Agronom-Univerze v Mariboru ski terminološki slovar pripomoček, ki ga bodo različne skupine uporabnikov s hva- ležnostjo posvojile in uporabljale. Agronomski terminološki slovar vključuje prof. dr. Anka Lisec, terminologijo s področja agronomije in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo posega tudi na sorodna, z agronomijo Univerze v Ljubljani povezana strokovna področja. Pri tem je posebna pozornost namenjena tudi novim tehnologijam, ki močno vplivajo na razvoj agronomske stroke. Dogovorjena terminolo- Agronomski terminološki slovar vključuje gija pa ni nujno potrebna le za agronomsko že obstoječe fitomedicinske izraze, izposta- stroko, ampak postaja vse bolj pomembna za viti pa velja tudi terminologijo, povezano splošno javnost, saj se z agronomijo in po- z novimi spoznanji na področju škodljivih imenovanji s tega področja mnogi srečujejo organizmov, raziskovalnih metod, zatiralnih tudi ljubiteljsko. Agronomski terminološki ukrepov in varstva okolja. Vključeni termini slovar je zato pomemben pripomoček tako za so podprti z angleškimi ustrezniki. Takšen strokovnjake, učitelje, študente in dijake kot ažuriran slovar je potreben za nedvoumno tudi za širšo javnost, ki jim v množici infor- sporazumevanje kmetijskih strokovnjakov, macij omogoča preverjanje pomena slišanega proizvajalcev in uporabnikov fitofarma-ali prebranega izraza ter njegove pravilnosti. cevtskih sredstev. Prav tako bo uporaben za Slovar nadalje pomembno prispeva k razvoju učitelje, učence in študente ter raziskovalce slovenskega jezika, saj poleg množice uveljav- na področju fitomedicine in agronomije ljenih tujk prinaša niz slovenskih terminov, in vse druge pisce besedil, ki se dotikajo ki v stroki še niso bili zelo uveljavljeni in so področja fitomedicine, kjer se dogajajo se večinoma uporabljali v tuji obliki. Tuje veliki znanstveni in tehnični premiki, termine so v preteklosti različni strokovnjaki ki zahtevajo nenehno skrb za slovensko različno prevajali oziroma poslovenili, kar besedo. je v stroko nemalokrat vnašalo zmedo – angleški ustrezniki bodo tako zagotovo prof. dr. Lea Milevoj, v veliko pomoč pri prevajanju angleških upokojena profesorica Biotehniške fakultete besedil v slovenski jezik in obratno. Univerze v Ljubljani 8 Agronomski terminološki slovar • • Če gre za tiskano obliko, lahko rečemo, terminološko delo. Iskreno upam, da da terminološki slovar držite v rokah. tudi ni zadnje in da se bo slovenska Če pa gre za spletno različico, potem ga pedologija še naprej razvijala in cvetela. opazujete na zaslonu računalnika ali Tudi terminološko. mobilne naprave. Vendar sta vas tako ali drugače bodisi pomanjkljivo znanje izr. prof. dr. Blaž Repe, ali pa strokovna radovednost pripeljala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani do Agronomskega terminološkega slovarja, katerega izjemno pomemben del je (tudi) pedologija oziroma veda o tleh. Terminolo- gija z določenega področja je živ organizem, Agronomski terminološki slovar je priprav ljen ki živi, se razvija, preoblikuje in posodablja. kot znanstveni terminološki slovar in pokriva Kmetijski tehniški slovar iz leta 1983 je pris- precej širok nabor terminologije različnih peval Jože Sušin. Poleg tega so v vsakem strok, ne samo agronomije. Poleg definicij pedološkem prispevku, elaboratu, poročilu, posameznih terminov je velik pomen članku, zemljevidu ali učbeniku pedologi slovarja tudi skrb za slovenski jezik in dodali kamenček v mozaik pojmov in prevod strokovnih angleških izrazov v terminov. Pedološko terminologijo so slovenščino, kar predstavlja velik pomen tako po malem prispevali vsi, ki so se tudi za napredek stroke. Poleg tega prevodi ukvarjali s tlemi. Vendar pa je termino- v slovenski jezik zmanjšujejo možnost meša - lo ški slovar nekaj drugega. Gre za zbirko nja terminov oz. uporabo različne termino-in v tem primeru izvrstno zbirko pojmov, logije v slovenski praksi. Sama struktura povezanih s tlemi. Zagotovo ne gre za po- slovarja je zelo pregledna in primerno za-polno, zagotovo tudi ne vseobsegajočo, a stavljena s polnimi ali kazalčnimi slovarski-vseeno dovolj skrbno pripravljeno zbirko mi sestavki, ki uporabnika lepo vodijo do opisov terminov, ki so povezani s tlemi, iskanega termina. Zaključim lahko, da bo pedogenetskimi procesi in dejavniki. terminološki slovar predstavljal pomemben Slovar ponuja nepogrešljivo referenco korak pri razvoju stroke, predvsem z vidika za strokovnjake, raziskovalce, študente slovenske termi nologije, in verjamem, da in tudi laike, ki jih zanimajo agronomija, ga bodo široko uporabljali tako študenti pedologija ter tudi vse sorodne vede, ki kot tudi drugi uporabniki. jih tako ali drugače zanimajo tla. S slovar- jem v rokah ali na ekranu imajo bralke in prof. dr. Mojca Šraj, bralci vstop v bogato zakladnico slovenskega Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo znanja o tleh in pedologiji. Delo je rezultat Univerze v Ljubljani večletnega delovanja in raziskovanja pri z- nanih avtorjev na področju pedologije in ga toplo pripo ročam vsakomur, ki želi poglobiti svoje poznavanje o tleh. Kakor sem uvodoma zapisal, to ni prvo 9 Agronomski terminološki slovar • • Področje agrarne ekonomike v pričujočem kar zagotavlja, da uporabniki dobijo aktualne terminološkem slovarju prvič po letu 1985 informacije, kar je ključno na področju, ki celovito zaobjema vse pomembnejše termi- se nenehno razvija z novimi raziskavami in ne, ki so se v zadnjih desetletjih uveljavili tehnikami. Vključitev tako tradicionalnih v agrarni ekonomiki in s tem v kmetijstvu. kot sodobnih terminov premošča vrzel med S tem predstavlja zaslombo, ki je še kako zgodovinskimi in sodobnimi pojmi. Jezik, potrebna pri natančnem in razumljivem uporabljen v slovarju, je jasen, zaradi česar dialogu in poglobljenem razumevanju eko- je slovar primeren za raznoliko občinstvo. nomskih terminov v kmetijstvu. Pomemben Ne glede na to, ali ste študent, ki šele začenja je na celotnem spektru poklicev, ki se ukvar- študij hortikulture, izkušen strokovnjak ali jajo s pridelavo hrane in oblikovanjem pode- ljubiteljski pridelovalec, ta slovar služi kot želskega prostora, saj prinaša nedvoumna in odlično referenčno orodje. Podpira učin- natančna pojasnila, ki so nujna za uspešno kovito komunikacijo in spodbuja skupno komunikacijo in posledično visoko kvaliteto razumevanje med praktiki, strokovnjaki in dela. Termini so skrbno izbrani in pokriva- študenti. Ena od prednosti slovarja je tudi jo široko področje delovanja v kmetijstvu, njegova uporabnost pri mednarodnem sode- slovar je uporaben tako za kmete kot tudi za lovanju. Z vključitvijo angleških ustrez nikov stroko in znanost. Strokovnjakom s področja olajšuje komunikacijo med strokov njaki iz agrarne ekonomike in širše kmetijstva bo različnih držav. To je še posebej pomemb- predstavljal zanesljiv terminološki vir in no v času globalizacije, ko sodelovanje in koristen pripomoček pri delu ter strokov - izmenjava znanja presegata nacionalne nem sporazumevanju. Njegova vsebina pa meje. Prav tako slovar služi kot dragocen je v širšem smislu dragocena tudi za sistema- pripomoček pri prevajanju strokovnih tizacijo in razvoj slovenske terminologije ter besedil. Prevajalcem zagotavlja natančne za pripravo obsežnejšega slovarja s področja in ustrezne termine, kar prispeva k višji agronomije. Za zaključek bi želel izraziti kakovosti prevedenih del. S tem se izogiba- iskrene čestitke vsem avtorjem za njihov mo nesporazumom in zagotavljamo, da so dolgoletni trud in vztrajnost, da so slovar informacije pravilno posredovane ciljnemu uspešno zaključili. občinstvu. Na splošno je Agronomski termi- nološki slovar pomemben prispevek k stroki. prof. dr. Andrej Udovč, Spodbuja doslednost v terminologiji, podpira Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani izobraževanje in raziskave ter prispeva k napredku hortikulture. prof. dr. Robert Veberič, Področje hortikulture v Agronomskem termi- Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani nološkem slovarju ponuja zbirko terminov in definicij, ki so bistvenega pomena za razume- vanje jezika, ki se uporablja v tej disciplini. Slovar vključuje najnovejšo terminologijo, 10 Uvod Pobuda za izdelavo Agronomskega Spomladi 2024 so slovar terminografsko terminološkega slovarja je leta 2013 prišla z pregledali sodelavci Oddelka za terminolo- Oddelka za agronomijo Biotehniške fakul- gijo. Dr. Simonu Atelšku, Jeri Oman in dr. tete Univerze v Ljubljani. Termino grafsko Mojci Žagar Karer se za natančen pregled in vodenje slovarja sta prevzeli dr. Tanja Fajfar koristne pripombe najlepše zahvaljujemo. in dr. Mateja Jemec Tomazin z Oddelka Poleg terminografskega pregleda je bil v letu za terminologijo (takrat še Terminološke 2024 opravljen tudi recenzentski pregled sekcije) Inštituta za slovenski jezik Frana slovarja. K sodelovanju smo povabili 10 Ramovša ZRC SAZU. Oblikovala se je strokovnjakov s posameznih področij agro- skupina strokovnjakov, ki so začeli sode- nomije, ki so prijazno sprejeli recenzentsko lovati pri slovarju, in sicer (našteti po abe- vlogo. Ti so bili (našteti po abecedi): doc. dr. cedi): prof. dr. Rajko Bernik, prof. dr. Franci Peter Berk (kmetijska tehnika), doc. dr. Silva Aco Celar, doc. dr. Rozalija Cvejić, doc. Grobelnik Mlakar (poljedelstvo), zasl. prof. dr. Jure Čop, doc. dr. Zalika Črepinšek, doc. dr. Andrej Hočevar (agrometeorologija), dr. Marko Flajšman, doc. dr. Matjaž Glavan, prof. dr. Branko Kramberger (travništvo), prof. dr. Helena Grčman, prof. dr. Metka prof. dr. Anka Lisec (urejanje prostora), prof. Hudina, prof. dr. Nina Kacjan Maršić, prof. dr. Lea Milevoj (fitomedicina), izr. prof. dr. dr. Lučka Kajfež Bogataj (do leta 2017), doc. Blaž Repe (pedologija), prof. dr. Mojca Šraj dr. Darja Kocjan Ačko, izr. prof. dr. Miran (urejanje prostora), prof. dr. Andrej Udovč Lakota, doc. dr. Rok Mihelič, prof. dr. Gregor (agrarna ekonomika) in prof. dr. Robert Osterc, dr. Anton Perpar, prof. dr. Marina Veberič (hortikultura). Prav tako sta slovar- Pintar, izr. prof. dr. Tjaša Pogačar (od leta sko besedilo pregledali in ocenili jeziko- 2017), mag. Tomaž Prus (do leta 2019), prof. slovki izr. prof. dr. Natalija Ulčnik in izr. dr. Denis Rusjan, prof. dr. Andrej Simončič, prof. dr. Nataša Logar. Vsem se najlepše prof. dr. Denis Stajnko, dr. Andreja Sušnik, zahvaljujemo, da so s svojimi predlogi in prof. dr. Stanislav Trdan, izr. prof. dr. Valen- dopolnitvami prispevali k strokovno tina Usenik, Janko Verbič, doc. dr. Matej natančnejšemu slovarju. Vidrih, doc. dr. Vesna Zupanc, Ana Žust. Avtorjem so pri posameznih terminih Zaradi obsežnosti in raznolikosti in njihovih definicijah s strokovnimi agronomije kot vede je bilo delo organizi- nasveti pomagali tudi drugi kolegi rano po področjih. Tanja Fajfar je prevzela (našteti po abecedi): dr. Drago Babnik, vodenje in organizacijo dela na področjih doc. dr. Klemen Eler, dr. Gregor Gregorič, agrarne ekonomike, hortikulture, ki združuje dr. Janez Hacin, prof. dr. Mitja Kalgarič, sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, ter doc. dr. Blaž Komac, doc. dr. Žiga Laznik, kmetijske tehnike, Mateja Jemec Tomazin prof. dr. Mario Lešnik, izr. prof. dr. Metka pa vodenje in organizacijo dela na področjih Suhadolc, dr. Igor Šantavec, dr. Rok Turniški, agrometeorologije, fitomedi cine, pedologi- dr. Jože Verbič in prof. dr. Dominik Vodnik. je, poljedelstva, travništva in pašništva ter Za njihovo pomoč, ki je vedno prišla v urejanja prostora. pravem trenutku, smo jim hvaležni. 11 Agronomski terminološki slovar Zahvaljujemo se tudi Alenki Porenta za njem pa bo omogočeno tudi prek slovar - urejanje seznama literature, Karmen Nemec sk ega portala Fran (http://www.fran.si/). za tehnično pomoč in pregled sinonimije, Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice Gotovo nam ni uspelo rešiti vseh term ino- in zasnove slovarja ter dr. Simonu Atelšku za loških dilem na področju agronomije, prelom tiskanega slovarja. zato prosimo, da nam svoje pripombe za izboljšanje slovarja pošljete na naslov Hkrati z izidom v tiskani obliki bo Agronom- agronomija@zrc-sazu.si. Upoštevali jih ski terminološki slovar objavljen tudi v elek- bomo v morebitni naslednji izdaji slovarja. tronski obliki, in sicer bo prosto dostopen na Prosimo tudi za predloge novih terminov, spletišču Terminologišče (http://isjfr.zrc-sazu. ki bi jih bilo smiselno uvrstiti v naslednjo si/terminologisce), kjer bo po njem mogoče izdajo. S tem bo slovar sledil razvoju stroke iskati z ustreznim iskalnikom. Iskanje po in ostal uporaben terminološki priročnik. 12 Zasnova in zgradba slovarja Tip slovarja in osnovni podatki uporabo slovarja predvideva določeno stro- kovno predznanje, kar pa ne pomeni, da ne o slovarju bo koristen pripomoček za vsakogar, ki po- Agronomski terminološki slovar trebuje strokovno verodostojno informacijo vključuje o terminologiji s tega področja. 4388 terminov s področij agrarne ekonomike, agrometeorologije, fitomedicine, kmetijske tehnike, pašništva, pedologije, poljedelstva, gradništva in vrtnarstva. Ureditev slovarja je Metodologija izdelave slovarja sadjarstva, travništva urejanja prostora, vino- abecedna. Vanj so vključeni sodobni ter- mini, pri čemer pa ne vsebuje lastnih imen Pri nastajanju slovarja je sodelovalo 29 (npr. imen društev, fakultet, podjetij) ali strokovnjakov za agronomijo in 2 termino- terminov sorodnih strok, ki se na področju grafinji. Strokovnjaki so prispevali besedila agronomije sicer uporabljajo, a so definirani v elektronski obliki, na podlagi katerih sta enako kot v primarni stroki. Osrednjemu terminografiniji izdelali področne geslovnike. delu slovarja, ki ga tvorijo slovenski termini Strokovnjaki so nato vsak za svoje področje z definicijami in angleškimi ustrezniki ter pregledali in dopolnili geslovnike, definirali termini, ki uporabnika usmerjajo k pred- termine, določili morebitne sinonime in nost nemu terminu, sledi angleško-slovenski dodali angleške ustreznike. Delo sta v vseh slovar. V slovar je vključenih 3994 angleških fazah (od zbiranja gradiva, pregledovanja ustreznikov. geslovnikov do oblikovanja slovarskih se- stavkov) v skladu s terminografskimi načeli Pri izdelavi slovarskih sestavkov je bila vodili terminografinji. Slovar je bil izdelan uporabljena in pregledana relevantna z računalniškim programom SlovarRed 2.1, strokovna literatura, zlasti znanstveni in ki je bil razvit na Oddelku za terminologijo strokovni članki, znanstvene in strokovne Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša monografije ter učbeniki. Slovarske rešitve ZRC SAZU in je namenjen terminografski so bile preverjene tudi v sekundarnih virih, obdelavi gradiva ter vključuje vnašanje, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov lek sikonih. Smiselno so bili upoštevani tudi po različnih kriterijih ter pripravo besedila za vsi dostopni elektronski viri. Seznam uporab- tisk in pripravo elektronske izdaje slovarja. ljene literature in virov je naveden na koncu slovarja. Agronomski terminološki slovar je izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da so termini obravnavani kot poimenovanja za pojme. Ti pa so enote znanja, ki so med seboj Naslovniki slovarja povezane v pojmovni sistem stroke. Pri termi- nološkem delu, utemeljenem na pojmovnem Primarni naslovnik slovarja so strokovnjaki pristopu, se upoštevajo medsebojna razmerja s področja agronomije. Njim so prilagojene med pojmi. Ta so v slovarju lahko izražena informacije, vključene v slovar, zato se za eksplicitno, tj. s kazalko (▶), ki nakazuje 13 Agronomski terminološki slovar sinonimno razmerje med terminoma, ali Normativnost implicitno, tj. s hierarhičnim razmerjem nad- in podrednosti, izraženim v definiciji. Agronomski terminološki slovar poskuša v primerih, ko za en pojem obstaja več Medsebojna razmerja med pojmi je najlaže terminov – to je pojav, imenovan sinonimija upoštevati, če terminološko delo poteka po –, določiti, kateri izmed njih je prednostni. pojmovnih skupinah. Pri izdelavi Agronom- Rabo ureja z uporabo kazalke (▶), ki upo-skega terminološkega slovarja so bili zato rabnika slovarja usmerja k terminu, ki so skupaj obravnavani termini, ki označujejo ga avtorji določili kot prednostnega glede povezane pojme, npr. termini, ki označu- na njegov sinonim. S tem slovar prispeva k jejo različne vrste traktorjev, npr. gozdarski poenotenju terminologije in posledično k traktor, jahalni traktor, komunalni traktor, učinkovitemu strokovnemu sporazumevanju. ozkokolotečni traktor, sistemski traktor. Pri izbiri prednostnega termina so avtorji Ker so bili povezani pojmi obravnavani terminološkega slovarja upoštevali termino- hkrati, je bilo lažje prepoznati in opisati loška načela. Med njimi so najpomembnejša istovrstne in razlikovalne značilnosti med načelo ustaljenosti (prednost ima termin, ki njimi, npr. med intenzivnim sadovnjakom in je v rabi pogostejši), načelo jezikovnosistem- ekstenzivnim sadovnjakom, kar je prispevalo ske ustreznosti (termin je usklajen s pravili tudi k odprav ljanju morebitnih pojmovnih slovenskega knjižnega jezika), načelo gospo- nedoslednosti. darnosti (krajši termin ima prednost pred daljšim) in jezikovnokulturno načelo (termin domačega izvora ima prednost pred prevze- Gradivna osnova vsebinske ustreznosti (termin naj primerno označuje vsebino pojma), načelo usklajenosti tim terminom). Dopolnjujejo pa jih načelo Gradivno osnovo Agronomskega terminolo- s pojmovnim sistemom (termin naj na poi- škega slovarja predstavlja 9 besedilnih zbirk, menovalni ravni izkazuje povezanost pojma, ki so nastale na podlagi gradiva, zbranega za ki ga označuje, s sorodnimi pojmi) in načelo 9 področij, vključenih v slovar (sadjarstvo, optimalne strukture (struktura termina vino gradništvo in vrtnarstvo so sestavljali naj zagotavlja čim manjšo spremenljivost eno področje, prav tako travništvo in paš- termina v rabi). ništvo). Besedilne zbirke so nastale na pod- lagi strokovne in znanstvene agronomske V slovarju so prednostni termini prikazani literature v slovenščini, in sicer člankov, v polnih slovarskih sestavkih, neprednostni diplomskih, magistrskih in doktorskih del, termini pa so prikazani v kazalčnih slovar- monografij, zbornikov in učbenikov. Na skih sestavkih. podlagi teh besedil, ki so bila pretvorjena v tekstovne datoteke in obdelana s programom WordSmith 5.0, je bilo izdelanih 9 področnih geslovnikov, ki so jih strokovnjaki pregledali Zgradba slovarskega sestavka in dopolnili. Po potrditvi področnega geslov- nika se je začela faza oblikovanja slovarskih V polnih slovarskih sestavkih so termini sestavkov, ki je vključevala pisanje definicij, predstavljeni z definicijo, dodani so jim mo- določanje morebitnih sinonimnih razmerij in rebitni sinonimi in angleški ustrezniki. V ka- dodajanje angleških ustreznikov. V zadnjem zalčnih slovarskih sestavkih pa so prikazani delu izdelave slovarja je sledilo usklajevanje neprednostni termini, ki uporabnika slovarja slovarskih sestavkov znotraj posameznega usmerjajo na prednostni termin. Prav tako področja in med njimi, da bi bil pojmovni svet so v kazalčnih slovarskih sestavkih predstav- agronomije predstavljen čim bolj celovito. ljene kratice. Primera polnega slovarskega 14 Agronomski terminološki slovar sestavka in kazalčnega slovarskega sestavka, Primer iztočnice v množini: v katerem je prikazan neprednostni termin: prideloválne razmére -ih -ér ž mn. razmere, kmetíjska súša -e -e ž v katerih uspeva določena kmetijska rast- suša, ki povzroči neugoden odziv kmetijskih rastlin zaradi lina in so skupek okoljskih razmer, in nezadostne preskrbljenosti z vodo, pomanj- sicer talnih in klimatskih razmer, ter kanja padavin ali primanjkljaja vode v tleh, razmer, vzpostavljenih z agrotehničnimi kar se kaže v zmanjšanju pridelka in njegovi ukrepi slabši kakovosti ang.: cultivation conditions S: ágrometeorolóška súša ang.: agricultural drought ágrometeorolóška súša -e -e ž Kadar se v večbesednih terminih sestavine ▶ kmetíjska súša pri pregibanju ne spremenijo, to označuje V nadaljevanju so razloženi posamezni znak --. Primer: elementi polnega slovarskega sestavka, ki so iztočnica, definicija, pojasnilo, sinonim, cépljenje na búdno okó -a -- -- -- s cepljenje, kratica in angleški ustreznik. ki se izvede spomladi in pri katerem se v podlago vstavi cepič z več spečimi brsti, ki odženejo še v istem letu ang.: grafting Iztočnica V primerih, ko je termin ali njegova sestavina na primer citatni izraz, kratica, številka, je v Termin ima v slovarskem sestavku status iz- sestavek vključen izgovor v oglatem oklepaju. točnice, ki je lahko enobesedna (npr. travnik) Primeri: ali večbesedna, najpogosteje dvobesedna (npr. enokosni travnik). Praviloma je v ednini, cappuccina -e [kapučína] ž nizka šparonska pridelovalne razmere). Podatek o množini pa obe strani vinske trte imajo tudi množinski samostalniki (npr. tla ). ang.: Cappuccina Besednovrstno so iztočnice v tem slovarju OMD plačílo -- -a [ omǝdǝ̀] s izravnalno samostalniki ali samostalniške besedne zveze. plačilo, do katerega je upravičen nosilec se termin običajno uporablja v množini (npr. pustita dva šparona, ki se posamično v loku prek zgornje žice vežeta na osnovno žico na le izjemoma v množini, in sicer takrat, kadar gojitvena oblika, pri kateri se pri zimski rezi Vse iztočnice so naglašene, pri čemer nagla- kmetijskega gospodarstva, ki kmetijsko Za poimenovanja, ki jih tam ni, je smiselno ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje njegovo konkurenčnost, omejuje ševanje sledi Slovenskemu pravopisu 2001. dejavnost opravlja na območjih z naravnimi upoštevana raba v stroki. Vsem iztočnicam izbor proizvodnih usmeritev in povečuje sta pripisana rodilniška končnica in poda- stroške proizvodnje tek o spolu, iztočnicam v množini pa tudi ang.: ANC payment podatek o številu. Primeri enobesedne in pH tál -- --[pehá] m koncentracija oksonijevih večbesedne iztočnice: ionov v talni raztopini, ki je izražena kot negativni desetiški logaritem in je merilo trávnik -a m kislosti tal kmetijsko zemljišče, poraslo s travno rušo, na katerem se izvaja košnja za potrebe ang.: soil pH pridelovanja krme za travojede živali in ki vêja 1. réda -e -- --[pŕvega] ž poganjek, prispeva k trajnostnosti kmetovanja, biotski ki izrašča iz provodnika S: primárna pestrosti in estetski vrednosti kulturne krajine vêja ang.: meadow ang.: primary branch ênokôsni trávnik -ega -a m vrstno bogat travnik, ki je običajno negnojen in na katerem Pri terminih, ki označujejo posamezne večkratna košnja ni ekonomsko upravičena vrste gojenih rastlin ali škodljivcev, so zaradi slabe hranljivosti tal, majhne vlažnosti navedena njihova latinska imena. tal ali kratke rastne dobe ang.: one-cut meadow Primera: 15 Agronomski terminološki slovar endívija -e ž Cichorium endivia L. vrtnina iz Pri terminih, ki poimenujejo formulacije skupine solatnic, ki spada med dvoletnice iz registriranih fitofarmacevtskih sredstev, je jáblanov cvetožêr družine nebinovk in je vzgojena preko sadik dodana oznaka, ki je navedena na embalaži ali iz semena ter se goji zaradi listov, ki tvorijo fitofarmacevtskega sredstva in uporabniku nizko rozeto in se uporabljajo v prehrani ljudi ang.: endive sporoča, kako naj ga pripravi za tretiranje rastlin. Primer: -ega -a m Anthonomus (L.) pomorum škodljivec, ki je predstavnik dispêrzijski koncentrát -ega -a m oznaka DC hroščev in spomladi v še zaprte cvetove homogena tekoča formulacija FFS, ki se kot odlaga jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, trdna disperzija pred tretiranjem redči z vodo ki objedajo prašnike, pestiče in venčne liste, ang.: dispersible concentrate s čimer uničijo cvet, iz katerega se ne more razviti plod ang.: apple blossom weevil Kadar je sestavina termina kratica, tvorjena iz tujega jezika, in podstava, iz katere je Kadar so v definicijo vključena imena tvorjena, ni razvidna iz angleškega ustrez- posa meznih sort ali imena fitoplazem, so nika, sta v slovarski sestavek v okroglem navedena v enojnih narekovajih, ki je ustaljen oklepaju vključena podatek o jeziku izvora zapis teh imen v agronomski stroki. Primera: kratice in njena podstava. Primera: posredoválka BBCH léstvica -- -e [bǝbǝcǝhǝ̀] ž -e ž cepič izbrane sorte, ki (nem. Biologische Bundesanstalt, Bundes-se vstavi med podlago in žlahtno sorto z sortenamt und Chemische Industrie ) lestvica namenom, da zagotovi uspešno rast inkom-za identifikacijo fenofaz rastline, ki temelji patibilne sorte s podlago, npr. cepič sorte na sistemu dvomestnih kod, v katerih prvi hruške 'Pastorjevka' med podlago, ki je znak, ki je ena od številk med 0 in 9, opisuje kutina, in inkompatibilno sorto hruške, ali razvoj določenega dela rastline, npr. razvoj da povzroči šibkejšo rast žlahtne sorte, pri listov, drugi znak, ki je ena od številk med čemer se na bujno podlago cepi sorta šibke 1 in 9, pa stopnjo razvoja tega dela rastline, rasti, nanjo pa izbrana sorta, ki bo zaradi npr. število listov na glavnem poganjku tega, ker je cepljena na šibko sorto, rasla ang.: BBCH-scale šibkeje in bo imela več pridelka ang.: interstock leptonekróza koščíčarjev -e -- ž fitoplaz- matska bolezen koščičarjev, ki jo povzroča se prenaša z vegetativnim razmnoževanjem Definicija vrsta 'Candidatus Phytoplasma prunorum', ki okuženih rastlin in z bolšicami, na rastlinah pa povzroča predčasno odganjanje listnih brstov Definicija pojem opredeli glede na njegove spomladi, zvijanje listov med rastno dobo ter lastnosti in v razmerju do povezanih pojmov. zmanjšanje količine in kakovosti pridelka S tem ga umesti na ustrezno mesto v poj- ang.: European stone fruit yellows, ESFY movnem sistemu stroke. Lahko je intenzijska, Kadar je iztočnica termin, ki označuje osebo, ekstenzijska ali intenzijsko-ekstenzijska. Naj- je na za to določenem mestu navedena tudi pogostejša je intenzijska definicija, v kateri je ženska oblika. Primer: pojem opredeljen z nadrednim pojmom in razlikovalnimi lastnostmi glede na povezane mládi prevzémnik kmetíje -ega -a -- m mláda pojme. Primeri: prevzémnica kmetíje -e -e -- ž oseba, ki je potomec ali potomka gospodarja kmetije, sórta -e ž skupina rastlin določene rastlinske lahko pa tudi nesorodstveno povezana vrste, za katere so značilne enake lastnosti, oseba, ki lastniško in upravljavsko prevzame ki se ohranjajo več generacij, hkrati pa se v kmetijsko gospodarstvo in pri tem prejme nekaterih pomembnih lastnostih razlikujejo finančno podporo iz ukrepov skupne od drugih skupin rastlin iste rastlinske kmetijske politike, če ustreza starostnim vrste, npr. po času cvetenja, času zorenja, in drugim pogojem javnega razpisa obarvanosti rastlinskih delov S: kultivár ang.: young farm transferee ang.: cultivar 16 Agronomski terminološki slovar bújna sórta -e -e ž sorta, za katero je značilno, Pojasnilo da je rast rastline hitra in obilna ang.: vigorous cultivar Pred definicijo je lahko navedeno šíbka sórta -e -e ž sorta, za katero je značilno, pojasnilo, ki pojem umesti na določeno da je rast rastline počasna in majhna področje, ali pojasnilo, ki pojem opredeli s ang.: dwarf cultivar časovnega vidika. V Agronomskem termino- Drugi tip je ekstenzijska definicija, ki je sestav- loškem slovarju imata časovno pojas nilo dva termina, ki sta se vanj uvrstila, ker sta bila ljena iz naštevanja vseh posameznih objektov, aktualna do leta 2023. ki pripadajo pojmu. Ta tip definicije pojma ne uvršča v pojmovni sistem stroke, zato je shéma za mále kméte -e -- -- -- ž za slovar, ki poskuša predstaviti pojmovni do leta 2023 plačilo iz ukrepov skupne intenzijsko-ekstezijska definicija, ki združuje z manj kot 10 hektarjev kmetijskih površin in omogoča poenostavljeno prejemanje sistem stroke, manj primerna. Primernejša je kmetijske politike, ki je vezano na kmetije lastnosti obeh tipov definicije – pojem umesti neposrednih plačil v pojmovni sistem, hkrati pa našteje tudi ang.: small farmers scheme objekte, ki mu pripadajo. Primer: agrárna operácija -e -e ž ukrep kmetijske zemljiške politike, s katerim se izboljša kmetijsko zemljišče ali se izboljšajo razmere za Sinonim njegovo obdelavo, npr. medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacija, komasacija ang.: agrarian operation Definiciji lahko sledi sinonim, ki uporabnika slovarja opozarja, da pojma Termin ima praviloma eno definicijo, lahko ne označuje samo en termin. Gre za t. i. pa je definicij tudi več, kar pomeni, da termin neprednostni termin, ki ima tak status označuje več pojmov. V takih primerih so najpogosteje zaradi manjše stopnje definicije oštevilčene. V ustaljenosti v primerjavi s prednostnim Agronomskem termi-nološkem slovarju terminom. V polnem slovarskem sestavku ima 107 terminov več kot eno definicijo. Primera slovarskih sestavkov z so sinonimi navedeni za oznako S, kot dvema definicijama in s tremi definicijami: iztočnice pa so prikazani v kazalčnih slovarskih sestavkih. Primera slovar- elíta -e ž 1. seme rastlin žlahtnitelja ali rastlin, skih sestavkov z enim in dvema ki so bile med vzdrževalno selekcijo najbolje sinonimoma: 2. elite obdelava tal do globine največ 15 cm, vinska trta, ki je pri predklonski selekciji ki sledi osnovni obdelavi tal in pri kateri točkovana z najvišjo oceno, ker kaže želene se ravnajo in rahljajo tla, drobijo talne in nadpovprečne lastnosti seme ali predosnovno seme dopolnílna obdeláva tál -e -e -- ž ang.: ocenjene, iz katerega se pridela osnovno ang.: grude ter utrjuje setveni sloj tal z elite namenom, da se ta pripravijo za podlága -e ž 1. hortikulturna rastlina, ki se vnos semen ali sadik S: prèdsétvena goji zato, da se nanjo cepi druga rastlina obdeláva tál ang.: rootstock ang.: additional tillage, pre-sowing koreninski sistem in del stebla pod elemènt v sledôvih -ênta -- -- m element, cepljenim mestom 2. del cepljene rastline, ki vključuje njen tillage 3. del ukoreninjene trtne cepljenke pod 0,1 %, npr. baker, cink S: slédna prvína, kalusom, ki je običajno pridobljen iz slédni elemènt severno ameri ških vrst vinske trte, ang.: ang.: rootstock zelo majhni količini, in sicer manj kot ki je v Zemljini skorji in tleh prisoten v trace element odpornih na trtno uš ang.: rootstock 17 Agronomski terminološki slovar Kratica Tujejezični ustreznik Kratice so v terminologiji zaradi svoje prak- Na koncu polnega slovarskega sestavka je tičnosti, tj. kratkosti, razmeroma pričako- naveden tujejezični ustreznik za slovenski van pojav. V Agronomskem terminološkem termin, v primeru Agronomskega terminolo-slovarju je 46 kratic, ki jih v polnem slo- škega slovarja angleški ustreznik. Ustrez - varskem sestavku uvaja oznaka K. V slovar nikov je lahko tudi več, le redko pa ni dodan, so vključene kratice, ki imajo v agronomiji kar velja v primerih, ko je določen pojem status termina, kar pomeni, da označujejo omejen na slovenski pojmovni sistem ali pa določen pojem. Dokaz za to je njihovo pojav- avtorji angleškega termina ne poznajo oz. ljanje v slovenskih strokovnih ali znanstvenih niso prepričani v njegovo ustreznost. V tem besedilih s področja agronomije. Merilo primeru sta na mestu, na katerem bi moral vključitve v slovar torej ni jezik, v katerem je biti naveden angleški ustreznik, dodani dve termin, iz katerega je kratica tvorjena, nastal, črtici (--). Primeri slovarskih sestavkov z ampak pojavljanje kratice v slovenskih stro- enim ustreznikom, dvema ustreznikoma kovnih in znanstvenih besedilih, ki je tako in brez ustreznika: pogosto, da lahko govorimo o njeni relativni slovarskih sestavkov s kratico iz slovenskega za glavni horizont doda mala črka za lastnost, termina in kratico iz angleškega termina: ki se pojavlja v glavnem horizontu, npr. Go horizont, Ap horizont, Oh horizont skúpna kmetíjska polítika -e -e -e ž skup ang.: subhorizon ukrepov Evropske unije za področje ne v kazalčnem slovarskem sestavku. Primera ki ima poudarjeno eno ali več njegovih lastnosti in se označuje tako, da se veliki črki ustaljenost. Kratice so kot iztočnice prikaza- pòdhorizónt -a m različica glavnega horizonta, índeks lístne površíne kmetijstva in razvoja podeželja, katerih cilji cépljenje v razkòl -a -- -- s cepljenje na budno oko, pri katerem se na sredini vodoravno so zagotovitev stabilne oskrbe z varno in odrezane podlage naredi navpična zareza, v cenovno dostopno hrano, skrb za dostojen katero se vstavi v obliki klina odrezan cepič z življenjski standard kmetov ter trajnostni več spečimi brsti, nato se staknjena dela tesno razvoj kmetijstva in podeželja K: SKP povežeta, rane pa zamažejo s cepilno smolo ang.: common agricultural policy, CAP ang.: cleft grafting, split grafting -a -- -- m kazalnik kráški látnik -ega -a m visoka šparonska pokrovnosti tal, ki ponazarja vsoto površine gojitvena oblika, pri kateri so šparoni, ki vseh listov na enoto površine tal K: LAI izraščajo iz glave debla ali krakov, vezani ang.: leaf area index, LAI pravokotno ali poševno na sistem vzporednih žic ang.: -- 18 Krajšave in oznake Kazalčni slovarski sestavek [] oglati oklepaj za navajanje izgovora 1., 2. oznaka definicij v polnem Poleg polnega slovarskega sestavka so v slovarskem sestavku (1, 2) oznaka definicij v kazalčnem slovarju tudi kazalčni slovarski sestavki, ki slovarskem sestavku so dveh tipov. V prvem so prikazani termini, ▶ enosmerna puščica za usmerjanje ki imajo status neprednostnega termina in od neprednostnega termina k so eden od več, praviloma dveh terminov za prednostnemu terminu isti pojem. S kazalčnimi slovarskimi sestavki, ◀▶ dvosmerna puščica za označevanja v katerih je iztočnica neprednostni termin, razmerja med terminom in namesto definicije pa je navedena enosmer-kratičnim terminom na puščica ( ▶ ) na prednostni termin, slovar ang. angleško poskuša urejati rabo sinonimov z namenom lat. latinsko zagotavljanja učinkovitega strokovnega spo-nem. nemško razumevanja. m samostalnik ali samostalniška V drugem tipu kazalčnega slovarskega besedna zveza moškega spola s samostalnik ali samostalniška sestavka pa so prikazane kratice, ki so na- besedna zveza srednjega spola stale iz slovenskih ali tujejezičnih terminov ž samostalnik ali samostalniška in imajo vlogo t. i. kratičnega termina, besedna zveza ženskega spola kar dokazuje njihovo pojavljanje v sloven-mn. množina skih strokovnih ali znanstvenih besedilih s S oznaka za navajanje sinonimov področja agronomije. V tem tipu kazalčnega k oznaka za navajanje kratic slovarskega sestavka je iztočnica torej kratica, namesto definicije pa je navedena dvosmerna puščica (◀▶) na slovenski termin. Ta puščica nakazuje specifično razmerje med kratičnim terminom in terminom, pri čemer slovar ne ločuje med kraticami, tvorjenimi iz sloven- skega termina, in kraticami, tvorjenimi iz tujejezičnega termina. Primeri sinonimnega kazalčnega slovarskega ter dveh kratičnih slovarskih sestavkov, pri čemer je v prvem prikazana kratica, tvorjena iz slovenskega termina, v drugem pa kratica, tvorjena iz angleškega termina: prèdsétvena obdeláva tál -e -e -- ž ▶ dopolnílna obdeláva tál SKP -- [sǝkǝpǝ̀] m ◀▶ skúpna kmetíjska polítika LAI -- [lǝaí] m ◀▶ índeks lístne površíne 19 Agronomski advékcijska mègla A terminološki slovar A kamnitih tal, in je praviloma neprimerno tudi za vinograde in sadovnjake ang.: absolute grassland absórpcija -e ž sprejemanje in vpijanje delcev snovi, npr. hranil, ali energije, npr. sončnih Ab horizónt -- -a [abǝ̀] m A horizont, prekrit žarkov, v tekočino ali trdno snov z novim gradivom v taki debelini, da ostane ang.: absorption ohranjena nepremešana prvotna sestava, absórpcijska cóna -e -e ž del korenine dolžine ki predstavlja površinski horizont nekega od 2 cm do 3 cm, na katerem se razvijejo preteklega obdobja S: pogrebêni horizónt koreninski laski ang.: buried horizon ang.: absorption zone abscizíja -e ž naravni proces, pri katerem acidofílna rastlína -e -e ž rastlina, ki uspeva z mesta, na katerem se razvije ločitveno na močno kislih tleh, katerih pH je običajno tkivo, odpadejo listi, cvetovi ali plodovi, nižji od 4,5, npr. volk, jesensko vresje povzročajo pa ga različni biotski ali abiotski ang.: acidophilous plant dejavniki, lahko tudi agrotehnični ukrepi adhezíjska vôda -e -e ž ang.: abscission voda v tleh, ki je z molekulskimi vezmi vezana neposredno na abscizínska kislína -e -e ž rastlinski hormon, površino talnih delcev S: adhezívna vôda ki se tvori v kloroplastih in drugih plastidih ang.: adhesive water ter zavira rast rastline, skrbi za zapiranje adhezív -a m omočilo, ki hkrati zmanjša listnih rež, nadzoruje dozorevanje in površinsko napetost kapljic škropilne brozge omogoča vstop v zimsko mirovanje in njihovo površino poveže s površino listov ang.: abscisic acid, ABA ang.: spray sticker, sticker spreader absolútna maksimálna temperatúra -e adhezívna vôda -e -e ž-e -e ž ▶ adhezíjska vôda najvišja vrednost temperature v izbranem časovnem nizu podatkov na adjuvánt -a s ▶ pomagálo določeni lokaciji adsórpcija -e ž izmenljiva vezava ionov in ang.: absolute maximum temperature molekul, npr. hranil, kovin, ostankov fito-absolútna minimálna temperatúra -e farmacevtskih sredstev, in vode na površini -e -e ž najnižja vrednost temperature v talnih koloidov npr. na humusne snovi izbranem časovnem nizu podatkov na in glinene minerale, zaradi česar talni določeni lokaciji organizmi lahko dostopajo do teh snovi ang.: absolute minimum temperature ang.: adsorption absolútna temperatúrna léstvica -e -e -e ž ▶ adsórpcijski kompléks -ega -a m ▶ sorptívni Kélvinova temperatúrna léstvica dél tál absolútna zráčna vlážnost -e -e -i ž gostota adulticíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo za vodne pare v zraku, izražena v masi vodne zatiranje odraslih stadijev žuželk in pršic absolútno súhi vzórec tál ang.: absolute air humidity advékcija -e ž horizontalno gibanje zraka in pare na prostorsko enoto zraka ang.: adulticide -- -ega -rca -- m zračnih primesi v ozračju, kar omogoča vzorec tal, ki se suši na 105 °C, dokler ni agrotehnične ukrepe, npr. dimno obrambo dosežena konstantna masa pred slano ang.: oven-dried soil sample ang.: advection absolútno travínje -ega -a s travinje, ki ga advékcijska mègla -e -e ž megla, ki nastane ni mogoče spremeniti v njive zaradi topo- pri gibanju toplih in vlažnih zračnih mas nad grafskih ali talnih omejitev, npr. plitvih tal, hladno podlago, npr. iznad toplega morja 21 A A advékcijska pozéba nad ohlajeno celino, ali ob prodoru toplega aerosól -a m suspenzija trdnih in tekočih in vlažnega zraka nad mrzel morski tok primesi v zraku, kjer lebdijo in povzročajo ang.: advection fog suho motnost ozračja advékcijska pozéba ang.: aerosol -e -e ž pozeba, ki nastane podnevi ali ponoči ob nenadnem aficíd -a m insekticid za zatiranje vseh vdoru hladnega zraka s severa ali seve- razvojnih stadijev uši na rastlinah ang.: advection frost agrárna ekonómika -e -e ž veda, ki se ukvarja ž rovzhoda ang.: aficide adventívna korenína -e -e ▶ nadoméstna z raziskovanjem ekonomskih zakonitosti adventívni korenínski sistém agricultural economics -ega -ega -a m agrárna operácija -e -e ž ukrep kmetijske ▶ nadoméstni korenínski sistém zemljiške politike, s katerim se izboljša adventívni pogánjek -ega -jka m ▶ adventívni bŕst podeželja S: -ega -a m ekonómika kmetíjstva ▶ nadoméstni bŕst ang.: korenína v kmetijstvu in na področju razvoja pogánjek nadoméstni kmetijsko zemljišče ali se izboljšajo razmere za njegovo obdelavo, npr. medsebojna aeróbna obstójnost siláže -e -i -- ž ▶ menjava kmetijskih zemljišč, arondacija, aeróbna razgrádnja ang.: agrarian operation -e -e ž razgradnja agrárna polítika obstójnost siláže na zráku komasacija aeróbne razmére ogljikov dioksid, amonijevi ioni proizvodne vire s kmetijsko dejavnostjo ang.: aerobic degradation ukvarja preveč ljudi -ih -ér ž mn. razmere v ang.: agricultural overpopulation tleh, ko je v talnih porah na voljo kisik, ki agrárna struktúra -e -e ž skup proizvodnih omogoča življenje aerobnih organizmov ter in gospodarskih odnosov, značilnosti in aerobne procese in reakcije, npr. aerobno kisika v dobro prezračenih tleh in pri kateri agrárna prenaséljenost -e -i ž pojav, da se na nastajajo preprostejše spojine, npr. voda, določenem območju glede na razpoložljive organskih spojin, ki poteka ob prisotnosti -e -e ž ▶ kmetíjska polítika aeróbni organízem železa velikostne strukture kmetijskih gospodar- ang.: aerobic conditions stev, socialnoekonomske strukture kmetij, razgradnjo organskih snovi, oksidacijo strukture, oblike kmetijskega gospodarstva, dejavnikov v kmetijstvu, npr. lastniške -ega -zma m organizem, ki opredeljujejo fizične in ekonomske ki živi in je aktiven samo ob prisotnosti značilnosti kmetijskih gospodarstev in prostega kisika in sodeluje pri razgradnji kmetijstva organskih spojin ang.: agrarian structure ang.: aerobic organism agrárni protekcionízem -ega -zma m aeróbno kvárjenje siláže -ega -a -- s proces, kmetijska politika, katere cilj je zaščita pri katerem se silaža zaradi delovanja dohodkov domačih kmetov s podporo kvasovk in plesni pri odvzemu iz silosa na tržni ceni pridelka na domačem trgu ob zraku segreva in plesni, pri čemer se iz silaže omejevanju dostopa tujim konkurentom na izgublja energija, lahko pa v njej nastajajo ta trg s carinami in uvoznimi dajatvami tudi mikotoksini ang.: agricultural protectionism ang.: aerobic deterioration of silage agregácijski feromón -ega -a m ▶ feromón aeropónika podatki in podatki stanja v prostoru, da se okolju, ki ga človek spremeni za proizvodnjo hrane, vlaknin, goriva in drugih izdelkov pripravita model reliefa ter ortofoto ter zajema ožje ali širše prostorsko območje ang.: aerial photography z različno kmetijsko dejavnostjo in aêrofotografíranje -a s tehnika daljinskega zbíranja zaznavanja Zemljinega površja, ki se izvaja ágroékosistem -a m združba organizmov v iz zraka in s katero se zajemajo topografski aeropónsko gojênje nasadom -ega -a s pridelava, pri ang.: -e ž ▶ aeropónsko gojênje habitatnimi tipi, npr. travinjem, trajnim kateri se z meglilnimi šobami koreninski agroecosystem ž sistem stalno ali občasno navlažuje s ágrohomeopatíja -e pristop v pridelavi, ki hranilno raztopino S: aeropónika temelji na celostnem sistemu zdravljenja ang.: aeroponics v kmetijstvu in na načelu zdravljenja 22 ákrična tlà A podobnega s podobnim ter pri katerem se dosego zastavljenih ciljev v pridelavi, npr. uporabljajo pripravki rastlinskega, živalskega gnojenje, namakanje, obdelava tal, redčenje, ali mineralnega izvora, pripravljeni s poten- rez S: tehnolóški ukrèp ciranjem ang.: agrotechnical measure ang.: agrohomeopathy ágrotéhnika -e ž skup ukrepov, ki so izvedeni ágrohomeopátski priprávek -ega -vka m na kmetijskem zemljišču ali na rastlini z preparat rastlinskega, živalskega ali mine- namenom doseganja zastavljenih ciljev v ralnega izvora s preventivnim ali terapevtskim kmetijstvu ágroklimatologíja agrohomeopathic preparation pridelek ali pridelek kmetijske proizvodnje, -e ž klimatologija, ki ki je predelan v nov proizvod na kmetiji ali v proučuje vpliv podnebja in vremenskih obratu živilske industrije procesov v ozračju na rastline in živali namenjen zdravljenju rastlin ali živali ágroživílski proizvòd -ega -óda m kmetijski ang.: delovanjem, ki je izdelan s potenciranjem in ang.: agrotechnology, agricultural technology ang.: agroclimatology Á horizónt -- -a m mineralni horizont, ki ang.: agri-food product ágromeliorácija -e ž agrarna operacija za nastane v zgornjem delu talnega profila in je izboljšanje fizikalnih, kemijskih in bioloških zaradi vsebnosti organske snovi, ki je v pre- lastnosti tal ter omogočanje dostopa na vladujočem delu humificirana in mineralno kmetijsko zemljišče, npr. izravnava zemljišča, vezana, navadno temnejši kot horizont, krčitev grmovja in dreves, nasipavanje ki leži pod njim S: húmusnoakumulatívni rodovitne zemlje, založno gnojenje horizónt ang.: agromelioration ang.: A horizon ágromeliorírana tlà -ih tál s mn. ▶ meliorírana ájda -e ž Fagopyrum esculentum Moench. nepravo tlà žito iz družine dresnovk, ki se prideluje na ágrometeorologíja -e ž njivi zaradi pridobivanja zrnja za prehrano meteorologija, ki proučuje vreme, vremenske procese in ljudi in je zaradi cvetov, združenih v vremenske dogodke ter njihov vpliv na mnogocvetna socvetja, pomembno tudi kot kmetijstvo medovita rastlina ang.: ang.: agrometeorologybuckwheat ágrometeorolóška postája akaricíd -a m -e -e ž fitofarmacevtsko sredstvo za meteoro- loška postaja, na kateri se z meteorološkim zatiranje vseh razvojnih stadijev škodljivih in fenološkim opazovanjem pridobivajo pršic podatki za potrebe kmetijstva ang.: acaricide ang.: agrometeorological station akarinóza -e ž stanje vinske trte po poškodbah, ágrometeorolóška spremenljívka -e -e ž ki jih povzroči pršica Calepitrimerus vitis, ki količina, ki se izmeri in je osnova za napove- spomladi po brstenju vinske trte sesa sokove dovanje pridelovalnih razmer, npr. trajanje iz mladik, kar povzroči zvijanje vršičkov omočenosti lista, razširjenost rastlinskih in mladih listov, zaradi česar se ustavi rast bolezni, evapotranspiracija mladik v dolžino S: tŕsna kódravost ang.: agrometeorological variable ang.: acarinosis ágrometeorolóška súša -e -e ž akcesíja -e ▶ kmetíjska ž osnovna enota rastlinske genske agronomíja genskega materiala -e ž interdisciplinarna veda, ki ang.: súša banke, ki se shrani z namenom ohranitve se ukvarja s pridelavo kmetijskih rastlin accession aklimatizácija za hrano, krmo, pridobivanje surovin ali v -e ž postopno dolgoročno okrasne namene in pri tem vključuje znanja fiziološko prilagajanje posameznega različnih ved, zlasti pedologije, genetike organizma na nove okoljske ali podnebne in botanike kmetijskih rastlin, kemije, fi- razmere ekonomike ákrična tlà -ih tál s mn. tla z Bt horizontom, ang.: tomedicine, tehnologij pridelave, agrarne ang.: acclimatisation agronomy za katera je značilna kationska izmenjalna ágrotéhnični ukrèp -ega -épa m ukrep, izveden kapaciteta glinene frakcije tal, manjša od neposredno na kmetijskem zemljišču 24 mmolc/100 g tal, ob hkratnem efektivnem ali na rastlini, ki je glede na okoliščine, deležu bazično delujočih kationov pod 50 % npr. tla, letni čas, fenofazo, ustrezen za ang.: acric soil 23 A aksilárni bŕst aksilárni pogánjek pravljenosti, razpršitve ali zbiranja v skupine -ega -jka m ▶ zalístni zaradi obrambe aksilárni bŕst -ega -a m ▶ zalístni bŕst predstavnikih iste vrste povzroči stanje pri- pogánjek S: opozorílni feromón aktívna kíslost -e -i ž koncentracija vodikovih albédo -a m razmerje med odbito in vpadlo ang.: alarm pheromone ionov, izražena kot vrednost pH, v suspenziji sončno svetlobo na Zemljinem površju vzorca tal z deionizirano vodo, ki kaže ang.: albedo trenutni pH talne raztopine v naravi ang.: aktívna snôv organizem v okolje izloča kemijske spojine, -e -í ž snov delovanja v fitofarma- ki stimulirajo ali zavirajo rast ali razvoj active acidity alelopatíja -e ž proces, pri katerem določen cevtskem sredstvu z natančno opredeljeno drugega organizma kemijsko sestavo in pripadajočo strukturno ang.: allelopathy formulo, na kateri temelji kemijsko ime snovi S: učinkovína alevrón -a m tanka plast beljakovin pod ang.: aktívna zastírka povprečno dnevno temperaturo in 0 °C v zrnja v belo moko dneh, ko je presežen temperaturni prag ang.: aleurone ang.: active temperature algicíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo za -e -e ž ▶ žíva zastírka zatiranje nastajanja in razvoja alg ter za aktívna temperatúra žitih, ki pri nekaterih vrstah meljave -e -e ž razlika med ostanejo med otrobi, npr. pri mletju active ingredient semensko lupino pri pšenici in drugih aktívni kmèt -ega kméta m aktívna kmetíca -e -e ž njihovo odstranjevanje z minimalno stopnjo kmetijske dejavnosti, alkálna tlà -ih tál s mn. ▶ bázična tlà kar izkazuje z izpolnjevanjem vsaj enega fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja vsaj ang.: algicide od meril, določenih za takšno kmetijsko alkohólna fermentácija -e -e ž biološki dejavnost, npr. z določeno obtežbo živali proces, pri katerem kvasovke v anaerobnih na kmetijskem gospodarstvu, obsegom razmerah pretvorijo sladkor, ki je npr. v njivskih površin ali trajnih nasadov, dele- moštu, sadnem soku, medu, v etanol in žem prihodkov iz kmetijske dejavnosti ogljikov dioksid S: alkohólno vrênje ang.: active farmer ang.: alcoholic fermentation aktívno kméčko prebiválstvo -ega -ega -a s alkohólno vrênje -ega -a s ▶ alkohólna fer- za katero je vir dohodkov za preživetje AL metóda -- -e [alǝ̀] ž ▶ amónlaktátna metóda opravljanje katere od kmetijskih dejavnosti alogamíja kmečko prebivalstvo, staro od 15 do 65 let, mentácija akumulácija alohtóna tlà -ih tál s mn. tla, ki ne nastanejo -e ž kopičenje različnih snovi v na matični podlagi ali v okolju, v katerem tleh, ki se dobro vežejo na talne koloide, npr. se nahajajo, ampak jih tvori prineseno ali ang.: -e ž ▶ navzkrížna oplodítev active agricultural population organskih onesnažil, ali izobarjajo v sušnih pripeljano talno gradivo težkih kovin, ali se počasi razgrajujejo, npr. razmerah, npr. soli, gline v Bt horizontih ang.: allochthonous soil akumulacíjska fáza gradivo, ki ne nastane na mestu, na katerem -e -e ž fenofaza semena, v se nahaja, ampak je tja premeščeno, npr. ang.: accumulation alohtóno tálno gradívo -ega -ega -a s talno v razvijajoče se seme, ki vsebuje od 80 % do zemljina ang.: allochthonous soil material 90 % vode ang.: sladkorjev, aminokislin in maščobnih kislin tehnogeno gradivo, umetno pripravljena kateri poteka intenziven prenos enostavnih accumulation phase alternánca -e ž ▶ izménična ródnost akvapónika -e ž ▶ akvapónsko gojênje alternatívna ródnost -e -i ž ▶ izménična akvapónsko gojênje ródnost -ega -a s pridelava, pri alármni feromón ang.: S: akvapónika od 2 km do 6 km, ki običajno zasenči sonce aquaponics in je različnih oblik, npr. v obliki kosma, -ega -a m feromon, ki diska, leče ga izločajo žuželke z namenom, da pri s hranili, uporabi za hidroponsko gojenje altokúmulus -a m srednje visok oblak na višini kmetijskih rastlin kateri se voda iz ribogojstva, ki je bogata altiméter -tra m ▶ višinomér ang.: altocumulus 24 anaeróbno kvárjenje siláže A altostrátus -a m srednje visok plastovit oblak izmenljivo vezanih bazično delujočih na višini od 3 km do 5 km, brez posebnih kationov in kationske izmenjalne kapacitete aluviálna tlà ang.: ž bakterija, ki pretvori amonijeve ione v altostratus nitrite ali nitrate in s tem vpliva na vezavo -ih tál s mn. ▶ obréčna tlà dušikovih spojin na talne koloide K: AOB ang.: ammonium-oxidizing bacterium, AOB aluviálni nanòs -ega -ôsa m ▶ réčni nanòs amónijevo gnojílo popolno prekrije nebo in delno ali popolno amónijak oksidirajóča baktêrija -- -e -e zakrije sonce oblik, sive ali sivomodre barve, ki delno ali ang.: ammonium acetate extraction amêriška brúsnica corymbosum L. jagodičasta sadna vrsta iz kislo, v preveliki koncentraciji pa ovira družine vresnovk, ki raste kot visok grm in sprejem drugih kationov ima majhne sočne plodove temnomodre ang.: ammonium fertiliser barve, ki se uporabljajo predvsem kot amónlaktátna metóda -e -e ž postopek za namizno sadje določanje rastlinam dostopnega fosforja in ang.: northern highbush blueberry, highbush kalija v tleh, ki temelji na ekstrakciji tal z blueberry vodno raztopino amonijevega laktata -e -e ž Vaccinium S: AL metóda macrocarpon Aiton jagodičasta sadna vrsta iz ang.: ammonium lactate method, AL method družine vresovk, ki raste kot nizek grm ter ampelografíja -e ž veda, ki se ukvarja z iden-ima majhne sočne plodove rdeče barve in tifikacijo, opisovanjem in klasifikacijo vrst, kislega okusa, ki se običajno uporabljajo za sort in klonov vinske trte rodu Vitis predelavo, npr. v sok amêriška borovníca kjer se stikata rečni nanos in nanos, se amonijev ion v talni raztopini lahko premeščen po pobočju zaradi gravitacije izmenljivo veže na sorptivni del tal in je ang.: alluvial-colluvial deposit zato manj podvržen izpiranju, rastlinam -e -e ž Vaccinium počasneje in dlje dostopen, deluje fiziološko aluviálno-koluviálni nanòs -ega -a s mineralno gnojilo, -ega -ôsa m sediment neposredno ob vznožju pobočij, ki vsebuje amonijeve sulfate, amonijeve fosfate ali amonijeve nitrate, pri čemer ang.: ang.: ampelography American cranberry amêriški škržátek ampelotéhnični ukrèp -ega -épa m -ega -tka m Scaphoideus ukrep, titanus Ball izveden neposredno na vinski trti, ki je glede škodljivec na vinski trti, ki prenaša fitoplazmo, s katero okuži trto, ki zato zboli na dane rastne razmere in stanje vinske za zlato trsno rumenico trte ustrezen za dosego zastavljenih ciljev amfiglêj razlistanje -a m talni tip slovenske klasifikacije ang.: ang.: v pridelavi, npr. pletev mladik, vršičkanje, American grapevine leafhopper tal, ki označuje glejna tla, ki nastanejo z ampelotechnical measure anaeróbna razgrádnja -e -e izrazitim vplivom zlivne vode in podzemne ž razgradnja vode in imajo znake oksidacijskih in re-organskih spojin, ki poteka brez prisotnosti dukcijskih procesov ter pri katerih se Gr kisika in vodi do delno razkrojenih ostankov horizont pojavi v zgornjem in spodnjem ter preprostih organskih in anorganskih delu talnega profila, nad Go horizontom in spojin, npr. organske kisline, vodikovega pod njim sulfida, metana ang.: amphigley ang.: anaerobic degradation amfotêrično omočílo -ega -a s anaeróbne razmére -ih -ér ▶ katiónsko- ž mn. razmere v Amo horizónt njih ni prisotnega zraka -- -a [á mólični] m A horizont, ang.: -aniónsko omočílo tleh, ko so talne pore napolnjene z vodo in v ki je debel in izrazito temen, ima večjo anaerobic conditions anaeróbni organízem vsebnost organske snovi in je visoko -ega -zma m organizem, nasičen z bazično delujočimi kationi, dobro ki za rast in razvoj ne potrebuje kisika strukturen in v suhem stanju ni trd ali zbit S: mólični horizónt anaeróbno kvárjenje siláže -ega -a -- s ang.: ang.: anaerobic organism mollic horizon proces, pri katerem se med fermentacijo amónacetátna ekstrákcija -e -e ž postopek krme razmnožijo škodljivi mikroorganizmi, za ekstrakcijo vodotopnih in adsorpcijsko predvsem klostridiji in enterobakterije, ki vezanih snovi iz tal z vodno raztopino z ustvarjanjem neželenih produktov, npr. amonijevega acetata, npr. za določanje maslene kisline, amonijaka, aminov, in 25 A analítična kalkulácija drugih sprememb krme, npr. zmanjšanjem tlaka, količine padavin, od dolgoletnega vsebnosti sladkorjev, poslabšajo kakovost povprečja silaže ang.: anomaly ang.: anaerobic deterioration of silage anorgánsko fitofarmacévtsko srédstvo analítična kalkulácija -e -e ž kalkulacija, -ega -ega -a s fitofarmacevtsko sredstvo pri kateri se izračunavata višina in struk- mineralnega izvora, najpogosteje na tura stroškov za določen stroškovni osnovi žvepla in bakra, ki ne vsebuje nosilec S: posámična kalkulácija ogljika ang.: job costing ang.: inorganic plant protection product analíza lístov -e -- ž ▶ foliárna analíza anorgánsko gnojílo -ega -a s ▶ minerálno analíza prága pokrítja gnojílo -e -- -- ž analiza, ki raziskuje medsebojne odvisnosti med antagoníst -a m organizem, ki na gostitelju prihodki, stroški in dobički kmetijskega ne povzroča pomembnejše škode, ampak gospodarstva glede na različne količine njegova naselitev gostitelja varuje pred končnega proizvoda ali storitve škodo, ki bi jo lahko povzročil škodljivi analíza tál ang.: antagonist -e -- ž izbor standardiziranih ž ang.: break-even analysis organizem in kemijskih lastnosti tal S: pedolóška analíza antibióza -e ž pojav, pri katerem en organizem ang.: analitskih postopkov za merjenje fizikalnih antêra -e ▶ prášnica soil analysis ali njegovi presnovki škodljivo vplivajo na analíza vreména -e -- ž postopek prepoznava- drug organizem podlagi prizemnih in višinskih opazovanj ter ánticiklón -a m obsežno območje s povišanim računalniških simulacij vremena, pri čemer nja različnih delov vremenskega procesa na ang.: antibiosis označujejo vremenski pojavi, vrste oblakov na južni pa ravno obratno, pri čemer se zrak in polje tlaka v sredini spušča in razteka ang.: weather analysis ang.: se na prizemnih in višinskih zemljevidih severni polobli kroži v smeri urnega kazalca, zračnim tlakom, okoli katerega zrak na angléška kopulácija ang.: ántisporulánt -a m ▶ fungistátik aneroid antocián -a m ▶ antocianín -e -e ž cepljenje na antocianín -a m vodotopno rastlinsko barvilo budno oko, pri katerem se z navpično zarezo v vakuoli rastlinske celice, ki rastlini daje na poševno odrezanem cepiču in na podlagi različne odtenke rdeče, modre ali vijoličaste naredi jeziček, s katerim se cepič zatakne za barve S: antocián podlago, kar omogoča boljši stik med njima, ang.: anthocyanin nato se staknjena dela tesno povežeta, rane pa zamažejo s cepilno smolo antraknóza -e ž glivična bolezen, ki se ang.: tongue grafting, whip grafting največkrat kaže v obliki nekrotičnih, temnih in ugreznjenih peg na plodovih angléška ljúljka -e -e ž ▶ trpéžna ljúljka in listih, podobnih ožganinam, ki jih aniónska izmenjálna kapacitéta -e -e -e povzročajo predvsem fitopatogene glive, ž aneroíd vetra vetromér česar je pri nanosu škropilne brozge S: oblikovanje večjih in težjih kapljic, zaradi ang.: anemometer zanašanje minimalno -a m barometer, ki meri zračni tlak na ang.: anti-drift nozzle osnovi deformacije Vidiejeve doze anemométer -tra m meteorološki ántidríftna šóba -e -e ž šoba, ki omogoča instrument za merjenje hitrosti in smeri anticyclone aniónsko omočílo odvisna od vrste in količine talnih koloidov sposobnost tal, da vežejo anione, ki je npr. glive iz rodu Colletotrichum ang.: anthracnose ter pH tal antropogéna tlà -ih tál s mn. 1. ang.: tla, ki so anion exchange capacity, AEC namerno spremenjena ali premešana, -ega -a s omočilo, ki v vodi največkrat z globoko obdelavo v trajnih disociira na anion aktivne snovi in protiion nasadih, ali z vnašanjem večjih količin ang.: anionic wetting agent organske snovi v tla, pri čemer je delež anomalíja -e ž večji odklon vrednosti ene me-trdega tehničnega gradiva majhen teorološke spremenljivke, npr. temperature, ang.: anthropogenic soil, anthrosol 26 aromátična sórta A 2. enota slovenske klasifikacije tal, ki apnílna vrédnost -e -i ž učinkovitost apnenega združuje meliorirana tla, vrtna tla, urbana gnojila za dvigovanje pH talne raztopine, ki tla, tehnogena tla in substrate se v laboratoriju določi kot njegova nevtrali- ang.: anthropogenic soil, anthrosol zacijska vrednost in reaktivnost antropogéno travínje ang.: liming value -ega -a s travinje na območju naravne gozdne vegetacije, katerega apomíksis -a m proces nastanka zarodka brez nastanek je omogočil človek s krčenjem in oploditve, npr. pri algah, glivah, praprot- požiganjem te vegetacije, pašo ali sejanjem nicah, semenkah, pri katerem se zarodek zelnate vegetacije ter na katerem se prideluje razvije iz neoplojene jajčne celice ali iz krma in ki se kosi ali popase najmanj enkrat diploidne materinske celice makrospor letno ang.: apomixis ang.: anthropogenic grassland apomíktično séme -ega -éna s seme, ki se AOB -- [aobǝ̀] m ◀▶ amónijak oksidirajóča razvije brez oploditve in iz katerega zraste Aoh horizónt rastlini -- -a [aohǝ̀] m A horizont, ki ima ang.: baktêrija rastlina z lastnostmi, identičnimi matični v primerjavi z Amo horizontom ali Aum apomictic seed aprobácija -e ž ▶ póljski preglèd horizontom manjšo vsebnost organske snovi, zato je svetlejše barve in tanjši, ter slabše arašíd -a m Arachis hypogaea L. zrnata stročnica izraženo strukturo, v suhem stanju pa je trd in oljnica iz družine metuljnic, visoka od in zbit S: óhrični horizónt 40 cm do 80 cm, ki oblikuje grmasti nad- apikálna dominánca rahljanjem upognejo do tal, tako da se plodnica zarije od 5 cm do 10 cm globoko v tla, kjer se iz ang.: Ap horizon nje razvije od 2 cm do 6 cm dolg oleseneli -e -e ž pojav, da strok, ki ima od 1 do 7 podolgovatih semen, rastni vršiček popolnoma ali delno zavira prekritih z rjavo ali rdečerožnato kožico obraščanje poganjka s stranskimi poganjki ang.: peanut ang.: Ap horizónt ki se razvijejo v listnih pazduhah in se -- -a [apǝ̀] m A horizont, ki je oplojeni na podaljšani plodnici zaradi teže kmetijsko obdelan zlasti z oranjem ali ang.: Aoh horizon, ochric horizon zemni del z rumenimi metuljastimi cvetovi, apikálni bŕst apical dominance arboricíd -a m herbicid za zatiranje olesenelih -ega -a m ▶ terminálni bŕst plevelov, poganjkov grmov in dreves ang.: apikálni meristém -ega -a m arboricide ▶ vŕšni meristém aplikacíjski dríft árgični horizónt -ega -a m -ega -a m ▶ Bt horizónt zanašanje škropilne brozge zaradi zračnih tokov, ki zajamejo argilogenéza -e ž nastajanje glinenih kapljice ali prašne delce, sproščene iz naprav mineralov ob preperevanju matične podlage za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, in in tal aplikatívna klimatologíja -e -e klima- arídna klíma -e -e ž ▶ súšno podnébje tologija, ki proučuje vpliv podnebja in arídnost -i ž ▶ súšnost njegovo spreminjanje na neživi in živi svet S: uporábna klimatologíja aríl -a m sočen ovoj, ki delno ali v celoti obdaja ang.: ang.: application drift argilúvični horizónt -ega -a m ▶ Bt horizónt ž jih odnesejo izven območja nanašanja ang.: argillogenesis aplikatívna meteorologíja -e -e ž lahko različnih barv, npr. pri granatnem meteoro-jabolku bele, svetlordeče ali temnordeče logija, ki proučuje odnose med procesi in applied climatology seme pri nekaterih rastlinskih vrstah in je pojavi v ozračju ter njihov vpliv na neživi in barve živi svet ang.: aril S: uporábna meteorologíja apnéno gnojílo -ega -a s masa, ki nastane nad snegom in ledom na gnojilo, ki vsebuje skrajnem severu in jugu Zemlje, zato ima kalcijeve in magnezijeve bazično delujoče ang.: applied meteorology árktična zráčna mása -e -e -e ž plitva zračna spojine, npr. apnenec, dolomit, dolomitni izjemno nizko temperaturo ang.: arctic air mass apnenec, apno, hidratizirano apno, in je namenjeno zviševanju in vzdrževanju aromátična sórta -e -e ž 1. sorta sadne optimalnega pH tal rastline, katere plodovi imajo glede na ang.: lime fertiliser plodove druge sorte iste vrste intenzivnejši 27 A arondácija kmetíjskih zemljíšč vonj, npr. sorta jablane 'Merkur', sorta atmosfêrska depozícija -e -e ž proces, pri maline 'Autumn bliss' katerem se onesnažila iz zraka odlagajo na ang.: aromatic cultivar površino tal in rastlin z dežjem in snegom, v 2. sorta vinske trte, pri kateri je vsebnost manjšem obsegu tudi z meglo in oblaki, ali z skupnih monoterpenov v grozdju in vinu vetrom in gravitacijo arondácija kmetíjskih zemljíšč ang.: aromatic cultivar atmosfêrski zràk -ega zráka m mešanica večja od 5 mg/l ang.: atmospheric deposition -e -- -- ž plinov v ozračju Zemlje, ki jo v največji meri agrarna operacija, pri kateri se zemljišče v spremenljivih količinah sestavljajo dušik, pripoji k drugemu zemljišču pod pogojem, kisik, vodna para, argon in ogljikov dioksid arónija ang.: debel in temen, z večjo vsebnostjo organske rounding of agricultural land snovi kot Aoh horizont, nasičenostjo z -e ž Aronia melanocarpa (Michx.) Elliott bazično delujočimi kationi pod 50 % in z jagodičasta sadna vrsta iz družine rožnic, dobro izraženo strukturo, v suhem stanju pa ki raste kot visok grm in ima majhne ni trd ali zbit kmetijski pridelavi S: zaokrožítev Aum horizónt -- -a [aumǝ̀] m A horizont, ki je kmetíjskih zemljíšč da je združeno zemljišče namenjeno ang.: atmospheric air S: úmbrični horizónt uporabljajo predelani, npr. v sok avksín -a m rastlinski hormon, ki se tvori ang.: sočne plodove črne barve, ki se običajno ang.: Aum horizon, umbric horizon artičóka predvsem v mladih listih in rastnem vršičku -e aronia, black chokeberry vrtnina iz družine nebinovk, ki spada med ž Cynara scolymus L. sredozemska ter vpliva na delitev celic in njihovo izdol- ževanje, tvorbo floema in ksilema, nastanek zelnate trajnice in na visokem steblu razvije luskolisti in ima mehko sredico blagega ang.: auxin okusa avksínski priprávek -ega -vka m sintetična ang.: cardoon snov v praškasti ali tekoči obliki, ki se večje socvetje, ki je obdano z mesnatimi plodov in razraščanje korenin ter na razvoj in rast asimína -e ž Asimina triloba (L.) Dunal sadna vrsta uporablja kot dodatek rastlinam, da se izzove iz družine anonovk, ki raste kot drevo in ima določen proces, za katerega je znano, da ga velike plodove, običajno zelene barve, ki se regulirajo avksini, npr. proces koreninjenja uporabljajo kot namizno sadje S: indijánska ang.: auxin compound banána ávtofertílna sórta -e -e ž ▶ sámooplódna sórta ang.: pawpaw astringénca avtogamíja -e ž -e ž ▶ ▶ sámooplodítev tŕpkost astronómska jesén avtohtóna domáča sórta -e -e -e ž -e -i ž domača obdobje med septembrskim jesenskim enakonočjem in sorta, ki nastane iz slovenske dednine ali se decembrskim zimskim Sončevim obratom na območju Republike Slovenije prideluje na severni polobli določeno število let ang.: ang.: astronomical autumnautochthonous cultivar astronómska pomlád -e -i ž avtohtóna tlà -ih tál obdobje med s mn. tla na matični marčevskim pomladanskim enakonočjem podlagi, iz katere so nastala severni polobli avtohtóno tálno gradívo -ega -ega -a s talno ang.: astronomical spring gradivo, ki se nahaja na mestu, na katerem in junijskim poletnim Sončevim obratom na ang.: autochthonous soil astronómska zíma -e -e ž obdobje med je nastalo, npr. rastlinski ostanki, preperina decembrskim zimskim Sončevim obratom in matične podlage marčevskim pomladanskim enakonočjem na ang.: autochthonous soil material severni polobli avtomátska meteorolóška postája -e -e -e ž astronómsko polétje -ega -a s obdobje med avtomátsko namákanje -ega -a s namakanje, junijskim poletnim Sončevim obratom in pri katerem proženje namakalnega sistema septembrskim jesenskim enakonočjem na ang.: astronomical winter ▶ samodêjna meteorolóška postája severni polobli tehničnih pripomočkov, npr. namakalne ure, ni ročno, ampak je izvedeno s pomočjo ang.: astronomical summer senzorjev za merjene količine vode v tleh atmosfêra -e ž ▶ ozráčje ang.: automatic irrigation 28 bátni motór avtomórfna tlà -ih tál s mn. 1. tla, ki nastanejo iz mureina ali celuloze, ter se razmnožuje B pod vplivom padavinske vode, ki prosto nespolno s cepitvijo ali endosporami, genski odteče skozi talni profil material pa si izmenjuje s konjugacijo in ang.: automorphic soil transdukcijo združuje nerazvita tla, humusnoakumula- baktêrijski ràk -ega ráka m rastlinska bolezen, ki tivna tla, rjava tla, eluvialno-iluvialna tla in jo povzroča okužba z bakterijo 2. enota slovenske klasifikacije tal, ki ang.: bacterium antropogena tla syringae Pseudomonas ang.: automorphic soil ali celih rastlin, zlasti pri koščičarjih in se kaže z odmiranjem poganjkov ávtosterílna sórta -e -e ž ▶ sámonèoplódna ang.: bacterial cancer sórta bakterióza -e ž bolezen rastlin, ki jo ávtovegetatívno razmnoževánje -ega -a s ▶ povzročajo bakterije in se zatira s fitofarma- nèposrédno vegetatívno razmnoževánje cevtskimi sredstvi, zlasti na osnovi bakra ázijska hrúška ang.: bacteriosis -e -e ž ▶ náši báldrijanov preparát -ega -a m biodinamični kompostni preparat, ki je izdelan iz soka, iztisnjenega iz cvetov baldrijana in nalitega v temne steklenice, v katerih v nekaj tednih zavre, in rastlinam olajša črpanje fosforja iz tal S: bíodinámični preparát 507 ang.: valerian preparation, biodynamic B preparation 507 balerína -e ž ▶ stebríčasta jáblana balírka -e ž kmetijski stroj za izdelavo običajno v obliko valja ali kvadra stisnjene mrve, bábje pšêno ang.: baler -ega -a s padavine v obliki balónski stádij slame ali krme za silažo neprosojnih okroglih ali stožčastih zrn s -ega -a m fenofaza sadnih premerom od 2 mm do 5 mm, ki se pri rastlin, v kateri so venčni listi popolnoma padcu na trdo podlago odbijejo in razletijo razviti, vendar še vedno prekrivajo prašnike bákrov hidroksíd ang.: balloon stage -ega -a m bakrova spojina, barjánski trávnik ang.: snow pellets in pestiče ki je bledo zelenkasto modra ali modrikasto -ega -a m kmetijsko zelena in se uporablja kot fungicid zemljišče na organskih ali mineralno- bákrov priprávek vegetacijo, predvsem travami, ostričevkami, -ega -vka m bakrova spojina, ločkovkami, in na katerem nivo talne vode ang.: copper hydroxide organskih tleh, ki je poraslo z vlagoljubno ki se uporablja kot fitofarmacevtsko sredstvo, med letom pogosto doseže površino tal pri čemer se najpogosteje uporabljajo bakrov ang.: marsh meadow sulfat, bakrov oksid, bakrov hidroksid in barográf bakrov klorid -a m meteorološki instrument z zapi-ang.: copper-based plant protection product sovalnikom časovnega poteka zračnega tlaka bákrov sulfát ang.: barograph -ega -a m bakrova spojina, ki se uporablja kot fungicid in kristalizira barométer -tra m meteorološki instrument za kot pentahidrat, zato pri segrevanju zaradi merjenje zračnega tlaka bledo zeleno ali sivobelo bárva tál -e -- ž vsota barv talnih sestavin, ang.: izgube vode spreminja barvo iz modre v ang.: barometer copper sulfate ki je odvisna od tlotvornih dejavnikov in baktericíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo tlotvornih procesov in je eden od diagno- za zatiranje povzročiteljev bakterijskih stičnih kriterijev pri določevanju horizontov rastlinskih bolezni ang.: soil colour ang.: bactericide bátni motór -ega -ja m pogonski stroj, ki pre- baktêrija -e ž enocelični avtotrofni ali hetero- tvarja tlačno energijo, dobljeno z zgorevanjem trofni prokariontski organizem, ki živi prosto goriva v valju, v mehansko energijo v tleh ali vodi in ima celično steno, zgrajeno ang.: piston engine, reciprocating engine 29 bavlíranje B bavlíranje -a s postopek odvajanja odvečne BDI -- [bǝdǝí] m ◀▶ brezdušíčni izvléček površinske vode s kmetijskih zemljišč, pri Beaufortova léstvica -e -e [bofórova] ž 13-katerem se njiva zorje v izbočeno obliko v stopenjska lestvica za ocenjevanje jakosti bazálni bŕst rahlem naklonu, ki omogoča, da voda hitreje vetra glede na vidne pojave v naravi odteka v pripadni hidromelioracijski jarek ang.: Beaufort scale ang.: land grading for drainage béka -e ž upogljiva šiba krhke vrbe, ki se pri -ega -a m stranski brst, ki je zimski rezi uporablja za vezanje šparonov in najbližje bazi poganjka kordonov na žico in debla h kolu S: vŕbovec ang.: bázična tlà poganjka, meritev njegovega premera pa iz družine čmerikovk z olistanimi, dolgimi in debelimi generativnimi poganjki in omogoča izračun primernega števila plodov belimi socvetji ter se razmnožuje s semeni na poganjek S: osnôva pogánjka ali z rizomi in je razširjena na globljih tleh ang.: base of shoot planinskih pašnikov in na vlažnih travnikih -ih tál s mn. tla, katerih pH je v ob robovih gozdov, zaradi vsebnosti številnih prevladujočem delu talnega profila večji alkaloidov pa ob zaužitju lahko povzroči od 7,2, pri čemer je merjen kot potencialna báza pogánjka -e -- ž del poganjka, ki je béla čmeríka -e -e ž Veratrum album L. strupena najbližje mestu izraščanja in katerega lega zel, ki sodi med večletne steblikaste rastline določa pokončno ali položno usmerjenost basal bud ang.: osier withy pogin travojedih živali kislost S: alkálna tlà ang.: false helleborine ang.: alkaline soil béla dételja -e -e ž Trifolium repens L. nizka bázično delujóči katión -- -ega -a m kation, samonikla vrsta metuljnic s plazečim ki zvišuje pH tal in se meri pri ugotavljanju steblom, ki je razširjena v pogosto paseni efektivne kationske izmenjalne kapacitete, ali košeni travni ruši, požlahtnjene sorte pa zlasti kalcijev, magnezijev, kalijev ali natrijev se uporabljajo za setev večletnega sejanega kation travinja S: plazéča dételja ang.: base cation ang.: white clover bazílika -e ž Ocimum basilicum L. zelišče iz béla gnilôba -e -e ž glivična bolezen, ki jo družine ustnatic, ki spada med toplotno povzročajo glive iz rodov Sclerotinia in zahtevne zelnate enoletnice srednje velikosti Sclerotium in za katero je značilno, da se in je vzgojeno iz semena ali preko sadik ter kaže najprej z venenjem zunanjih listov se goji zaradi aromatičnih listov in stebel, ki okuženih rastlin, kasneje pa uveni cela se v prehrani ljudi uporabljajo kot začimba rastlina, npr. bela gniloba čebulnic, bela ang.: basil gniloba solate bázni razmnoževálni materiál ang.: white mold -ega -ega -a m razmnoževalni material, za katerega je z béli ríbez -ega -a m Ribes rubrum L. sorta uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje rdečega ribeza z majhnimi okroglimi vse pogoje in zahteve za pridelavo certificira- sočnimi plodovi prosojno bele ali nega razmnoževalnega materiala rumenkaste barve, ki so združeni v bazofílna rastlína namizno sadje -e -e ž rastlina, ki uspeva na ang.: ang.: basic propagation material grozd in se običajno uporabljajo kot plitvih tleh s karbonatno podlago, predvsem white currant iz apnenca, katerih pH je praviloma večji od béli vôlčji bôb -ega -ega -a m Lupinus albus L. 7,2, npr. navadni ranjak, sinjezeleni šaš kmetijska rastlina iz družine metuljnic, ki se BBCH léstvica prideluje z namenom izboljšanja rodovit- -- -e [bǝbǝcǝhǝ̀] ž (nem. nosti tal, požlahtnjene sorte pa se gojijo za ang.: basiphilous plant zaradi sposobnosti simbiotske vezave dušika kacijo fenofaz rastline, ki temelji na sistemu ang.: white lupin ž und Chemische Industrie Biologische Bundesanstalt, Bundessortenamt prehrano ljudi in krmo rejnih živali ) lestvica za identifi- dvomestnih kod, v katerih prvi znak, ki je belúšna zêlena -e -e Apium graveolens skupina ena od številk med 0 in 9, opisuje razvoj Dulce vrtnina iz družine kobulnic, ki je določenega dela rastline, npr. razvoj listov, vzgojena iz semena preko sadik in se goji drugi znak, ki je ena od številk med 1 in 9, zaradi dolgih, obeljenih in sočnih stebel pa stopnjo razvoja tega dela rastline, npr. svetlozelene barve ter listov, ki se uporabljajo število listov na glavnem poganjku v prehrani ljudi S: stêbelna zêlena ang.: BBCH-scale ang.: celery 30 biogéni odpádek bencínski motór -ega -ja m motor z notranjim škodljivih organizmov v bivalnih in javnih B zgorevanjem, ki za delovanje uporablja prostorih S: biocíd taktu vžge z električno iskro bíodinámična prideláva -e -e ž pridelava ang.: petrol engine hrane rastlinskega izvora, ki poleg metod tekoče gorivo ali plin in se v delovnem ang.: biocide Bfe horizónt -- -a [bǝfǝ̀] m iluvialni mineralni ekološke pridelave upošteva tudi postavitev horizont, v katerem se kopičijo železovi in in ritem nebesnih teles, uporablja bio- aluminijevi oksidi, izprani iz A horizonta ali dinamične preparate ter upošteva E horizonta, tipičen za podzole S: ferispó- celostno povezanost tal, rastlin, dični horizónt, spódični horizónt živali in človeka ang.: spodic horizon ang.: biodynamic plant production Bg horizónt -- -a bíodinámični preparát -ega -a [bǝgǝ̀] m mineralni horizont m preparat, psevdogleja z značilno sivo in rjavo marmora- izdelan iz zdravilnih zelišč, živalskih delov in cijo, ki nastane zaradi zastajanja padavinske mineralov, ki se uporablja za škropljenje ali vode v teksturno težjih slojih tal ali zbitih izdelovanje komposta ter rastline krepi tako, slojih tal da v večji meri črpajo potrebna mikrohranila Bh horizónt bolezni -- -a [bǝhǝ̀] m iluvialni mineralni ang.: ang.: Bg horizon, stagnic horizon iz tal in se bolje varujejo pred povzročitelji horizont, v katerem se kopiči koloidna biodynamic preparation bíodinámični preparát 500 -ega -a --organska snov, izprana iz A horizonta ali E [pétsto] m ▶ gnój iz róga horizonta, tipičen za podzole S: humospó-dični horizónt bíodinámični preparát 501 -ega -a -- [pétsto ang.: Bh horizon, humospodic horizon êna] m ▶ krêmen iz róga B horizónt -- -a [bǝ̀] m mineralni horizont, bíodinámični preparát 502 -ega -a -- [pétsto podlage in s tvorbo sekundarnih mineralov bíodinámični preparát 503 -ega -a -- [pétsto na mestu samem, pri katerem je struktura nastal s preperevanjem mineralov matične dvé] m ▶ rmánov preparát matične podlage v večjem delu že zabri- trí] m ▶ kamílični preparát sana ter običajno leži pod O horizonti bíodinámični preparát 504 -ega -a -- [pétsto in je različno obarvan, npr. rjavo, bíodinámični preparát 505 -ega -a -- [pétsto rumenorjavo ali rdečerjavo in A horizonti nad matično podlago štíri] m ▶ koprívov preparát bílčenje ang.: -ega -a -- [pétsto B horizon, cambic horizon šést] m ▶ régratov preparát -a s faza generativnega razvoja trav, bíodinámični preparát 507 S: pét] m ▶ preparát iz hrástovega lúbja kámbični horizónt bíodinámični preparát 506 ki nastopi spomladi in pri kateri se po- -ega -a -- [pétsto sédem] m ▶ báldrijanov preparát daljšujejo zadnji internodiji posameznih poganjkov S: disténzija stêbla tráv bíodinámični preparát 508 -ega -a -- [pétsto ang.: stem elongation ósem] m ▶ préslični preparát bíoavgmentácija ki so večje od koncentracij teh snovi hranil, onesnažil in vode, ki je rastlinam dosegljiv in takoj na razpolago v okolju ang.: bioavailability ang.: bioaccumulation bíofumigácija -e ž zatiranje škodljivih bíoakumulácija -e ž pojav, da se določene bíodiverzitéta -e ž ▶ biótska raznovŕstnost snovi, npr. težke kovine, pesticidi, v bíodostôpnost -i ž delež snovi v tleh, zlasti rastlinah pojavljajo v koncentracijah, biocíd mikro organizmov v medij, npr. tla, blato -e ž ciljno dodajanje talnih organizmov s hlapljivimi kemičnimi snovmi, ki se izločajo pri razgradnji komunalnih čistilnih naprav, za pospešitev predhodno sejanih, zmulčenih in ali ciljno preusmeritev procesov, pogosto zaoranih rastlin, zlasti križnic, ki za razgradnjo organskih onesnažil v tleh v vsebujejo glukozinolate procesu čiščenja tal ang.: biofumigation ang.: bioaugmentation biogéni odpádek -ega -dka m odpadek, ki -a m ▶ biocídni proizvòd nastane iz organizmov in ga je pred ponovno biocídni proizvòd -ega -óda m pripravek, uporabo treba predelati tako, da mu preneha ki se uporablja za zatiranje ali odvračanje status odpadka, npr. odpadek iz kmetijske 31 bíoklimatologíja B industrije, živilskopredelovalne industrije, rasti in povečanje količine in kakovosti komunalnih čistilnih naprav pridelka kmetijskih rastlin, saj spodbuja bíoklimatologíja odpornost proti patogenom in abiotskemu -e ž klimatologija, ki stresu ter izboljšuje sprejem in izkoristek ang.: biogenic waste fiziološke procese v rastlini, krepi njihovo biolóško razgradljívi odpádek proučuje vpliv podnebja na organizme in hranil njihov razvoj ang.: biostimulant ang.: bioclimatology biótični ágens -ega -a m ▶ korístni organízem -- -ega -dka m odpadek, ki ga organizmi uporabijo v biótični priprávek -ega -vka m pripravek iz svoji prehrani in ga predelajo v humus živih organizmov, npr. žuželk, gliv, bakterij, ter v osnovne spojine in hranila ali se v virusov, ki se uporablja za varstvo rastlin v tehnoloških postopkih predela v ferment, kmetijstvu in gozdarstvu bíometeorologíja ang.: biodegradable waste biótično várstvo rastlín -ega -a -- s zatiranje kompost ali digestat ang.: biotic preparation -e ž meteorologija, ki škodljivih organizmov, pri katerem se proučuje odvisnost živih organizmov od njihova številčnost v kmetijstvu in gozdar- fizikalnih in kemijskih procesov v ozračju stvu zmanjšuje z uporabo koristnih ang.: biometeorology organizmov S: biótično zatíranje bíoóglje -a s ang.: biological control oglje, ki se pridobiva v procesu pirolize pri višji temperaturi, ima stabilno biótično zatíranje -ega -a s ▶ biótično várstvo izboljševanje tal in gnojilo biótska lastnóst tál -e -i -- ž lastnost tal, ang.: obliko ogljika ter se uporablja kot sredstvo za rastlín bíorazgrádnja elektronov, npr. kisika, sulfata, nitrata, železa biótska raznovŕstnost -e -i ž genska pestrost organizmov v izbranem okolju na ang.: oxidative biodegradation vrstnem, funkcionalnem in ekosistemskem -e ž skup biokemičnih procesov nivoju S: bíodiverzitéta zaradi aktivnosti organizmov, pri katerih iz ang.: biodiversity kompleksnih organskih spojin nastajajo pre-bírni plód -ega -a m plod, ki je sestavljen iz prostejše organske in anorganske molekule, dveh ali več manjših plodov, od katerih se npr. organske kisline, alkoholi, amonijevi vsak razvije iz pestiča istega cveta in drugih bíooksidatívna razgrádnja ki opredeljuje prisotnost, številčnost in -e -e biochar gradnja, ki poteka v tleh ali kompostnem ž bioraz- delovanje organizmov v njih ang.: biological soil property kupu ob prisotnosti končnega sprejemnika ioni, voda, ogljikov dioksid bíoremediácija ang.: aggregate fruit -e ž postopek obdelave ali bíser víno ang.: cvetnih delov, npr. malina biodegradation čiščenja kontaminiranih medijev, npr. -- -a s vino, pridelano s primarno in tal ali vode, z organizmi, zlasti glivami in sekundarno alkoholno fermentacijo, ki ima bakterijami, ki so sposobni razgrajevanja zaradi ogljikovega dioksida v visokotlačni onesnažil posodi, v kateri poteka sekundarna fermen- biosfêra ang.: semi-sparkling wine -e ž spodnji sloj ozračja in površinski bívoltílni življênjski króg ang.: bioremediation tacija, tlak od 1 bara do 2,5 bara sloj Zemljine skorje z oceani, morji, jezeri in -ega -ega -a m rekami, kjer živijo organizmi pojav, da ima organizem v rastni dobi ali bíostimulácija ang.: bivoltine life cycle -e ž ciljno spreminjanje blagôvna zádruga ang.: biosphere koledarskem letu dva rodova okoljskih razmer, npr. dodajanje hranil, -e -e ž zadruga, katere kisika, spreminjanje vlage, temperature, za osnovni namen je nakup reprodukcijskega in povečevanje aktivnosti naravno prisotnih investicijskega blaga za proizvodnjo, nakup mikrobnih združb, pogosto zaradi potrošnega blaga za svoje člane in skupna razgradnje organskih onesnažil v tleh prodaja pridelkov S: nabávno-prodájna med procesom čiščenja tal zádruga ang.: biostimulation ang.: commodity cooperative bíostimulánt -a m kemijska snov ali mikro- blazínasta razrást -e -í ž gost sestoj poganjkov organizem, ki se uporablja za pospeševanje ene vrste, predvsem iz družine trav, ki 32 Bráunova metóda nastane pri razraščanju rastline s pritlikami, določi glede na njegove naravne razmere, B npr. pri plazeči šopulji npr. lastnosti tal in podnebja, relief, blísk gozdarsko pridelavo -a m vidni pojav močne svetlobe, navadno ang.: ang.: mat-forming growth skalovitost, vetrovnost, za kmetijsko ali povzročen z nevihto, ki nastane zaradi strele land rating blítva rastlinski proizvodni sposobnosti tal za -e ž Beta vulgaris subsp. vulgaris skupina zemljišče, ki je namenjeno kmetijski ali ang.: thunderbolt bonitétna tóčka -e -e ž številčni podatek o Cicla vrtnina iz skupine špinačnic, ki spada gozdni rabi med zelnate dvoletnice iz družine metlikovk ang.: rating point in je vzgojena iz semena ter se goji zaradi bordójska brózga listov s peclji, ki so lahko zelene, rumene -e -e ž fungicid, ki ali rdeče barve in se uporabljajo v prehrani vsebuje bakrov sulfat in gašeno apno ter ljudi S: mángold se po cvetenju uporablja v vinogradih, bôb za zatiranje gliv, npr. peronospore, škrlupa, -a m Vicia faba L. vrtnina iz skupine krompirjeve plesni, paradižnikove plesni ang.: swiss chard, chard sadovnjakih, na poljščinah in zelenjadnicah stročnic, ki spada med zelnate enoletnice iz ang.: Bordeaux mixture družine metuljnic in je vzgojena iz semena boreálno podnébje -ega -a z neposredno setvijo na njivo ter se goji s podnebje visokih zaradi strokov, v katerih se razvijejo lahko zemljepisnih širin z dolgimi ostrimi zimami prebavljiva zrna, ki se uporabljajo v prehrani in kratkimi hladnimi ali milimi poletji ljudi ang.: boreal climate ang.: bell bean, broad bean botánična sestáva -e -e ž zastopanost bóbnasta kosílnica -e -e ž rastlinskih vrst, ki sestavljajo vegetacijo rotacijska kosilnica, pri kateri so strižni noži brez protirezil določenega območja, npr. polnarav- nameščeni na strojnem elementu valjaste ali nega travnika, in je običajno izražena v stožčaste oblike odstotkih S: vŕstna sestáva bóbnasti namakálnik composition -ega -a m mobilni botánična zrélost ang.: ang.: botanical composition, species drum mower namakalnik z enim ali več razpršilci, ki ima -e -i ž ▶ fiziolóška zrélost široko delovno površino in potrebuje velik Bowenovo razmérje -ega -a [bôvnovo] s tlak za delovanje razmerje med tokom zaznavne toplote in ang.: hose-reel irrigation machine tokom latentne toplote pri tleh, ki se oceni iz bohotívka -e ž meritev temperature in zračne vlage na dveh vegetativni poganjek pokončne in bujne rasti, ki običajno izrašča iz hrbtne nivojih ter pomaga določiti sevalno bilanco ang.: strani veje, najpogosteje v zgornji polovici Bowen ratio krošnje S: hŕbtni pogánjek, vôdni pogánjek brájda -e ž konstrukcija, ki je samostoječa bombáževec patogeni ali okrasnih rastlin ang.: --ang.: symptom of plant disease brána -e ž -vca m Gossypium sp. L. kmetijski stroj za dopolnilno predivnica obdelavo tal, ki s klini, žico ali nogačami tla in oljnica iz družine slezenovk, ki uspeva v površinsko rahlja in ravna, lahko pa tudi subtropskih in tropskih območjih in raste kot drobi talne grude ali razbija zaskorjena tla bolézensko známenje -ega -a s iz poševnih ali navpičnih lesenih letev, na vidni znak, katere se razporedi les vinske trte in sadnih ki nastane kot reakcija rastline na okužbo s ang.: watersprout ali postavljena ob objektu in sestavljena bonitéta zemljíšča grm do 1 m visoko ter ima dolgo pecljate liste ang.: harrow in cvetove z rumenimi in belimi venčnimi listi, iz katerih se po cvetenju razvijejo plo- bránanje -a s dopolnilna obdelava tal, pri dovi, v katerih so vlakna, ki ob dozorelosti kateri se ta površinsko rahljajo in ravnajo povzročijo, da plodovi počijo, vlakna pa se ter se drobijo večje talne grude usujejo iz njih v obliki kosmov vate, ki se po ang.: harrowing obiranju in odzrnjevanju stisnejo v bale, ki so Bráunova metóda -e -e ž metoda določanja surovina za tekstilno industrijo verjetnosti slane, ki je odvisna od tempe- ang.: cotton rature zraka ob 21. uri in tempera turne -e -- ž ocena rastlinske razlike med 13. in 21. uro proizvodne sposobnosti zemljišča, ki se ang.: Braun method 33 brázda B brázda -e ž pravokotno in horizontalno brežína -e ž strmi del terase med dvema odrezan volumen tal, ki jih plužno telo terasnima ploskvama, ki je običajno trajno odreže in obrne za zasučni kot 135° ter ozelenjen ali ga poseljujejo samonikle odloži na desno stran glede na smer vožnje rastline traktorja ang.: scarp ang.: furrow brókoli -ja m Brassica oleacea L. skupina Italica brázda pestíča -e -- ž razširjeni zgornji vrtnina iz skupine kapusnic, ki spada med del pestiča, na katerem potekata sprejem zelnate enoletnice iz družine križnic in je pelodnih zrn in njihova kalitev vzgojena preko sadik iz semena ter se goji bréskev zaprtih, skupaj zbitih cvetnih popkov, ki se -kve ž Prunus persica (L.) Batsch sadna uporablja v prehrani ljudi ang.: stigma zaradi rože temnozelene barve, sestavljene iz vrsta iz skupine koščičarjev, ki sodi v dru- ang.: broccoli žino rožnic in raste kot drevo ter ima velike sočne in z dlačicami poraščene plodove s bŕst -a m meristem, ki je nastavek listov, koščico, ki se uporabljajo kot namizno sadje poganjkov ali cvetov, pri vinski trti tudi vitic, ali se predelajo, npr. v kompot in je pri lesnatih rastlinah prekrit z luskolisti ang.: peach ang.: bud bréskova kódravost -e -i ž glivična bolezen brstênje -a s fenofaza, pri kateri se luskolisti breskev in nektarin, ki jo povzroča vrsta brsta nekoliko razprejo, zaradi česar Taphrina deformans in za katero sta značilna postanejo vidni zeleni deli brsta in odpadejo brstìč -íča m enoletni poganjek, značilen za ang.: zvijanje in namehurjanje listov, ki se posušijo ang.: budbreak peach leaf curl pečkarje, ki je dolg do 2 cm in ima na vrhu brezdušíčni izvléček -ega -čka m organska rodni brst, ob straneh pa nerodne brste brezpŕstna strížna kosílnica izražena pa je v gramih na kilogram K: BDI peclji in oblikujejo majhne glavice, ki se ang.: nitrogen-free extract uporabljajo v prehrani ljudi -e -e -e ž strižna ang.: brussels sprout kosilnica, pri kateri protirezilo predstavlja brstíka -e ž enoletni poganjek dolžine od 2 cm dodatna, zgornja vrsta strižnih nožev, ki se do 15 cm, ki ima pri pečkarjih rodni brst gibljejo v nasprotni smeri kot spodnja vrsta na vrhu, nerodne brste pa ob straneh, pri strižnih nožev S: dvójna kôsa koščičarjih pa ima nerodni brst na vrhu, ang.: double-knife mower ob straneh pa za sadno vrsto značilno brezstôpenjski menjálnik -ega -a m razporejene rodne in nerodne brste menjalnik, ki prestavno razmerje med ang.: bourse shoot motorjem in pogonskimi kolesi spreminja Bruntova metóda -e -e [brántova] ž metoda brez prekinitve prenosa moči določanja verjetnosti slane, ki temelji na ang.: beljakovin, surovih maščob, surove vlaknine L. skupina Gemmifera vrtnina iz skupine kapusnic, ki spada med zelnate dvoletnice in surovega pepela, in ki jo v vzorcu krme iz družine križnic in je vzgojena preko sadik sestavljajo številne lahkotopne spojine, npr. iz semena ter se goji zaradi stranskih brstov, monosaharidi, škrob, fruktani, pektini, ki se pozno jeseni razvijejo nad listnimi analize računsko določi tako, da se od števila brstíčni óhrovt -ega -a m Brassica oleracea 1000 odštejejo vsebnosti vode, surovih snov, katere vsebnost se z metodo weendske ang.: spur continuously variable transmission energijski bilanci tal, pri čemer je hlajenje tal breztálno gojênje -ega -a s ▶ hidropónsko v odvisnosti od časa določeno kot razmerje gojênje med neto sevanjem in lastnostmi tal brezviroídna rastlína ang.: Brunt's formula -e -e ž rastlina, v kateri niso prisotni do zdaj znani viroidi in je obi- brúsnica -e ž Vaccinium vitis-idaea L. sadna vrsta čajno pridobljena z mikrorazmnoževanjem iz družine vresovk, ki raste kot nizek grm brezvírusna rastlína in kislega okusa, ki se običajno uporabljajo -e -e ž rastlina, v predelani, npr. v džem ang.: viroid-free plant in ima majhne sočne plodove rdeče barve kateri niso prisotni do zdaj znani virusi in S: evrópska brúsnica ang.: cranberry je običajno pridobljena z mikrorazmno- ževanjem brúto délovni hídromódul namákanja ang.: virus-free plant -- -ega -a -- m količina vode, ki jo je treba 34 cappuccina dovesti na hektar površine, upoštevaje bújna podlága -e -e ž podlaga, ki razvije trajanje delovanja namakalnega sistema, globok in širok koreninski splet, kar vpliva ki je krajše od 24 ur, vključno z izgubami, na hitro in veliko rast nadzemnih delov C ki nastanejo v namakalnem sistemu, da se rastline, ki je na to podlago cepljena brúto obròk namákanja rastni sezoni glede na lastnosti tal in mikro- -a m priobalni nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno klimatske razmere ter z upoštevanjem izgub po zahodu sonca hitreje ohlaja kot morje vode v namakalnem sistemu ang.: burin ang.: gross irrigation norm búrja -e ž pretežno hladen in suh veter vzhodne -- -óka -- m obrok do severne smeri, ki se po prodoru hladnega namakanja, pri katerem se poleg porabljene zraka v sunkih in slapovito spušča s kopnega vode upoštevajo tudi vodne izgube, ki zaledja proti Jadranskemu morju in lahko nastanejo pri dovajanju vode od mesta dosega velike hitrosti odvzema do zemljišča z rastlinami brúto nórma namákanja gross working irrigation hydromodule da je rast rastline hitra in obilna -- -e -- ž količina ang.: vigorous cultivar vode, ki jo je treba dodati rastlinam v eni burín izražena v litrih na sekundo na hektar bújna sórta -e -e ž sorta, za katero je značilno, ang.: zadosti potrebam rastlin po vodi, običajno ang.: vigorous rootstock brúto povpréčni hídromódul namákanja ang.: ang.: bora gross irrigation requirement Bv horizónt -- -a [bǝvǝ̀] m mineralni horizont, ki nastane s fizikalnim in kemičnim prepere--- -ega -a -- m količina vode, ki jo je treba vanjem matičnih podlag, ki niso apnenec ali dovesti na hektar površine v 24 urah, vključno dolomit z izgubami, ki nastanejo v namakalnem ang.: Bw horizon sistemu, da se zadosti potrebam rastlin po vodi, izražena v litrih na sekundo na hektar ang.: gross average irrigation hydromodule Brz horizónt -- -a [bǝrǝzǝ̀] m mineralni horizont, ki nastane na apnenčasti ali dolomitni matični podlagi zaradi kopičenja netopnega ostanka pri kemičnem prepere- vanju z možnim dodatkom alohtonega C talnega gradiva ang.: -- Bt horizónt -- -a [bǝtǝ̀] m iluvialni mineralni horizont, v katerem se kopiči glina, izprana več gline kot horizont nad njim ter ima CÁC materiál -- -a m (lat. Conformitas Agraria glinene prevleke na površini strukturnih iz A horizonta ali E horizonta, zato vsebuje búba horizónt, argilúvični horizónt zunanje kakovosti, ki se nanašajo na ang.: argic horizon videz, na katerega vplivajo npr. poškodbe, agregatov in na stenah talnih por S: árgični minimalnim predpisanim standardom Communitatis) sadilni material, ki ustreza -e ž razvojni stadij pri holometabolnih brazgotine, izsušitev, in standardom notranje žuželkah, v katerem izginejo organi ličinke kakovosti, ki se nanašajo na sortno čistost in in nastanejo organi odraslega osebka pristnost ter odsotnost patogenov ang.: pupa ang.: CAC material búča -e ž Cucurbita pepo L. CAL metóda kmetijska rastlina iz -- -e [cǝalǝ̀] ž metoda za družine bučevk, ki se prideluje na vrtu ali določevanje rastlinam dostopnega fosforja in njivi zaradi plodov, sestavljenih iz užitnega kalija v tleh, ki temelji na ekstrakciji vzorca mesa za prehrano ljudi in krmo rejnih živali, tal z raztopino kalcijevega acetat laktata ter semen, ki vsebujejo veliko maščob ang.: CAL method ang.: pumpkin cappuccina -e [kapučína] ž nizka šparonska búdno okó -ega očésa s vegetativni brst gojitvena oblika, pri kateri se pri zimski rezi na cepiču sadne rastline, ki se odreže z pustita dva šparona, ki se posamično v loku enoletnega poganjka in odžene kmalu po prek zgornje žice vežeta na osnovno žico na cepljenju v isti rastni dobi obe strani vinske trte ang.: non-dormant bud ang.: Cappuccina 35 casarsa casarsa -e [kazársa] ž visoka kordonska cénter za certificíranje -tra -- -- m ▶ slúžba za C žíla rastejo prosto S: ênoetážna gojítvena oblíka, centrálna ós -e -í ž ▶ provódnik prostoviséča gojítvena oblíka ang.: rezi na kordonu običajno pusti od tri do centrálna lístna žíla -e -e -e ž ▶ glávna lístna pet šparonov, ki se ne vežejo na oporo, zato gojitvena oblika, pri kateri se pri zimski urádno potrjevánje celínska polárna zráčna mása na ekstrakciji tal z raztopino kalcijevega mineralno gnojilo na površino zemljišča ang.: disc spreader, centrifugal spreader klorida in za določene elemente dodatno z vodno raztopino pentetične kisline cepìč -íča m 1. toletni ali enoletni del lesnate ang.: CAT method rastline, običajno zelo kratek del poganjka z enim brstom ali od 4 cm do 5 cm dolg del -e -e -e -e ž poganjka z več brsti, ki se združi s podlago CAT metóda -- -e nik z eno ali dvema metalnima ploščama, [cǝatǝ̀] ž metoda za določanje ki se hitro vrtita in pri tem odmetavata rastlinam dostopnih hranil v tleh, ki temelji Casarsa centrifugálni trosílnik -ega -a m metalni trosil- celínska zráčna mása-e -e -e -e vinska trta v vinogradu ne propade ž tropska zračna masa, ki nastane nad ang.: scionwood tropskimi ali subtropskimi območji kopnega 3. rastni vršiček pri zelenjadnicah, ki se in je suha, pozimi stabilna in topla, poleti združi s podlago, odporno na talne bolezni, vroča S: kontinentálna trópska zráčna mása škodljivce ali stresne razmere, npr. sušo, ang.: continental tropical air mass nizke temperature -e -e -e ž ang.: scionwood zračna masa z razmeroma izenačenim temperaturnim cepílna smôla -e -e ž mazivo, ki se uporablja in običajno suhim vlažnostnim profilom, ki celínska trópska zráčna mása S: 2. enoletni del vinske trte, običajno od 4 cm kontinentálna polárna zráčna mása do 5 cm dolg del rozge z očesom, ki se združi ang.: continental polar air mass s podlago, odporno na trtno uš, zaradi česar obsežnim kopnim ter je suha in hladna ang.: scionwood polarna zračna masa, ki nastane nad za premazovanje odrezanih ali ranjenih mest nastane nad kopnim in izraža temperaturne na rastlini z namenom preprečevanja vstopa lastnosti tistega območja S: kontinentálna patogenov in iztekanja rastlinskih sokov celínsko podnébje ang.: continental air mass cepílne škárje -ih -rij ž mn. ročno orodje, na zráčna mása ang.: grafting wax -ega -a s podnebje katerem je cepilni nož, običajno z omega nad osrednjimi deli kopnega v zmernih rezilom, ki se uporablja za oblikovanje geografskih širinah z velikimi letnimi tempe- cepilnega mesta in združitev cepiča s raturnimi nihanji, nizko vlažnostjo zraka in podlago celôtna vsébnost ang.: odreže cepič, pripravi podlaga, cepič priveže continental climate na podlago in zamažejo rane, npr. cepilni -e -i ž ▶ skúpna vsébnost nož, gumica za prevezovanje, cepilna smola ang.: celôtni ogljík -ega -a m grafting material skupna vsebnost organskih in anorganskih oblik ogljika v tleh dosežejo višek v toplejših mesecih S: konti- cepílni materiál -ega -a m pribor, s katerim se nentálno podnébje razmeroma nizko količino letnih padavin, ki ang.: grafting shears cepílni nòž -ega nôža m ročno orodje, s katerim ang.: total carbon se naredijo vsi potrebni posegi na podlagi Célzijeva temperatúrna léstvica in cepiču, npr. izrezi, zareze, ki omogočijo -e -e -e ž temperaturna lestvica, ki ima ledišče vode cepljenje ang.: pri 0 °C in vrelišče pri 100 °C budding knife, grafting knife cenôvna podpóra z združitvijo cepiča in podlage, ki tvori njene -e -e ž spodbujanje korenine ang.: Celsius temperature scale cépljena sadíka -e -e ž sadika, ki je pridobljena proizvodnje, npr. kmetijske pridelave s plačili ang.: grafted nursery plant na glavo živine ali na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, kar pridelovalcem cépljenje -a s 1. posredno vegetativno raz-omogoča pokrivanje stroškov proizvodnje, množevanje, pri katerem se cepič spoji s ki jih zgolj s prodajno ceno proizvodov ne podlago ali se spoji z drevesom neposredno bi mogli v sadovnjaku ang.: price support ang.: grafting, budding 36 ciprésasti mléček 2. posredno vegetativno razmnoževanje, pri cévasti líst -ega -a m votel list valjaste oblike, katerem se cepič spoji s ključem podlage ali npr. pri čebuli, šalotki, drobnjaku, ki je se cepič ali oko spoji z že rastočo vinsko trto okroglega prereza C neposredno v vinogradu ang.: fistular leaf ang.: grafting, budding cévni drenážni sistém -ega -ega -a m cépljenje na búdno okó -a -- -- -- s cepljenje, osuševalni sistem, ki ga sestavlja podzemno ki se izvede spomladi in pri katerem se v nameščena mreža perforiranih cevi, iz podlago vstavi cepič z več spečimi brsti, ki katerih se voda prek zbiralnih jarkov in odženejo še v istem letu odvodnih jarkov odvaja v naravni vodotok cépljenje na spéče okó drainage system -a -- -- -- s cepljenje, m ang.: grafting ang.: subsurface drainage, subsurface ki se izvede avgusta in pri katerem se v C horizónt -- -a [cǝ̀] mineralni horizont podlago vstavi cepič z enim brstom, ki nesprijetega gradiva ali zdrobljene matične odžene naslednje leto podlage, iz katere so tla nastala, ki ne kaže cépljenje v razkòl tal, in leži pod A horizontom, E horizontom -a -- -- s cepljenje na budno ali B horizontom ang.: budding, bud grafting znakov tlotvornih sprememb, npr. strukture oko, pri katerem se na sredini vodoravno ang.: C horizon odrezane podlage naredi navpična zareza, v ciklofíza -e katero se vstavi v obliki klina odrezan cepič z ž pojav, da so določene morfološke več spečimi brsti, nato se staknjena dela tesno in fiziološke lastnosti vezane na življenjsko povežeta, rane pa zamažejo s cepilno smolo obdobje rastline, npr. pojav trnov v mladost- cépljeno mésto starostnem obdobju -ega -a s zaraščeni stik med ang.: ang.: cleft grafting, split grafting nem obdobju, simpodijska razrast v cepičem in podlago, ki ohranja nemoten cyclophysis ciklón -a m pretok hranil in vode med njima ter se lahko zaključeno obsežno območje z leti odebeli nižjega zračnega tlaka in kroženja zraka, pri ang.: certificírana mátična rastlína ang.: cyclone -e -e -e ž cikórija graft union čemer se zrak v sredini območja dviguje matična rastlina, za katero je uradno potrjeno, -e ž ▶ katalónski radìč da izkazuje zdravstveno kakovost in sortno cíljna vrédnost -e -i ž želeno stanje neke pristnost S: potŕjena mátična rastlína lastnosti tal z vidika določene rabe, npr. pH ang.: certified mother plant tal za pridelavo določenih kmetijskih rastlin certificírani razmnoževálni materiál ang.: target value -ega -ega -a m razmnoževalni material, za cíljna vsébnost -e -i ž želena koncentracija katerega je uradno potrjeno, da je izključno neke snovi v tleh z vidika določene rabe, npr. iz baznega razmnoževalnega materiala vsebnost rastlinskih hranil certificíranje ang.: proti kateremu se uporablja izbrani certified propagation material način zatiranja, npr. s fitofarmacevt- -a s ▶ urádno potrjevánje skim sredstvom ali z naselitvijo koristnih organizmov certificírano séme -ega -éna s S: tárčni organízem seme, ki je ang.: target organism predpisane kakovosti S: potŕjeni razmnože- cíljni organízem -ega -zma m organizem, válni materiál in izpolnjuje vse pogoje in zahteve glede ang.: target content pridelano neposredno iz osnovnega semena in ustreza predpisanim zahtevam glede cíljni pridélek -ega -lka m količina pridelka, kakovosti, npr. glede sortne pristnosti in načrtovana glede na dejavnike, ki na to čistosti, kalivosti, ter je namenjeno pridelavi količino lahko vplivajo, npr. kakovost kmetijskih rastlin S: urádno potŕjeno séme tal, gnojenje, varstvo rastlin, dostopnost ang.: certified seed vode certifikát ang.: target yield -a m uradni dokument, s katerim se označi npr. razmnoževalni material ciprésasti mléček -ega -čka m Euphorbia ali določena vrsta pridelka in potrošniku cyparissias L. strupena zel, ki sodi med zagotavlja, da je pridelava potekala v skladu večletnice iz družine mlečkovk s pritličnimi z določili in predpisi ter da je rastlinski olistanimi generativnimi poganjki in je material deklarirane kakovosti razširjena na prepustnih karbonatnih tleh ang.: certificate eno- in dvokosnih travnikov in ekstenzivnih 37 cirokúmulus pašnikov ter vsebuje bel sok, ki vsebuje cvetíšče -a s vrhnji del kratkega poganjka, alkaloide in glikozide, zato je travojede ki je pogosto razširjen in na katerem so C živali praviloma ne zaužijejo nameščeni vsi drugi deli cveta S: cvétna ós ang.: cypress spurge ang.: receptacle, flower axis, floral axis cirokúmulus -a m tanek bel visok oblak iz cvetlíčni résar -ega -ja m Frankliniella occidentalis majhnih ledenih kristalov v obliki kosmov, Pergande polifagni škodljivec, ki povzroča ki se običajno pojavlja v sloju na višini več pojav belih ali srebrnih peg na nadzemnih kot 5 km delih rastlin v zavarovanih prostorih, zlasti círus Monilinia laxa ter okužuje cvetove -a m visok oblak iz ledenih kristalov, ki je in enoletne poganjke, ki zaradi okužbe videti vlaknast in sijoče svilnat, na višini od propadejo 5 km do 15 km ang.: European brown rot ang.: cirrus cvétna kápica -e -e ž del cveta vinske trte, citokinín -a m rastlinski hormon, ki se tvori sestavljen iz petih venčnih listov, ki se pri v koreninah, od koder se prenaša v liste cvetenju odprejo od spodaj navzgor in po in semena, ter pospešuje delitev celic, oploditvi združeni odpadejo s cveta vinske spodbuja razvoj stranskih brstov in korenin, trte preprečuje staranje in odpadanje listov ter ang.: calyptra, flower cap regulira prenos hranil cvétna ós -e -í ž ▶ cvetíšče ang.: cytokinin cvétni bŕst cirostrátus pa povzroča tudi na jablanah, jagodičju in -a m visok oblak iz ledenih koščičarjih na toplejših območjih ang.: cirrocumulus okrasnih rastlin in nekaterih vrtnin, škodo kristalov, ki tvori prozorno belkasto oblačno ang.: western flower thrips vlaknasto ali gladko kopreno na višini od cvétna gnilôba -e -e 5 km do 7 km ž glivična bolezen ang.: cirrostratus koščičastih sadnih vrst, ki jo povzroča vrsta cóna grózdja -ega -a m ▶ -e -- žródni bŕst območje na listni steni ali v listnem košu, na katerem se razvijejo cvétni líst -ega -a m preobraženi list, ki tvori grozdi cvetno odevalo ang.: cluster zone ang.: flower leaf cvét -a m 1. generativni organ sadnih rastlin, cvétni nastávek -ega -vka m ocena števila običajno sestavljen iz cvetišča, cvetnega zasnov cvetov na rastlini, ki se izrazi odevala, pestiča in prašnikov, ki je enospolen s številom od 1 do 9, pri čemer ocena ali dvospolen in iz katerega se razvije plod 1 pomeni, da ni cvetov, ocena 9 pa pomeni ang.: flower največ možnih cvetov nim, prijetnim vonjem, ki ima običajno pet cvétni práh -ega -ú m ▶ pêlod prašnikov in pestič ter iz katerega se razvije 2. generativni organ vinske trte z značil- ang.: flowering intensity estimation grozdna jagoda cvétno odeválo -ega -a s cvetni listi, ki cvetáča lahko samo čašni listi, samo venčni listi ali -e ž Brassica oleracea L. skupina Botrytis pa čašni in venčni listi ang.: obdajajo pestič in prašnike v cvetu ter so flower vrtnina iz skupine kapusnic, ki spada med ang.: perianth zelnate enoletnice iz družine križnic in je cvétno stêblo -ega -a s pokončno steblo, ki je vzgojena preko sadik iz semena ter se goji brez listov in na katerem se razvijejo cvetovi, zaradi rože, ki je sestavljena iz zaprtih, npr. pri orhideji skupaj zbitih cvetnih popkov in je najpogo-ang.: steje bele barve, lahko tudi vijolične, ter se flower stem uporablja v prehrani ljudi ang.: cauliflower cvetênje -a s fenofaza sadnih rastlin, v kateri se v cvetu razprejo venčni listi ang.: flowering cvetênje tráve -a -- s faza generativnega razvoja trav, ki nastopi s pojavom prašnikov na socvetju ang.: grass flowering 38 čéšnja Č destructor in se kaže v obliki svetlozelenih podolgovatih peg, ki se širijo v pasovih ali krogih, zaradi česar se okuženi listi povesijo, rumenijo in postopno odmrejo ang.: downy mildew of onion čàs namákanja čása -- m ki se pridelujejo na vrtu ali njivi in pri ▶ trájanje namákanja katerih se za prehrano ljudi uporabljajo čàs prodíranja vôdne káplje čakálna dôba -e -e ž ▶ karénca čebúlnice -ic ž mn. Alliaceae kmetijske rastline, Č čàs sétve -ega -a m plug, ki je nameščen na čása -- m obdobje v letu, primerno tritočkovnem priključnem drogovju na za setev določene kmetijske rastline glede na sprednjem delu traktorja njene biološke in agrotehnične zahteve ter ang.: front plough namen uporabe pridelka S: rók sétve čèp čêpa m 1. enoletni poganjek, ki izrašča iz ang.: sowing time večletnega lesa sadnih rastlin in je prikrajšan čàs vpíjanja vôdne káplje čása -- -- -- m ▶ čàs na različne dolžine, običajno na od dva do prodíranja vôdne káplje štiri brste čášni líst kateri se meri čas, v katerem se kaplja vode drobnjak vsrka v tla S: čàs vpíjanja vôdne káplje ang.: alliums ang.: water drop penetration time, WDPT čêlni plúg metoda meritve vodoodbojnosti tal, pri neprava stebla, npr. por, zimski luk, čása -- -- -- m čebulice, npr. čebula, česen, šalotka, ali -ega -a m cvetni list, običajno zelene ang.: stub barve, ki je na cvetišču najnižje in ščiti 2. del rozge, ki izrašča iz večletnega lesa notranje dele cveta vinske trte in je prikrajšan na eno zimsko čebúlček goji predvsem zaradi čebulice, ki jo tvorijo ang.: hitch pin preobraženi omeseneli luskolisti in je rumene, česálni válj rdeče ali bele barve ter se uporablja v -ega -a m delovni element v prehrani ljudi mehanski sejalnici za presledno setev, ki ang.: onion iz sejalnega koluta odstranjuje odvečna semena, ki bi povzročila neenakomerno -čka m enoletna čebulica, ki je odlaganje semen v tla vzgojena iz semena in se uporablja za ang.: sweeping roller vegetativno razmnoževanje čebule ang.: onion set česálo -a s vlečeni kmetijski stroj, ki z mehanskim delovanjem rogljev zatira plevel čebúlica -e ž skrajšano in odebeljeno čebúla ang.: one-bud spur -e ž Allium cepa L. skupina Cepa vrtnina iz 3. ang.: sepal oko skupine čebulnic, ki spada med dvoletnice kovinski element na traktorskem priključku, ki se vstavi v poteznico in ali triletnice iz družine lukovk in je vzgojena upornico ter vzpostavi fizično vez med iz semena, čebulčka ali preko sadik ter se traktorskim priključkom in traktorjem podzemno steblo, iz katerega izraščajo in sočasno rahlja zgornjo plast tal do globine 3 cm mesnati luskolisti, ki so na zunanji ang.: tine weeder strani posušeni, na spodnjem delu imajo česánje nadomestne korenine, na vrhu pa rastni -a s mehansko zatiranje plevelov pred vršiček, iz katerega zraste cvetno steblo, setvijo ali na začetku razvoja posevka z npr. pri šalotki, čebuli, tulipanu uporabo priprave s posebnimi roglji ang.: bulb ang.: tine weeding čebúlna múha -e -e ž Delia antiqua (Meigen) čêsen -sna m Allium sativum L. vrtnina iz skupine škodljivec, ki je razširjen na vseh vrstah čebulnic, ki spada med enoletnice iz družine čebulnic, pri čemer gospodarsko škodo lukovk in je vzgojena iz stranskih čebulic, povzročajo žerke, ki objedajo rastlinsko pridobljenih z delitvijo sestavljene čebule, tkivo, zaradi česar listi postanejo bledi in ter se v prehrani ljudi uporablja kot zviti, na vstopnih mestih žerk pa se začnejo začimba gnitje rastline čéšnja -e ž Prunus avium L. sadna vrsta iz ang.: naseljevati glive in bakterije, ki povzročijo ang.: garlic čebúlna plésen onion fly skupine koščičarjev, ki sodi v družino rožnic ž -e -sni glivična bolezen, ki jo in raste kot drevo ter ima majhne sočne na listih čebulnic povzroča vrsta Peronospora plodove kislo-sladkega okusa, ki imajo dolg 39 čičeríka pecelj in koščico ter se uporabljajo predvsem predstavljajo osnovni kapital ter osnovo za kot namizno sadje njeno delovanje ang.: sweet cherry ang.: member's share čičeríka -e ž Cicer ariettinum L. zrnata stročnica člének -nka m 1. ▶ internódij (1) Č iz družine metuljnic, ki raste kot grm do 2. del mladike ali rozge med dvema višine 50 cm in ima napihnjene stroke medčlenkoma, na katerem ni listov, grozdov z enim ali največ dvema zrnoma ter se ali vitic S: internódij (2) čísta kmetíja se uporabljajo kot začimba čredínka -e ž del pašnika, ki je ograjen in na katerem se travojede živali običajno ang.: chili pepper pasejo do deset dni, medtem pa na drugih -e -e ž socialnoekonomska ograjenih delih pašnika poteka obnovitvena struktura kmetije, na kateri noben član rast travne ruše jedra družine ni zaposlen zunaj kmetije, ang.: paddock ampak družina dohodek ustvarja z osnovno čredínska páša -e -e ž nadzorovana paša, pri kmetijsko dejavnostjo in z morebitno kateri se zaporedoma menjajo pašne periode dopolnilno dejavnostjo in pašni premori na treh ali več ograjenih ang.: full-time farm delih pašnika skozi vso pašno sezono čísta réz -e -í ž rez, ki pri odkosu s strižno ang.: rotational grazing kosilnico ne pušča nepokošenega rastlinja čŕna dételja -e -e ž Trifolium pratense L. in jo zagotavljajo neobrabljeni strižni noži číli ang.: izkušenj in potencialov oseb na kmetijskem chickpea gospodarstvu, ki jih je mogoče uporabiti za -ja m Capsicum spp. L. vrsta paprike, ki ustvarjanje ekonomske vrednosti ima majhne, najpogosteje rdeče ali zelene ang.: human capital plodove različnih oblik, vsi pa so pekoči in bogatega z beljakovinami, za prehrano človéški kapitál -ega -a m skup znanj, veščin, ljudi prideluje na vrtu ali njivi zaradi zrnja, ang.: internode čistílna kôšnja in protirezila ter pravilno naravnavanje kmetijska rastlina iz družine metuljnic, ki raste predvsem na vlažnih do zmerno suhih, kosilnice občasno gnojenih tleh, požlahtnjene sorte ang.: clean cut pa se pogosto uporabljajo za setev koševin in -e -e ž 1. košnja, običajno prva sejanega travinja po setvi čistega posevka trave ali travno- ang.: red clover -deteljne mešanice, s katero se odstranijo čŕna lístna pégavost -e -e -i ž glivična neželene samonikle rastline v travni ruši, da bolezen, ki jo povzročajo vrste iz rodu se omogoči rast za krmo kakovostnih rastlin Alternaria in se najpogosteje pojavi na ang.: topping rastlinah paradižnika, krompirja, zelja, pri 2. košnja, s katero se odstranijo pašni ostanki katerih se na zgornji listni ploskvi pojavijo travne ruše po paši temnorjava znamenja ovalne oblike, ki se ang.: pasture topping koncentrično večajo čistílni sklòp -ega sklôpa m delovni element v ang.: Alternaria leaf spot žetveniku, ki se nahaja za mlatilno napravo čŕna pégavost -e -i ž glivična bolezen in z zračnim tokom, ustvarjenim z ventila- vinske trte, ki jo povzroča vrsta Diaporthe torjem, loči zrnje od plev, ki jih zračni tok neoviticola in spomladi okužuje vse zelene odpihne nazaj na njivo dele vinske trte, največ škode pa povzroča ang.: cleaning unit na mladikah dolžine od 3 cm do 10 cm, čísti posévek -ega -vka m posevek, pri katerem pri katerih se na spodnjih členkih razvijejo je posejana samo ena vrsta kmetijske rastline drobne vijoličnočrne lise, ki se združijo v ang.: pure crop črnorjave proge ang.: black rot číščenje semén -a -- s postopek sortiranja, prebiranja in odstranjevanja nečistoč čŕna práha -e -e ž praha, pri kateri je kmetijsko organskega in anorganskega izvora iz semen zemljišče obdelano, ni pa posejano s siti ročno ali z različnimi semenarskimi ang.: tilled fallow napravami, npr. selektorji, trierji čŕna rêdkev -e -kve ž Raphanus sativus L. ang.: seed cleaning var. niger vrtnina iz skupine korenovk, ki článski délež -ega -a m sredstva, ki jih ob spada med dvoletnice iz družine križnic ustanovitvi zadruge prispevajo njeni člani in in je vzgojena iz semena ter se goji zaradi 40 defoliácija odebel jenega podzemnega korena, ki ima tla in hidravličnim padcem v laminarnem kožico temnorjave ali črne barve in belo toku S: Darcyjeva enáčba prehrani ljudi debeloplástno gojênje -ega -a s hidroponsko ang.: meso pikantnega okusa ter se uporablja v ang.: Darcy's formula, Darcy's law black radish gojenje, pri katerem so rastline v loncih, čŕni bèzeg -ega -zga m Sambucus nigra L. sadna posodah ali koritih, ki so napolnjeni z vrsta iz družine pižmičevk, ki raste kot visok mineralnim ali organskim substratom D čŕni ríbez ang.: plodove ostalih sort iste vrste oblikuje velike elderberry plodove, npr. sorta jablane s premerom -ega -a m Ribes nigrum L. jagodičasta plodov vsaj 70 mm sadna vrsta iz družine kosmuljevk, ki raste ang.: large-fruit cultivar kot srednje visok grm in ima majhne sočne običajno črne barve, ki so združeni v soplodje debeloplódna sórta -e -e ž sorta, ki glede na in se uporabljajo le predelani, npr. v sirup grm ali drevo in ima majhne sočne plodove, ang.: thick-layer cultivation čŕno okó plodove črne barve, ki so združeni v grozd in dêblo -a s 1. nerazvejan oleseneli del drevesastih sadnih rastlin, ki sega od nivoja tal do najnižje se običajno uporabljajo predelani, npr. v sok ležeče veje in se v krošnji nadaljuje v en ali več ang.: black currant provodnikov, pri cepljenih drevesastih sadnih -ega očésa s oko, ki se razvije na rastlinah pa je na njem cepljeno mesto spodnjem delu rozge, kjer so členki krajši, ang.: trunk ter je manjše in temnejše barve kot zimsko 2. večletni les vinske trte, ki raste navpično, oko, iz njega pa se razvije nerodna mladika ker je privezan k opori, in nosi rodni les, ali rodna mladika mladike in grozde ang.: basal bud ang.: trunk črtálo na ciljno površino pri katerem se rastlinam med nekaterimi fenofazami ali skozi celotno rastno dobo ang.: pump dodaja manj vode, kot je potencialna -a s delovni element, nameščen na okvirju evapotranspiracija pluga pred plužnim telesom, ki odreže do tri črpálka -e ž naprava, ki sesa škropilno brozgo dednína -e ž ▶ genóm iz rezervoarja ter jo z določenim tlakom in deficítno namákanje -ega -a s namakanje, pretokom potiska po ceveh do šob in skoznje četrtine vertikalnega dela brazde deficít vlážnosti tál -a -- -- m razlika ang.: ang.: deficit irrigation coulter med količino talne vode v stanju poljske kapacitete in dejansko vlažnostjo tal ang.: soil moisture deficit deficít vlážnosti zráka -a -- -- m razlika med nasičeno in dejansko vlago v ozračju pri določeni temperaturi, ki vpliva na evapo- transpiracijo tako, da večja, kot je razlika, D večja je evapotranspiracija ang.: air humidity deficit defoliácija -e ž 1. obsežna predčasna izguba listov zaradi rastlinskih bolezni, škodljivcev, ekstremnih vremenskih pojavov, npr. vetra, daljínsko zaznávanje -ega -a s ang.: defoliation tehnika 2. toče, ali uporabe fitofarmacevtskih sredstev množičnega pridobivanja podatkov o agrotehnični ukrep, pri katerem se listi, ki jeseni ne odpadejo sami, odstranijo Zemljinem površju in pojavih na njem ročno ali z nanašanjem kemičnega sredstva brez neposrednega stika, npr. s senzorji na nanje z namenom pridobitve neolistanih satelitih, letalih Darcyjev zákon Darcyjev zákon ▶ razlístanje (2) 4. odstranjevanje nadzemnega dela travne -ega -óna [dársijev] m ruše ali koševin s pašo, košnjo ali mulčenjem fizikalni zakon sorazmernosti med Darcyjeva enáčba ang.: defoliation -e -e [dársijeva] ž ▶ 3. ang.: sadik S: razlístanje (1) remote sensing običajno na višini od 4 cm do 7 cm specifičnim pretokom vode skozi porozna ang.: defoliation 41 defoliánt defoliánt -a m herbicid, ki se nanese na délež izmenljívega nátrija -a -- -- m delež rastline s škropljenjem ali z zapraševanjem mest na sorptivnem delu tal, ki jih zasedajo in povzroči delno ali popolno odpadanje natrijevi ioni, izražen v odstotkih glede njihovih listov na kationsko izmenjalno kapaciteto, kar je deformírani plód natrijevih tal -ega -a m plod, ki v svojih ang.: ang.: defoliant mera za določevanje natrijevih tal in slanih D lastnostih, npr. barvi, površini kožice, simet- exchangeable sodium percentage, ESP ričnosti, bistveno odstopa od tipičnega delikatésna vrtnína -e -e ž vrtnina, ki jo videza ploda določene sorte ali vrste odlikuje izjemen in svojevrsten okus ter degradácija tál dodatek jedem, npr. špargelj, artičoka -e -- ž poslabšanje lastnosti ang.: delicacy vegetable tal z vidika zagotavljanja njihovih funkcij ang.: deformed fruit se uživa v manjših količinah, običajno kot in ekosistemskih storitev, npr. zmanjšanje delítev célic -tve -- ž proces, pri katerem globine, zmanjšanje deleža humusa, se izhodiščna celica razdeli in nastaneta povečana zbitost tal, poslabšanje struktur- dve novi celici, ki sta povsem enaki nosti tal, zmanjšanje biotske pestrosti S: mitóza ang.: soil degradation ang.: cell division degradácija zemljíšča -e -- ž začasno ali deljêni líst -ega -a m enostavni list z globljimi uporabnosti zemljišča zaradi degradacije globoko v enostavno listno ploskev tal ali neustrezne rabe zemljišča, npr. zaradi trajno zmanjšanje ali popolno izničenje zarezami, ki segajo od listnega roba različno dejánska evaporácija -e -e ž -e -e ž največji odmik ▶ dejánsko izhla-delovnega elementa kmetijskega stroja od pévanje površine tal navzdol, ki določa njegovo dejánska evapotranspirácija -e -e ž dejanski delovno območje v tleh masni tok vodne pare z vodne površine, ang.: working depth s površine tal in skozi listne reže rastlin v délovna hitróst -e -i ž hitrost kmetijskega ozračje pri naravni količini vode v tleh stroja pri obdelavi tal, ki zagotavlja, da je ang.: actual evapotranspiration, real evapo-delo opravljeno kakovostno transpiration ang.: working speed dejánska gostôta tál -e -e -- ž ▶ gostôta tŕdne délovna karénca -e -e ž časovni razmik med fáze tál tretiranjem s fitofarmacevtskim sredstvom dejánska rába zemljíšč -e -e -- ž raba in ponovnim vstopom ljudi na tretirano zemljišč, ki je posledica naravnih dejavnikov območje in človekove dejavnosti ter se opredeljuje ang.: re-entry period s podatkom o vrsti rabe zemljišč, npr. délovna móč -e -í njiva, travnik, gozdno zemljišče, pozidano ž moč motorja za uporabo zemljišče, vodno zemljišče gnanih strojev ali vleko bremena ang.: dehidrácija jágode -e -- izguba vode iz délno obláčno ž partly clear -- -ega s stanje neba, ko so mesa skozi kožico grozdne jagode zaradi 4/8 neba prekrite z oblaki, pri visokih neustreznih vremenskih razmer, zdravstve-oblakih pa tudi več kot polovica neba nega ali fiziološkega stanja vinske trte ang.: partly cloudy ang.: berry dehydration délovna globína odprtega kopa -- -ega s stanje neba, ko je od 2/8 do 3/8 neba pokritega z oblaki ang.: land degradation ang.: neurejenega odlagališča, nesaniranega délno jásno ang.: lobed leaf actual land use ang.: effective power, working power dejánska vodoodbójnost tál -e -i -- ž délovna síla vodo- -e -e ž osebe na kmetijskem odbojnost tal, merjena na vzorcih tal pri gos podarstvu, ki pomagajo pri opravljanju trenutni vlažnosti osnovne kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejánsko izhlapévanje osebe, družinski člani ali najeti delavci -ega -a s dejanski ang.: ang.: actual soil water repellency dejavnosti in so lahko redno zaposlene masni tok vodne pare z vodne površine ali labour force s površine tal v ozračje pri naravni količini délovna širína -e -e ž razdalja med skrajnima vode v tleh S: dejánska evaporácija robovoma delovnega elementa kmetijskega ang.: actual evaporation, real evaporation stroja prečno na smer njegovega gibanja, ki 42 diagnóstični horizónt določa površinsko storilnost kmetijskega desikácija -e ž postopek, pri katerem se z stroja, izraženo v hektarjih na uro uporabo fitofarmacevtskih sredstev uničijo délovni elemènt površine tal navzgor, ki določa njegovo zatiranja plevela, ki povzroča težave pri pobiranju, skladiščenju in predelavi pridelka delovno območje ang.: desiccation ang.: working height desikánt -a m -ega -ênta m neselektivni herbicid, ki povzroči D element, ki sušenje rastlin in se uporablja zlasti za opravlja glavno nalogo kmetijskega stroja, zatiranje plevelov in sušenje krompirjevke délovna višína hitro sušenje rastlin z namenom hitrejšega -e -e ž največji odmik in enakomernejšega zorenja pridelka ter delovnega elementa kmetijskega stroja od ang.: working width rastlinske celične membrane, kar povzroči rezanje tal, rogelj v vzmetni brani za rahljanje ang.: desiccant npr. okopalno rezilo v prekopalniku za tal, rezilni nož v kosilnici za rezanje trave desórpcija -e ž sproščanje izmenljivo vezanih ang.: working element ionov in molekul, npr. hranil, kovin, s délta pást -- -í ž površine talnih koloidov v talno raztopino feromonska past za samce škodljivih žuželk, ki je sestavljena iz lepljive ang.: desorption plošče, ohišja v obliki trikotnika in fero- detájlni nivelmán -ega -a m postopek monske kapsule določanja višine karakterističnim točkam na ang.: delta trap Zemljinem površju glede na višinske točke delúvij -a m nakopičeni večji kosi kamnin ob generalnega nivelmana preneseni zaradi gravitacije in vodne erozije, determinántna sórta -e -e ž sorta, pri kateri npr. melišče ima glavni poganjek na vrhu socvetje ali vznožju pobočij, ki so z mesta nastanka ang.: detail levelling ang.: deluvium cvet in ne rastnega vršička, zato je njena de Martonnov índeks arídnosti -- -ega -a -- rast omejena in je nižja od nedeterminantne [dǝ martónov] m ▶ de Martonnov kazálnik sorte, npr. sorta paradižnika 'Jani pritlikav', súšnosti sorta ajde 'Siva' de Martonnov kazálnik súšnosti ang.: determinate cultivar -- -ega -a -- [dǝ martónov] m devíška tlà podnebni kazalnik, katerega -ih tál s mn. tla, v katerih določena vrednosti so izračunane na osnovi obdobne rastlinska vrsta še ni rastla deóksiribonukleínska kislína de Martonne aridity index m dèž -jà padavine v tekočem stanju, ki imajo -e -e ž obliko kapljic s premerom, večjim od 0,5 mm dvoverižna molekula, ki je nosilka dedne ang.: rain informacije vseh lastnosti določenega zraka S: de Martonnov índeks arídnosti dezertifikácija tál -e -- ž ▶ opuščávljanje tál ang.: količine padavin in povprečne temperature ang.: virgin soil organizma dežêlno víno -ega -a s vino, pridelano K: DNK depozícija pridelkom, ki ima senzorično oceno med -e ž fazni prehod snovi iz plinastega 14,1–16,0 točkami in označbo priznana ang.: deoxyribonucleic acid, DNA iz vinskega grozdja trt z večjim agregatnega stanja v trdno agregatno stanje, geografska oznaka do katerega pride npr. pri nastanku slane ali ang.: local wine pri rasti ledenih kristalov v oblaku dežemér -a ang.: deposition m ▶ ombrométer depresíja rosíšča -e -- ž diafrágma -e razlika med ž plast trdnih in odebeljenih celic temperaturo zraka in temperaturo rosišča, stržena v notranjosti rozge na medčlenku, ki je povezana z relativno zračno vlažnostjo, ki prekinja prehod stržena med dvema kar npr. omogoča obrambo pred slano z zaporednima členkoma ter usmerja vodo oroševanjem in hranila v liste in grozde ang.: dew-point depression ang.: diaphragm depresíjski kót -ega -a m kot med horizon- diagnóstični horizónt -ega -a m horizont talno linijo in linijo pogleda opazovalca, ko z značilnimi lastnostmi in procesi, ki je objekt opazovanja pod nivojem pogleda opredeljuje posamezen razred tal ali talni tip, opazovalca, ki se uporablja za določitev npr. A horizont za rendzino, Bg horizont za topoloških značilnosti kmetijskega zemljišča psevdoglej ang.: angle of depression ang.: diagnostic horizon 43 diagnóza vreména diagnóza vreména -e -- ž podrobnejša dihálni insekticíd -ega -a m insekticid, študija ozračja nad določenim območjem v ki v organizem žuželk vstopa prek izbranem trenutku, ki je osnova vremenske njihovih dihalnih odprtin z vdihanim napovedi zrakom S: inhalá cijski insekticíd ang.: weather diagnosis ang.: inhalation insecticide D dozorevanje pestičev in prašnikov v istem z neugodnimi razmerami v okolju cvetu ali na isti rastlini, kar onemogoča ang.: diapause samo oploditev, npr. pri orehu S: dihogamíja diferenciácija diapávza -e ž dihogamíja stanje upočasnjenega razvoja -e ž ▶ dihogámno cvetênje in zmanjšane presnovne aktivnosti pri dihogámno cvetênje -ega -a s nesočasno žuželkah, ki ni nujno neposredno povezano diferenciál kar pri sadnih rastlinah traja več mesecev -a s agrotehnični ukrep zaščite rastlin pred radiacijsko pozebo, pri katerem ang.: differentiation se običajno vzdolž vrst v nasadu namestijo -a s gonilo, ki omogoča, da se bale sena ali slame, ki se zakurijo, da se vrtilni moment pri vožnji traktorja v ovinku ustvari umetna megla, ki zmanjšuje toplotne enakomerno porazdeli na obe pogonski rodnih brstih, pri katerem se vegetativni dimenzíje plóda -íj -- ž mn. ▶ velikóst plóda meristem spremeni v generativni meristem, dímljenje -e ž proces razvoja cvetov v ang.: dichogamous flowering izgube S: zadímljanje difúzijski zákon ang.: differential dinámična klimatologíja -e -e ž klimatolo-kolesi ang.: smoke generation -ega -óna m ▶ pŕvi Fickov gija, ki proučuje vzroke podnebnih razmer, zákon značilnosti sedanjega podnebja, njegovih digestát ang.: dynamic climatology -a m čvrsto, poltekoče ali tekoče difúzno sévanje -ega -a s anomalij in dolgoročnih sprememb ▶ razpršêno sévanje gradivo, ki nastane pri bioplinski anaerobni dinámična meteorologíja -e -e ž meteorolo- gija, ki s fizikalnimi zakoni proučuje razgradnji biogenih odpadkov, npr. v biopli- dogajanja v ozračju, zlasti sile, gibanja, narnah, in se v skladu z določili področnih energijske tokove in procese predpisov lahko uporablja za gnojenje ang.: ang.: dynamic meteorology digestate digestívni insekticíd dínja -e ž ▶ melóna -ega -a m ▶ želódčni digitálni katástrski načŕt kromosomov, npr. somatska celica -ega -ega -a m načrt ang.: insekticíd diploíd -a m celica, ki ima genom iz dveh nizov v digitalni vektorski obliki, ki prikazuje diploid parcelno strukturo zemljišč diplóntski gostítelj -ega -a m gostitelj, na digitálni modél reliéfa skem krogu v celicah po dve haploidni jedri -ega -a -- m sistem ang.: ang.: digital cadastre plan katerem imajo zajedavci v svojem življenj- zapisa približka dejanski oblikovanosti diplont host višinskih točkah ter drugih geomorfoloških diréktno ródni hibríd -- -ega -a m ▶ samoródnica lastnostih, ki opisujejo ploskev reliefa Zemljinega površja, ki vsebuje podatke o diréktna sétev -e -tve ž ▶ nèposrédna sétev digitálni modél višín sévanje -ega -a -- m digitalni diréktno vegetatívno razmnoževánje ang.: diréktno sévanje -ega -a s ▶ nèposrédno digital relief model zapis podatkov o višini točk terena nad -ega -ega -a s ▶ nèposrédno vegetatívno razmno- določeno matematično ali fizično ploskvijo v ževánje dvorazsežni kvadratasti celični mreži ang.: digital elevation model dískasta kosílnica -e -e ž rotacijska kosilnica, pri kateri so strižni noži brez protirezil digitálno kmetíjstvo -ega -a s kmetijstvo, ki za obdelavo zemljišč uporablja podatkovne nameščeni na strojnem elementu okrogle ali baze, geografske informacijske sisteme in eliptične oblike ang.: disc mower sodobno tehnologijo z namenom hitrejšega prilagajanja na vremenske pojave, boljšega dispêrzijski koncentrát -ega -a m oznaka DC varstva rastlin in celotne optimizacije homogena tekoča formulacija FFS, ki se kot pridelave trdna disperzija pred tretiranjem redči z vodo ang.: digital agriculture ang.: dispersible concentrate 44 dohódek dispêrzne gránule -ih gránul ž mn. dlákavost ▶ vodotôpna -i ž lastnost rastline, da ima na disténzija stêbla tráv -e -- -- ž ▶ bílčenje ki plod ščitijo pred negativnimi okoljskimi D dístrična rjáva tlà -ih -ih tál s mn. tla z Bv dejavniki, npr. pred izgubo vode ali pred horizontom, ki v prevladujočem delu talnega sončnimi opeklinami profila vsebujejo manj kot 50 % bazično ang.: fruit hairiness delujočih kationov na sorptivnem delu tal dlánasto deljêni líst -- -ega -a m deljeni list, in imajo pH nižji od 5,5 pri katerem krpe izhajajo iz listnega dna ang.: dystric brown soil ang.: palmately lobed leaf dístričnost -i ž lastnost tal, da imajo manj dnévni hòd -ega hôda m prikaz poteka meteo-kot 50 % bazično delujočih kationov na rološke spremenljivke v 24 urah sorptivnem delu tal in pH, ki je nižji ang.: diurnal course, diurnal cycle od 5,5 dispêrznost tál izrastke, ki jo ščitijo pred negativnimi -i -- ž razpadlost strukturnih okoljskimi dejavniki zŕnca povrhnjici listov, stebel ali plodov nitaste agregatov na posamezne trdne talne delce ang.: hairiness pri predpripravi vzorca za analizo teksture dlákavost plóda tal in določanje erodibilnosti tal -i -- ž lastnost ploda, npr. ang.: soil dispersion breskve, da je njegova kožica porasla z nitastimi izrastki različne gostote in dolžine, ang.: dystric property DNK -- [deenká] m ◀▶ deóksiribonukleínska dišávnica kislína -e ž rastlina, ki vsebuje eterična olja ter se običajno uporablja za izboljšanje vonja dôbra kmetíjska práksa -e -e -e ž nabor in okusa jedi ukrepov in priporočil, ki pri kmetovanju ang.: aromatic plant upošteva tudi varovanje površinskih voda dišéča bóljka -e -e ž in podtalnice, kmetijskih tal, zraka, biotske Anthoxanthum odoratum L. nizka in zgodnja trava srednje kakovosti, raznovrstnosti in videza krajine K: DKP razširjena na svežih do polsuhih, manj ang.: good agricultural practice, GAP diverzifikácija dejávnosti na kmetíji sweet vernal grass vplivajo na medsebojno rast ter zmanjšujejo -e -- -- vpliv škodljivih organizmov, npr. čebula in -- ž povečanje raznovrstnosti gospodarskih korenček dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu z kumarina daje mrvi značilen sladkast vonj dôbri sosédje -ih -ov m mn. rastline, ki ugodno ang.: hranljivih tleh, ki zaradi visoke vsebnosti dôbra mísel -e -sli ž ▶ origáno divják -a m 1. ▶ sejánec izraženimi tlotvornimi procesi, značilnimi za 2. ▶ dívja tŕta posamezno podnebje S: zréla tlà dívja rastlínska vŕsta -e -e -e ž ang.: skupina rastlin mature soil določene vrste, ki niso žlahtnjene ali so le dodátna dejávnost na kmetíji -e -i -- -- ž delno žlahtnjene dejavnost na kmetiji, ki neposredno ne vpliva ang.: wild plant species na boljšo izrabo v kmetijstvu angažiranih človeških, naravnih in finančnih virov dívja tŕta -e -e ž gojena ali samonikla vrsta vinske trte iz rodu in boljše izrabe proizvodnih virov -- -ih tál s mn. tla, ki imajo več debelih horizontov, bogatih s ang.: farm diversification končnimi proizvodi preperevanja in dobro namenom pridobivanja dodatnega dohodka dôbro razvíta tlà ang.: good neighbours Vitis in podrodu Euvitis, kmetije, npr. sončne celice na strehi hleva podlag S: divják (2) dognojevánje -a s gnojenje kmetijskih rastlin ang.: ki je enodomna in se uporablja za pridelavo ang.: additional on-farm activity -- z organskimi gnojili ali mineralnimi gnojili dízelski motór -ega -ja m motor z notranjim v času rasti, da se jim zagotovijo dodatna zgorevanjem, ki za delovanje uporablja hranila plinsko olje in se v delovnem taktu vžge s ang.: supplementary fertilisation, top-dressing ter drugih delovnih in transportnih vozilih dohódek -dka m 1. razlika med vrednostjo in strojih, npr. bagru, nakladalniku samovžigom ter se uporablja pri traktorjih fertilisation DKP ang.: prihodkov in odhodkov uporabe predmetov diesel engine dela, delovnih sredstev in tujih storitev -- [dǝkǝpǝ̀] m ◀▶ dôbra kmetíjska práksa kmetijskega gospodarstva, organiziranega 45 dohodkôvna podpóra kot pravne ali fizične osebe, ki se namenja domáča porába -e -e ž 1. količina pridelkov, ki za plače delavcev, poplačilo kreditov in z jih člani kmetijskega gospodarstva porabijo v njimi poveznih obresti, izplačilo dividend ali lastnem gospodinjstvu drugačnih nadomestil lastnikom, za plačilo ang.: domestic consumption davkov državi, za oblikovanje denarnih rezerv 2. količina proizvodov ali storitev, proizvede- ang.: income nih v državi, ki se porabijo na domačem trgu D oseba, dobi za opravljeno delo in od katerega domáča sórta -e -e ž sorta, ki nastane na so odšteti stroški uporabe predmetov dela, 2. plačilo, ki ga nosilec kmetije, ki je fizična ang.: domestic consumption dohodkôvna podpóra delovnih sredstev in tujih storitev območju Republike Slovenije ang.: domestic cultivar ang.: income dominántna vŕsta -e -e ž vrsta, ki številčno -e -e ž plačilo iz prevladuje v travni ruši ukrepov skupne kmetijske politike, ki dohodkôvni vír je namenjeno izboljšanju ekonomskega ang.: dominant species dopolnílna dejávnost na kmetíji -e -i -- -- ž položaja kmetijskih gospodarstev in do dejavnost, povezana s kmetijstvom ali katerega so upravičena vsa kmetijska gospo-gozdarstvom, ki kmetiji omogoča boljšo darstva, ki izpolnjujejo pravila pogojenosti izrabo njenih človeških, naravnih in ang.: income support finančnih virov, npr. predelava primarnih -ega -a m dejavnost, iz katere kmetijskih pridelkov, predelava gozdnih kmetijsko gospodarstvo pridobiva dohodek, lesnih sortimentov, prodaja kmetijskih npr. kmetijska dejavnost, dopolnilna pridelkov in izdelkov, turistična dejavnost dejavnost, gozdarska dejavnost ang.: supplementary activity on farm ang.: income source dopolnílna dohodkôvna podpóra za mláde dôlga réz -e -í ž zimska rez, pri kateri se na kméte -e -e -e -- -- -- ž plačilo iz ukrepov vinski trti za rodni les puščajo samo šparoni ang.: long pruning ki prvič začenjajo kmetijsko dejavnost in ne skupne kmetijske politike za fizične osebe, dôlgi lés -ega -á m šparon ali rozga, ki se pri presegajo s predpisom določene starosti, ter zimski rezi pusti na vinski trti kot rodni les je namenjeno zagonu dejavnosti, strukturni dolgolétno povpréčje redkvica S: rastlína dôlgega dné družinski člani zaposleni zunaj kmetije ang.: long-day plant, short-night plant ang.: supplementary farm -ega -a s aritmetična dopolnílna obdeláva tál -e -e -- ž obdela- sredina navadno klimatoloških podatkov za va tal do globine največ 15 cm, ki sledi obdobje vsaj 30 let, ki zagotavlja dovolj dolg osnovni obdelavi tal in pri kateri se niz za realno oceno stanja ravnajo in rahljajo tla, drobijo talne grude ang.: long-term annual average ter utrjuje setveni sloj tal z namenom, dolgoróčna vreménska napôved -e -e -i ž da se ta pripravijo za vnos semen ali vremenska napoved za stanje v ozračju na sadik S: prèdsétvena obdeláva tál nekem območju glede na padavine, oblake, ang.: additional tillage, pre-sowing tillage vetrove in temperaturo za več kot 10 dni dopolnílna prerazporedítvena dohodkôvna vnaprej podpóra za trájnostnost -e -e -e -e -- -- ž ang.: dolgodnévnica več kot 20 cm ang.: complementary income support for ang.: long shoot young farmers, CIS-YF -e ž rastlina, ki cveti v dopolnílna kmetíja -e -e ž socialnoekonomska obdobju, ko je dan daljši od noči, npr. struktura kmetije, na kateri so vsi aktivni dôlgi pogánjek darstev in pomladitvi nosilcev kmetijskih -ega -jka m poganjek, ki je dolg gospo darstev ang.: long cane prilagoditvi njihovih kmetijskih gospo- dolgovalôvno sévanje long-range weather forecast prerazporeditveno plačilo iz ukrepov skupne -ega -a s sevanje kmetijske politike, ki prispeva k višjemu valovnih dolžin med 3 μm in 100 μm, ki dohodku in večji stabilnosti dohodka na obsega 99 % energije sevanja tal in ozračja manjših kmetijskih gospodarstvih ang.: long-wave radiation ang.: complementary redistributive income support for sustainability dólnik -a m pobočni veter, ki piha v topli polovici dneva iz dolin proti višjim dopolnílni dohódek -ega -dka m dohodek iz do- območjem gorskih predelov datnega dohodkovnega vira, ki ga posameznik ang.: anabatic wind pridobi npr. z osebnim dopolnilnim delom, 46 drevorédno drevó kmetija pa npr. z dopolnilno dejavnostjo ali razmerah izboljša ali dopolni kakovost vina dodatno dejavnostjo tega pridelovalnega območja ang.: supplementary income ang.: permitted cultivar dormánca seména značilno obarvano kožico, primerno čvrsto -e -- ž ▶ mirovánje seména teksturo ter razvit in sortno značilen okus dormánca -e ž ▶ zímsko mirovánje dozoréli plód -ega -a m plod, ki ima sortno dosejávanje -a s setev krmnih rastlin v ang.: mature fruit obstoječo travno rušo ali večletno koševino drèn dréna m Cornus mas L. sadna vrsta iz brez predhodne obdelave tal ali po D minimalni obdelavi tal z namenom, da se družine drenovk, ki raste kot grm ali drevo in ima majhne sočne plodove, običajno rdeče izboljšata botanična sestava in gostota travne barve, ki so kislega okusa in se uporabljajo ruše ali koševine za potrebe pridelave krme predelani, npr. v marmelado ang.: overseeding ang.: dosévek -vka m posevek, ki se poseje pred drenáža -e ž ▶ osuševánje (2) glavnim posevkom ali po njem z namenom, cornelian cherry da se kmetijsko zemljišče čim bolj izkoristi drenážna cév -e -í ž perforirana cev, ki je ter se zmanjša erozija tal, poveča biotska plastična, keramična ali betonska in se raznovrstnost in izboljšajo tla uporablja za odvajanje odvečne površinske dostôpno rastlínsko hranílo nivoja talne vode na kmetijskem zemljišču -ega -ega -a s ang.: ang.: vode in slojne vode, s čimer uravnava nihanje catch crop sprejme v času rastne dobe in jih uporabi za -ega -tra m filtrirni material, navadno plast grobega gradiva, nasutega svoje fiziološke potrebe nad drenažno cevjo, ki služi lažjemu in ionske oblike elementov, ki jih lahko rastlina drenážni fílter drainage pipe dosuševánje kŕme hitrejšemu odvajanju odvečne vode -a --ang.: available plant nutrient posušene krme s sušilnimi napravami, s s sušenje delno ang.: drainage filter drenážni járek -ega -rka m ▶ katerimi se v krmo vpihuje zrak, ki omogoča osuševálni járek izhlapevanje in odvajanje odvečne vlage iz nje drenážni sistém -ega -a m ▶ osuševálni sistém ang.: barn drying drevésa in grmíčevje -és -- -a dejanska dotikálni fungicíd -ega -a m fungicid, ki raba zemljišč, ki se zaraščajo z olesenelimi ne prehaja v notranjost rastlinskih tkiv, rastlinami, npr. obvodni pas zarasti iz ampak varuje rastlino zgolj na tretirani gozdnih dreves, širok manj kot 10 m okužbe S: kontáktni fungicíd drevésnica -e ž obrat, ki je namenjen razmno-ang.: površini, kjer tvori oblogo, ki preprečuje ang.: trees and shrubs contact fungicide ževanju lesnatih rastlin in njihovemu gojenju dotikálni herbicíd -ega -a m herbicid, ki do prodaje katere je bila neposredno nanesena škropilna drevésničarstvo -a s 1. veda, ki se ukvarja S: brozga povzroči odmiranje rastlinskih delov, na ang.: tree nursery kontáktni herbicíd s pridelavo sadik in sadilnega materiala dovajálni bóben prehaja prek tipalk, členkov na nogah ter pridelavo sadik in sadilnega materiala lesnatih rastlin prek vseh delov telesa, ki jih spaja tenka ang.: tree nursery management membrana S: kontáktni insekticíd ang.: contact insecticide drevésno-pášna rába -e -e ž gospodarjenje na kmetijskem zemljišču, ki je poraslo s travno -ega -bna m delovni element rušo in drevesno vegetacijo ter se uporablja za dotikálni insekticíd -ega -a m ang.: tree nursery management insekticid, 2. kmetijska panoga, ki se ukvarja s ki v telo žuželke s tretirane površine ang.: contact herbicide lesnatih rastlin žitno maso iz žetvene naprave v mlatilni pašo ter pridelavo lesne biomase in plodov v mlatilni napravi, ki enakomerno prenaša boben ang.: silvopasture system dovóljena sórta deblom in krošnjo, npr. jablana -e -e ž sorta vinske trte, ki po ang.: tree trsnem izboru na določenem pridelovalnem ang.: intake drum drevó -ésa s lesnata rastlina z jasno izraženim območju ni uveljavljena kot samostojna sorta, drevorédno drevó -ega -ésa s drevo, ki je vendar lahko v določenih kmetijsko-okoljskih zaradi svojih lastnosti, npr. ravnega debla, 47 dríft visokega vsaj 1,80 m, običajno štirikratne sprememba koncentracije snovi sorazmerna presajenosti, primerno za sajenje ob cesti, z drugim prostorskim odvodom ali kjer ustvarja vizualni učinek in senco divergenco gradienta koncentracije snovi ang.: avenue tree ang.: Fick's second law of diffusion D grude in s tem setveno površino pripravi za finančne in poslovne odločitve kmetijskega setev gospodarstva ter imajo možnost lastništva ang.: crushing roller ang.: family farm drobljênje tál -a -- s 1. obdelava tal, pri kateri držávna topográfska kárta drobílni váljar darstvo, na katerem živijo in kmetujejo -ega -ja m valjar, ki melje talne samo družinski člani, ki so lahko vključeni v dríft -a m ▶ zanášanje družínska kmetíja -e -e ž kmetijsko gospo- drobnják se s pritisno silo orodja, npr. valjarja, brane, -e -e -e ž uradni državni zemljevid v izbranem merilu, ali kmetijskega stroja, npr. prekopalnika, praviloma v merilu 1 : 50.000, ki prikazuje doseže želen premer talnih grud osnovne značilnosti Zemljinega površja, ang.: soil crushing vodotokov, prometnega omrežja in naselij 2. postopek mehanskega ročnega pritiska ang.: national topographic map ob določanju konsistence tal pri opisu morfoloških lastnosti tal držávni koordinátni sistém -ega -ega -a m ang.: soil crushing dogovorjena skupna matematična geodetska osnova na ozemlju države za določitev -a m Allium schoenoprasum L. zelišče koordinat horizontalnega položaja in iz skupine čebulnic, ki spada med trajnice nadmorskih višin nizke rasti iz družine lukovk in se goji ang.: national coordinate system zaradi votlih listov, ki se v prehrani ljudi uporabljajo kot začimba dušíkovo gnojílo -ega -a s gnojilo, ki vsebuje drobnoplódni kívi premerom plodov manjšim od 60 mm ang.: lifted fog ang.: small-fruit cultivar dvížna síla -e -e ž sila, ki je delovna karak teristika -ega -ja m Actinidia arguta kmetijskega stroja in določa maso bremena, ki Miq. sadna vrsta iz družine aktinidijevk, jo hidravlični sistem v kmetijskem stroju lahko ki raste kot ovijalka in ima majhne sočne premakne na določeno višino plodove z gladko kožico zelene ali rdeče ang.: lifting force barve, ki se uporabljajo kot namizno sadje ang.: hardy kiwi, kiwiberry dvóbrázdni plúg -ega -a m plug, ki ima na okvirju dve plužni telesi, s katerima sočasno drózganje -a s postopek namernega poškodo-reže brazdi in ju odlaga na desno stran glede vanja kožice grozdnih jagod pri predelavi na smer vožnje traktorja drobnoplódna sórta -e -e sorta, ki glede dvígnjena mègla ž nitrogen fertiliser -e -e ž plastoviti oblak, ki na plodove ostalih sort iste vrste oblikuje nastane, ko se ozračje pri tleh premeša in se majhne plodove, npr. sorta jablane s spodnji rob oblaka dvigne drobnocvétna sórta oblikah, primernih za prehrano rastlin -e -e ž ▶ malocvétna sórta ang.: ang.: chive amonijske, nitratne in amidne spojine v drséče povpréčje grozdja ali pridelavi vina, da iz notranjosti ang.: two-furrow plough grozdne jagode steče grozdni sok ang.: berry crushing dvódómna rastlína -e -e ž rastlina, na kateri se razvijejo samo moški cvetovi ali samo ženski -ega -a s zaporedje povprečij cvetovi, npr. aktinidija meteoroloških podatkov, izračunanih za ang.: dioecious plant vsako časovno enoto tako, da je uporabljen glede na dolžino celotnega niza krajši niz dvójna kôsa -e -e ž ▶ brezpŕstna strížna meteoroloških podatkov okoli te enote, kar kosílnica zgladi njihovo nihanje dvójna oplodítev -e -tve ž oploditev, značilna ang.: moving average za kritosemenke, pri kateri sodelujeta dve drúga tekočína -e -e ž oznaka AL formulacija spermalni celici, pri čemer se ena združi z FFS, ki se uporablja brez razredčitve v tekočem jajčno celico, druga pa s polarnima jedroma stanju za neposredno tretiranje tal ali rastlin embrionalne vrečke ang.: any other liquid ang.: double fertilisation drúgi Fickov zákon -ega -ega -óna [fíkov] dvójni guyot -ega -ja [gijó] m nizka šparonska m zakon, ki določa, da je lokalna časovna gojitvena oblika, pri kateri se pri zimski rezi 48 efektívna katiónska izmenjálna kapacitéta puščata dva šparona, ki se vežeta ravno ali v prestavnih stopenj v menjalniku ob delujoči loku na osnovno žico ali spodnjo žico, pod priključni gredi traktorja tremi očesi S: dvókráki guyot dvórámni kordón -ega -a m nizka kordonska ang.: njima pa se pušča čep ali reznik z dvema ali s ang.: two-plate friction clutch double Guyot gojitvena oblika, pri kateri se na isti višini v dvókolésno krmíljenje -ega -a s krmiljenje, nasprotnih smereh vrste uredita kordona, na pri katerem sprednji kolesi usmerjata zadnji katerih se pri zimski rezi puščajo šparoni, ki kolesi v isto smer ali zadnji kolesi usmerjata so vezani strmo navzdol na spodnjo žico prvi kolesi v isto smer, kar zagotavlja stabil- ang.: bilateral cordon E nost traktorja ali vlečenega kmetijskega dvósmérni plúg -ega -a m plug z najmanj stroja, npr. prikolice, cisterne za gnojevko dvema plužnima telesoma, zamaknjenima za ang.: front-wheel steering, two-wheel steering 180°, ki orje v obeh smereh vožnje traktorja dvókôsni trávnik -ega -a m in brazdo odlaga desno glede na smer vožnje vrstno srednje bogat travnik na srednje rodovitnih tleh z zmanjšano traktorja, npr. obračalni plug ang.: vsebnostjo glavnih rastlinskih hranil, predvsem two-way plough dušika in fosforja, na katerem občasno dvóspôlni cvét -ega -a m cvet s funkci- gnojenje omogoča dve košnji na sezono onalnim pestičem in funkcionalnimi ang.: two-cut meadow prašniki S: herma frodítni cvét dvólétna rastlína dvóstréšni rastlinják -ega -a m rastlinjak z -e -e ž ▶ dvólétnica dvokapno streho, običajno prekrit s trdo ali dvólétnica dvókráki guyot ang.: hermaphroditic flower, dioecious flower -ega -ja [gijó] m ▶ dvójni guyot -e ž rastlina, ki v prvi rastni dobi mehko kritino iz stekla ali plastičnih mas, vzkali, zraste, razvije korenine, steblo in v katerem poteka samooskrbna ali tržna liste, v drugi rastni dobi pa cveti, semeni in pridelava dvólétni dímek ang.: biennial plant dvótáktni motór -ega -ja m bencinski motor, propade S: dvólétna rastlína ang.: double-layer greenhouse -ega -mka m Crepis biennis L. ki se zaradi majhne mase uporablja v ročno koristna zel, ki spada med dvoletnice iz vodenih kmetijskih strojih, npr. motorni žagi, družine radičevk z dolgimi, razvejanimi in motornih škarjah za nego vrta, vrtni kosilnici dvólétni lés travnikov, pogosta pa je tudi ob njihovih dicoccum pšenica z dvema plevnatima zrnoma v klasku, ki ima v primerjavi z robovih in ob poteh, ter ima dobro krmno navadno pšenico daljše in bolj gladke liste, vrednost pred razvojem stebelnih poganjkov zrna pa po mlačvi ostanejo plevnata ang.: rough hawksbeard ang.: dicoccum spelt wheat, emmer wheat variabilna ter razširjena predvsem na srednje dvózŕnica -e ž Triticum turgidum L. subsp. vlažnih in srednje hranljivih tleh večkosnih votlimi stebelnimi poganjki in je morfološko ang.: two-stroke engine -ega -á m les, ki v prvi rastni dobi oleseni, v drugi pa se odebeli, npr. les, iz katerega izrašča rodni les ang.: two-year-old wood dvólétni plevél -ega -a m plevel, ki v prvi rastni sezoni oblikuje vegetativne organe, v drugi rastni sezoni pa generativne organe E ang.: biennial weed dvóósna kosílnica -e -e ž kosilnica, ki ima elemente za košnjo nameščene pred prvo osjo ang.: two-axle mower dvóósni tráktor -ega -ja m traktor, ki ima dve pogonski gredi in štiri pogonska kolesa ter efektívna céna -e -e ž dejanska cena, ki jo se zaradi velike delovne kapacitete uporablja kupec plača, ko so že upoštevani razni popusti za najzahtevnejša dela v kmetijstvu in ali rezultati pogajanj pri nakupu dobrine gozdarstvu ang.: effective price ang.: two-axle tractor efektívna katiónska izmenjálna kapacitéta dvóplôščna tórna sklópka -e -e -e ž torna -e -e -e -e ž kationska izmenjalna kapaciteta, sklopka, ki omogoča neodvisno pretikanje ki je določena kot vsota izmenljivih kislo 49 efektívna póljska kapacitéta delujočih kationov in bazično delujočih ekolóška kŕma -e -e ž krma, za katero je izdan kationov na sorptivnem delu tal certifikat, da je pridelana brez uporabe fito- efektívna póljska kapacitéta mineralnih gnojil in gensko spremenjenih -e -e -e ž količina organizmov ang.: effective cation exchange capacity farmacevtskih sredstev sintetičnega izvora, vode v tleh, ki je razlika med poljsko kapaciteto ang.: organic feed, organic fodder in točko venenja ter jo rastline lahko uporabijo za svoje fiziološke potrebe S: kapacitéta ekolóška prideláva -e -e ž certificirana rastlínam dostôpne vôde K: EPK pridelava hrane rastlinskega izvora, ki ang.: E effective field capacity, EFC, available temelji na ohranjanju okolja in biotske efektívna prepústnost s praznim prostorom ang.: organic plant production ang.: effective porosity ekolóški kolobár -ega -ja m kolobar, v katerem -e -i ž sposobnost se vrstijo zelenjadnice in poljščine, zlasti prepuščanja tekočine skozi povezane talne metuljnice v deležu od 20 % do 30 %, in pri pore z izjemo slepih talnih por S: relatívna katerem se uporabljajo organska gnojila in prepústnost naravna fitofarmacevtska sredstva ang.: effective permeability ang.: organic crop rotation efektívna temperatúra -e -e ž razlika med ekolóško kmetíjstvo -ega -a s certificirani povprečno dnevno temperaturo zraka in kmetovalni sistem, ki upošteva biološke temperaturo praga zakonitosti pridelave kmetijskih rastlin in ang.: effective temperature zahteve za dobrobit rejnih živali ter z diver-efektívne padavíne efektívna poróznost uporaba organskih gnojil, počasi delujočih -e -i ž količina med seboj mineralnih gnojil, naravnih fitofarma- water capacity, AWC raznovrstnosti ter pri kateri je dovoljena povezanih talnih por, po katerih se giblje cevtskih sredstev in registriranih sort iz voda v tleh, izražena kot delež prostornine ekoloških semen ali semen, pridelanih med seboj povezanih talnih por glede na na konvencionalni način brez tretiranja s celotno prostornino porozne snovi vključno kemičnimi snovmi po spravilu -ih -ín ž mn. 1. padavine, zifikacijo pridelave in reje živali zmanjša ki dospejo v vodotoke kot odtok s površin porabo energije in snovi iz neobnovljivih ang.: effective precipitation virov, manj onesnažuje okolje in lahko 2. padavine, ki ostanejo v tleh in so na ponudi hrano nadstandardne kakovosti efektívni míkroorganízmi ang.: effective precipitation ekolóško mirovánje -ega -a s zadnji del razpolago rastlinam ang.: organic farming -ih -ov m mn. zimskega mirovanja, ko je rastlina že pri- združba različnih izbranih, človeku in pravljena na novo rastno dobo in se odziva okolju prijaznih sevov fototrofnih in na občasne otoplitve, rast pa ji prepreču- mlečno kislinskih bakterij ter kvasovk, jejo le še neugodne razmere, npr. nizke pripravljenih v različnih fermentiranih temperature S: ékodormánca É horizónt skih sredstev -- -ega -ega -ênta m sestavni del krajine, s katerim se ohranja krajinski vzorec naravnih ang.: effective microorganisms, EM prvin, npr. omejek, živica, suhozid, mlaka, -- -a m mineralni horizont, ki grmišče leži med O horizontom in iluvialnim se v pridelavi spodbuja sprejem hranil iz tal ekolóško pomémbni struktúrni elemènt ter zmanjša poraba gnojil in fitofarmacevt- oblikah po patentirani tehnologiji, s katerimi ang.: ecodormancy svetlejši od O horizonta ali A horizonta nad ljeno z uporabo naravnih fitofarmacevtskih sredstev in organskih gnojil ter brez dodanih njim ter ima manjšo vsebnost gline, organske sredstev za boljšo in enakomernejšo kalitev snovi ali seskvioksidov kot iluvialni horizont ang.: organic seed pod njim S: eluviálni horizónt ekolóško várstvo rastlín horizontom ali med A horizontom in ekolóško séme -ega -éna s seme, ki je pridob- iluvialnim horizontom in je običajno ang.: ecologically important structural element Eh vrédnost vanje škodljivih organizmov, pri katerem se -- -i [ehá] ž vrednost, ki izraža uporabljajo nekemični ukrepi in naravna fito- ang.: -ega -a -- s obvlado-E horizon, eluvial horizon ékodormánca redoks potencial snovi v tleh farmacevtska sredstva ob hkratni prepovedi ang.: Eh value sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev -e ž ▶ ekolóško mirovánje ang.: organic plant protection 50 éktomikoríza ekonomíja obséga -e -- ž povečevanje npr. gnojil, zaščitnih sredstev, dela, zaradi obsega proizvodnje z namenom dolgo- česar so pričakovani končni rezultati manjši, ročnega zmanjšanja stroškov na enoto npr. manjši hektarski pridelek proizvodnje ang.: extensive plant production ang.: economy of scale ekstenzívna rába travínja -e -e -- ž gospo-ekonómika kmetíjstva -e -- ž ▶ agrárna darjenje na travinju s praviloma slabim ekonómika rastiščem, ki se izvaja s košnjo enkrat ali ekonómska velikóst kmetíjskega dvakrat letno ali s pašo z majhno obtežbo gospodárstva in za katero je značilno malo dela in malo -e -i -- -- ž v denarni vloženih sredstev vrednosti izražena velikost kmetijskega ang.: extensive grassland management, gospodarstva, ki je določena kot vsota E extensive grassland use posameznih standardnih prihodkov vseh ekstenzívni nasàd kmetijskih proizvodov na kmetijskem -ega -áda m trajni nasad, gospodarstvu za oskrbo katerega je potrebno malo dela in ang.: economic size of agricultural holding denarnih sredstev ékosistémska storítev tál ang.: extensive plantation -e -tve -- ž korist za ljudi, ki jo zagotavljajo tla in je ekstenzívni sadovnják -ega -a m sadovnjak, lahko oskrbovalna, npr. preskrba s hrano, v katerem rastejo visokodebelna drevesa uravnalna, npr. blažitev poplav, shranjevanje različnih sadnih vrst brez stroge ureditve, pri ogljika, kulturna, npr. prostor ohranjanja čemer je njihova gostota več kot 50 dreves arheoloških gradiv, ali podporna, npr. na hektar, in ki je oskrbovan z malo dela, kroženje hranil, kroženje vode in biotska v njem pa je poleg pridelave sadja mogoča aktivnost v tleh tudi pridelava krme ali zelenjave S: trávniški ékotóksičnost ang.: extensive orchard, meadow orchard -i ž lastnost snovi, da ekstrabílnost ang.: soil ecosystem service sadovnják predstavlja kemično, biološko in fiziološko -i ž parameter, ki pove, kolikšen tveganje za ekosistem delež celotne količine antocianinov preide iz eksokárp -a m zunanji del osemenja, ki se katerem se uporabijo različne kisline, baze, razvije iz zunanjih plasti plodnice, lahko pa raztopine soli ali deionizirana voda, npr. tudi iz drugih delov cveta, npr. kožica pri ekstrakcija z zlatotopko za ugotavljanje slivi skupne vsebnosti kovin v tleh, ekstrakcija z ang.: exocarp raztopino kalcijevega klorida za ugotavljanje ekspánder -dra m stiskalnik, s katerim se pri izmenljivih kovin v tleh, ekstrakcija z deioni-kratki izpostavljenosti visokim temperatu-zirano vodo za ugotavljanje kovin v talni ram odstrani večina olja iz semen in deakti-raztopini virajo prisotni encimi ang.: soil extraction ang.: expander ekstrémni vreménski dogódek -ega -ega -dka ekspéler éksodríft fermentira S: izlužljívost -a m zanašanje škropilne brozge ang.: ang.: ecotoxicity kožic grozdnih jagod v grozdni sok, ki nato izven ciljne površine nanašanja in izven extractability ekstrákcija tál -e --škropljenega območja ž postopek pri ang.: exodrift kemijski analizi tal za določanje vsebnosti anorganskih in organskih snovi v tleh, pri -ja m beljakovinski ostanek po m vremenski dogodek, ki se pojavlja redko, vročem stiskanju in ekstrakciji olja iz semen, močno odstopa od običajnih vremenskih ki ima manj maščob kot pogače in več kot razmer in pogosto povzroči škodo, npr. tropine vročinski val S: izrédni vreménski dogódek ang.: expeller cake ang.: extreme weather event ekstenzívna prideláva v tleh in se ohranja vezava aktivne snovi na preko katerih si rastlina in gliva izmenjujeta snovi, ne prodrejo skozi celično steno v določen sloj tal notranjost koreninskih celic, ampak se ang.: extender razširjajo med celicami in na zunanjosti eksténder -ja m adheziv, ki se dodaja škropilni éktodormánca -e ž ▶ prèddormánca brozgi, namenjeni za tretiranje tal, da se éktomikoríza -e ž mikoriza, pri kateri hife gliv, upočasni razpad fitofarmacevtskih sredstev -e -e ž pridelava, za korenine katero je značilna majhna količina vlaganj, ang.: ectomycorrhiza 51 éktoparazít éktoparazít -a m zajedavec, ki živi in se povzročijo bolečino, ki odvrne rejne ali prehranjuje na zunanjščini gostitelja divje živali, da bi jo prečkale ang.: ectoparasite ang.: electric fence éktoparazítska glíva -e -e ž zajedavska gliva, eléktroprevódnost tál -i -- ž ▶ eléktrična ekvipotenciála ectoparasitic fungus prevódnost vôde -e ž ▶ ekvipotenciálna čŕta elementárni ogljík -ega -a m snov, ki je ekvipotenciálna čŕta -e -e ž črta, ki povezuje gostitelja eléktroprevódnost vôde -i -- ž ▶ eléktrična ang.: ki živi in se prehranjuje na zunanjščini prevódnost tál E sestavljena samo iz ogljika in je v tleh točke z enako vrednostjo izbranega para- razmeroma redka, npr. grafit, diamant, metra, npr. vodnega potenciala tal S: ekvi- grafen ekvivalènt vlážnosti tál ang.: equipotential line elemènt v sledôvih -ênta -- -- m element, ki potenciála ang.: elemental carbon -ênta -- -- m količina je v Zemljini skorji in tleh prisoten v zelo vode, ki jo tla zadržijo po vsaj 30-minutnem majhni količini, in sicer manj kot 0,1 %, npr. centrifugiranju s 1000-kratno silo teže, kar je baker, cink S: slédna prvína, slédni elemènt elástična nogáča equivalent soil moisture equivalent, soil water linijo in poševnico, ko je objekt opazovanja nad očesom opazovalca, ki se uporablja za -e -e ž nogača, ki zaradi določitev razdalj ali višin objektov in dreves vertikalnega in horizontalnega gibanja tla tleh elevacíjski kót -ega -a m kot med horizontalno ang.: približek poljske kapacitete v srednje težkih ang.: trace element eléktrična prevódnost tál -e -i -- ž sposobnost maso, in po kateri se v vertikalni smeri tal, da skoznje teče električni tok, izražena pomika omlateno zrnje v zalogovnik ali kot električni tok na enoto površine, deljen neomlateni klasi v mlatilni boben z zmanjšanjem napetosti na enoto dolžine, ang.: elevator kar je povezano s količino raztopljenih elíta -e ž 1. seme rastlin žlahtnitelja ali rastlin, ionov v talni raztopini in omogoča meritve ki so bile med vzdrževalno selekcijo najbolje slanosti tal in posredne količine vode v ocenjene, iz katerega se pridela osnovno tleh S: eléktro prevódnost tál seme ali predosnovno seme in obrača -ja m transporter, ki ima okoli strojnega elementa napeto brezkončno ang.: spring tine verigo, na kateri so korci, ki zajemajo žitno rahlja v globini od 10 cm do 15 cm, jih meša elevátor ang.: angle of elevation eléktrična prevódnost vôde ang.: elite -e -i --ang.: soil electrical conductivity sposobnost vode, da skoznjo teče električni ž 2. vinska trta, ki je pri predklonski selekciji točkovana z najvišjo oceno, ker kaže želene tok, izražena kot električni tok na enoto in nadpovprečne lastnosti površine, deljen z zmanjšanjem napetosti na ang.: elite kakovosti vode za namakanje eluviálni horizónt -ega -a m ▶ É horizónt S: eléktropre-enoto dolžine, ki se uporablja kot parameter vódnost vôde eluviálno-iluviálna tlà -ih tál s mn. tla z ang.: electrical conductivity of water izraženim procesom izpiranja talnih eléktrični termométer -ega -tra m naprava, koloidov, npr. gline, humusa, železovih in ki temperaturo meri na osnovi električne aluminijevih oksidov, zaradi česar nastanejo prevodnosti snovi E horizont in pod njim ležeči Bt horizont, Bh eléktromagnétna metóda ang.: elluvial-illuvial soil -e -e ž posredna émbrio ang.: electric thermometer horizont ali Bfe horizont metoda za določitev vsebnosti vode v tleh, ki -a m osrednji del semena, ki se razvije iz temelji na meritvah relativne dielektričnosti zigote in je zasnova nove rastline poroznega talnega gradiva ang.: embryo ang.: electromagnetic method embrionálna vréčka -e -e ž razvojna stopnja eléktroográja -e ž žičnata, trakasta ali ženskega gametofita pri semenkah, ki ga mrežasta pregrada na pašniku, ki se sestavljajo z membrano obdana jajčna celica uporablja za nadzor in varovanje rejnih in spremljevalne celice živali in pri kateri elektrošoki ob dotiku ang.: embryo sac 52 ênocvétni bŕst embrionálni stádij -ega -a m stadij zarodka, ki éndomikoríza -e ž mikoriza, pri kateri se začne z oploditvijo jajčne celice in traja do hife glive, preko katerih si rastlina in izleganja ličink gliva izmenjujeta snovi, prodrejo skozi emisívnost celic -i ž razmerje med tokom ang.: ang.: embryonic stage celično steno v notranjost koreninskih sevanja z določenega telesa in izsevanim endomycorrhiza tokom idealnega črnega telesa pri enaki éndoparazít -a m zajedavec, ki živi in se temperaturi, kar vpliva na temperaturno prehranjuje v notranjščini gostitelja emúlzija za tretíranje seména da se lahko dve med seboj sicer netopni endospêrm -a m tkivo v semenu, v katerem so hranilne snovi, namenjene prehrani embria, tekočini mešata dokler seme ne vzkali ang.: emulsifier ang.: endosperm -e -- -- -- ž energíja kalítve -e -- ž hitrost kalitve semena oznaka ES formulacija FFS, pri kateri je ena posamezne vrste, ki je izražena z odstotki tekočina v obliki kapljic ali tekočih kristalov vzklitih semen v določenem času, npr. pri razpršena v drugi in se v razredčeni ali pšenici v štirih dneh, pri trpežni ljuljki v nerazredčeni obliki uporablja za mokro petih dneh nanašanje na seme ang.: germination energy ang.: emulsion for seed treatment energíjska bilánca lísta emulgátor emissivity gliva, ki živi in se prehranjuje v notranjščini -ja m površinsko aktivna snov, ki gostitelja kot dodatek v fitofarmacevtskem sredstvu ang.: endoparasitic fungus zmanjšuje površinsko napetost mikrokapljic, pokrova éndoparazítska glíva -e -e ž zajedavska ang.: stanje telesa in okolice, npr. rastlinskega ang.: endoparasite E enakovrédna vêja -e -e -- ž razlika -e -e ž veja, ki je glede med prejeto in oddano energijo lista prek na druge veje v krošnji nameščena na sevanja, kondukcije in konvekcije podobni višini, ima podoben kot izraščanja ang.: leaf energy balance iz provodnika, podobno število stranskih poganjkov in podoben premer baze poganjka energíjska bilánca tál -e -e -- ž vsota vseh ang.: equivalent branch energijskih tokov, ki tečejo skozi ploskev na površini tal endívija -e ž Cichorium endivia L. vrtnina iz ang.: soil energy balance skupine solatnic, ki spada med dvoletnice iz družine nebinovk in je vzgojena preko energíjska vrédnost kŕme -e -i -- ž vsebnost sadik ali iz semena ter se goji zaradi listov, kemične energije v zaužiti krmi, ki jo rejne ki tvorijo nizko rozeto in se uporabljajo v živali porabljajo za presnovne procese, prehrani ljudi delo in prirejo ang.: endive ang.: energy value of fodder éndodormánca -e ž ▶ fiziolóško mirovánje energíjsko stánje tálne vôde -ega -a -- -- s éndodríft -a m rezultanta gravitacijskega, tlačnega in zanašanje škropilne brozge izven ciljne površine nanašanja znotraj škroplje- osmotskega potenciala tal ter drugih sil, nega območja, pri čemer se škropilna brozga ki delujejo na molekule vode v tleh ne ujame na liste rastlin, ampak pade na tla S: potenciál tálne vôde ang.: ang.: endodriftenergy state of soil water endofítna baktêrija -e -e ž ênobrázdni plúg -ega -a bakterija, ki je m plug, ki ima na prisotna v živih rastlinskih tkivih, pri čemer okvirju eno plužno telo, s katerim reže rastlini ne povzroča vidnih znamenj okužb brazdo in jo odlaga na desno stran glede na ali bolezni smer vožnje traktorja ang.: endophytic bacterium ang.: single-furrow plough endofítna glíva -e -e ž ênocélična nevíhta gliva, ki živi in se razvija -e -e ž nevihta z enim v rastlini, ne da bi ji škodovala padavinskim jedrom, ki običajno nastane ang.: endophytic fungus ob vetru, ki se z višino ne spreminja znatno endokárp ang.: single-cell thunderstorm -a m notranji del osemenja, ki v plodu obdaja semena in se razvije iz notranjih plasti ênocvétni bŕst -ega -a m rodni brst, iz katerega plodnice, npr. koščica pri slivi se razvije en cvet, npr. pri marelici ang.: endocarp ang.: one-flower bud 53 ênodómna rastlína ênodómna rastlína -e -e ž rastlina, na kateri se ênoósni tráktor -ega -ja m traktor, ki ima eno ločeno na različnih mestih razvijejo moški in pogonsko gred, dve pogonski kolesi in ozek ženski cvetovi, npr. leska, oreh kolotek ter se uporablja za lažja dela na ênoetážna gojítvena oblíka vrtovih, v vinogradih -e -e -e ž ▶ casarsa ang.: ang.: monoecious plant manjših delovnih površinah, npr. na enójna oplodítev -e -tve ž oploditev, značilna ênoplôščna tórna sklópka single-axle tractor za golosemenke, pri kateri se ena spermalna -e -e -e ž torna sklopka, ki med pretikanjem prestavnih celica združi z jajčno celico stopenj prekine tok mehanske energije z E ang.: single fertilisation enójni guyot -ega -ja [gijó] nizka šparonska ang.: m motorja na menjalnik pušča šparon, ki se veže ravno ali v loku na -ega -a m nizka kordonska gojitvena oblika, pri kateri se v eni smeri osnovno žico ali spodnjo žico, pod njim pa vrste na vseh vinskih trtah uredi kordon, na gojitvena oblika, pri kateri se pri zimski rezi ênorámni kordón single-plate friction clutch očesi katerem se pri zimski rezi puščajo šparoni, ki se pušča čep ali reznik z dvema ali s tremi enójni pogánjek ang.: unilateral cordon -ega -jka m poganjek, ki se ne ênoseménski plód -ega -a m plod, pri katerem razrašča, ampak raste zgolj v eno smer se seme razvije iz semenske zasnove enega ang.: so vezani strmo navzdol na spodnjo žico single Guyot S: ênokráki guyot enójno gnojílo cveta, npr. češnja, višnja, breskev, oljka -ega -a ang.: single sprout s ▶ enostávno gnojílo ang.: single-seed fruit ênokôsni trávnik -ega -a m vrstno bogat ênosmérni plúg -ega -a m plug z enim plužnim travnik, ki je običajno negnojen in na telesom, ki orje v eni smeri vožnje traktorja katerem večkratna košnja ni ekonomsko in brazdo odlaga na desno stran glede na upravičena zaradi slabe hranljivosti tal, smer vožnje, npr. plug krajnik majhne vlažnosti tal ali kratke rastne dobe ang.: one-way plough ang.: one-cut meadow ênospôlni cvét -ega -a m cvet, v katerem so ênokráki guyot -ega -ja [gijó] m ▶ enójni guyot razviti in funkcionalni le prašniki ali le pestič ênolétna rastlína -e -e ž ▶ ênolétnica ang.: unisexual flower, monoecious flower ênolétna suholétnica -e -e ž Erigeron annuus (L.) enostávna delítvena kalkulácija -e -e -e ž Pers. strupena zel, ki spada med enoletnice kalkulacija stroškov lastne cene proizvoda ali dvoletnice iz družine nebinovk z dolgimi, ali storitve pri proizvodnji homogenih otrdelimi in srednje olistanimi stebelnimi proizvodov, pri kateri se skupni stroški poganjki ter je invazivna in prilagodljiva ter proizvodnje razdelijo na proizvedeno razširjena predvsem na vlažnih do polsuhih količino proizvodov travnikov enostávni líst -ega -a m list, ki ima listno ang.: annual fleabane ploskev brez globljih zarez in z rastline in slabo hranljivih tleh dvo- do trikosnih ang.: single product costing ênolétnica -e ž rastlina, ki v eni rastni odpade kot celota propade S: ênolétna rastlína enostávni plód -ega -a m plod, ki se razvije iz ang.: dobi vzkali, zraste, cveti, semeni in ang.: simple leaf annual plant plodnice enega cveta, npr. češnja ênolétni lés -ega -á m les, ki za razvoj potrebuje ang.: simple fruit eno rastno dobo, proti koncu katere oleseni, enostávno gnojílo -ega -a s gnojilo, ki vsebuje npr. rozga, rodna šiba ang.: one-year-old wood kalij le eno rastlinsko hranilo, npr. le dušik, fosfor, S: enójno gnojílo ênolétni pêlin -ega -ína m ▶ sládki pêlin ang.: single fertiliser ênolétni plevél -ega -a m plevel, ki v eni ênostréšni rastlinják -ega -a m rastlinjak rastni sezoni oblikuje vegetativne organe in z enokapno streho, prislonjen k obstoječi generativne organe zgradbi, ki se uporablja za prezimljanje manjših ang.: annual weed rastlin ali za samooskrbno pridelavo sadik ênoósna kosílnica ang.: lean-to greenhouse -e -e ž kosilnica, ki ima elemente za košnjo nameščene pred kolesi ênovŕstna páša -e -e ž nadzorovana paša, ang.: single-axle mower pri kateri je na pašniku ena vrsta ali ena 54 esca kategorija določene vrste travojede živali, vplivom zlivne vode in imajo znake zaradi česar se poveča verjetnost selektivne oksidacijskih in redukcijskih procesov paše, ki povzroči poslabšanje botanične ter pri katerih Gr horizont leži v sestave travne ruše zgornjem delu talnega profila nad ang.: mono-species grazing, mono-species Go horizontom stocking ang.: epigley ênozŕnica -e ž Triticum monococcum L. var. epikotíl -a m del stebla rastlin, ki so zrastle monococcum pšenica z enim plevnatim zrnom iz semena, med nodijem s kličnimi listi in v klasku, ki ima v primerjavi z navadno prvim naslednjim nodijem E oblikuje več stranskih poganjkov, ob spravilu EPK -- [epǝkǝ̀] m ◀▶ efektívna póljska je zanjo značilna večja lomljivost klasnega pšenico ožje, daljše in bolj gladke liste ter ang.: epicotyl biotske raznovrstnosti na njivah ter sestave -ega -a s uporaba fitofarmacevtskih sredstev, zlasti fungici- hranil v zrnju dov, po infekciji, pri katerih aktivna snov vretena, prideluje pa se zaradi povečevanja eradikatívno tretíranje kapacitéta enterobaktêrije popolnoma zatre povzročitelja bolezni in -ij ang.: monoccocum spelt, einkorn wheat anaerobne bakterije, ki se razvijejo pri ž mn. fakultativno odpravi vidna bolezenska znamenja na rastlini, če je fitofarmacevtsko sredstvo počasni mlečnokislinski fermentaciji in z éntomopatogéna baktêrija ocetna kislina vitis, ki spomladi po brstenju vinske trte na spodnji strani listov mladike ang.: enterobacteria tvori bele šiške, zaradi katerih se list -e -e ž bakterija, nagrbanči in ostane na vinski trti ki je zmožna povzročiti bolezen pri žuželki deformiran celo rastno dobo in navadno tudi njen pogin, npr. bakterija ang.: erinosis Bacillus thuringiensis erodibílnost -i ž podvrženost tal erozivnemu ang.: entomopathogenic bacterium delovanju vetra ali vode, ki je odvisna od éntomopatogéna glíva za sladkorje, pri čemer se z znižanjem pH erinóza -e ž stanje vinske trte po poškodbah, vrednosti krme njihovo delovanje ustavi, ki jih povzroči trsna listna pršica šiškarica glavni produkt njihovega delovanja pa je Eriophyes mlečnokislinskimi bakterijami tekmujejo ang.: eradication treatment uporabljeno dovolj zgodaj -e -e ž gliva, ki je lastnosti tal, npr. teksture in strukture, zmožna povzročiti bolezen pri žuželki vsebnosti organske snovi éntomopatogéna ogórčica entomopathogenic fungus katerem delovanje vetra, vode, ledu in -e -e ž koristni gravitacije povzroča odnašanje talnih organizem, ki žuželke zatira tako, da vstopi delcev s površine tal vanje skozi telesno odprtino ali preko Beauveria bassiana erozíja tál -e -- ž proces degradacije tal, pri ang.: in navadno tudi njen pogin, npr. gliva ang.: erodibility eólska erozíja ang.: z odnašanjem talnih delcev zaradi povr-entomopathogenic nematode šinskega odtoka vode in se lahko popravi z -e -e ž ▶ vétrna erozíja obdelavo tal ang.: erosion channel eólski nanòs -ega -ôsa m sediment, ki je z mesta svojega nastanka prenesen zaradi povrhnjice ličinke in vanje sprosti bakterije, erozíjski járek -ega -rka m jarek, ki nastane ki gostitelja pokončajo ang.: soil erosion erozíjski žlebìč -ega -íča m vdolbina v delovanja vetra in postane talno gradivo na pobočju, globoka do 30 cm in dolga več mestu vnosa metrov, ki nastane zaradi površinskega ang.: aeolian deposit odtoka vode epifitocíja ang.: erosion rill -e ž nenaden izbruh in širjenje določene rastlinske bolezni, ki glede na erozívnost -i ž potencial vpliva medija, npr. zastopanost, čas, kraj in prizadete vrste vetra, vode, na ločevanje talnih delcev od rastlin presega pričakovano število primerov strukturnih agregatov in njihovo odnašanje in obseg pojava v nižje ležeča območja, kar se upošteva v ang.: epiphytotics splošni enačbi izgube tal epiglêj ang.: erosivity -a m talni tip slovenske klasifikacije tal, ki označuje glejna tla, ki nastajajo z izrazitim esca -e [éska] ž ▶ káp vínske tŕte 55 esenciálno rastlínsko hranílo esenciálno rastlínsko hranílo -ega -ega -a zaposlitve in ustrezen dohodkovni s snov, ki jo organizem nujno potrebuje za položaj pridelovalcem hrane nemoteno delovanje vseh bioloških funkcij ang.: European model of agriculture ang.: essential plant nutrient évtrična rjáva tlà -ih -ih tál s mn. talni tip etilén -a m rastlinski hormon, ki uravnava slovenske klasifikacije tal, ki označuje tla procese rasti in staranja, pri čemer jih z Bv horizontom, ki v prevladujočem delu lahko inducira, pospešuje ali zavira, kar talnega profila vsebujejo več kot 50 % je odvisno od njegove koncentracije, bazično delujočih kationov na sorptivnem razmerja z drugimi rastlinskimi delu tal in imajo pH višji od 5,5 hormoni in fenofaze ang.: eutric brown soil F ang.: ethylene évtričnost -i ž lastnost tal, da imajo več etiolácija -e ž zasipanje poganjkov z kot 50 % bazično delujočih kationov na rodovitnim delom tal ali ovijanje stebel s sorptivnem delu tal in pH, ki je višji od 5,5 papirjem pri nekaterih kmetijskih rastlinah, ang.: eutric property pri čemer se zaradi odsotnosti svetlobe ne tvori klorofil, zato nastanejo obeljeni deli rastlin, namenjeni za prehrano ljudi, npr. pri špargljih, radiču ang.: etiolation evaporácija -e ž ▶ izhlapévanje evaporacíjska posóda -e -e ž ▶ evaporiméter F evaporiméter -tra m naprava za merjenje količine vode, ki v določenem času izhlapi z vodne površine v ozračje S: evaporacíjska posóda evapotranspirácija facélija -e ž Phacelia tanacetifolia L. -e ž prehajanje vode medovita in okrasna rastlina iz dru- ang.: evaporimeter evidénca dejánske rábe zemljíšč merjenje količine vode, ki v obliki vodne -tra m lizimeter za listi, ki privablja čebele in druge žuželke in po oploditvi oblikuje drobna semena pare prehaja z vodne površine, s površine ter je zaradi kratke rastne dobe primerna tal ali skozi listne reže v ozračje za dosevek med glavnimi posevki, gosto ang.: evapotranspirometer posejana pa preprečuje rast in razvoj -e -- -- -- ž plevelov ter varuje tla pred erozijo enotna državna baza podatkov, ki vsebuje ang.: phacelia natančno prostorsko lokacijo in obseg FADN evapotranspirométer ozračje steblom in premenjalno nameščenimi lističi z nazobčanim robom in socvetjem s ang.: evapotranspiration številnimi cvetovi z vijoličastimi venčnimi površine tal in skozi listne reže rastlin v žine vodolistnic z razvejanim žlezastim v obliki vodne pare z vodne površine, s évroázijska tŕta in gozdnih zemljišč o poslovanju kmetijskih gospodarstev v ang.: record of actual land use državah članicah Evropske unije po enotni zemljišč ter vrste dejanske rabe kmetijskih proizvodnih in ekonomskih podatkov -- [fǝadǝnǝ̀] m sistem zbiranja -e -e ž vinska trta iz rodu metodologiji, zlasti za namene upravljanja Vitis in podrodu Euvitis, ki se v svetu goji skupne kmetijske politike za pridelavo grozdja in vina ang.: farm accountancy data network, FADN ang.: Euro-Asian grapevine Fahrenheitova temperatúrna léstvica -e -e -e evrópski modél kmetíjstva ledišče vode pri 32 °F in vrelišče pri 212 °F -ega -a -- m ang.: evrópska brúsnica -e -e ž ▶ brúsnica [fárənhajtova] ž temperaturna lestvica, ki ima model kmetijstva, oblikovan na podlagi Fahrenheit temperature scale skupne kmetijske politike, ki trgu Evropske fáktorski dohódek -ega -dka m denarna unije zagotavlja raznovrstno, kakovostno in vrednost, ki ostane za poplačilo proizvodnih varno hrano po primerni ceni, prispeva k dejavnikov v kmetijstvu in h kateri so varovanju okolja in naravnih virov, ohranja prištete subvencije in vzdržuje kulturno krajino, omogoča ang.: factor income 56 feromónska kápsula fakultatívna diapávza -e -e ž diapavza, ki fenofáza -e ž faza v letnem ciklu rastline, se pojavlja samo pri posameznih osebkih opredeljena na podlagi njene morfološke v populaciji, kar je odvisno od genetike in razvitosti, katere nastop in trajanje sta okolja odvisna od vremenskih razmer, npr. ang.: facultative diapause olistanje, začetek cvetenja S: fenolóška fáza fáza dozorévanja fenográm -a m diagram, ki opisuje fenološke -e -- ž 1. fenofaza semena, spremenljivke in njihove spremembe v v kateri seme vsebuje od 10 % do 20 % odvisnosti od meteoroloških spremenljivk, fakultatívna sórta ang.: phenophase, phenological phase -e -e ž ▶ presévna sórta vode in embrio zraste do končne velikosti, izraženih v dnevih ali drugih enotah, npr. endosperm se utrdi, semenska lupina se termalnem času obarva vrstno specifično, sposobnost kalitve ang.: phenogram semen pa se močno poveča ang.: ripening phase fenólna zrélost -e -i ž stopnja zrelosti grozdja, F 2. fenofaza sadnih rastlin, v kateri se plod v kateri je vsebnost antocianov in taninov v debeli, mehča in spremeni barvo ter traja grozdnih jagodah največja do tehnološke zrelosti, ko se lahko obere za ang.: in podnebja na fenofaze rastlinskih in ripening phase živalskih vrst 3. fenofaza vinske trte, v kateri se grozdne ang.: phenology jagode zaradi kopičenja vode in sladkorjev v fenologíja rastlín -e -- ž ▶ fítofenologíja vakuolah debelijo, mehčajo in obarvajo ter namen skladiščenja, ali do užitne zrelosti, ko fenologíja -e ž veda, ki proučuje vpliv vremena se lahko poje ang.: phenolic maturity primerno za trgatev fenolóška fáza -e -e ž ▶ fenofáza ang.: traja do tehnološke zrelosti, ko je grozdje fenologíja živáli -e -- ž ▶ zóofenologíja fáza dvójnega róba fenolóška postája -e -e ž območje, na katerem -e -- -- ž razvojna faza se v krogu približno 2 km opravljajo opazo- ripening phase pri travah, ki razmejuje vegetativno in vanja posameznih fenofaz rastlin ali živali generativno rast ter se običajno pojavi na ang.: phenological station koncu marca ali začetku aprila v obliki dvojnih zadebelitev na vrhu nepodaljšanega fenolóška spremenljívka -e -e ž podatek, ki stebla v dolžini od 1 cm do 2 cm za posamezno rastlinsko ali živalsko vrsto fáza oblikovánja jágode določene fenofaze, npr. začetek olistanja, -e -- -- ž obdobje konec cvetenja, prva paša čebel ang.: double ridge stage opisuje začetek, trajanje in konec nastopa intenzivne rasti zelene grozdne jagode, ki ang.: phenological variable se začne po oploditvi zaradi hitre delitve celic in večanja njihovega števila ter traja do fenolóški koledár -ega -ja m pojav fenofaz začetka zorenja različnih rastlin in njihovo časovno ang.: berry formation zaporedje v letnem fenološkem ciklu fáza osuševánja ang.: phenological calendar -e -- ž fenofaza semena, ki se do 50 % vode, zaključena feromón -a m kemična snov, ki jo osebek ene ang.: začne, ko je rast semena, ki vsebuje od 40 % ferispódični horizónt -ega -a m ▶ Bfe horizónt desiccation phase žuželčje vrste izloča iz žleze z zunanjim FDR metóda -- -e [fǝdǝrǝ̀] ž ▶ mérjenje odbôja izločanjem, sprejema pa jo drug osebek iste v frekvénčnem prostóru vrste in se nanjo odziva na značilen način fedžója ang.: pheromone -e ž Feijoa sellowiana (O.Berg) O.Berg sredozemska sadna vrsta iz družine mirtovk, feromón razpršítve -a -- m feromon, ki ki raste kot visok grm in ima srednje velike pri žuželkah povzroči, da se osebki iste sočne plodove zelene barve, ki se običajno vrste oddaljijo, zaradi česar se zmanjša uporabljajo kot namizno sadje kompeticija med njimi S: označeválni feferón ang.: dispersion pheromone -a m Capsicum annuum L. vrsta paprike ž ang.: feijoa feromón z majhnimi in izdolženimi plodovi zelene, feromónska kápsula -e -e kapsula, rumene ali rdeče barve in sladkega ali prepojena s sintetizirano snovjo, ki privablja pekočega okusa, ki se uporabljajo v samce škodljive žuželke in je sestavni del prehrani ljudi feromonske pasti ang.: hot pepper ang.: pheromone capsule 57 feromónska pást feromónska pást -e -í ž past, ki se uporablja FFS za poklícno rábo -- -- -- -- [fǝfǝsǝ̀] m fito- za načrtno spremljanje in neposredno farmacevtsko sredstvo, ki je dostopno v spe- zatiranje ciljnih škodljivcev, pri čemer cializiranih prodajalnah s FFS ob predložitvi se za privabljanje osebkov najpogosteje potrdila o pridobitvi znanja iz varstva rast- uporabijo spolni hormoni in feromoni lin za izvajalca ukrepov ter je označeno z zbiranja grafičnim znakom za nevarnost ang.: pheromone trap ang.: plant protection product for professional feromónska žléza use -e -e ž žleza z zunanjim izločanjem, zaradi katere samice žuželk fíga -e ž Ficus carica L. sredozemska sadna vrsta privabljajo nasprotni spol z namenom iz družine murvovk, ki raste kot visok grm parjenja ali drevo in ima srednje velike sočne plodove F ang.: pheromone gland bele, vijolične ali zelene barve s kratkim feromónski dispénzer pecljem, ki se uporabljajo sveži ali posušeni -ega -ja m pripomoček, ang.: npr. guma, gel, vosek, prepojen z visoko fig koncentracijo sintetičnega feromona samice fílmska vôda -e -e ž del vezane vode, pri kateri žuželke, ki privablja samce, pri čemer se vodne molekule v tleh zadržijo s sorpcij- pride do zbeganja samcev, ker ne morejo skimi silami, ki izvirajo iz trdnih delcev tal feromón zbíranja pheromone dispenser tal, da delujejo kot vmesnik pri prehajanju -a -- m feromon, ki se tvori talne raztopine od površine do podzemne in sprošča pri žuželkah, ki z njim privabljajo vode skozi sorptivni del tal predstavnike obeh spolov vrste izčrpanosti filtracíjska sposóbnost tál -e -i -- ž lastnost ang.: najti samice, in njihovega pogina zaradi ang.: film water fertigácija aggregation pheromone nevarnih snovi, npr. težkih kovin, iz tal z -e ž postopek, pri katerem se v vodo rastlinami, ki jih preko koreninskega sistema za namakanje dodajo raztopljena mineralna črpajo iz tal in kopičijo v nadzemni biomasi gnojila z namenom optimizacije rasti ski feromón fítoekstrákcija -e ž odstranjevanje potencialno ang.: S: agregácij- ang.: soil filtration capacity fertiirigácija ang.: S: fertiirigácija fítofarmacévtsko srédstvo fertigation fítofarmacévtsko srédstvo -ega -a s -e ž ▶ fertigácija pripravek, ki se v kmetijstvu uporablja za rastlin ter povečanja količine in kakovosti fítofarmacévtski priprávek -ega -vka m ▶ pridelka ang.: phytoextraction fertílni klásek -ega -ska m klasek, ki ima en zaščito rastlin in pridelkov pred različnimi plodni cvet ali več plodnih cvetov, iz katerih škodljivimi organizmi S: fítofarmacévtski se po oprašitvi razvijejo zrna priprávek, srédstvo za várstvo rastlín K: FFS ang.: fertile spikelet ang.: plant protection product, PPP festulólium -a m x Festulolium Asch.et Graebn fítofarmacíja -e ž veda, ki proučuje sredstva za skupina hibridnih vrst trav, ki nastanejo varstvo rastlin in možnosti njihove uporabe s križanjem bilnic z ljuljkami in imajo za zatiranje škodljivih organizmov FFS ang.: proučuje fenofaze rastlinskih vrst v festulolium odvisnosti od vremenskih pojavov in -- [fǝfǝsǝ̀] m ◀▶ fítofarmacévtsko srédstvo podnebja S: fenologíja rastlín ang.: FFS za nèpoklícno rábo -- -- -- --phytophenology [fǝfǝsǝ̀] m fitofarmacevtsko sredstvo, ki je dostopno bilnice in boljšo prilagodljivost na stresne fítofenologíja -e ž fenologija, ki razmere kot ljuljke praviloma večjo hranilno vrednost kot ang.: phytopharmacy prodajalnah z neživilskim blagom, navadno ki proučuje mikroklimatske razmere v v obliki že pripravljenih škropilnih mešanic, rastlinskem pokrovu in na površini rastlin ki niso označene z nobenim grafičnim ang.: v specializiranih prodajalnah s FFS in fítoklimatologíja -e ž bioklimatologija, fítohormón -a m ▶ rastlínski hormón znakom za nevarnost, in ga je mogoče phytoclimatology dobiti brez potrdila o pridobitvi znanja fítomedicína -e ž veda, ki proučuje povzroči- iz varstva rastlin za izvajalca ukrepov telje bolezni rastlin, škodljivce in plevele ter ang.: plant protection product for možnosti njihovega zatiranja S: várstvo rastlín non-professional use ang.: phytomedicine, plant protection science 58 fiziolóška môtnja fitomér tráve -a -- m funkcionalna enota da lahko ob neprimerni uporabi povzroči travnega poganjka, ki je pri vegetativnem začasne ali trajne poškodbe tretirane rastline spodaj ležečega kratkega internodija z fítotrón -a m rastna komora, v kateri se rastline zalistnim brstom in eno ali več nadomest-poganjku sestavljena iz nodija z listom, ang.: phytotoxicity poganjku pa iz nodija z listom in spodaj zračne vlage ležečega podaljšanega internodija z zasnovo ang.: fitotron za zalistni brst fízični kapitál nimi koreninami, pri generativnem z uravnavanjem temperature, svetlobe in gojijo v nadzorovanih razmerah, ustvarjenih fítopatogéna glíva v rastlinskih tkivih povzroča okužbe ali finančnih naložb, ampak v obliki lastništva bolezni stavb, zemljišč, surovin, strojev, opreme F ang.: phytopathogenic bacterium ang.: physical capital -e -e ž gliva, ki v rastlinskih fizikálna analíza tál -e -e -- ž postopek tkivih povzroča okužbe ali bolezni fítopatogéna baktêrija premoženje posameznika ali kmetijskega -e -e ž bakterija, ki gospodarstva, ki ni v obliki denarja ali ang.: -ega -a m materialno grass phytomer ang.: določanja deleža peska, melja in gline ter phytopathogenic fungus zračno-vodnih razmer v tleh fítoplazmátska bolézen -e -zni ž bolezen, ki jo ang.: physical soil analysis pri rastlinah povzročajo bakterijam podobni fizikálna lastnóst tál -e -i -- ž lastnost tal, ki je organizmi brez celične stene, ki se prenašajo drugimi prenašalci in povzročajo različne poroznost, velikost por deformacije rastlinskih tkiv, npr. zlata trsna ang.: physical soil property rumenica S: fítoplazmóza fizikálna meteorologíja z okuženim razmnoževalnim materialom ali tal, npr. gostota, hidravlična prevodnost, posledica delovanja fizikalnih sil in zgradbe fítoplazmóza ki obravnava procese v ozračju, npr. termo- -e ž ▶ fítoplazmátska bolézen dinamiko ozračja, procese sevanja, fiziko ang.: -e -e ž meteorologija, phytoplasma disease, phytoplasmosis fítoremediácija -e ž postopek obdelave ali oblakov in oblačnih delcev, atmosfersko čiščenja kontaminiranih medijev, npr. tal ali optiko, elektriko fítosanitárni predpís ang.: trdne matične podlage na manjše delce phytoremediation zaradi temperaturnih sprememb, delovanja -ega -a m pravni akt, vode, vetra in gravitacije, pri čemer se njena ki ureja preprečevanje vnosa in širjenja kemijska sestava ne spremeni karantenskih škodljivih organizmov ali mi mikroorganizmi sposobne razgrajevanja, fizikálno preperévanje -ega -a s razpadanje sprejemanja ali stabilizacije onesnažil vode, z rastlinami, ki so skupaj s pridruženi- ang.: physical meteorology omejitev gospodarskega vpliva nadzoro- fizikálno zatíranje -ega -a s zatiranje vanih škodljivih organizmov in vključuje ang.: physical weathering fítosanitárni ukrèp potrjevanje ukrepi, npr. shranjevanjem semena pri ang.: phytosanitary regulation nizki temperaturi, razkuževanjem s paro, tudi uvedbo postopkov za fitosanitarno npr. okopavanjem, grabljenjem, s termičnimi škodljivih organizmov z mehanskimi ukrepi, -ega -épa m ukrep, s ožiganjem plevela, z akustičnimi ukrepi, npr. katerim se preprečujeta vnos in širjenje z zvočnimi napravami, svarilni zvoki, in z škodljivih organizmov ali se omeji optičnimi ukrepi, npr. s svetlobnimi pastmi organizmov fiziolóška globína tál -e -e -- ž globina tal, do ang.: gospodarski vpliv nadzorovanih škodljivih ang.: physical control phytosanitary measure katere seže koreninski sistem in lahko obsega fítostabilizácija -e ž postopek obdelave mineralne horizonte in organske horizonte fítotóksičnost onesnažil in prepreči njihovo spiranje, izhla- povzroči neravnovesje življenjskih procesov zaradi neugodnih vremenskih razmer, npr. pevanje ali prenašanje z vetrom ali vodo mraza, vetra, toče, ali nepravilne oskrbe, ang.: phytostabilisation npr. motnje v oskrbi z vodo, pomanjkanja onesnažila vežejo v organsko snov, zaradi fiziolóška môtnja -e -e ž stanje rastline, ki ga česar se zmanjšata dostopnost in mobilnost onesnaženih tal z rastlinami, pri katerem se ang.: soil rooting depth -i ž lastnost fitofarmacevt- ali preobilice hranil S: fiziopatíja skega sredstva ali posamezne aktivne snovi, ang.: physiological disorder, physiopathy 59 fiziolóška selektívnost fiziolóška selektívnost -e -i ž selektivnost fito- fižólova pršíca -e -e ž ▶ navádna pršíca farmacevtskega sredstva, zaradi katere tretirana fižólov ožíg -ega -a m glivična bolezen, kmetijska rastlina aktivno snov s svojim sistemom razgradi v neškodljive produkte ali ki jo povzroča vrsta Colletotrichum lindemuthianum in okužuje vse nadzemne pa aktivna snov nanjo sploh ne učinkuje, na dele fižola, na katerih se pojavijo črna škodljive organizme pa učinkuje negativno znamenja ovalne oblike, vir okužb pa je ang.: physiological selectivity okuženo seme S: vdŕta fižólova pégavost F rastline, razmnožene iz matične rastline ali katerem se v smeri od vira asimilatov proti ponoru asimilatov prenašajo fotosintezni njenega dela produkti ang.: physiological age ang.: phloem fiziolóška zrélost fiziolóška stárost -e -i ž skupek nemorfoloških ang.: bean anthracnose sprememb pri matični rastlini ali njenem floém -a m prevodno tkivo pri rastlinah, po delu v danem trenutku, ki določa rast nove fiziolóško kíslo gnojílo sadne rastline, v kateri je seme že dokončno -e -i ž stopnja zrelosti ploda florístična sestáva -e -e ž vrstna sestava vegetacije na nekem geografsko specifičnem razvito in je kalivo, užitni del ploda pa še območju, npr. na pašnikih Julijskih Alp nima lastnosti, ki bi ustrezale merilom za ang.: floristic composition obiranje in uživanje S: botánična zrélost foliárna analíza -e -e ang.: physiological maturity ž kemična analiza, s katero se ugotavlja prehranjenost rastline z -ega -ega -a s gnojilo, rastlinskimi hranili v rastni dobi za potrebe ki v tleh ali pri sprejemu v organizme nadaljnjega gnojenja S: analíza lístov povečuje vsebnost protonov, npr. amonij ang.: foliar analysis vsebujoče dušikovo gnojilo ang.: physiologically acidic fertiliser foliárni herbicíd -ega -a m ▶ lístni herbicíd fiziolóško mirovánje -ega -a s osrednji del foliárno gnojênje -ega -a s ▶ lístno gnojênje zimskega mirovanja, ko rastlini rast prepre- foliárno gnojílo -ega -a s ▶ lístno gnojílo čujejo zaviralci rasti v brstih, npr. abscizinska kislina, zaradi česar se ne odziva na občasne formulácija FFS -e -- [fǝfǝsǝ̀] ž kombinacija otoplitve, in ki se zaključi po obdobju ver- ene aktivne snovi ali več aktivnih snovi in nalizacije, ko rastlina preide v ekološko dodatkov, ki fitofarmacevtskemu sredstvu mirovanje zagotavljajo njegovo obliko in specifične S: éndodormánca, práva dormánca fiziopatíja enostavnejše zatiranje škodljivih -e ž ▶ fiziolóška môtnja organizmov ter zagotavljajo večjo ang.: endodormancy, physiological dormancy lastnosti ter omogočajo učinkovito in fižòl -óla m Phaseolus vulgaris L. vrtnina iz varnost za uporabnika, okolje in skupine stročnic, ki spada med zelnate tretirane rastline fižólova múha ličinke se zavrtajo v zrno in povzročijo fotoperiodízem -zma m odziv rastline na dolžino dneva in noči, ki je pri različnih poškodbe, zaradi česar je takšno seme rastlinah različen neprimerno za hrano in semenski material, ang.: photoperiodism na mestu vboda pa pride do sekundarnih fotoreákcija okužb z glivami -e ž odziv rastline na naravno ang.: bean weevil ali umetno sevanje, pri čemer se na spremenjeno sevanje odzovejo s -e -e ž Delia platura (Meigen) spremenjenim načinom rasti in polifagni škodljivec, pri katerem največjo razvoja gospodarsko škodo povzročajo žerke, ki ang.: photoreaction objedajo kalčke rastlin, npr. fižola, koruze, foxy okús buč, zaradi česar se seme ne razvije v rast- -- -a [fôksi] m izrazit sladkast lino, napadene sadike pa so deformirane okus, ki nastane zaradi kopičenja metil in bolj dovzetne za glivične okužbe fižólar ang.: ki vsebuje fosfor v oblikah, primernih za bean prehrano rastlin, npr. superfosfat, trojni -ja m Acanthoscelides obtectus (Say) superfosfat, hiperfosfat skladiščni škodljivec, predvsem na fižolu, ki ang.: phosphatic fertiliser napada tudi grah, sojo, lečo in bob, katerega metuljnic in je vzgojena iz semena ter se goji fosfátno gnojílo -ega -a s mineralno gnojilo, zaradi strokov ali zrnja, ki dozori v njih enoletnice nizke ali visoke rasti iz družine ang.: PPP formulation antranilata v grozdnih jagodah in je značilen ang.: seedcorn maggot za grozdje in vino iz samorodnih vrst, iz 60 generatívna podlága sort severno ameriških vrst vinske trte in funkcionálna skupína -e -e ž skupina iz direktno rodnih hibridov, npr. za sorte rastlinskih vrst s podobnim delovanjem v 'Izabela', 'Šmarnica', 'Jurka', 'Concord' ekosistemu, podobnim izkoriščanjem virov frákcija tál -e -- ž npr. skupina trav, metuljnic in zeli del tal v trdnem, tekočem ali ang.: plant functional group, plant functional plinastem agregatnem stanju, izdvojen z eno ang.: foxy aroma za rast in podobnimi ekološkimi lastnostmi, od ločevalnih metod, npr. s sejanjem, glede type na velikost delcev funkcionálno môški cvét -- -ega -a m frontálna mègla -- -e ž ▶ hlajêna sadíka funkcionálno žénski cvét -- -ega -a m -e -e ž megla, ki nastaja pred dvospolni cvet z zakrnelimi prašniki in toplo fronto, redkeje za hladno fronto, ob optimalno razvitim pestičem pršenju ali razmeroma toplem dežju, ki pada ang.: functional female flower G skozi hladne zračne plasti, pri čemer kapljice fuzárijska nôžna gnilôba fréza -e ž optimalno razvitimi prašniki ▶ prekopálnik ang.: functional male flower frígo sadíka ang.: soil fraction dvospolni cvet z zakrnelim pestičem in na svoji poti izhlapevajo, vodna para pa se -e -e -e ž glivična takoj spet kondenzira bolezen, ki jo povzroča vrsta Fusarium frónta vláženja ob prodoru hladne fronte ob stiku hladne njenih nadzemnih delov podnevi, ponoči pa in tople zračne mase in je najpogostejša v si rastlina opomore, npr. fuzarijska nožna zmernih geografskih širinah gniloba kumar ang.: frontal thunderstorm ang.: Fusarium foot rot frontálna nevíhta na koreninskem vratu in koreninah trohni, -e -e ž nevihta, ki nastane kar se do propada rastline kaže v venenju ang.: solani f. sp. cucurbitae in pri kateri tkivo frontal fog -e -- ž območje tal, kjer pride do hitrega padca hidravličnega gradienta in predstavlja mejo med suhimi in z vodo zasičenimi tlemi ang.: wetting front fruktóza -e ž ▶ sádni sládkor fumigácija -e ž ▶ zaplinjevánje G fumigánt -a m fitofarmacevtsko sredstvo za zatiranje skladiščnih in talnih škodljivcev, plevelov, zajedavskih ogorčic in drugih mikroorganizmov, ki ob uporabi preide iz plinasto agregatno stanje gaméta -e ž spolna celica, ki ima haploidno ang.: trdnega ali tekočega agregatnega stanja v fumigant število kromosomov fungicíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo za ang.: gamete zatiranje povzročiteljev glivičnih rastlinskih gén -a m segment deoksiribonukleinske kisline, bolezni, na katere deluje tako, da onemogoči delovanje encimov, ki sodelujejo pri ključnih ki kodira novo molekulo s specifično funkcijo v določenem organizmu procesih v celici, npr. dihanju, celični delitvi, ang.: gene zaradi česar gliva propade generálni nivelmán ang.: fungicide -ega -a m postopek dolo- čanja nadmorske višine stalnim višinskim fungistátik -a m fungicid, ki glive ne uniči točkam v višinski geodetski mreži popolno, temveč zgolj preprečuje rast ang.: general levelling micelija ali tvorbo spor S: ántisporulánt ang.: fungistatic generatívna fáza -e -e ž obdobje, v katerem rastline razvijejo cvetove in semena, rast pa funikulárna vôda -e -e ž ▶ izolírana kapilárna se umiri vôda ang.: generative phase fúnkcija tál -e -- ž proces v tleh, ki zagotavlja generatívna korenína -e -e ž ▶ seménska ekosistemske storitve tal, npr. adsorpcija korenína hranil, zadrževanje vode, biorazgradnja ang.: soil function generatívna podlága -e -e ž ▶ sejánec 61 generatívna rást tráve generatívna rást tráve -e -í -- ž rast trave geográfska širína -e -e ž kot, severno ali južno od faze dvojnega roba do zrelosti, ki je od ekvatorialne ravnine do vzporednika, na gojenih travnikih prekinjena s košnjo ki teče skozi določeno točko na Zemljinem ali pašo, pri nekaterih travah, npr. pri površju in je merjen na poldnevniku, razbere mnogocvetni ljuljki, pa se intenzivno pa se na vzporedniku nadaljuje tudi po prvi košnji ang.: geographic latitude ang.: reproductive growth of grass geográfski informacíjski sistém -ega -ega G generatívni trávni pogánjek ki omogoča spolno razmnoževanje, npr. geografskih podatkov K: GÍS cvet S: reproduktívni orgán ang.: geographic information system, GIS ang.: generative organ, reproductive organ géokémična sestáva tál -e -e -- ž sestava tal, -ega -ega -jka m ki jo določajo kemične lastnosti matične generatívni orgán zajem, urejanje, shranjevanje, spreminjanje, -ega -a m del rastline, upravljanje, vzdrževanje, analizo in prikaz generatívni bŕst -ega -a m ▶ ródni bŕst -a m informacijski sistem, ki omogoča generatívno razmnoževánje travni poganjek, ki je sestavljen iz različno podlage in zajema glavne elemente, npr. podaljšanega stebla z listi in različno raz- silicij, aluminij, ter elemente v sledovih, vitega socvetja, pri čemer je pred latenjem npr. baker, cink ali klasenjem socvetje obdano z eno ali več ang.: geochemical soil composition listnimi nožnicami in ni vidno ang.: reproductive tiller geométrični nivelmán -ega -a m postopek določanja višinske razlike med izbranimi -ega -a s raz- točkami na podlagi izračuna višinskih razlik množevanje s semenom, katerega rezultat z uporabo nivelirja in nivelacijske late so nove rastline, ki niso enake starševskima ang.: geometric altimetry, geometric levelling rastlinama S: spôlno razmnoževánje ang.: generative propagation, sexual géoprocesíranje -a s postopek obdelave in propagation analize podatkov v geografskih informa- cijskih sistemih z različnimi programskimi genéza tál genóm tlotvornimi dejavniki in tlotvornimi procesi -e -- ž izvor in razvoj tal, opredeljen s orodji ang.: geoprocessing ang.: soil genesis géoprostórska vizualizácija -e -e ž ▶ géovi- -a m celota vseh dednih informacij zualizácija določenega organizma, shranjenih v deoksi-ribonukleinski kislini S: dednína géostacionárni satelít -ega -a m umetni ang.: genome Zemljin satelit, ki kroži nad ekvatorjem v isti smeri in z isto kotno hitrostjo, kot se génska erozíja -e -e ž proces izgubljanja vrti Zemlja genske raznovrstnosti med populaci-ang.: geostationary satellite jami, vrstami ali sortami iste vrste zaradi opuščanja pridelave starejših sort, ki dajo geotrópični kót -ega -a m kot med v primerjavi s sodobnimi sortami manjše koreninskim deblom vinske trte in prvo pridelke večjo razvejitvijo korenin s skupnim ang.: genetic erosion krajiščem, pod katerim rastejo korenine podlag, pri čemer je pri manjšem kotu génski cénter -ega -tra m geografsko območje, rast korenin navpična, pri večjem kotu v katerem rastlinska vrsta razvije svoje pa poševna lastnosti in je bogato z njej sorodnimi ang.: geotropic angle rastlinskim vrstami S: rodôvno sredíšče ang.: center of origin, gene centre géovizualizácija -e ž orodja in tehnike, ki omogočajo geoprostorsko komunikacijo in génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma analizo pridobljenih informacij z uporabo m organizem, v katerega je z biotehnolo-interaktivnih zemljevidov S: géoprostórska škimi postopki vnesen izbran gen iz drugega vizualizácija organizma K: GSO ang.: geovisualisation, geographic visualisation ang.: genetically modified organism, GMO GÊRK -- m ◀▶ gráfična enôta rábe kmetíjskega geográfska dolžína -e -e ž kot, vzhodno ali gospodárstva zahodno od referenčnega poldnevnika do poldnevnika, ki teče skozi določeno točko G horizónt -- -a [gǝ̀] m mineralni horizont, v na Zemljinem površju in je merjen na katerem so izraženi znaki redukcijskih ali vzporedniku, razbere pa se na poldnevniku sekundarnih oksidacijskih procesov zaradi ang.: geographic longitude stalnih ali občasnih anaerobnih razmer 62 glêjna tlà pod vplivom podzemne in zlivne vode, floemu in ksilemu prenaša voda z raz - zato je temnosive, modrikaste ali zelenkaste top ljenimi snovmi in iz katerega se barve po celotnem delu tal ali sivo in rjavo razširjajo stranske listne žile marmoriran, z železovimi in manganovimi S: centrálna lístna žíla giberelín ki omogočajo tudi premikanje v nasprotni križnic in je vzgojena iz semena preko sadik ter se goji zaradi listov, ki so mehurjasti smeri sile teže in tvorijo glavo, ki ni čvrsto zbita, ter se ang.: water movement uporabljajo v prehrani ljudi -a m rastlinski hormon, ki se tvori v ang.: savoy cabbage G razvijajočih se brstih, listih, zgornjih inter-glávni bŕst -ega -a m brst v očesu vinske trte, nodijih, semenih in plodovih ter pospešuje ki se spomladi razvije prvi in iz katerega se delitev celic in izdolževanje celic, zaradi razvije mladika česar vpliva na povečano rast in hitrejši ang.: primary bud razvoj rastlin glávni cevovòd -ega -óda m ang.: gibberellin cevovod, ki dovede vodo od vodnega vira do območja GÍS -- m ◀▶ geográfski informacíjski sistém namakanja S: primárni cevovòd glaciologíja gíbanje vôde ang.: meteorolóška postája 1. réda G horizon glávnati óhrovt -ega -a m Brassica oleracea L. -a -- s pronicanje vode po skupina Savoy Cabbage vrtnina iz skupine padavinah ali namakanju s površine v nižje kapusnic, ki spada med dvoletnice iz družine sloje tal zaradi sile teže in kapilarnih sil, strukturnih agregatov S: glêjni horizónt, glávna meteorolóška postája -e -e -e ž ▶ oglejêni horizónt konkrecijami in prevlekami na površini ang.: midrib gláva po setvi, da se zagotovi boljši stik semena s glávni gostítelj -ega -a m gostitelj, na katerem ali v katerem drug organizem povzroča tlemi, s čimer se doseže enakomerna kalitev, glavno gospodarsko škodo S: primárni spomladi pa se uporablja na travnikih za gostítelj poravnavo in stisnitev travne ruše ang.: main host, primary host ang.: smoothing roller glávni horizónt -ega -a m horizont, za katerega -e ž 1. nadzemni del rastline pri solati in so značilni določeni tlotvorni procesi, zelju, sestavljen iz listov, ki so tesno poviti npr. akumulacija humusa za A horizont, drug preko drugega in predstavljajo tržni del redukcijski in sekundarni oksidacijski rastline procesi za G horizont, in se označuje z ang.: head velikimi tiskanimi črkami 2. zgornji odebeljeni del debla, iz katerega pri ang.: master horizon šparonski gojitveni obliki izrašča rodni les ang.: gládki váljar ang.: prevladuje v Zemljini skorji, in sicer silicij, glaciology aluminij, železo, kalcij, magnezij, kalij, natrij, -ega -ja m samostojni kmetijski mangan, titan in fosfor stroj, sestavljen iz več valjev, ki ima delovno ang.: major element širino do 6 m in se uporablja za ravnanje tal pojavne oblike naravnega ledu in ledenike na glávni elemènt -ega -ênta m element, ki Zemljinem površju in pod njim -e ž veda, ki proučuje sneg, vse ang.: primary irrigation pipe head glávni pêcelj -ega -clja m ▶ grózdni pêcelj glávna korenína -e -e ž korenina, ki je del glávni pogánjek -ega -jka m poganjek, ki se semenskih korenin in se razvije iz radikule razvije iz vršnega meristema embrija pri ter je odebeljena in raste večinoma navpično, semenu ali iz nerodnega brsta pri rastlinah, prodre pa lahko v globlje sloje tal, kar razmnoženih s cepljenjem ali z drugimi omogoča, da se rastlina močneje pritrdi v načini vegetativnega razmnoževanja tla S: primárna korenína, sŕčna korenína ang.: main shoot ang.: main root, primary root glávni posévek -ega -vka m posevek, ki na glávna kŕpa -e -e ž krpa na vrhu lista, ki jo kmetijskem zemljišču uspeva večji del zaključuje glavna listna žila in omejujeta rastne sezone, npr. krompir, koruza, ozimna zgornja stranska sinusa pšenica ang.: apical lobe ang.: main crop glávna lístna žíla -e -e -e ž osrednji del pre- glêjna tlà -ih tál s mn. tla z znaki oksidacijskih vodnega sistema v listu, po katerem se po in redukcijskih procesov zaradi zastajanja 63 glêjni horizónt vode, npr. s sivimi in rjavimi marmoracija- globína obdeláve -e -- ž globina, do katere so mi, brez Gr horizonta do globine 100 cm in tla pri osnovni obdelavi tal ali dopolnilni z Go horizontom obdelavi tal spremenjena z mehanskimi ang.: gley soil postopki glína globína oránja -e -- ž globina, enaka višini -e ž teksturni razred tal z več kot 40 % brazde, ki jo odorje plužno telo delcev, manjših od 0,002 mm, manj kot 40 % ang.: glêjni horizónt ang.: tillage depth -ega -a m ▶ G horizónt melja in manj kot 45 % peska, ki je značilen ploughing depth za težka tla globína sajênja -e -- ž globina, do katere glínasta tlà se pri cepljeni rastlini uravnava po višini -ih tál s mn. tla, v katerih je več cepljenega mesta ang.: clay se sadika vstavi v sadilno jamo, pri čemer G prezračena, vendar zaradi velike kationske globína sétve -e -- ž globina, do katere se izmenjalne kapacitete zadržijo veliko vode seme vstavi v tla glede na njegovo velikost in in hranil zaradi česar so gosta ter slabo prepustna in ang.: planting depth kot 40 % delcev, manjših od 0,002 mm, življenjsko sposobnost, pri čemer velja, da se glínasti minerál seme -ega -a m sekundarni mikro-ang.: sowing depth kristalni listasti silikat, ki nastane pri pre-ang.: clay soil drobnejše seme seje bolj plitko kot debelejše perevanju silikatov v tleh in je manjši od globína tál -e -- ž razdalja od površine tal do 0,002 mm, npr. illit, vermikulit, kaolinit, matične podlage, ki je merilo za ugotavljanje montmorillonit pridelovalnega potenciala tal in primernosti ang.: clay mineral tal za različne rabe glíva ang.: soil depth -e ž evkariontski organizem brez klorofila, ki je heterotrof in pri katerem je globína vzórčenja -e -- ž mesto odvzema steljka sestavljena iz hif ali pa je enocelična, vzorca tal v navpični smeri navzdol od pri čemer celična stena vsebuje hitin in površine tal, ki se določi glede na namen ß-glukane, razmnožuje pa se s spolnimi in raziskave in rabo tal glívični ràk ang.: fungus globôka perkolácija -e -e ž ▶ globôko nespolnimi trosi ang.: sampling depth kar povzroči sušenje listov in poganjkov od 70 cm, razen pri humusnoakumulativnih tleh, za katere velja meja 30 cm, in vpliva na nad mestom okužbe, ki ga rastlina obda pridelovalno sposobnost tal z ranitvenim tkivom, kaže pa se s tumorji ang.: deep soil na poganjkih in deblu ter z odmiranjem poganjkov in celih rastlin, npr. jablanov rak, nastane zaradi okužbe z različnimi vrstami globôka tlà -ih tál s mn. tla z globino, ki je večja gliv, zaradi katere propadejo prevodna tkiva, -ega ráka m rastlinska bolezen, ki pronícanje vôde globôko oránje -ega -a s ▶ rigólanje kostanjev rak globôko pronícanje vôde -ega -a -- s ang.: fungal canker gibanje padavin ali namakalne vode skozi globálni navigacíjski satelítski sistém talni profil, matično podlago in zgornji -ega -ega -ega -a m konstelacija satelitov, ki sloj tal proti nižje ležečemu sistemu krožijo okoli Zemlje in zagotavljajo kodirane podzemne vode, pri čemer voda odteče satelitske signale, ki jih sprejemniki na iz območja korenin in rastlinam ni več Zemlji uporabljajo za določevanje svojega dostopna S: globôka perkolácija položaja K: GNSS ang.: deep percolation ang.: global navigation satellite system, GNSS gnána gréd -e -í ž gred, na katero gonilna gred globálno segrévanje -ega -a s povečanje preko zobnikov, jermenov, verige ali tornega povprečne temperature ozračja in oceanov, ki pogona prenaša vrtilno gibanje je posledica povečanega toplogrednega učinka ang.: driven shaft ang.: global warming gnáni stròj -ega strôja m stroj, ki opravlja delo z globálno sévanje -ega -a s vsota razpršenega mehansko energijo, ki jo dobi od priključne in direktnega sevanja Sonca na horizontalni gredi, ali s hidravlično energijo, ki jo dobi od površini hidravličnega sistema ang.: global radiation ang.: driven machine 64 gojítvena kócka gnêtenje kŕme -a -- s mehanska obdelava gnojíšče -a s prostor za odlaganje gnoja, ki pokošenega zelinja z namenom hitrejšega je dimenzioniran, nameščen, zasnovan in sušenja, ki obsega stiskanje, strganje, trganje izdelan tako, da zagotavlja varno skladiščenje in lomljenje gnoja in preprečuje pregnojenje tal v okolici gnetílnik podzemnih voda -a m kmetijski stroj, prigrajen h ang.: ang.: forage conditioning gnojišča ter onesnaženje površinskih in kosilnici ali samostojni kmetijski stroj, ki manure storage pokošeno zelinje mehansko obdela in s tem gnój iz róga -a -- -- m biodinamični preparat skrajša čas njegovega sušenja za škropljenje tal, ki je izdelan iz kravjega gnítje plóda -a -- rastlinska bolezen, ki 500 jo povzročajo mikroorganizmi, navadno s S: bíodinámični preparát ang.: horn manure, biodynamic preparation 500 bakterije, in za katero je značilna razgradnja gnójnica gniložívka v tla, in se uporablja za povečanje razvoja ko- -e ž ▶ saprofít reninskega sistema ang.: mower conditioner gnoja, ki je čez zimo v kravjem rogu zakopan sočnih tkiv ploda, ki postanejo mokra -e ž živinsko gnojilo, ki vsebuje seč rejnih živali in izcedek iz hleva in z gnojišča ang.: G gnojênje lahko pomešano s steljo ali je brez nje GNSS -- [gǝnǝsǝsǝ̀] m ◀▶ globálni navigacíjski satelítski sistém ang.: manure gódenje -a s obdelava stebel predivnic z -a s agrotehnični ukrep, s katerim vlaženjem za pridobivanje vlaken, npr. pri se organske in mineralne snovi dodajajo v lanu, konoplji tla za povečanje njihove rodovitnosti ali se ang.: retting dodajajo rastlinam za doseganje preskrblje-nosti s hranili gódži -ja m ▶ gódži jágoda ang.: gnój ter se zbira v zbirnih jamah, kjer nastane -a soft fruit rot živalskih izločkov, najpogosteje rejnih živali, m organsko gnojilo, ki je mešanica rjava tekočina, bogata z dušikom in kalijem ang.: liquid manure in sicer blata ter manjšega dela seča, in je gnójevka fertilisation gódži jágoda -- -e ž Lycium barbarum L. sadna -e ž živinsko gnojilo, ki je mešanica vrsta iz družine razhudnikovk, ki raste kot izločkov rejnih živali, in sicer blata in seča, visok grm in ima majhne sočne plodove v manjši meri pa tudi vode in stelje, npr. rdeče barve, ki se običajno uporabljajo goveja gnojevka, prašičja gnojevka posušeni S: gódži, goji ang.: slurry ang.: goji berry, goji gnojílna vrédnost -e -i ž potencial gnojila za Go horizónt -- -a [gǝó] m podhorizont G uspešno prehrano rastlin in oblikovanje horizonta, v katerem poleg redukcijskih pridelka, ki je določen z vsebnostjo hranil, procesov potekajo tudi oksidacijski procesi, topnostjo in razpoložljivostjo za rastline ob znižanju nivoja podzemne vode pa gnojílni načŕt S: -ega -a m oksidacíjski horizónt načrt, po katerem ang.: Go horizon, oxidised horizon ang.: fertilisation value poteka tudi sekundarna oksidacija se predvidi vnos hranil v tla ali na rastline glede na rezultate analize tal, vrsto rabe tal in gojêna rastlína -e -e ž rastlina, ki jo človek predvideno potrebo rastlin po hranilih, da se prideluje zaradi določenega namena, npr. doseže in ohrani dobra preskrbljenost tal in pridobivanja hrane gnojílni odmérek ang.: fertilisation plan gojênje -a s ▶ prideláva rastlin s hranili ang.: cultivated plant ki se doda tlom ali rastlinam v enem ali več -ega -rka m količina gnojila, gojêno travínje -ega -a s polnaravno travinje ali sejano travinje v kmetijski rabi, obrokih namenjeno za pašo in košnjo, na katerem po ang.: fertilisation dose, fertiliser application potrebi poteka obnova travne ruše s setvijo, gnojílo rate tla pa so glede na intenzivnost pridelave -a s snov naravnega ali sintetizira-redno ali občasno gnojena nega izvora, ki se uporablja za oskrbo tal ali ang.: managed grassland rastlin in ima eno ali več rastlinskih hranil, goji -ja [gódži] m ▶ gódži jágoda predvsem dušik, fosfor in kalij, ki so nujna za rast in razvoj rastlin gojítvena kócka -e -e ž kocka iz stisnjenega ang.: fertiliser organskega ali mineralnega substrata, v 65 gojítvena kómora katero se poseje seme ali presadi sejanček, vegetativno razmnoževanje teh rastlin po vzniku pa se v njej razvijajo korenine, ali za prehrano ljudi in krmo rejnih živali nad njo pa nadzemni del rastline ang.: tuber G gojítvena míza klimatskih razmer, ki se uporablja za labo- kobulnic, ki spada med dvoletnice in je vzgojena iz semena preko sadik ter se goji ratorijsko gojenje organizmov in izvajanje zaradi gomolja, ki je okrogle oblike in se poskusov v nadzorovanih razmerah uporablja v prehrani ljudi ang.: rearing chamber ang.: celeriac, celery root -e -e ž miza, običajno v gomóljnice -ic ž mn. kmetijske rastline iz rastlinjaku, na katero se postavijo gojitvene različnih družin, ki se pridelujejo na vrtu plošče s sadikami ali cvetlični lonci s gojítvena kómora -e -e ž toplotno izolirani gomóljna zêlena -e -e ž Apium graveolens prostor, opremljen z napravami za vzdrže- L. skupina Rapaceum vrtnina iz družine vanje ustrezne temperature in drugih mikro-ang.: growing cube gomóljevke -evk ž mn. ▶ gomóljnice gojítvena oblíka posajenimi rastlinami ali njivi in pri katerih se za prehrano ljudi ali krmo rejnih živali uporablja ang.: growing bench gomolj, ki nastane z odebelitvijo stebla ali -e -e ž ureditev nadzemnega korenine, npr. krompir, sladki krompir, dela sadne rastline ali vinske trte, npr. topinambur S: gomóljevke višine debla, višine krošnje, višine in oblike ang.: tuber vegetables, tubers listne stene, z različnimi tehnikami rezi in gonílna gréd -e -í ž ▶ pogónska gréd upogibanja z namenom doseganja čim večje gonílni stròj -ega strôja izkoriščenost prostora, dobre osvetlitve in m ▶ pogónski stròj kakovostnega pridelka gonílo -a s strojni sklop, ki prenaša vrtilno ang.: training system gibanje in vrtilni moment s pogonske gredi gojítvena plôšča -e -e ž plastična ali poli-na gnano gred stirenska podlaga za pridelavo sadik, ki ang.: drive ima setvene vdolbine različnega volumna gorjúšica -e ž oljnica iz družine križnic, ki se in meri 50 cm v dolžino, 30 cm v širino in prideluje na njivi zaradi semen v luskih, iz 5 cm v višino, v njej pa se sadike razvijajo katerih se najprej stisne olje, beljakovinski do faze prekoreninjenja setvenega substrata, ostanek pikantnega okusa pa se predela v gor- nato pa se presadijo na gredo ali v cvetlični čico, in se pogosto uporablja kot dosevek za lonec S: gojítveni plató zeleno gnojenje, saj preprečuje kalitev semen ang.: plug tray, seedling tray nekaterih vrst plevela in zmanjša število talnih gojítvena réz -e -í ž rez, s katero se oblikuje škodljivcev, zlasti strun in ogorčic želena gojitvena oblika in se izvaja od sajenja ang.: mustard gojítveni lônček do končnega rodnega volumna, kar običajno górnik -a m padajoči veter z vrhov in planin v traja več let, zajema pa različne tehnike rezi doline, ki se pojavlja v nočnih in jutranjih in upogibanja urah, izjemoma tudi čez dan, in je posledica ang.: formative pruning ohlajanja zraka na pobočjih -ega -čka m lonček iz ang.: katabatic wind različnih materialov, npr. gline, plastike, gôrski tráktor -ega -ja m traktor, ki ima široko stiropora, šote, v katerem sadika raste in se medosno razdaljo, nizko težišče, širši kolotek razvija od vznika do presaditve na stalno kot standardni traktor in široke pnevmatike, mesto zaradi česar je gibljiv in stabilen ter se ang.: seedling container uporablja pri delu na strmih površinah, npr. gojítveni plató -ega -ja m ▶ gojítvena plôšča za košnjo, obračanje sena, zgrabljanje sena ang.: mountain tractor gojítveni prôstor -ega -óra m površina, na kateri se ustvarijo ugodne rastne razmere za gôrsko podnébje -ega -a s podnebje, ki je pridelavo rastlin, npr. rastlinjak, greda značilno za območje nad gozdno mejo in ang.: planting area je razmeroma hladno, vetrovno ter ima na območju Slovenije največjo količino padavin gomólj -a m odebeljen del stebla ali korenine, v jesenskem času ki je okrogle ali valjaste oblike in v katerem ang.: mountain climate rastlina shranjuje založne snovi, predvsem škrob, ki ji omogočajo preživeti obdobja, gosénica -e ž ličinka predstavnikov reda neugodna za rast, in se uporablja za metuljev Lepidoptera, ki ima glavo in tri 66 gráfična enôta rábe kmetíjskega gospodárstva pare nog ter z ustnim aparatom najpogosteje gostôta zasédbe -e -- ž količnik med številom objeda nadzemne dele rastlin, npr. gosenica živali in površino posamezne enote pašnika, kapusovega belina, gosenica koruzne vešče npr. čredinke, ko se na njej izvaja paša, ki se gospodárska škóda živine na hektar -e -e ž izpad pridelka ang.: ang.: caterpillar meri sprotno in se izraža v številu glav velike v količini ali kakovosti zaradi delovanja stocking density škodljivih organizmov ali vremenskih gozdárski tráktor -ega -ja m traktor z pojavov, npr. suše, poplav dodatnimi varnostnimi loki na kabini, ki gósta sétev zontalna vidnost zmanjšana pod 100 m ang.: forestry tractor ang.: dense fog gózdna jása -e -e ž del gozdnega zemljišča -e -tve ž setev, pri kateri se semena brez dreves, ki je poraslo s travno rušo v tla vstavljajo na manjše razdalje, zaradi ang.: gósta mègla spredaj pa potisno desko za premikanje -e -e ž megla, pri kateri je hori-hlodov ang.: economic damage ima zadaj pripet vlečni vitel za vleko hlodov, česar je na enoto površine veliko semen, in forest glade, forest opening G ki je značilna za rastline, ki za rast in razvoj gózdna páša -e -e ž pašni sistem, ki poteka potrebujejo manj prostora na gozdnem zemljišču, na katerem zaradi gostítelj ang.: forest grazing -a m gojena rastlina, v kateri ali na kateri gózdna tlà ang.: dense sowing manjše gostote dreves uspeva zelnata podrast drug organizem preživi del življenja ali celo -ih tál s mn. tla, ki jih strnjeno življenje ter mu zagotavlja hrano in zaščito prerašča gozdno drevje, zaradi česar se gostôta sajênja ang.: forest soil -e -- ž število sadnih dreves, gózdna tŕta ang.: host oblikujejo O horizonti in A horizonti sadik zelenjadnic ali vinskih trt na enoto -e -e ž Vitis vinifera subsp. sylvestris površine, ki se izračuna z upoštevanjem Gmel. negojena vrsta vinske trte, ki je vrstne razdalje in medvrstne razdalje dvodomna in dimorfna ter ne daje grozdja, gostôta sestôja ang.: wild vine -e -- ž število rastlin ali gózdna vŕsta ang.: planting density primernega za vino ali prehrano poganjkov katerekoli poljščine vključno s -e -e ž skupina drevesastih koševinami na enoto površine, običajno na rastlin, ki je zaradi svojih lastnosti, npr. moči kvadratni meter rasti, habitusa, primerna za sajenje v gozdne gostôta súhih tál ang.: forest species -e -- -- ž razmerje med maso gózdno zemljíšče ang.: stand density sestoje absolutno suhega vzorca tal in njegovim -ega -a s zemljišče, strnjeno volumnom v neporušenem stanju poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja gostôta trávne rúše površine, običajno izražen v centimetrih na dediščine sekundo ang.: forest land ang.: water flux density Gračáninov padavínski fáktor -ega -ega -e -- -- ž število -ja m podnebni kazalnik, ki določa stopnjo poganjkov ali rastlin na enoto travniške gostôta tóka različne funkcije gozda, npr. ohranjanje -e -- ž pretok vode v tleh na enoto biotske raznovrstnosti, varovanje kulturne ang.: dry soil density ali z drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja gostôta tŕdne fáze tál površine, običajno na kvadratni meter sušnosti na mesečni časovni lestvici ang.: Gračanin rain factor ang.: grass sward density gráfična enôta rábe kmetíjskega -e -- -- -- ž razmerje gospodárstva -e -e -- -- -- ž identifika-med maso talnih delcev, manjših od 2 mm, cijska prostorska enota baze podatkov in njihovim volumnom, ki se določa v o kmetijskih zemljiščih, pripadajočih absolutno suhem porušenem vzorcu kmetijskemu gospodarstvu, ki vključuje tal S: dejánska gostôta tál strnjeno površino kmetijskega zemljišča ang.: soil partical density enega kmetijskega gospodarstva z enako gostôta vlážnih tál -e -- -- ž razmerje med dejansko rabo in ključne podatke o tem maso svežega vzorca tal in njegovim zemljišču, npr. domače ime, vrsto dejanske volumnom v neporušenem stanju rabe, površino K: GÊRK ang.: wet soil density ang.: graphical unit of agricultural land use 67 gráfični znák za nevárnost gráfični znák za nevárnost -ega -a -- -- m ampak se prosto premika pod vplivom piktogram, ki na etiketi fitofarmacevtske- sile teže gràh ravnanje, npr. diamant z rdečo obrobo in po koncu katerega nastopi stanje poljske belim poljem s klicajem v sredini kapacitete ang.: danger warning sign ang.: gravitational flow gráha m Pisum sativum L. ssp. sativum gravitacíjski potenciál -ega -a m sestavni del vrtnina iz skupine stročnic, ki spada med vodnega potenciala tal, ki omogoča, da se zelnate enoletnice iz družine metuljnic in je nevarnosti za zdravje in okolje ter skupaj s gravitacíjski odtòk -ega -óka m gibanje vode z previdnostnimi stavki opozarja na primerno višjih v nižje sloje tal pod vplivom sile teže, ga sredstva uporabnika opozarja na vrsto ang.: gravitational water G v katerih se razvijejo zrna, ki se uporabljajo ang.: gravitational potential v prehrani ljudi, pridelek nekaterih sort pa gravitacíjsko odvodnjávanje -ega -a s ▶ gra-tudi kot krma za rejne živali vitacíjsko osuševánje vzgojena iz semena ter se goji zaradi strokov, sloje tal voda zaradi sile teže premika iz višjih v nižje graminicíd gravitacíjsko osuševánje -ega -a s reguliranje -a m listni herbicid za zatiranje trav nivoja vode v talnem profilu s pomočjo ang.: pea in ozkolistnih plevelov, ki se lahko uporabi S: gravitacijskega odtoka gravitacíjsko pred vznikom trav in gojenih rastlin ali po odvodnjávanje njem ang.: gravity drainage ang.: graminicide grebén granátno jábolko -a m 1. dolga vrsta na njivi ali vrtu, -ega -a s Punica granatum ki se oblikuje tako, da se tla prerahljajo in L. sredozemska sadna vrsta iz družine nasujejo do določene višine, npr. 20 cm, krvenkovk, ki raste kot visok grm ali drevo nato pa se nanjo posadijo rastline, npr. in ima velike sočne plodove, pri katerih se sadike jagode, semena korenčka, ki imajo znotraj neužitne gladke in usnjate lupine zaradi dvignjenega nivoja ugodnejše rastne nahajajo številni arili, ki se uporabljajo kot razmere, saj korenine ne rastejo tam, kjer namizno sadje ali pa se iz njih iztisne sok zastaja voda ang.: pomegranate ang.: ridge granulát -a m ▶ zrnína 2. ▶ léha granulírano gnojílo -ega -a s gnojilo v obliki grebeníčenje -a s neposredno vegetativno raz- sferičnih zrn, ki izboljšajo mehanske množevanje, pri katerem se toletni poganjki, lastnosti gnojila pri skladiščenju, transportu zrasli na matičnih rastlinah, v času rastne in raztrosu po površini dobe pri bazi zasujejo z zemljo, kar spodbudi ang.: granulated fertiliser njihovo ukoreninjenje S: osípanje grápasta erozíja -e -e ž ang.: mound layering vodna erozija, pri kateri se zaradi močnega površinskega odtoka vode gréd -í ž strojni element, običajno krožnega erozijski jarki združijo v večje jarke, ki jih ni prereza, po katerem se prenaša vrtilni mogoče popraviti z obdelavo tal moment s pogonskega stroja na gnani ang.: gully erosion stroj grašljínka ang.: shaft -e ž dosevek kuštrave grašice, mnogocvetne ljuljke in inkarnatke, ki je grêda -e ž oddeljena in privzdignjena površina namenjen za pridelavo krme S: lándsberška obdelanih tal z ugodnimi fizikalno-kemij- méšanica skimi lastnostmi, ki je namenjena pridelavi ang.: Landsberger mixture rastlin, zlasti vrtnin in zelišč gravimétrična metóda ang.: garden bed -e -e ž metoda nepo- srednega merjenja količine vode v tleh, pri grédelj -dlja m nosilni del pluga, ki povezuje kateri se odvzeti vzorec tal suši do konstantne okvir pluga s plužnim telesom gravitacíjska vôda vode G horizonta, v katerem prevladujejo S: metóda vzórčenja in sušênja redukcijski procesi in oblike, npr. sive lise, ang.: gravimetric method ki nastanejo zaradi dolgotrajnega zastajanja -e -e ž voda, ki je v tleh vode S: redúkcijski horizónt ne zadržujejo adhezijske ali kapilarne sile, odvzetega vzorca tal in maso posušenega Gr horizónt -- -a [gǝrǝ̀] m podhorizont vzorca tal pa da podatek o količini mase na 105 °C ali 70 °C, razlika med maso ang.: beam ang.: Gr horizon, reductive horizon 68 hčerínska rastlína Griffith-Taylorjev podnébni diagrám -ega guáva -e ž Psidium guajava L. subtropska -ega -a [grífit têjlorjev] m grafični prikaz vednozelena sadna vrsta iz družine mirtovk, podnebja v določenem kraju, v katerem ki raste kot visok grm ali drevo in ima sred- so na ordinati mesečne vsote padavin, na nje velike sočne plodove, običajno zelene abscisi pa mesečna povprečja temperature barve, ki se uporabljajo kot namizno sadje zraka ali za pripravo napitkov ang.: Griffith-Taylor climate diagram ang.: common guava gŕm -a m 1. nižja trajna lesnata rastlina brez guyot -ja [gijó] m nizka šparonska gojitvena debla, pri kateri številni poganjki rastejo iz oblika, pri kateri je deblo, na vrhu katerega ang.: bush do 1 m 2. tal, npr. leska je glava, iz katere izrašča rodni les, visoko nizka gojitvena oblika vinske trte, pri ang.: Guyot kateri je deblo visoko do 0,5 m, iz njega pa navpično izrašča več krakov, na katerih se pri zimski rezi puščajo čepi in rezniki, iz katerih se razvijejo mladike H ang.: goblet gróbanica -e ž rastlina, pridobljena z grobanjem, ki ima enake lastnosti kot H matična rastlina ang.: layer gróbanje -a s neposredno vegetativno razmno- ževanje, s katerim se pridobi nova rastlina upogne do tal, močno ukrivi na kratkem s halomórfna tlà -ih tál mn. 1. tla, ki vsebujejo delu, pritrdi v plitvo jamo in zakoplje, tako, da se enoletni poganjek spomladi vrhnji del poganjka pa se izven tal priveže lahkotopne soli v količinah, ki vplivajo pokončno ob oporo na njihove lastnosti, npr. na električno grózd nastane zaradi raztezanja zraka ob streli halomorphic soil 2. enota slovenske klasifikacije tal, ki ang.: thunder združuje slana tla, slana natrijeva tla in -a m del rastline, sestavljen iz jagod, ki so gròm v tleh S: zasoljêna tlà -ôma m slišni pojav med nevihto, ki ang.: ang.: prevodnost talne raztopine, vezavo vode simple layering natrijeva tla grózdna jágoda trgatvi -ega -a m gostitelj, na katerem imajo zajedavci v svojem življenj-ang.: grapes skem krogu v celicah po eno haploidno jedro -e -e ž plod vinske trte, ki ang.: haplont host je sestavljen iz jagodne kožice, mesa in háskap jágoda -- -e ž Lonicera caerulea grozdnih pečk L. jagodičasta sadna vrsta iz družine ang.: grape berry kovačnikovk, ki raste kot visok grm in ima grózdna pèčka -e -e ž seme vinske trte, ki majhne sočne plodove temnomodre barve, se razvije v notranjosti grozdne jagode ki se običajno uporabljajo sveži, lahko in vsebuje veliko taninov, ki prispevajo k grózdje bunch kromosomov, npr. spolna celica -a s pridelek vinske trte, ki ga tvori ang.: haploid več grozdov, ki se potrgajo z vinske trte ob haplóntski gostítelj vinske trte, grozd rdečega ribeza haploíd -a m celica, ki ima genom iz enega niza ang.: s pecljem vezane na pecljevino, npr. grozd ang.: halomorphic soil trpkosti mošta in vina sok pa se tudi zamrznejo ali predelajo, npr. v ang.: grape seed sibírska borovníca S: májska jágoda, módro kosteníčevje, GSO ang.: S: glávni pêcelj vegetativno razmnožena iz matične rastline, peduncle zaradi česar ima identične lastnosti kot -- [gǝsǝó] m ◀▶ génsko spremenjêni matična rastlina organízem grózdni pêcelj -ega -clja m najdebelejši del ang.: hascap berry, honeyberry pecljevine, s katerim je grozd pritrjen na hčerínska rastlína -e -e ž rastlina, ki je mladiko ang.: daughter plant 69 heksaploíd heksaploíd -a m celica, ki ima genom iz šestih H horizónt -- -a [hǝ̀] m šotni horizont, ki nizov kromosomov nastane z akumulacijo organske snovi v hektárski donòs en mesec na leto nasičen z vodo S: hístični -ega -ôsa m ▶ hektárski horizónt ang.: hexaploid anaerobnih razmerah in je navadno najmanj hektárski odmérek -ega -rka predpisana hibríd m ang.: H horizon, histic horizon pridélek količina fitofarmacevtskega sredstva za -a m ▶ krížanec en hektar tretirane površine, ki je z vodo hibrídno séme -ega -éna s seme, pridobljeno zmešana v škropilno brozgo, pri čemer je s križanjem, iz katerega vznikne rastlina, ki količina vode odvisna od tehnologije glede določenih lastnosti pridelka presega nanosa in naprave za nanašanje starševski sorti, vendar ni primerno za pri- ang.: dose rate per hectare dobivanje semena naslednje generacije hektárski pridélek ang.: hybrid seed -ega -lka m količina gojene kmetijske rastline ali njenih hidránt -a m armatura, ki omogoča priklop H delov na površini enega hektarja v enem namakalne opreme na namakalni sistem letu S: hektárski donòs in je vir vode za namakanje na kmetijskem héktolítrska mása -e -e ž sistema masa zrn ang.: hydrant prostornine 100 l, ki se izmeri na ustreznem ang.: yield per hectare zemljišču znotraj oboda namakalnega merilniku po standardnem postopku in se hidrávlična lastnóst tál -e -i -- ž lastnost tal, za potrebe kakovosti pridelka ugotavlja pri ki opredeljuje pretok in zadrževanje vode v različnih vrstah žita, npr. pri krušni pšenici njih heliofílna rastlína ang.: hectolitre mass, HLM hidrávlična prepústnost -e -i ž ▶ hidrávlična najmanj 76 kg ang.: hydraulic soil property heliofít materina dušica pretoka vode ali drugih tekočin skozi S: heliofít tla pri različnem gradientu vodnega ang.: heliophilous plant, heliophyte potenciala S: hidrávlična prepústnost, -a m ▶ heliofílna rastlína vodoprepústnost tál ang.: prilagojena rastišču z redkejšo vegetacijo, hidrávlična prevódnost tál -e -i -- ž hitrost kar ji omogoča dobro osvetlitev, npr. rana -e -e ž rastlina, ki je prevódnost tál heliográf -a m hydraulic conductivity meteorološki instrument za hemimetabólna žužélka heliograph hidrávlični pádec -ega -dca m 1. mera -e -e ž žuželka zmanjšanja tlaka v tleh na enoto razdalje v z razvojem, ki ji manjka kateri od štirih smeri toka S: hidrávlični gradiènt osnovnih razvojnih stadijev, ki so jajčece, obsevanja pádec (1, 2) ang.: merjenje in zapisovanje trajanja sončnega hidrávlični gradiènt -ega -ênta m ▶ hidrávlični ličinka, buba in odrasli osebek, npr. kobilica 2. padec vodne gladine v osuševalnih ang.: ang.: hydraulic gradient hemimetabolous insect jarkih S: hidrávlični gradiènt herbicíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo, ki se ang.: hydraulic gradient uporablja za zatiranje nezaželenih rastlin, hidrávlično krmíljenje -ega -a s krmiljenje najpogosteje plevelov s strojnimi sklopi, v katerih je hidravlična ang.: herbicide tekočina pod tlakom, ki spreminja kot herbicídni pás -ega -ú m del sadovnjaka ali sprednjih koles glede na kot krmiljenja hermafrodítni cvét mehanskim odstranjevanjem plevelov, npr. s motorja na menjalnik preko masnih sil toka herbicidi ali plitkim okopavanjem olja, ki ne prenaša tresljajev in sunkovitih ang.: herbicide strip obremenitev delovanja motorja na men- -ega -a m ▶ dvóspôlni cvét jalnik, kar podaljšuje njegovo delovanje ang.: hydrodynamic clutch heterotróf -a m organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov trtami, v katerem se boljše razmere za rast hídrodinámična sklópka -e -e ž strojni njihovih korenin zagotavljajo s kemičnim ali element za prenos vrtilnega momenta z vinograda pod sadnimi rastlinami ali vinskimi ang.: hydraulic steering hidrofílna rastlína -e -e ž rastlina, ki je ang.: heterotroph prilagojena rastišču, kjer so tla pretežni del 70 hipertrofíja leta zasičena z vlago ali pa je na njih občasno hidropónsko gojênje -ega -a s pridelava, ali stalno prisotna površinska voda, npr. pri kateri se rastline ne gojijo v tleh, navadna kalužnica S: hidrofít ampak korenine rastlin rastejo v zraku, hidrolítska kíslost -e -i ž koncentracija substratih S: breztálno gojênje, hidropónika vodikovih ionov, izražena kot pH vrednost, ang.: hydroponics, soilless cultivation v suspenziji vzorca tal in vodne raztopine hidrosfêra -e ž del Zemljinega površja, ki je kalcijevega acetata, na podlagi katere se prekrit z vodo ali ledom in snegom ugotavlja potreba po apnjenju ang.: hidrofít raztopine, v vodi z raztopljenimi hranili, -a m ▶ hidrofílna rastlína ki je dobro zračena, ali v različnih inertnih ang.: hydrophilic plant, hydrophyte ki je napolnjen z aerosolom hranilne hidrologíja higrofílna rastlína -e -e ž -e ž rastlina, ki je veda, ki proučuje površinske prilagojena rastišču s povečano vlažnostjo in podzemne vode ter kroženje in lastnosti tal, npr. kukavičja lučca ang.: hydrosphere hydrolytic acidity vode v naravi S: higrofít ang.: hygrophytic plant, hygrophyte ang.: hidrology hidrologíja tál higrofít -a m -e -- ž ▶ higrofílna rastlína veda, ki obravnava poraz- H delitev, gibanje in zadrževanje talne vode higrográf -a m meteorološki instrument, hídromeliorácija -e ž agrarna operacija, s ang.: hygroscopic moisture katero se vodni režim tal na kmetijskem higroskópska vôda -e -e ž del vezane vode, zemljišču ureja z osuševanjem ali ki je v ozračenem območju v ravnovesju namakanjem ang.: hydromelioration z vodno paro v zraku in jo talni koloidi absorbirajo iz zraka hídromelioracíjski járek -ega -rka m jarek, ki ang.: hygroscopic water je namenjen uravnavanju vodnega režima tal higroskópski koeficiènt -ega -ênta ang.: hydromelioration channel m količina vode, ki jo tla vsebujejo v ravnotežju z zra- hídromeliorírana tlà -ih tál s mn. tla z vgrajeno kom, nasičenim z vodno paro pri določeni odvodno mrežo jarkov in drenažnih cevi ali temperaturi, in je izražena z odstotkom namakalne opreme mase suhih tal ang.: hydromeliorated soil ang.: hygroscopic coefficient hídromódul osuševánja -a -- m količina vode, híperakumulátor -ja m rastlina, ki je sposobna ki jo je treba odvesti s hektarja površine v sprejemati težke kovine iz tal in jih koncen-24 urah, da voda v tleh ne zastaja, običajno hidrolóška bilánca -e -e ž ▶ vôdna bilánca (2) vlažnosti zraka ang.: hygrograph hidrolóška súša ang.: soil hydrology ki meri in beleži časovni potek relativne površinskih vodah in podzemnih vodnih -e -e ž pomanjkanje vode v ž higroskópska vlága -e -e vlaga, ki jo vsebuje na zraku posušena krma ali jo naknadno rezervoarjih, ki ga povzroči daljše obdobje vpije iz zraka v sušilniku posušena krma pomanjkanja padavin ter je odvisna predvsem od zračne vlage in ang.: hydrological drought sestave krme hidromórfna tlà izražena v litrih na sekundo na hektar trirati v svojih tkivih ang.: hyperaccumulator ang.: drainage hydromodule híperparazít -a m zajedavec, ki zajeda druge -ih tál s mn. 1. tla, v katerih zajedavce S: súperparazít trajno ali začasno zastaja voda, z značilno ang.: hyperparasite, superparasite sivo-rjavo marmoracijo ali drugimi znaki oglejevanja zaradi oksidacije in redukcije hiperplazíja -e ž patofiziološka sprememba železa in mangana rastline zaradi vpliva patogenih organizmov, ang.: hydromorphic soil za katero je značilno povečanje hitrosti 2. enota slovenske klasifikacije tal, ki delitve celic gostitelja združuje obrečna tla, psevdoglejna tla, ang.: hyperplasia glejna tla, šotna tla in hidromeliorirana tla, hipertrofíja -e ž patofiziološka sprememba ki nastajajo pod vplivom padavinske vode, rastline zaradi vpliva patogenih organizmov, zlivne vode, podzemne vode ali rečne vode za katero je značilno povečanje velikosti celic ang.: hydromorphic soil gostitelja hidropónika -e ž ▶ hidropónsko gojênje ang.: hypertrophy 71 hipoglêj hipoglêj -a m talni tip slovenske klasifikacije tal, hméljeva peronóspora -e -e ž glivična bolezen, ki označuje glejna tla na glinasto-ilovnatem ki jo povzroča vrsta Pseudoperonospora nanosu humuli in okužuje vse organe hmelja, pri hipokotíl -a m poženejo okuženi poganjki, ki imajo krajše del stebla rastlin, ki so zrastle in odebeljene medčlenke ter rumenkaste, ang.: hipogley čemer iz okuženih korenik in brstov spomladi hipoplazíja ang.: nižji pridelek, pri občutljivih sortah pa hypocotyl propad celotne rastline -e ž patofiziološka sprememba ang.: hop downy mildew rastline zaradi vpliva patogenih organizmov, koreninskim vratom navzdol obrnjene liste, posledica okužbe je iz semena, med nodijem s kličnimi listi in za katero je značilno zmanjšanje hitrosti hméljeva pršíca -e -e ž ▶ navádna pršíca delitve celic gostitelja hmeljíšče -a s kmetijsko zemljišče, na katerem ang.: hypoplasia so hmeljske žičnice, obračališča in poti in ki hipsometríja -e ž veda o merjenju nadmorskih je zasajeno s hmeljem ali je v premeni H višin kopnega glede na nivo morske gladine ang.: hop field, hop garden ang.: hypsometry hméljska žíčnica -e -e ž opora za rast hmelja, hládni dán življenjska doba hôda m prikaz poteka meteorološke spre- menljivke v izbranem času in točki ang.: cold storage room ang.: course -ega dnéva m koledarski dan, ko je holometabólna žužélka -e -e ž žuželka z najnižja temperatura zraka 2 m nad tlemi razvojem, ki obsega vse štiri razvojne stadije, nižja od 0 °C in sicer stadij jajčeca, ličinke, bube ang.: frost day in odraslega osebka hlajêna sadíka -e -e ž sadika, ki se od izkopa ang.: holometabolous insect v drevesnici do sajenja, ki je običajno homogamíja -e ž ▶ homogámno cvetênje poleti, skladišči v hladilnici, kar omogoči podaljšanje zimskega mirovanja, zaradi česar homogámno cvetênje -ega -a s sočasno sta rast in rodnost rastline po sajenju večji, cvetenje ženskih in moških cvetov pri npr. sadika jagode S: frígo sadíka enodomnih rastlinah, npr. pri nekaterih ang.: frigo plant sortah oreha S: homogamíja hlévski gnój hladílnica -e ž prostor, v katerem se vzdržujeta je napeljano vodilo iz polimerne vrvice ali nizka temperatura, npr. 2 °C, in visoka vrvice iz naravnih materialov, po katerem se vlažnost, lahko pa se uravnava tudi želeno ovija steblo hmelja v smeri urnega kazalca razmerje med plini, da se zmanjša dihanje ang.: hop trellis rastlin ali plodov in s tem podaljša njihova hòd histosól visokih od 6 m do 7 m, ki so na vrhu pove- -a m ▶ šôtna tlà zani z žicami, do vsake korenike hmelja pa hístični horizónt -ega -a m ▶ H horizónt sestavljena iz lesenih ali betonskih stebrov, hmélj manjšega dela seča, ter je pomešano s steljo višino ne spreminja in z ostanki krme, npr. goveji gnoj, konjski ang.: homogeneous atmosphere gnoj, perutninski gnoj homogéna tlà -ih tál s mn. ang.: tla z majhno farmyard manure, stable manure prostorsko variabilnostjo talnih lastnosti, -a m Humulus lupulus L. dvodomna npr. globine, skeletnosti, teksture, elementne rastlina, ki je vzpenjalka in ovijalka ter ki nastaja pri hlevski reji in je mešanica homogéna atmosfêra -e -e ž hipotetično izločkov rejnih živali, in sicer blata in stanje ozračja, v katerem se gostota zraka z -ega -a m živinsko gnojilo, ang.: homogamous flowering hmeljárstvo se goji v večletnih nasadih s hmeljskimi sestave ang.: homogeneous soil žičnicami z namenom pridelave storžkov, homogenizírani vzórec tál -ega -rca --ki se uporabljajo zlasti pri varjenju piva m ang.: hop vzorec tal, ki se mu v postopku priprave za analizo, npr. med mešanjem, drobljenjem, -a s 1. veda, ki se ukvarja s pro-sejanjem, poenotijo kemijske lastnosti učevanjem pridelave in predelave hmelja ang.: homogenised soil sample ang.: hop growing 2. homogénost kmetijska panoga, ki se ukvarja s -i ž lastnost neprekinjenih nizov pridelavo in predelavo hmelja meteoroloških podatkov, ki označuje, da so ang.: hop production razlike med meteorološkimi podatki v nizu 72 húmus izključno posledica vremena ali podnebja dajanje posojil članom zadruge pod pogoji, in niso nastale zaradi meteoroloških instru- ki so praviloma ugodnejši od bančnih posojil razmer opazovanj in meritev hŕbtni pogánjek -ega -jka m ▶ bohotívka ang.: mentov, načina merjenja ali spremenjenih ang.: savings and loan cooperative horizontálna izméra fizikalnih ali kemijskih lastnosti plodove s pečkami in kratkim pecljem, ki se ang.: soil horizon uporabljajo kot namizno sadje ali predelani, -e -e ž določanje dolžin npr. v žganje H preko medsebojne prostorske lege točk v ang.: pear ravnini z uporabo razdaljemera hŕžica -e ž škodljivec iz družine ang.: horizontal measurement Cecidomyiidae, ki sodi med mušice in je horizontálna odpórnost -e -i ž odpornost dolg od 1 mm do 4 mm ter katerega ličinke z rastlin, pri kateri je udeleženih več genov z izsesavanjem sokov na rastlinah povzročajo majhnim učinkom, zaradi česar je trajnejša značilne deformacije in šiške in stabilnejša S: kvantitatívna odpórnost, ang.: gall fly, gall midge poligénska odpórnost húdi mràz -ega mráza m mraz, ki je v območjih ang.: horizontal resistance med 30° in 60° severne zemljepisne širine horizontálni kót -ega -a m projekcija dveh definiran s temperaturo zraka od –10 °C do krakov prostorskega kota na horizontalno –15 °C ravnino, ki se uporablja za določitev položaja ang.: severe cold točk v horizontalni ravnini humektánt -a m omočilo, ki se dodaja ang.: horizontal angle nekaterim formulacijam FFS, npr. močljivim hormónski herbicíd -ega -a m herbicid, ki v praškom, da se prepreči zgoščevanje ciljni rastlini vpliva na presnovni proces ter kristalov v škropilni brozgi moti njeno rast in razvoj horizónt ang.: razmnožuje s stranskimi rezniki ter se goji irrigation uniformity zaradi korena, ki ima pikanten okus in se -a m sloj tal, ki je večinoma vzporeden uporablja v prehrani ljudi s površino tal in je nastal zaradi tlotvornih ang.: horseradish procesov v odvisnosti od tlotvornih dejav- hrúška -e ž Pyrus communis L. sadna vrsta iz nikov ter se razlikuje od zgoraj ali spodaj skupine pečkarjev, ki sodi v družino rožnic ležečih slojev tal v eni ali več morfoloških, in raste kot drevo ter ima velike sočne homogénost namákanja hrèn hrêna m Armoracia rusticana P.G. Gaertn., B. -i --homogeneity mernosti razporeditve vode po namakalni ž mera enako- Mey. & Scherb vrtnina iz skupine korenovk, ki spada med trajnice iz družine križnic in se površini ang.: humectant hormónski motílec -ega -lca m ▶ motílec humifikácija -e ž proces pretvorbe počasneje endokrínega sistéma ali težje razgradljivih organskih ostankov, ang.: hormone-type herbicide humídna klíma -e -e ž ▶ vlážno podnébje hortikultúra -e ž veda, ki se ukvarja s pride- npr. odmrlih delov rastlin in drugih talnih lavo sadnih rastlin, zelenjadnic, vinske trte, organizmov, v stabilno obliko talne organske okrasnih rastlin in zdravilnih rastlin snovi ang.: horticulture ang.: humification hortikultúrna rastlína -e -e ž rastlina, ki se humospódični horizónt -ega -a m ▶ Bh hranílna raztopína ang.: talnega profila, ki lahko zajema O horizonte horticultural plant in A horizonte ter vsebuje znatno količino -e -e ž voda, v kateri so organske snovi ter tvori rodovitni del tal raztopljena vsa makro- in mikrohranila, ang.: humus soil layer ki so potrebna za rast in razvoj rastlin pri vinska trta, okrasna rastlina ali zdravilna humózni slòj tál -ega slôja -- m zgornji del rastlina goji in je lahko sadna rastlina, zelenjadnica, horizónt hidro ponskem gojenju del organske snovi, ki nastane v procesu húmus -a m obstojen, večinoma temno obarvan ang.: nutrient solution razgradnje rastlinskih in živalskih ostankov hranílno-kredítna zádruga -e -e ž zadruga, ter humifikacije in je pomemben za kakovost katere naloga je zbiranje trenutno prostih tal ter rast in razvoj kmetijskih rastlin sredstev članov zadruge ter najemanje in ang.: humus 73 húmusna bilánca húmusna bilánca -e -e ž modelni izračun indeksíranje -a s cepljenje cepiča ali mladike razlike med tvorbo in mineralizacijo humusa indikatorske trte na rozgo ali mladiko vinske v določenem obdobju, pri čemer je za trte v selekciji z namenom ugotavljanja kakovost agroekosistema pomembno, da je okužbe te trte z virusi zmerno pozitivna índeks lístne površíne -a -- -- m kazalnik ang.: humus balance pokrovnosti tal, ki ponazarja vsoto površine ta na letni ravni v povprečju nevtralna do ang.: indexing húmusnoakumulatívna tlà -ih tál s mn. vseh listov na enoto površine tal K: LAI tom in brez kambičnega horizonta ali pa je índeks Ravaz -a -- [ravá] m indeks, izračunan ta v začetni fazi iz razmerja med maso grozdja in maso avtomorfna tla z dobro razvitim A horizon- ang.: leaf area index, LAI ang.: humus accumulative soil enoletnega lesa iste vinske trte, ki je merilo húmusnoakumulatívni horizónt -ega -a m za ugotavljanje primerne rodnosti in rasti te ▶ Á horizónt vinske trte v rastni dobi ang.: Ravaz index índeks zrélosti -a -- m 1. indeks, ki je I izračunan kot količnik med trdoto ter produktom vsebnosti topne suhe snovi in škrobne vrednosti ter določa čas obiranja jabolk S: Streifov índeks ang.: index of maturity, Streif index I 2. indeks, ki je izračunan kot količnik vsebnosti sladkorjev in kislin ter določa primeren čas trgatve ang.: index of maturity indijánska banána -e -e ž ▶ asimína ílovica indikátor -ja m ▶ indikátorska rastlína (1, 2) -e ž teksturni razred tal, ki vsebuje do indikátorska rastlína -e -e 65 % peska, do 45 % melja in do 15 % gline, ž 1. rastlina, kar omogoča optimalno zračnost tal ter ki zaradi izrazite občutljivosti na zadrževanje vode in hranil patogene hitro pokaže tipična bolezenska ang.: loam znamenja S: indikátor ang.: indicator plant ílovka -e ž rdečerjava tla, ki ne vsebujejo 2. rastlina, katere povečana prisotnost v znatnega deleža kremenovega skeleta in se nekem habitatu kaže na prevladujoč okoljski pojavljajo na matičnem Krasu dejavnik, npr. na kisla tla S: indikátor ang.: -- ang.: indicator plant ílovnata tlà -ih tál s mn. tla, ki vsebujejo inducírana odpórnost -e -i ž obrambna reakcija uravnotežen delež peščenih, meljastih in rastlin proti patogenom s tvorbo določenih glinenih delcev, zaradi česar imajo optimalne snovi, npr. melamina, tanina, fitoaleksinov lastnosti za kmetijsko pridelavo in se ang.: induced resistance uvrščajo v teksturni razred ilovica indúkcija cvetênja -e -- ž prehod rastlin iz ang.: loamy soil obdobja rasti v obdobje razvoja cvetov, iluviálni horizónt -ega -a m horizont, v semen in plodov katerem so premeščene in akumulirane ang.: flower induction snovi iz nad njim ležečih A in E horizontov, industríjska rastlína -e -e ž kmetijska rastlina, npr. glina, topna organska snov, železovi in katere pridelek, npr. plodovi, stebla, listi, aluminijevi seskvioksidi, in ki vsebuje vsaj koreni, se kot surovina uporabi za predelavo 20 % več gline kot nad njim ležeči horizont v polizdelek ali izdelek, npr. laneno predivo, ali izkazuje glinene prevleke na površini sladkor, ogrščično olje strukturnih agregatov ang.: industrial crop ang.: illuvial horizon industríjska sórta -e -e ž sorta kmetijske imágo -a m razvojni stadij odraslega osebka rastline, katere pridelek je uporaben pri žuželkah predvsem za predelavo v živilske izdelke za ang.: imago prehrano ljudi ali krmo rejnih živali índeks arídnosti -a -- m ▶ kazálnik súšnosti ang.: industrial cultivar 74 integrírano várstvo rastlín inêrtni substrát -ega -a m substrat, ki ne inokulácija -e ž nanos patogena ali njegovega spreminja svojih kemijskih lastnosti ali dela na rastlino za povečanje njene odpor- lastnosti snovi, s katerimi je v stiku, npr. nosti ali na hranljivo gojišče z namenom in pesek, gramoz, perlit, kamena volna vitro razmnoževanja patogena, njegovega ang.: inert substrate dela ali rastline infektívni stádij ang.: inoculation -ega -a m razvojni stadij škodljivega organizma, ki povzroči okužbo, inokulácija seména -a -- ž agrotehnični npr. stadij ličinke pri entomatopatogenih ukrep, pri katerem se koristni organizmi, ogorčicah npr. bakterije iz rodov Rhizobium in infektivnost ali mokro nanesejo na seme pred setvijo, da -i ž sposobnost organizma, se zagotovi močnejši koreninski sistem, ki ang.: infective stage Bradyrhizobium ter mikorizne glive, suho bolezen zagotavlja učinkovitejše črpanje hranil in da okuži drug organizem in širi infiltracíjska sposóbnost tál S: inokula- -e -i -- ž ▶ tívno biótično zatíranje kapacitéta infiltrácije ang.: inoculative biological control, infiltrométer -tra m naprava za merjenje inoculative release zniževanja vodne gladine na površini tal ali inokulatívno biótično zatíranje -ega -ega -a s v izkopu določenega horizonta, v katero se ▶ inokulatívno biótično várstvo rastlín dodaja voda S: merílnik vpíjanja ang.: infiltrometer inókulum -a m patogen ali njegov del, npr. micelij glive, spore, bakterijske celice, ki inflorescénca -e ž ▶ socvétje se uporabi za umetno okužbo rastlin z ínfrardéče sévanje -ega -a s sevanje valovnih namenom povečanja njene odpornosti na dolžin med 0,75 μm in 100 μm izhodiščni patogen ang.: infrared radiation ang.: inoculum inhalácijski insekticíd -ega -a m ▶ dihálni insekticíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo za insekticíd zatiranje škodljivih žuželk, katerega uporaba inhibítor rastí -ja -- m kemična snov, ki zavira je upravičena po pojavu škodljivca takrat, rast rastlin, npr. rast v vrhu drevesa, ter ko bi bila gmotna škoda zaradi njega večja spodbuja zimsko mirovanje in abscizijo, od stroškov zatiranja in večja od negativnih npr. abscizinska kislina posledic, ki bi nastale zaradi njegovega ang.: plant growth inhibitor zatiranja ang.: insecticide injéktorska šóba -e -e ž šoba za dovod integrírana prideláva infiltrabílnost s zatiranje škodljivih organizmov, -i ž ▶ kapacitéta infiltrácije pri katerem se v rastlinjak ali na prosto infiltrácija -e ž gibanje vode s površine tal v enkrat ali večkrat v rastni dobi načrtno vnese I globlje sloje tal zlasti ob dežju, taljenju snega, domorodna ali tujerodna laboratorijsko na- poplavah, namakanju ali med meritvami, množena vrsta koristnih organizmov z običajno v vertikalni smeri namenom zatiranja škodljivega organizma, ang.: infiltration npr. parazitoidna osica Encarsia formosa za zatiranje rastlinjakovega ščitkarja inficírana korenína ang.: seed inoculation -e -e ž ▶ okúžena inokulatívno biótično várstvo rastlín -ega korenína (1, 2)-ega -a --ang.: odpornost rastline infectivity S: kúžnost goriva v zgorevalni prostor valja v dizelskem -e -e ž certificirana motorju z notranjim zgorevanjem pri pridelava hrane rastlinskega izvora, pri visokih tlakih kateri je dovoljena uporaba vseh registrira- ìnkompatibílna sórta uporaba registriranih fitofarmacevtskih -e -e ž 1. sorta sredstev, prednost pa imajo agroteh nični ang.: injection nozzle nih mineralnih gnojil in sort ter omejena sadne rastline, ki z izbrano podlago ne ukrepi, ki temeljijo na naravnih virih ustvari uspešne cepilne zveze, npr. sorta in bioloških zakonitostih, da bi čimbolj 'Viljamovka' s podlago kutina MA zmanjšali negativne vplive kmetovanja na ang.: incompatible cultivar okolje in zdravje ljudi 2. sorta sadne rastline, ki ne more oploditi ang.: integrated plant production tistih sort iste sadne vrste, ki imajo enake sterilitetne alele integrírano várstvo rastlín -ega -a -- s obvla-ang.: incompatible cultivar dovanje škodljivih organizmov, pri katerem 75 intenzívna gojítvena oblíka se uporabijo vsi razpoložljivi ukrepi za kmetijstva na okolje ter glede na katero njihovo zadržanje pod pragom gospodarske se ločuje med konvencionalno pridelavo, škode, pri čemer se s posrednimi ukrepi, npr. integrirano pridelavo ali ekološko pridelavo skladiščenjem, zmanjša potreba po nepo- intercelulár -ja m ▶ medcélični prôstor srednih ukrepih fizikalnega, biotičnega z izbiro rastišča, kolobarjem, optimalnim ang.: agricultural intensity in kemijskega zatiranja ob ekonomsko, intercépcija -e ž količina padavin ali sončnega obsevanja, ki jo prestreže vegetacija in ne ekološko in toksikološko upravičeni rabi doseže površine tal fitofarmacevtskih sredstev K: IVR ang.: interception ang.: integrated plant protection, IPP intenzívna gojítvena oblíka internódij -a m 1. -e -e -e ž del stebla kmetijske rastline gojitvena oblika vinske trte, pri kateri se med med dvema zaporednima nodijema, na katerem ni listov ali brstov tehnični ukrepi ang.: internode 2. rastno dobo na njej pogosto izvajajo ampelo- S: člének (1) ang.: ▶ člének (2) intensive training system I intenzívna prideláva interpolácija -e ž metoda za oceno približnih -e -e ž pridelava, za vmesnih vrednosti funkcije znotraj obsega katero je značilna velika količina vlaganj, znanih nepovezanih vrednosti neodvisne npr. v semena visokorodnih sort, gnojila, meteorološke spremenljivke v prostoru in fitofarmacevtska sredstva, zaradi česar so času pričakovani končni rezultati večji, npr. večji ang.: interpolation hektarski pridelek ang.: intensive plant production interspecífična kompetícija -e -e ž ▶ medvŕstna kompetícija intenzívna rába travínja -e -e -- ž gospodar- jenje na travinju z ugodnim rastiščem, ki interspecífična sórta -e -e ž sorta vinske trte, se izvaja s košnjo praviloma več kot trikrat ki nastane s spontanim ali načrtovanim letno ali s pašo z veliko obtežbo in za katero križanjem sort vsaj dveh različnih vrst vinske je značilno veliko dela in veliko vloženih trte in je običajno cepljena na podlago, npr. sredstev 'Johanniter', 'Solaris' ang.: intensive grassland management, ang.: interspecific cultivar intensive grassland use intersterílna sórta -e -e ž sorta sadne rastline, intenzívni nasàd -ega -áda m trajni nasad, za ki se ne more oploditi s sortami iz iste sterili- oskrbo katerega je potrebno veliko dela in tetne skupine denarnih sredstev ang.: inter-incompatible cultivar ang.: intensive plantation intervál namákanja -a -- m ▶ túrnus intenzívni sadovnják -ega -a m sadovnjak, namakánja v katerem je običajno ena sadna vrsta, pri intervéncijska céna -e -e ž cena, ki je vnaprej čemer je gostota dreves, ki imajo enako določena in na podlagi katere se odredi sadilno razdaljo, vsaj 100 dreves na hektar, in inter vencijski odkup določenega kmetijskega ki je deležen veliko oskrbe, npr. z gnojenjem, pridelka, npr. s strani države, da se prepreči rezjo, zaščito pred boleznimi in škodljivci, padec njegove tržne cene pod določeno obdelavo tal najnižjo raven ang.: intensive orchard ang.: intervention price intenzívno gnojênje -ega -a s gnojenje z intervéncijski nakúp -ega -a m ▶ inter- namenom doseganja velikih pridelkov ob véncijski odkúp ugodnih razmerah za rast, ki je upravičeno intervéncijski odkúp -ega -a m ukrep skupne s stališča varstva okolja in ekonomike, kmetijske politike, s katerim se kratkoročno zato ne pride do presežka hranil v tleh, do omeji ponudba določenega kmetijskega nevarnosti onesnaženja tal, podzemne vode, pridelka, da se prepreči padec njegove tržne površinskih vod in ozračja ali do neupravi- cene pod določeno najnižjo raven S: inter- čenih stroškov v pridelavi véncijski nakúp ang.: intensive fertilisation ang.: intervention purchase intenzívnost kmetovánja -i -- ž stopnja izko- intraspecífična kompetícija -e -e ž ▶ znótraj- riščanja proizvodnih dejavnikov v procesu vŕstna kompetícija kmetijske pridelave, od katere so odvisni višina hektarskih pridelkov ali prirast intraspecífična sórta -e -e ž sorta vinske trte, rejnih živali, kakovost proizvodov in učinki ki nastane s spontanim ali načrtovanim 76 izmenljíva kíslost križanjem sort iste vrste vinske trte in je izdolževánje célice -a -- s pojav, ko se celična običajno cepljena na podlago, npr. 'Zweigelt', stena razteza, zaradi česar celica raste ang.: intraspecific cultivar izdolževánje pogánjka -a -- s pojav, ko se -e 'Rizvanec' ang.: cell elongation introdúkcija ž preverjanje rasti, rodnosti in poganjek razteza v dolžino zaradi delitve kakovosti pridelka tujih in novih domačih celic na njegovem vršnem delu inundatívno zatíranje preverjanje rasti, rodnosti in kakovosti pridelka spravilo krompirja, pri katerem lemež zareže v tla pod gomolji in jih odvzame iz lehe tujih in novih domačih sort, klonov ali podlag ang.: potato digger ang.: introduction plantation izkorístek hraníla -tka -- m količina hranila, -ega -a s ▶ preplávno npr. dušika, ki jo iz gnojila sprejme rastlina biótično várstvo rastlín ali posevek v določenem časovnem obdobju I invazívna tujeródna vŕsta -e -e -e ž tujerodna ang.: nutrient use efficiency vrsta, ki se hitro širi in izpodriva samonikle izlétniška kmetíja -e -e ž turistična kmetija, rastline, zaradi česar povzroča spremembe v ki gostom nudi gostinske storitve in ima strukturi in funkciji ekosistema lahko največ 60 sedežev v objektu, največ ang.: invasive alien species 60 sedežev pred objektom in lahko sprejme irizácija -e ž svetlobni pojav prelivajočih se največ 60 gostov naenkrat mavričnih barv na oblakih, običajno v introdukcíjski nasàd območju površine ali s površine tal v plinasto fazo in v S: posébno preizkúšanje ozračje S: evaporácija ang.: introduction ang.: evaporation -ega -áda m trajni izkopálnik -a m vlečeni kmetijski stroj za nasad kmetijskih rastlin, v katerem poteka merah na določenem območju za namen izhlapévanje -a s prehajanje vode z vodne njihovega uvajanja v pridelavo na tem sort, klonov ali podlag v pridelovalnih raz- ang.: shoot elongation pasovih, poravnanih z robom oblaka izlívka -e ž končni element pri drenažni cevi, ang.: ang.: excursion farm irisation ki vodi v odvodni jarek in ima enosmerno ívje -a s kristali ledu na rastlinju in predmetih, prepreko za manjše živali ter omogoča od- ki nastanejo zaradi primrzovanja podhla- stranjevanje nečistoč iz drenažne cevi močnejšem vetru izlužljívost -i ž ▶ ekstrabílnost ang.: jenih kapljic iz megle ob lahnem ali ang.: end cap izbóljšana piramída [ivǝrǝ̀] m ◀▶ integrírano várstvo rastlín sadnih rastlinah, odvisen od sorte in agro- ž -e -e ▶ izbóljšana tehničnih ukrepov, ko letu s pridelkom sledi piramidálna oblíka IVR izménična ródnost -e -i ž pojav pri nekaterih --hoarfrost izbóljšana piramidálna oblíka ródnost -e -e -e ž ang.: leto brez pridelka S: alternánca, alternatívna okrogla gojitvena oblika drevesastih sadnih alternate bearing rastlin, ki ima visoko deblo, spiralno izménična sétev -e -tve ž setev, pri kateri razporejene veje na enem provodniku in se semena rastlin ene vrste posejejo odveden vrh S: izbóljšana piramída med rastline druge vrste še pred njenim izboljševálec tál razvoj rastlin sejane rastlinske vrste -lca -- m snov, ki se vnese ang.: ang.: modified pyramidal form spravilom, kar omogoči boljši začetni v tla, da se spremenijo njihove fizikalne, relay intercropping kemijske ali biotske lastnosti, npr. struktura izmenjálna ekstrákcija -e -e ž postopek, tal, vodozadrževalna lastnost tal, pH tal pri katerem se vzorec tal tretira z vodo, izbrána kakôvost ligandi za določevanje vodotopnih in -e -i ž označba kakovosti adsorpcijsko vezanih snovi v tleh, npr. ang.: soil amendment raztopinami soli, šibkimi kislinami ali proizvoda po nacionalni shemi kakovosti, rastlinam dostopnih hranil, kovin in ki jo dobi kmetijski pridelek ali živilo zaradi drugih ionov svojih lastnosti, ki se nanašajo npr. na iz-ang.: exchangeable extraction polnjevanje kriterijev za kemijsko sestavo, okolju prijazno pridelavo, visoko kakovost izmenljíva kíslost -e -i ž količina kislo surovin, kratko transportno pot delujočih kationov, npr. oksonijevih in ang.: selected quality aluminijevih ionov na sorptivnem delu tal, 77 izmenljívi katióni izražena v milimolih naboja na 100 gramov izpíranje -a s prenos talnih koloidov, npr. tal, ki se določa kot del efektivne kationske glinenih mineralov, ali drugih v talni izmenjalne kapacitete raztopini raztopljenih snovi, npr. fitofarma- izmenljívi katióni podtalje ali v podzemno vodno telo -ih -ov m mn. kationi, ki ang.: ang.: exchangeable acidity cevtskih sredstev, hranil, soli, v nižje sloje tal, so z adsorpcijo vezani na površino talnih leaching delcev, od koder se lahko sproščajo v talno izprána tlà -ih tál s mn. talni tip slovenske raztopino, in so lahko kislo ali bazično klasifikacije tal, ki opredeljuje tla, v katerih delujoči si sledijo horizonti A, E, Bt, za katere je I -e ž črta, ki na zemljevidu povezuje možnostmi za kmetijsko dejavnost ali točke z istočasnim nastopom določene višjih stroškov zaradi pridelave, ki poteka fenofaze izoféna točke z enakim zračnim tlakom pokrivanju višjih stroškov kmetijskih ang.: isobar pridelovalcev na območjih z omejenimi po višjih kakovostnih ali okoljskih ang.: isophene standardih S: kompenzacíjsko plačílo ang.: izohiéta -e ž compensation payment črta, ki na zemljevidu povezuje točke z enako količino padavin v izbranem izrédni vreménski dogódek -ega -ega -dka m obdobju ▶ ekstrémni vreménski dogódek ang.: isohyet izrezovánje -a s agrotehnični ukrep, pri izohípsa -e ž črta, ki na zemljevidu povezuje katerem se poganjek izreže na mestu, kjer točke z enako nadmorsko višino izrašča iz drugega poganjka S: izobára sklopu sejalnice, ki seme iz sejalnega koluta Bt horizonta izvrže v brazdo ang.: leached soil ang.: ejector izravnálno plačílo -ega -a s plačilo iz ukrepov -e ž črta, ki na zemljevidu povezuje skupne kmetijske politike, ki je namenjeno izmetálo in E horizonta v nižje ležeče sloje tal ter -a s delovni element v sejalnem tvorba spodnjega, z glino obogatenega ang.: exchangeable cations značilno premeščanje snovi iz A horizonta izolírana kapilárna vôda ang.: isohypse izrojêna sórta -e -e ž sorta, ki sčasoma izgublja plástnica ang.: thinning cut -e -e -e ž kapilarna nekatere pomembne gospodarske lastnosti voda, ki ni fizično povezana z gladino zaradi neugodnih rastnih razmer v okolju, podzemne vode S: funikulárna vôda, viséča setve v monokulturi ali ozkem kolobarju, pri kapilárna vôda tujeprašnih sortah pa tudi zaradi pomanjklji- ang.: funicular capillary water ve vzdrževalne selekcije izonéfa ang.: degenerated cultivar -e ž črta, ki na zemljevidu povezuje točke z enako količino oblačnosti iztòk hraníl -óka -- m proces, pri katerem izotêrma -e ž katerem se nahajajo, npr. iz tal v podtalje črta, ki na zemljevidu povezuje ang.: nutrient outflow točke z enako temperaturo zraka, tal, ang.: isoneph se hranila premikajo z vodo iz medija, v vode izvedêni meteorolóški podátek -ega -ega izotêrmna atmosfêra izračunan ali določen iz izmerjenih ali -e -e ž plast ozračja, kjer opazovanih podatkov, navadno iz kontroli-ang.: isotherm -tka m meteorološki podatek, ki je posredno izparílna toplôta ang.: enačbah isothermal atmosphere ang.: calculated meteorological data -e -e ž toplota, ki jo je izvózna podpóra višino ne spreminja ranih podatkov po osnovnih meteoroloških se temperatura ali virtualna temperatura z treba dovesti enemu kilogramu kapljevinaste -e -e ž denarna podpora izvoznikom, običajno s strani države, z snovi, da pri temperaturi vrelišča in stalnem namenom neposrednega ali posrednega tlaku izpari, kar se kaže pri spremembah spodbujanja ponujanja njihovih proizvodov temperature dvigajočega se ali spuščajoče- ali storitev na tujih trgih ga se zraka ob hkratni prisotnosti vode v ang.: export subsidy tekočem ali trdnem stanju ter pri ohlajanju rastlin in tal med izhlapevanjem vode izvózno dovoljênje -ega -a s dokument, ki ang.: evaporation heat omogoča izvoz proizvodov, ki je sicer omejen, 78 jákost vétra npr. izvoz pšenice ali koruze, iz carinskega jagodíčasto sádje -ega -a s plodovi območja Evropske unije v tretje države različnih sadnih vrst, ki so majhni, sočni, izvózno nadomestílo imajo majhno kalorično vrednost zaradi -ega -a s denarni velike vsebnosti vode, npr. jagoda, ang.: export licence različnih barv in hitro pokvarljivi ter prejemek, ki ga proizvajalec kmetijskih malina, kosmulja proizvodov pridobi na podlagi izvoznega ang.: berry fruits dovoljenja in je namenjen izravnavi razlike med višjimi cenami proizvodov iz EU in jagodíčevje -a s ▶ jagodíčje nižjimi cenami proizvodov iz tretjih držav, zaradi česar omogoča konkurenčnost jagodíčje -a s skupina gojenih ali samoniklih sadnih vrst, ki oblikujejo hitro pokvarljive evropskih proizvodov drobne in sočne plodove različnih barv ang.: export refund ter rastejo kot zelnata trajnica, polgrm ali grm, npr. jagoda, malina, ameriška borovnica S: jagodíčevje ang.: berry plants jágodna kóžica -e -e ž zunanji del grozdne jagode, bogat s fenolnimi in aromatičnimi spojinami, ki zadržuje meso in preprečuje J njegovo dehidracijo ang.: grape berry skin J jágodni pópek -ega -pka m okrogla tvorba temnejše barve na vrhu grozdne jagode, ki je ostanek brazde pestiča in je pri nekaterih sortah vinske trte zelo jáblana -e ž Malus domestica (Suckow) Borkh. sadna izražena vrsta iz skupine pečkarjev, ki sodi v družino ang.: stylar remnant rožnic in raste kot drevo ter ima velike sočne jahálni tráktor -ega -ja m traktor, ki ima plodove kislo-sladkega okusa, ki imajo kratek visok prosti prehod, kar mu omogoča pecelj in pečke ter se uporabljajo kot namizno vožnjo nad posevki jáblanov cvetožêr ang.: apple jájčece -a s začetni razvojni stadij pri sadje ali predelani, npr. v kis ang.: riding tractor -ega -a m Anthonomus škodljivcih in koristnih živalskih pomorum (L.) škodljivec, ki je predstavnik organizmih jágoda s čimer uničijo cvet, iz katerega se ne more iz skupine plodovk, ki spada med toplotno zahtevne zelnate enoletnice iz družine razviti plod razhud nikovk in je vzgojena iz semena ang.: apple blossom weevil preko sadik ter se goji zaradi plodov z -e ž 1. Fragaria x ananassa Duch. belim mesom in gladko črno ali odlaga jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, jájčevec -vca m Solanum melongena L. vrtnina ki objedajo prašnike, pestiče in venčne liste, hroščev in spomladi v še zaprte cvetove ang.: egg jagodičasta sadna vrsta iz družine rožnic, vijoličasto kožico, ki se uporabljajo ki sodi med zelnate trajnice in ima majhne v prehrani ljudi S: melancán ang.: celica, ki jo lahko oplodi spermalna strawberry celica S: óvula 2. sočni zaprti plod številnih vrst, ki se razvije ang.: egg cell, ovum iz enega cveta in ene plodnice z eno ali več semenskimi zasnovami, npr. ribez, kivi jákost izhlapévanja -i -- ž količina vode, ki ang.: ki se uporabljajo kot namizno sadje ali se jájčna célica -e -e ž ženska haploidna spolna predelajo, npr. v marmelado sočne plodove rdeče barve s kratkim pecljem, ang.: eggplant jagodíčasti plód časovni enoti -ega -a m plod, ki je ang.: berry izhlapi z vodne površine ali s površine tal v majhen, mehek in hitro pokvarljiv, pogosto evaporation rate sestavljeni plod, ki ima številna drobna jákost vétra -i -- ž opis hitrosti vetra po semena in se razvije iz ene ali več plodnic Beaufortovi lestvici, ki temelji na osnovi enega cveta ali iz plodnic in cvetišča vidnih pojavov v naravi ang.: berry fruit ang.: wind intensity 79 jálova práha jálova práha -e -e ž praha, pri kateri je ječménova gôla snét -e -e -í ž glivična kmetijsko zemljišče dlje časa neobdelano in bolezen ječmena in pšenice, ki jo povzroča neposejano S: trznína vrsta Ustilago nuda in se kaže s pojavom japónska néšplja -e -e ž Eriobotrya japonica ang.: loose smut of barley (Thunb.) Lindl. sredozemska sadna vrsta ječmíga -e ž mešani posevek ozimne rži in iz družine rožnic, ki raste kot drevo in ječmena, ki se uporablja za pridelavo krme ima srednje velike sočne pecljate plodove ang.: barley-rye mixture marelične barve, ki se običajno uporabljajo kot namizno sadje ali za pripravo napitkov jálovka je spremenjena v suho, črnorjavo prašnato -e ž ▶ nèródna mladíka gmoto spor ang.: bare fallow črnih tvorb na klaskih, katerih notranjost jedílna sórta -e -e ž sorta, običajno poljščine, jára sórta -e -e ž krompirja, pese, buče sorta, običajno poljščine, ki ang.: edible cultivar se seje ali sadi konec zime ali spomladi, saj ang.: loquat, Japanese medlar ki se uporablja v prehrani ljudi, npr. sorta za prehod iz vegetativne v generativno fazo jêdro družíne -a -- s družinski člani na razvoja ne potrebuje nizkih temperatur, kmetiji, in sicer gospodar ali gospodarica zaradi krajše rastne dobe pa je njen pridelek kmetije, zakonec gospodarja ali gospodarice v primerjavi z ozimnimi sortami manjši in naslednik kmetije, ki se upoštevajo pri J ang.: spring cultivar določanju socialnoekonomske strukture járek -rka m kmetije podolgovata reliefna oblika, v slojna voda jerebíka -e ž Sorbus aucuparia L. sadna vrsta iz ang.: ditch družine rožnic, ki raste kot drevo in se naj-kateri se zbirata odvečna površinska voda in ang.: family nucleus járek III. réda -rka -- -- [trétjega] m ▶ pogosteje sadi za okras ter ima majhne rdeče járkasta erozíja -e -tve ž setev rastlin, -e -e ž vodna erozija, pri tolerantnih na nizke temperature, ki se kateri se zaradi površinskega odtoka vode opravi od konca avgusta do konca oktobra, erozijski žlebiči združijo v erozijske jarke, ki da v obdobju kratkega dne razvijejo jih je mogoče popraviti z obdelavo tal koreninski sistem, ki jim omogoči uspešno ang.: channel erosion prezimitev, rast in razvoj pa nadaljujejo v jarovizácija -e ž ▶ vernalizácija naslednji rastni sezoni, ko oblikujejo tudi pridelek járo žíto -ega -a s žito, ki je primerno za setev ang.: konec zime ali zgodaj spomladi, ko so tla autumn seeding ogreta nad 3 °C in dovolj suha, da je mogoča jesénska sórta -e -e ž 1. sorta sadne rastline, strojna obdelava katere pridelek se pobira v septembru ali v ang.: spring cereal začetku oktobra, njegova uporabna vrednost in skladiščna sposobnost pa trajata do konca jásno -ega s stanje neba, ko oblakov ni ali pa je nebo le do 1/8 prekrito z visokimi oblaki járek I. réda járek ang.: rowan -rka -- -- [pŕvega] m ▶ odvódni jerína -e ž ▶ rdéčerjáva tlà járek jerôvica -e ž ▶ rdéčerjáva tlà jári posévek -ega -vka m ▶ nèprezímni posévek jesénska sétev járek II. réda se uporabljajo predelani, npr. v marmelado, -rka -- -- [drúgega] m ▶ zbirálni liker osuševálni járek pečkate plodove, ki so združeni v grozd in koledarskega leta, npr. jesenska cvetača, jêčmen ang.: autumn cultivar -éna m Hordeum vulgare L. žito, ki dobro 2. ang.: clear sorta jablane 'Zlati delišes' prenaša nizke temperature in je običajno sorta vrtnine, ki se seje ali sadi od julija do septembra, pridelek pa tehnološko zrelost nižje od pšenice, bolj občutljivo na glivične doseže v oktobru, novembru ali decembru, bolezni, ima mehkejšo slamo ter oblikuje npr. jesenska cvetača klas s plevnatim zrnjem, ki ob spravilu ne ang.: autumn cultivar izpade iz plev, zato ga je treba za prehrano jesénski podlések ljudi izluščiti v ješprenj, delno nakaljeno se -ega -ska m Colchicum uporablja v pivovarstvu za slad, najpogosteje autumnale L. strupena zel, ki vsebuje pa za krmo rejnih živali, zlasti prašičev alkaloide, zlasti kolhicin, in spada med ang.: barley večletnice iz družine podleskovk s kratkim 80 kalibrácija steblom in pritličnimi listi ter je pri osnovi izjema so trdoužitne sorte, ter se uporabljajo v tleh čebulasto odebeljena in razširjena kot namizno sadje ali posušeni jósta ang.: prehrani travojedih živali, odvisna od autumn crocus botanične sestave travne ruše, starosti -e ž Ribes x nidigrolaria Rud. Bauer & zelinja in načina konzerviranja, katere glavni A.Bauer jagodičasta sadna vrsta iz družine kazalniki so vsebnost surovih beljakovin, kosmuljevk, ki raste kot visok grm in ima dvokosnih travnikov ter ekstenzivnih kakôvost kŕme -i -- ž vrednost krme v pašnikov na vlažnih in slabo hranljivih tleh eno- in ang.: persimmon vsebnost surove vlaknine ter vsebnost neto majhne sočne plodove črne barve, ki se energije za laktacijo ali presnovljive energije se predelajo, npr. v sok kakôvostni plód -ega -a m plod, ki ustreza ang.: uporabljajo kot namizno sadje ali ang.: fodder quality júgo -a topel in vlažen veter na Jadranskem glede lastnosti določene vrste in sorte, npr. m jostaberry tako minimalnim splošnim zahtevam morju, ki piha z južne ali jugovzhodne smeri zahtevam o nepoškodovanosti, čistosti, in običajno traja nekaj dni S: širóko odsotnosti tujega vonja, odsotnosti júgozahódnik lastnosti, na podlagi katerih se razvrsti v -a m veter s stalno smerjo, ki določen kakovostni razred, npr. zahtevam ang.: sirocco, south wind škodljivcev, kakor tudi zahtevam glede júnijsko trébljenje ang.: obarvanosti kožice southwest wind ang.: quality fruit -ega -a s naravni proces pri kakôvostni rázred okrepi ter je značilen za večji del Slovenije o primerni velikosti, sortno značilni lahko piha več dni in se z višino načeloma pečkarjih, do katerega pride od štiri do šest -ega -éda m kategorija, v katero so razvrščeni plodovi z lastnostmi, ki K tednov po cvetenju in pri katerem določen ustrezajo zahtevam, določenim za to kategorijo, delež slabše razvitih plodičev ali plodičev z npr. zahtevam glede primerne velikosti, mase, manjšim številom semen odpade premera, sortno obarvane kožice ang.: june drop ang.: juvenílna fáza -e -e ▶ mladóstno obdóbje kakôvostno víno ž quality class -ega -a s vino, pridelano júžni snég -ega -á m vlažen, moker ali zelo iz vinskega grozdja trt z manjšim pri del- moker sneg z veliko gostoto, ki pada pri kom, ki ima senzorično oceno med temperaturah zraka okrog 0 °C 16,1–18,0 točkami in označbo zaščiteno ang.: wet snow geografsko poreklo ang.: quality wine kálcijevo gnojílo -ega -a s kalcijeva zmes, ki se vnaša v tla za prehrano rastlin in za obogatitev sorptivnega dela tal, kar izboljša obstojnost strukturnih agregatov, vodne in zračne lastnosti, vezavo ogljika K ang.: calcium fertiliser kálček -čka m del semena, sestavljen iz radikule in plumule, iz katerega se razvije rastlina naslednje generacije ang.: sprout kálež -a m mešanica enakih deležev zemlje, kábernik -a m zasnova socvetja vinske trte, ki vode in govejega blata, v katero se pomočijo se začne razvijati na glavnem brstu že pred korenine sadik različnih sadnih rastlin in brstenjem, končni stadij razvoja pa doseže vinske trte tik pred sajenjem, da se poveča na rodni mladiki ob začetku cvetenja, ko se njihova rast v prvih tednih po sajenju preoblikuje v socvetje ang.: mixture for bare-root plant ang.: inflorescence primordia kalibrácija -e ž ukrep, s katerim se plodovi po káki -ja m Diospyros kaki L.f. sredozemska sadna obiranju razvrstijo v različne kakovostne vrsta iz družine ebenovk, ki raste kot drevo razrede, specifične za določeno vrsto in in ima velike sočne plodove oranžne barve sorto, običajno vsaj glede na velikost ploda s kratkim pecljem, ki običajno postanejo in obarvanost ploda S: sortíranje užitni, ko se zmehčajo in izgubijo trpkost, ang.: calibration 81 kalibrácija napráve za nanášanje FFS kalibrácija napráve za nanášanje FFS -e proizvoda ali storitve, ki bi te stroške -- -- -- -- [fǝfǝsǝ̀] ž ▶ umérjanje napráve za pokrila in omogočila še želen dobiček nanášanje FFS ang.: variable costing kalibrátor -ja m 1. naprava, ki plodove kalkulácija stróškov -e -- ž računski razvršča po masi, dimenzijah ali barvi, kar postopek, s katerim so na stroškovne nosilce omogoča prodajo plodov izenačene zunanje preneseni odgovarjajoči stroški, kar omogoči kakovosti S: sortírni stròj izračun stroškov proizvodnje ene enote ang.: calibrating machine proizvoda kalibrírano séme za presledno setev kalkulacija stroškov, ki se uporablja, kadar S: sortírni stròj je poleg glavnega proizvoda rezultat ang.: calibrating machine proizvodnje še en ali več stranskih -ega -éna s seme, ki je na proizvodov, npr. slama pri žitih, teleta v osnovi svojih lastnosti, navadno premera, širini in debelini, kar omogoča setev kalkulácija vézanih proizvódov -e -- -- ž na točno določeno mesto s sejalnico 2. naprava, ki semena razvršča po dolžini, ang.: cost calculation prireji mleka, in pri kateri se od skupnih uvrščeno v posamezen kakovostni razred stroškov pridelave odšteje vrednost ang.: calibrated seed stranskega proizvoda, rezultat pa se deli s kálijevo gnojílo -ega -a s kalijeva zmes, količino glavnega proizvoda ki se vnaša v tla za prehrano rastlin in ang.: by-product costing K sorodne vrste proizvodov iz istih surovin ang.: potassium fertiliser na podlagi števila, ki odraža konstantno kalílni tést -ega -a m metoda, pri kateri se razmerje med količinsko enoto posamezne določeno število semen, navadno 100, vrste proizvoda in izbrano pogojno enoto izpostavi primerni vlažnosti, temperaturi ter združevanju in proizvodnji encimov, -- ž kalkulacija stroškov, ki se uporablja za beljakovin, klorofila in sladkorjev je namenjena uravnavanju rasti rastlin kalkulácija z ekvivaléntnimi števíli -e -- -- kalítev semena, ki so kalila, in izračuna delež kalkulacija stroškov, ki se uporablja, kadar je treba posredne stroške na posamezne kalivih semen S: tést kalívosti stroškovne nosilce razporediti z delitvenim ang.: germination test ključem in svetlobi, po določenem številu dni, kalkulácija z enôtnim kljúčem -e -- -- -- ž predpisanem za vrsto, pa se preštejejo ang.: joint product calculation encime za razgradnjo rezervnih snovi v nih celic, ki še ne opravljajo točno določene naloge v rastlini glukozo, potrebno za razvoj kalčka, ter se ang.: callus nadaljuje z vstopom dodatne vode v seme, ki povzoči, da semenska lupina nabrekne kalusíranje -a s ▶ síljenje in poči, skoznjo pa poženeta radikula in po zimskem mirovanju pri ustrezni kálus -a m tvorba, sestavljena iz nediferencira-temperaturi in po stiku z vodo, ki aktivira -tve ž fenofaza semena, ki se začne ang.: calculation of overhead rate plumula kámbični horizónt kámbična tlà -ih tál s mn. ▶ rjáva tlà ang.: -ega -a m ▶ B horizónt germination kalívi pêlod kámbij -a m -ega -óda m tkivo v steblu in korenini, ki pelod, ki v določenem času, značilnem za vrsto in sorto, požene proizvaja celice za prevajanje vode in pelodni mešiček, ki je sposoben prodreti do rastlinskih hranil, omogoča celjenje ran semenske zasnove ter zraščanje cepiča in podlage ang.: viable pollen ang.: cambium kalívo séme -ega -éna s kamílica -e ž Chamomilla recutita (L.) Rauschert seme, ki v določenem času, značilnem za vrsto in sorto, in v zelišče iz družine nebinovk, ki spada med optimalnih razmerah, značilnih za vrsto in enoletnice pokončne rasti in srednje velikosti sorto, začne z razvojem zasnov za korenino ter se goji zaradi cvetov bele barve, ki se in poganjek uporabljajo v zdravilne namene ang.: viable seed ang.: chamomile kalkulácija po spremenljívih stróških -e kamílični preparát -ega -a m kompostni -- -- -- ž kalkulacija stroškov, ki temelji na preparat, ki je izdelan iz kamiličnih delitvi stroškov na stalne in spremenljive cvetov, ki so v srednjem govejem črevesu ter s katero se ugotavlja prodajna cena čez zimo zakopani v tla, in rastlinam 82 kapilárnost stabilno dostopnost dušika S: bíodinámični kapilárna histeréza -e -e ž ▶ kapilárna zánka preparát 503 olajša črpanje kalcija iz tal ter zagotavlja kapilárna cóna -e -e ž ▶ kapilárni pás ang.: kapilárna póra -e -e ž talna pora z dovolj chamomile preparation, biodynamic kamnínska nèzvéznost nivojem gladine podzemne vode kljub sili -e -i ž nenadne teže preparation 503 majhnim premerom, da drži vodo nad spremembe v lastnostih tal, npr. teksturi ang.: capillary pore in mineralni sestavi, ki niso povzročene s kapilárna prevódnost -e -i ž hitrost tlotvornimi procesi, temveč s spremenljivo pretoka vode ali drugih tekočin skozi tla, matično podlago, pogosto na stiku vertikalno v katerih talne pore niso zapolnjene z zloženih ali plastovitih matičnih podlag vodo kancerogénost Amelanchier canadensis -e -e -e ž vodnimi molekulami (L.) Medik. sadna vrsta ang.: capillary water iz družine rožnic, ki raste kot visok grm kapilárna zánka -e -e ž pojav, da potek vodo-ali drevo in ima majhne sočne plodove, zadrževalnih krivulj ni enak ob vlaženju in združene v grozd, ki se uporabljajo kot sušenju istih tal S: kapilárna histeréza namizno sadje, za pripravo sladic ali pa K ang.: capillary hysteresis se predelajo, npr. v marmelado ang.: Canadian serviceberry kapilárni dvíg -ega -a m dvig vode v talnih porah zaradi adhezijskih in kohezijskih sil, -i ž lastnost snovi, da izzove ki delujejo na molekule vode, nad gladino genske poškodbe, ki povzročijo nenadzoro-podzemne vode vano rast celic in posledično propad celic in ang.: capillary rise organizmov S: rakotvórnost ang.: carcinogenicity kapilárni pás -ega -ú m območje v tleh ali podtalju nad gladino podzemne vode, v kaótično nebó -ega -á s nebo, istočasno katerem so vse kapilarne pore napolnjene z kánadska šmárna hrúšica večjih od 6 cm, v tleh, ki je izražena v ž kapilárna vôda -e -e talna voda, ki se po prostorninskih odstotkih in se ugotavlja v odteku gravitacijske vode zadrži v tleh zaradi postopku opisovanja talnega profila adhezijskih sil med talnimi delci in vodnimi ang.: soil stoniness molekulami ter zaradi kohezijskih sil med kamnítost tál ang.: capillary conductivity, unsaturated -i -- ž vsebnost kosov kamnin, hydraulic conductivity ang.: S: nènasíčena hidrávlična prevódnost lithological discontinuity kapacitéta površínske zalóge vôde ki jo tla lahko sprejmejo s površine v -ega -a m vpijanje vode v tla v razmerah, ko je tlak tekočine nižji od določenem času, če je voda pod zračnim zračnega tlaka tlakom in dotok vode ni omejen S: infiltra-ang.: capillary suction bílnost, infiltracíjska sposóbnost tál ang.: infiltration capacity kapilárni tlák -ega -a m razlika v tlakih vzdolž zakrivljene mejne površine med zrakom in -e -- -- talno vodo -- ž skupna prostornina vode, ki se zadrži na ang.: kapacitéta infiltrácije ang.: tlaka S: kapilárno obmóčje chaotic sky ang.: capillary fringe -e -- ž količina vode, kapilárni sŕk se med seboj prepletajo vodo in v katerem je tlak nižji od zračnega pokrito z oblaki različnih oblik in rodov, ki površinsko enoto zemljišča in je odvisna od capillary pressure geometričnih lastnosti površine in naklona kapilárni tók -ega -a m gibanje vode v tleh zemljišča skozi kapilarne pore zaradi adhezijskih ang.: surface-storage capacity in kohezijskih sil, ki delujejo na molekule kapacitéta rastlínam dostôpne vôde vode -e -- -- -- ang.: capillary flow ž ▶ efektívna póljska kapacitéta kápar kapilárno obmóčje -ega -a s ▶ kapilárni pás -ja m škodljivec iz družine Coccoidea, ki sodi med žuželke s ščitkom in se prisesa na kapilárnost -i ž sposobnost tal, da v talnih steblo ali druge nadzemske organe rastlin, porah omogočajo kapilarni dvig zaradi iz katerih izsesava rastlinske sokove, zaradi adhezijskih sil molekul vode na površino česar rastlina oslabi, npr. veliki trtni kapar, talnih delcev in kohezijskih sil med ameriški kapar molekulami vode ang.: scale insect ang.: capillarity 83 káplja káplja -e ž tekočina, ki v zraku zaradi nezaželen na kmetijskem zemljišču in površinske sile tvori približno kroglasto zakonsko prepovedan v semenskih posevkih obliko s premerom, večjim od 0,2 mm, in je in semenu za setev vidna s prostim očesom ang.: quarantine weed ang.: drop karanténski škodljívec -ega -vca m škodljivec, kapljáč -a m šoba, ki je del namakalnega praviloma tujerodni, ki se še ne pojavlja sistema in je narejena iz umetne mase ter ali je razširjen le na omejenem območju, prepušča vodo z določeno intenziteto, zato zato so za preprečevanje njegove razširitve se lahko namesti na namakalno linijo v predpisani posebni ukrepi, npr. spremljanje poljubnih razdaljah pojava s feromonskimi pastmi ang.: dripper ang.: quarantine pest kápljica -e ž tekočina, ki v zraku zaradi karavánški fén -ega -a m sunkovit suh veter površinske sile tvori približno kroglasto severozahodne do severovzhodne smeri, obliko s premerom, manjšim od 0,2 mm, ki ob prodoru hladnega zraka piha prek in lebdi v zraku Karavank v Ljubljansko kotlino ang.: droplet ang.: Karavanke foehn kápljično namákanje -ega -a s namakanje, karbonátna mátična podlága -e -e -e ž s katerim se rastline oskrbijo z vodo prek kamnina, ki vsebuje pretežno kalcit ali sistema cevi, na katerih so nameščeni kapljači dolomit in vpliva na vsebnost kalcija in K CS calcareous parent material formulacija FFS, ki se kot obstojna suspenzija mikrokapsul v velikosti od 5 μm karbonátna tlà -ih tál s mn. tla, ki vsebujejo do 10 μm pred tretiranjem rastlin ali tal več kot 5 masnih odstotkov kalcijevega ali redči z vodo kapsulírana suspénzija pH tal -e -e ž oznaka ang.: ang.: drip irrigation magnezija na sorptivnem delu tal ter na magnezijevega karbonata v trdnem delu tal kápusnice frakcij matične podlage ali sekundarnih -ic ž mn. kmetijske rastline iz karbonatov, zaradi česar imajo pH višji od 7 ang.: capsule suspension v obliki karbonatnega skeleta in drobnejših družine križnic, ki se zgodaj jeseni in ang.: calcareous soil, calcaric soil pozimi pridelujejo na vrtu ali njivi, npr. zelje, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, kardánska gréd -e -í ž gred, ki povezuje repa, koleraba traktor z nošenim ali vlečenim kmetijskim ang.: káp vínske tŕte vrtilni moment s priključne gredi traktorja -í -- -- ž glivična bolezen na priključno gred nošenega ali vlečenega brassicas, Brassica vegetables strojem ter prenaša krožno gibanje in vinske trte, ki jo povzroči kompleks gliv, ki kmetijskega stroja skozi rane okužijo les trte ter zamašijo in ang.: cardan shaft uničijo prevodna tkiva v večletnem lesu, zato vinska trta propade S: esca kardánski zglòb -ega zglóba m spoj, nameščen ang.: karanténska bolézen traktor z nošenim ali vlečenim kmetijskim -e -zni ž bolezen, ki je strojem in omogoča prenos vrtilnega Esca na obeh straneh kardanske gredi, ki povezuje nevarna za eno ali več vrst rastlin in se še momenta med njima ne pojavlja ali je razširjena le na omejenem ang.: cardan universal joint območju, kjer so za njeno zatiranje in pre-prečevanje razširitve predpisani posebni kárdij -a m Cynara cardunculus L. sredozemska ukrepi, npr. bakterijski ožig oljk, ki ga vrtnina iz družine nebinovk, ki spada med povzroča vrsta Xylella fastidiosa zelnate trajnice in na visokem steblu razvije karanténska preména delov listnih pecljev, ki se uporabljajo v -e -e ž obdobje po prehrani ljudi ang.: quarantine disease socvetje ter se goji zaradi spodnjih obeljenih uničenju okuženega nasada, npr. hmelja, ang.: cardio v katerem zaradi preprečevanja in širjenja bolezni, npr. hude viroidne zakrnelosti, karénca -e ž čas, ki mora preteči od zadnjega lahko poteka pridelava rastlin, ki niso tretiranja s fitofarmacevtskim sredstvom gostiteljske rastline do spravila tretiranih rastlin, da je njihovo ang.: quarantine crop succession uživanje zdravju neškodljivo S: čakálna dôba karanténski plevél ang.: waiting period -ega -a m plevel, ki je zaradi škodljivih vplivov na zdravje karpél -a m ▶ plódni líst 84 kémično preperévanje kartíranje -a s postopek priprave in obde- vsebuje tudi podatke o obliki parcele lave prostorskih podatkov o kmetijskih in parcelni številki zemljevid katástrski okràj -ega -ája m uradna prostorska ang.: mapping enota zemljiškega katastra s podobnimi zemljiščih, katerega končni izdelek je ang.: cadastral map kartográfska projékcija -e -e ž matematično naravnimi in ekonomskimi razmerami za določen postopek nelinearne transformacije kmetijsko pridelavo, ki obsega območje več modela ukrivljenega Zemljinega površja na katastrskih občin kmetijstvu katástrski rázred -ega -éda m uradna ocena ang.: cartographic projection pridelovalne sposobnosti kmetijskih ravnino za prikaz prostorskih podatkov v ang.: cadastral district kartonáža -e ž postopek, pri katerem se zemljišč, pri čemer se kmetijska zemljišča v manjših kartonastih kontejnerjih s z najboljšimi naravnimi in gospodarskimi substratom v nekaj tednih pridobijo razmerami za pridelavo uvrščajo v prvi potaknjenci vinske trte razred, vsa nadaljnja pa do največ osmega katalóg kalkulácij ang.: cadastral class -a -- m pripomoček za katiónska izmenjálna kapacitéta ang.: rooting in carton boxes razreda ekonomsko svetovanje v kmetijstvu ter -e -e -e pripravo načrtov proizvodnje na kmetijah in ž sposobnost tal, da vežejo katione, ki je poslovnih načrtov pri pridobivanju investi- odvisna od vrste in količine talnih koloidov cijskih sredstev ter od pH tal K: KÍK K ang.: ang.: cation exchange capacity, CEC catalogue of calculations katalónski radìč katiónsko-aniónsko omočílo -ega -a s -ega -íča m Cichorium intybus L. omočilo, ki v vodi disociira na amfoterni ion sorta radiča, ki je vzgojena iz semena preko sadik ter se goji zaradi dolgih listov, ki aktivne snovi in protiiona S: amfotêrično prehrani ljudi ang.: amphoteric wetting agent, zwitterionic S: cikórija wetting agent vsebujejo grenčino intibin in se uporabljajo v omočílo ang.: chicory katáster katiónsko omočílo -ega -a s -tra m omočilo, ki v vodi uradna evidenca, v kateri so zbrani podatki o nepremičninah, npr. disociira na kation aktivne snovi in anion zemljiščih, stavbah ali delih stavb ang.: cationic wetting agent ang.: cadastre kávla -e ž ▶ kolerába katástrska izméra -e -e ž geodetski postopek kazálnik súšnosti -a -- m razmerje med zajema in obdelave podatkov o nepremič- letno višino padavin in letno potencialno ninah v okviru katastrskega urejanja ali evapotranspiracijo na določenem preurejanja nepremičnin, npr. urejanja območju S: índeks arídnosti katástrska óbčina cadastral measurement -e ž temperaturna lestvica, ki ima ledišče -e -e ž temeljna upravna vode pri 273,15 K in vrelišče vode pri prostorska enota v katastru nepremičnin, ki 373,15 K S: absolútna temperatúrna léstvica ima ime in enolično identifikacijsko številko obnove in vzdrževanja katastra nepremičnin Kélvinova temperatúrna léstvica -e -e ang.: parcelnih mej, parcelacije, komasacije, ter ang.: aridity index katástrski dohódek cipality cadastral community, cadastral muni- posledica sestave tal ter kemičnih procesov in reakcij, npr. vsebnost organske snovi, pH -ega -dka m pavšalna tal, kationska izmenjalna kapaciteta, količina ocena tržnega dohodka od kmetijske in ter združuje parcele določenega območja kémična lastnóst tál -e -i -- ž lastnost tal, ki je ang.: ang.: Kelvin temperature scale dušika v tleh katástrski načŕt proizvodno sposobnost, in se uporablja kot kemijskih lastnosti mineralov v kamnini in tleh pod vplivom okoljskih dejavnikov, npr. osnova za obdavčitev padavin, temperaturnih razlik, s hidratacijo, ang.: cadastral income hidrolizo, raztapljanjem, oksidacijo in lastnik lahko dosegel na svojih kmetijskih kémično preperévanje -ega -a s spreminjanje in gozdnih zemljiščih glede na njihovo gozdarske dejavnosti, ki bi ga posamezen ang.: chemical soil property -ega -a m prostorski grafični redukcijo zapis tlorisa zemljiške parcele in stavb, ki ang.: chemical weathering 85 kémično rédčenje kémično rédčenje -ega -a s redčenje, pri in je vzgojena iz semena preko sadik ter se katerem se na rastlino, npr. na jablano, goji zaradi krhkih listov, ki se uporabljajo v praviloma med cvetenjem ali tik po njem, prehrani ljudi nanese kemično sredstvo, ki povzroči, kívi -ja m Actinidia deliciosa (A.Chev.) C.F.Liang da z nje odpade določen delež cvetov ko so plodiči premera od 6 mm do 12 mm, ang.: Chinese cabbage ali plodičev družine aktinidijevk, ki raste kot ovijalka & A.R.Ferguson sredozemska sadna vrsta iz ang.: chemical thinning in ima srednje velike sočne plodove jajčaste kémično zatíranje -ega -a s varstvo rastlin oblike, ki so porasli z dlačicami ter imajo pred škodljivimi organizmi z uporabo fito- običajno zeleno meso in številna drobna farmacevtskih sredstev semena ter se najpogosteje uporabljajo kot kémijska analíza tál ang.: kiwi, fuzzy kiwifruit -e -e -- ž postopek za klás ang.: chemical control sveže sadje ugotavljanje kemičnih lastnosti tal, npr. -a m sestavljeno socvetje z daljšo glavno pH tal, vsebnosti organske snovi in hranil, socvetno osjo, na kateri se nahajajo sedeči ki vključuje različne ekstrakcije in merilne klaski, npr. pri pšenici, rži, ječmenu, trpežni tehnike ljuljki ang.: chemical soil analysis ang.: spike Kêrnerjev kazálnik -ega -a m klása razmerje med -e ž kategorija trtnih cepljenk z videzom razliko povprečne oktobrske in povprečne in lastnostmi, ki ustrezajo določenim K aprilske temperature zraka ter povprečnim merilom kakovosti letnim temperaturnim razponom ang.: class ang.: Kerner’s index klásek -ska m socvetje v klasu in latu, ki je khorasan pšeníca -- -e [korasán] ž Triticum sestavljeno iz socvetne osi, dveh ogrinjalnih turgidum (Jakubz.) ssp. turanicum pšenica z plev in enega ali več cvetov s krovno plevo in golim zrnjem ob mlačvi, ki zaradi majhnega predplevo pri vsakem cvetu pridelka zrnja ni razširjena v pridelavi, ang.: spikelet zaradi velike vsebnosti beljakovin, ki jih ima nastopi s pojavom klasa nad ovršnim listom od 20 % do 30 % vendar se njen pomen v prehrani povečuje klasênje -a s faza generativnega razvoja trav, ki ang.: S: turánska pšeníca na podaljšanem poganjku Khorasan wheat, Oriental wheat ang.: heading KÍK -- m ◀▶ katiónska izmenjálna kapacitéta klásična véz -e -í ž pritrditev šparona pri zimski kísla tlà -ih tál s mn. rezi na osnovno žico tako, da se šparon v tla, ki imajo v prevladujo- čem delu talnega profila pH nižji od 6,5 rahlem loku upogne in priveže nanjo ang.: ang.: acidic soilcommon tie kislínski razklòp -ega -ôpa m klásično biótično várstvo rastlín -ega -ega postopek, pri katerem se vzorec tal tretira s kislinami ali -a -- s zatiranje škodljivih organizmov, pri kombinacijo kislin za določevanje elementne katerem se na prosto vnese tujerodna vrsta sestave koristnih organizmov s ciljem njihove kíslo delujóči katión škodljivih organizmov -- -ega -a m kation, ki ang.: ang.: acid digestion trajne naselitve in zatiranja tujerodne vrste znižuje pH tal in se meri pri ugotavljanju classical biological control klasifikácija podnébja -e -- ž sistematična efektivne kationske izmenjalne kapacitete ter izmenljive kislosti tal, npr. aluminijev razvrstitev podnebja glede na podnebne značilnosti, npr. Thornthwaitova klasifikacija kation kíslost tál ang.: climate classification -i -- ž koncentracija kislo delujočih klasifikácija WRB ang.: podnebja, Köppnova klasifikacija podnebja acid cation kationov v tleh, izmerjena kot pH talne -e -- [vǝrǝbǝ̀] ž mednarodna raztopine klasifikacija tal, po kateri so ta razvrščena kitájski dátelj diagnostičnih horizontov in talnih gradiv -ega -tlja m ▶ žížola z namenom njihovega poimenovanja in ang.: v 32 referenčnih skupin glede na lastnosti soil acidity kitájski kápus -ega -a m Brassica rapa L. skupina izdelave svetovnih zemljevidov tal Pekinensis vrtnina iz skupine kapusnic, ki ang.: World Reference Base for Soil Resources, spada med enoletnice iz družine križnic WRB 86 kloróza klasíranje -a s razvrščanje trtnih cepljenk v klimátski scenárij -ega -a m ▶ podnébni scenárij posamezne klase glede na njihov videz in klimátski sistém -ega -a m ▶ podnébni sistém lastnosti klíma na os kalčka in se pri kalitvi semen nekaterih -ega -a m list v semenu, ki je pritrjen govatih in priostrenih delovnih elementov, ki se uporablja za dopolnilno obdelavo tal vrst, npr. trav, češnje, jablane, dvigne nad ang.: spike harrow površino tal in začasno nadomešča prave liste, ki se razvijejo pozneje S: klírens kotiledón -a m ▶ prôsti prehòd ang.: cotyledon kljúč podláge -a -- m rozga podlage dolžine -e ž ▶ podnébje od 35 cm do 40 cm, ki se oslepi in na katero se običajno cepi cepič ter iz katere se razvije klímadiagrám -a m ▶ podnébni diagrám koreninski sistem vinske trte klimatogéno travínje -ega -a s ▶ narávno ang.: rootstock cane travínje klón -a m 1. skupina rastlin, ki jo sestavljajo klimatografíja -e ž prikaz podnebja s tabelami matična rastlina in vsi potomci, ki so in zemljevidi značilnih meteoroloških spre-pridobljeni iz nje z vegetativnim razmno-menljivk, npr. temperature zraka, količine klíčni líst katerem so nameščeni klaski, ki so lahko loški postaji ali območju sedeči, npr. pri klasu, ali na krajših vejicah, ang.: climatological chart npr. pri latu klínasta brána ang.: rachis -e -e ž brana, sestavljena iz diagonalno nameščenih vertikalnih podol-klásno vretêno ljene podnebne značilnosti s tipičnimi -ega -a s zgornji del stebla, na podnebnimi dejavniki na določeni klimato-ang.: klimográf -a m graf, na katerem so predstav-classification ževanjem K padavin, v daljšem časovnem obdobju za ang.: clone določeno območje 2. različica sorte sadne rastline, ki se od te ang.: climatography sorte običajno razlikuje le v eni lastnosti, klimatologíja -e ž veda, ki v daljšem časovnem ne pa do mere, da bi bila priznana kot nova obdobju proučuje fizikalne lastnosti sorta klimatolóška postája modeli predvideva mogoče podnebne dokaže vsaj ena skupna dedna lastnost, scenarije v prihodnosti ki jih ločuje od splošne populacije ang.: climatology ang.: clonal line -e -e ž ▶ podnébna klónska selékcija -e -e ž selekcija, pri kateri postája se preverjata genska in zdravstvena kakovost klimatolóška súša medsebojne povezave, pri čemer z analizo klónska línija -e -e ž nabor odbranih vinskih podnebja v preteklosti in s podnebnimi trt iste sorte, pri katerih se prepozna in Zemljinega ozračja in površja ter njune ang.: clone klimátska značílnost obdóbje ang.: clonal selection -e -i ž ▶ podnébna klorofíl -a m zeleno barvilo, ki se nahaja v značílnost kloroplastih in omogoča fotosintezo, saj klimátske razmére -ih -ér ž mn. povprečne klimatolóško obdóbje vegetativno razmnoženih potomcev -ega -a s ▶ podnébno matičnih trt -e -e ž ▶ meteorolóška súša odbranih elit pri najmanj dveh generacijah geografskem območju v daljšem časovnem značilno zeleno barvo obdobju, in sicer vsaj 30 let, vključno s po-ang.: chlorophyll gostnostjo ponavljanja tipičnih vremenskih klóronikotinílni priprávek vremenske razmere na določenem pa zeleni del spektra, kar daje rastlini absorbira modri in rdeči del spektra, odbija klimátske spremémbe -ih -émb ž mn. ▶ se razdeli in pride v stik s škodljivim podnébne spremémbe organizmom S: neonikotinoíd klimátski diagrám -ega -a m ▶ podnébni ang.: neonicotinoid diagrám kloróza -e ž fiziološka motnja, ki povzroči ang.: sistemični insekticid, ki se prenaša po climatic conditions prevodnem sistemu rastline, po katerem stanj in s sezonskimi spremembami -ega -vka m klimátski índeks -ega -a m ▶ podnébni razbarvanje listne površine, ker rastlina ne kazálnik proizvaja dovolj klorofila zaradi različnih 87 klostrídiji vzrokov, npr. pomanjkanja vode ali poklicnim in nepoklicnim uporabnikom določenega makrohranila ali mikrohranila, FFS, ki ga vodi usposobljeni svetovalec za antagonizma med elementi, in lahko zajame varstvo rastlin določenih njenih delih, npr. le ob listnem kmetíjska polítika -e -e ž sistem političnih robu vso listno ploskev ali pa se pojavi le na ang.: agricultural pharmacy ang.: chlorosis ljenimi cilji za področje kmetijstva in usmeritev, reform in ukrepov z zastav-klostrídiji -ev m mn. anaerobni mikroorga- razvoja podeželja, npr. skupna kmetijska nizmi v silaži, ki za rast izkoriščajo energijo politika S: agrárna polítika končni produkt njihovega delovanja pa kmetíjska rastlína -e -e ž rastlina, ki se goji z so predvsem maslena kislina, amonijak sladkorjev, mlečne kisline in beljakovin, ang.: agricultural policy in amini razmnoževalnega materiala ali zaradi namenom pridelave hrane, krme, surovin, ang.: clostridia okrasne vrednosti, npr. poljščina, klóščevec -vca m Ricinus communis L. oljnica z zelenjadnica, sadna rastlina, vinska dlanastimi listi, raznobarvnimi socvetji in trta S: kmetíjska kultúra bodičastimi plodovi iz družine mlečkovk, ang.: agricultural plant, crop ki se prideluje zaradi ovalnih semen z kmetíjska struktúrna polítika -e -e -e ž rdečerjavo ali rumenorjavo marmorirano skup ukrepov na področju kmetijstva, ki bleščečo lupino, olje iz semen pa se uporablja prispevajo k izboljšanju agrarne strukture, za mazanje letalskih motorjev, v kozmetiki in npr. h koncentraciji proizvodnje, k K pri izdelavi zdravil S: rícinus izboljšanju velikostne strukture kmetij, ang.: ricinus ekonomski uspešnosti kmetovanja klúbska sórta ang.: -e -e žagricultural structural policy sorta sadne rastline, katere pridelava je dovoljena le maloštevil- kmetíjska súša -e -e ž suša, ki povzroči nim pridelovalcem z namenom doseganja neugoden odziv kmetijskih rastlin zaradi višje cene sadja zaradi omejene pridelave nezadostne preskrbljenosti z vodo, kmetíja vključno z otroki in starejšimi osebami, okoljskih vidikih kmetovanja, uveljavlja- ki živi na kmetijskih gospodarstvih in se nju ukrepov skupne kmetijske politike in poklicno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo izdelavi razvojnih in proizvodnih načrtov ang.: agricultural population za kmetijska gospodarstva ter delovanju -e ž kmetijsko gospodarstvo, na in oblikovanju organizacij, povezanih s katerem se nosilec, ki je fizična oseba, člani kmetijstvom, npr. rejskih organizacij jedra družine in zaposleni na njem ukvarjajo ang.: farm advisory service z osnovno kmetijsko dejavnostjo kmetíjska tarífna kvôta -e -e -e ž vnaprej ang.: farm določena količina kmetijskega pridelka, ki kmetíja z nastanítvijo -e -- -- ž turistična se uvozi po nižjih stopnjah uvozne dajatve kmetija, ki gostu na naslovu, na katerem od običajne stopnje dajatve za ta kmetijski je registrirana, nudi nočitev v sobah, proizvod apartmajih ali na skupnih ležiščih, poleg ang.: agricultural tariff quota tega pa lahko nudi tudi druge možnosti kmetíjska tlà -ih tál s mn. antropogeno prenočitve, npr. na seniku, v čebelnjaku, na spremenjena tla, npr. z oranjem, gnojenjem, prostoru za kampiranje ki so namenjena pridelavi kmetijskih rastlin ang.: kméčko prebiválstvo na istem naslovu kmetijskega gospodarstva S: ágrometeorolóška súša ang.: agricultural drought in vsaj del dohodka ustvarijo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo kmetíjska svetoválna slúžba -e -e -e ž ang.: agricultural household strokovna služba, ki kmetijskim proizva-jalcem nudi pomoč, nasvete in izobra- -ega -a s prebivalstvo, ževanja pri tehnoloških, ekonomskih in kméčko gospodínjstvo vode v tleh, kar se kaže v zmanjšanju -ega -a s skupnost ene pridelka in njegovi slabši kakovosti ali več oseb, ki živijo in so uradno prijavljene ang.: club cultivar pomanjkanja padavin ali primanjkljaja kmetíjska kultúra farm with accommodation in reji živali -e -e ž ▶ kmetíjska rastlína ang.: agricultural soil kmetíjska lekárna -e -e ž specializirano kmetíjski stròj -ega strôja m stroj, ki se mesto za prodajo fitofarmacevtskih sredstev samostojno ali kot priključek k traktorju 88 koeficiènt hidrávlične prevódnosti uporablja na kmetijskih zemljiščih z rejnih živali ali kot surovine za industrijsko namenom pridelave hrane in krme predelavo, in se deli na njivo, vrt, travnik, ang.: agricultural machine pašnik ali trajni nasad kmetíjski tŕg ang.: agricultural land -ega -a m fizično ali navidezno mesto srečevanja ponudbe in povpraševanja kmetíjsko zemljíšče v uporábi -ega -a -- -- s po kmetijskih proizvodih ali storitvah celotna površina kmetijskih zemljišč, ki jo ang.: agricultural market obdeluje kmetijsko gospodarstvo K: KZU kmetíjsko gospodárstvo ang.: utilised agricultural area, UAA -ega -a s organi- zacijsko in poslovno zaokrožena enota, s kmetíjsko zemljíšče v zaráščanju -ega -a katero upravlja njen nosilec in ki vključuje -- -- s kmetijsko zemljišče, na katerem zaradi proizvodne dejavnike, npr. kmetijsko opustitve ali preredke obdelave raste mlado zemljišče, zgradbe, stroje in opremo, olesenelo ali trnasto rastlinje, drevesa in delovno silo, za kmetijsko pridelavo grmičevje ang.: agricultural holding, AH kmetíjsko zemljíšče z gózdnim drévjem ž K: KMG ang.: abandoned agricultural land kmetíjsko-gozdárska rába -e -e gospodar- -ega -a -- -- -- s kmetijsko zemljišče, poraslo jenje na kmetijskem zemljišču, na katerem s travinjem, katerega pokrovnost je vsaj se pridelujejo kmetijske rastline in rastejo 80 %, in posamičnimi gozdnimi drevesi gozdna drevesa ali grmi, katerih pokrovnost je manjša od ang.: agroforestry 75 %, ter se vsaj enkrat letno popase ali kmetíjsko-okóljsko-podnébno plačílo -ega -a pokosi ke za opravljanje nadstandardnih kmetijskih kmetíjstvo -a s gospodarska dejavnost, ki se praks na kmetijskih gospodarstvih, ki prispe- K s ang.: agricultural land covered by forest trees plačilo iz ukrepov skupne kmetijske politi- krajine, varovanju vodnih virov ter prilagaja- s trajnostno rabo kmetijskih zemljišč in nju podnebnim spremembam ter njihovemu naravnih virov ter s tem prispeva k biotski blaženju K: KÓPOP raznovrstnosti, podobi krajine in poseljeno-vajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in rejo živali za pridobivanje hrane in surovin, ukvarja s pridelavo kmetijskih rastlin in ang.: agri-environment-climate payment sti podeželja kmetíjsko zádružništvo kmetijstva izvajajo z namenom zadovo- gospodarstvu ang.: unique administrative identifier of agri-ljevanja tržnih potreb, pri čemer je njihov cultural holding individualni cilj doseči čim boljši finančni kníp sadíka -- -e uspeh ali zadovoljiti svoje druge podjetniško ž sadika sadnih rastlin, zastavljene cilje cepljena z okulacijo, ki ima triletni ang.: agricultural entrepreneurship koreninski sistem, dveletno deblo in enoletno dobro obraščeno krošnjo -ega -a s poslovna ang.: knip tree organi ziranost akterjev na področju koagulácija koloídov kmetijstva, ki jo opredeljujeta vzajemna -e -- ž združevanje lastnina in demokratično odločanje vseh talnih koloidov v večje skupke, npr. z članov, ki se vključujejo prostovoljno, vmesnimi dvovalentnimi ioni zlasti z namenom skupnega nastopa na ang.: coagulation of soil colloids trgu, prihrankov zaradi povečanega obsega koeficiènt hidrávlične prevódnosti -ênta poslovanja in izboljšanega pogajalskega -- -- m številčna vrednost, ki določa razmerje položaja na trgu kmetíjsko podjétništvo rastlinskih proizvodov, rejo živali ali s KMG-MID -- [kǝmǝgǝ̀ míd] m identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva, ki mu kmetijstvom povezane storitve je dodeljena ob vpisu v register kmetijskih ang.: agricultural enterprise gospodarstev, služi pa povezovanju različnih -ega -a s celota gospo-zbirk podatkov o posameznem kmetijskem darskih dejavnosti, ki jih akterji s področja kmetíjsko podjétje -ega -a s registrirana ang.: agriculture gospodarska družba, ki opravlja pridobitno KMG -- [kǝmǝgǝ̀] m ◀▶ kmetíjsko gospodárstvo kmetijsko dejavnost, in sicer pridelavo kmetíjsko zemljíšče ang.: med specifičnim pretokom in hidravličnim agricultural cooperative movement padcem, s katero se z Darcyjevim zakonom -ega -a s zemljišče, opiše sposobnost tal za prepuščanje na katerem uspevajo kmetijske rastline, vode S: koeficiènt prepústnosti ki se uporabljajo za prehrano ljudi, krmo ang.: coefficient of hydraulic conductivity 89 koeficiènt hrápavosti koeficiènt hrápavosti -ênta -- m številčna kolerába -e ž Brassica napus subsp. rapifera vrednost, ki odraža vpliv površine struge poljščina iz družine križnic, pri kateri se osuševalnega jarka na povprečno hitrost debeli korenina nad ali pod tlemi in je lahko vode v prečnem prerezu jarka zelena, bela ali vijoličasta ter se uporablja za koeficiènt infiltrácije prašičev S: kávla -ênta -- m količina vode, ang.: ang.: coefficient of roughness prehrano ljudi in krmo rejnih živali, zlasti izražena v debelini vodne plasti, ki pronica v rutabaga kolésni tráktor -ega -ja tla v časovni enoti m traktor z enako ang.: infiltration coefficient ali različno velikostjo koles z gumijastimi pnevmatikami, ki ima eno ali dve pogonski koeficiènt nominálne zaščíte potróšnikov gredi -ênta -- -- -- m koeficient, ki kaže razmerje med efektivno domačo ceno za potrošnika in ang.: wheel tractor kolíčenje nasáda svetovno ceno -a -- s označitev sadilnih ang.: mest pri postavitvi trajnega nasada, da se consumer nominal protection coefficient koeficiènt nominálne zaščíte proizvajálcev zagotovi natančna razporeditev rastlin na -ênta -- -- -- zemljišču m koeficient, ki kaže razmerje ang.: koeficiènt prepústnosti in svetovno ceno kolíčnik adsorbíranega nátrija -a -- -- m ang.: producer nominal protection coefficient razmerje med koncentracijo natrija in med efektivno domačo ceno za pridelovalca planting site marking planting position, marking K -ênta -- m faktor, ki pri vrednostih nad 13 lahko povzroča vrednoti deleža evapotranspiracije in trans-degradacijo strukture tal zaradi pove- piracije ter je značilen za vsako fenofazo koeficiènt rastlíne hidrávlične prevódnosti -ênta -- m ▶ koeficiènt kvadratnim korenom vsote polovičnih koncentracij kalcija in magnezija, ki čane disperzije organskih snovi in delcev gline določene rastline posebej ang.: ang.: sodium adsorption ratio, SAR plant coefficient koeficiènt slabítve sévanja kolobár -ja m -ênta -- -- m metoda, pri kateri se kmetijska koliko sončnega sevanja preide skozi tako da se na isto površino vrne šele po določenem času, npr. po nekaj letih, koeficient, ki za posamezno vrsto določa, rastlina sadi ali seje po določenem načrtu, koeficiènt vlážnosti Ivánova ang.: bolezni in škodljivcev ter ohranjanja extinction coefficient ali izboljšanja rodovitnosti tal -ênta -- -- m S: kolobárjenje, vrstênje razmerje med povprečno mesečno količino vegetacijsko odejo z namenom omejevanja plevelov, posamezno plast ozračja in skozi padavin in povprečnim mesečnim izhlape- kolobárjenje ang.: crop rotation vanjem -a s ▶ kolobár kolékcijski nasàd vodikovimi vezmi vezana na sosednji sloj koriščenja hranil, slabšanja strukture tal ter vode in ne neposredno na talne koloide pojava bolezni in škodljivcev ang.: cohesive water ang.: crop rotation plant -ega -áda m nasad, v kolorádski hròšč kohezíjska vôda poljščina ali zelenjadnica, ki v kolobarju -e -e ž voda v tleh, ki je z pripomore k preprečevanju enostranskega ang.: Ivanov's humidity coefficient kolobárni člén -ega -a m načrtno izbrana kolékcijski vinógrad namenom spremljanja njihovega fenotipa, gomoljev, napada pa lahko tudi jajčevce, ohranjanja in proučevanja paradižnik, tobak in nekatere plevele, npr. ang.: collection plantation grenkoslad, pasje zelišče, pri čemer glavno -ega -a m vinograd, v sorte in kloni določene rastlinske vrste z decemlineata (Say) škodljivec, ki objeda zelene dele krompirja in vpliva na manjši pridelek katerem so sistematično posajene različne -ega hrôšča m Leptinotarsa škodo povzročajo ličinke, ob zgodnjem katerem so sistematično posajene vinske pojavu pa tudi odrasli osebki trte različnih znanih vrst, sort, klonov in ang.: Colorado potato beetle, ten-striped ohranjanja in proučevanja koloték -a m prečna razdalja med sprednjima ang.: biotipov z namenom njihovega spremljanja, spearman kolénce collection vineyard in zadnjima kolesoma vozila s -a ▶ nódij (1) ang.: track 90 koncentrírana suspénzija kolútasti plúg -ega -a m plug, ki ima okrogle omejene vire, npr. rastline koruze delovne elemente vbočene oblike, ki rahljajo med seboj in s pleveli tla in delno zadelajo rastlinske ostanke v tla ang.: competitor ang.: disc plough kompléksno gnojílo -ega -a s sestavljeno koluviálno-deluviálna tlà -ih tál s mn. talni gnojilo, pri katerem sta vsaj dve rastlinski tip slovenske klasifikacije tal, ki nastaja ob hranili med seboj kemijsko spojeni, običajno vznožju pobočij kot nesortirana mešanica v obliki granul kamninskega drobirja kompóst -a m proizvod biooksidativne razgrad- ang.: površinsko prenesenih finih frakcij tal in ang.: complex fertiliser colluvial-deluvial soil nje organskih ostankov in odpadkov, ki deluje kolúvij -a m talni delci, ki so preneseni s kot organsko gnojilo in izboljševalec tal odloženi ob vznožjih kompostírani gnój -ega -a m aerobno biološko ang.: colluvial deposit, colluvium stabilizirani hlevski gnoj, bogat z mikroorga-pobočij zaradi erozijskih procesov in ang.: compost komárček -čka m Foeniculum vulgare Mill. zelišče nizmi in organskimi snovmi, ki se uporablja iz družine kobulnic, ki spada med visoke kot organsko gnojilo in izboljševalec tal, trajnice pokončne rasti in se goji zaradi saj poleg dovajanja hranil naredi tla bolj semena, ki se uporablja v zdravilne namene rahla, zračna, poveča infiltracijo in vodno komasácija ganizmov v tleh, pospešuje rast rastlin in -e ž agrarna operacija, pri kateri nastajanje humusa ang.: fennel kapaciteto, spodbuja delovanje mikroor-se razdrobljena kmetijska zemljišča na ang.: composted manure določenem območju združijo in ponovno kompostíranje razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi -a s proces biooksidativne K vsak čim bolj zaokroženo zemljišče S: zlóžba razgradnje in transformacije mešanice kmetíjskih zemljíšč čvrstih organskih ostankov in odpadkov, kompatibílna sórta za varstvo pred škodljivimi organizmi in snovi v kompostu in gnojevki, zaradi česar ugodno vpliva na rast in razvoj rastlin je registrirano pod določenim trgovskim ang.: compost preparation imenom za prodajo na trgu S: tŕžni priprávek komunálni tráktor -ega -ja m ang.: commercial preparation traktor, ki se uporablja za urejanje in čiščenje javnih -e -e ž 1. sorta sadne površin, npr. cest, parkov, zelenic, zato ima rastline, ki z izbrano podlago ustvari kolesa s cestnim profilom in je običajno uspešno cepilno zvezo zglobne izvedbe ang.: compatible cultivar ang.: communal tractor 2. sorta sadne rastline, ki je sposobna koncentrát za emúlzijo komerciálni priprávek gnojílo composting kompóstni preparát -ega -a m biodinamični -ega -vka m fitofarma-preparat, ki uravnava pretvorbo organske cevtsko sredstvo, ki vsebuje aktivno snov kombinírano gnojílo ter dvigne temperatura v kompostni gmoti -ega -a s ▶ sestávljeno ang.: ang.: land consolidation zaradi česar se v začetni fazi sprosti toplota oploditi drugo sorto iste sadne vrste zaradi -a -- -- m oznaka EC različnih sterilitetnih alelov homogena tekoča formulacija FFS, ki tvori kompenzacíjski kapljáč ang.: emulsifiable concentrate -ega -a m kapljač, ki koncentrírana emúlzija ang.: z vodo belo tekočo disperzijo compatible cultivar pri različnih tlakih daje enak pretok -e -e ž oznaka EW kompenzacíjsko plačílo raztopljena v organski tekočini in razpršena -ega -a s ▶ v obliki drobnih kapljic v vodi ang.: pressure compensating dripper formulacija FFS, v kateri je aktivna snov kompetícija -e ž prizadevanje dveh ali več koncentrírana suspénzija -e -e ž oznaka SC osebkov iste vrste ali različnih vrst za vire, ki tekoča formulacija FFS, ki se kot obstojna so v okolju omejeni, npr. za hranila, svetlobo, izravnálno plačílo ang.: concentrated emulsion kompetítor vodo suspenzija ene ali več aktivnih snovi navadno S: tekmovánje meša z vodo, lahko tudi mineralnimi olji, ang.: competition kerozinom, drugimi lahkimi olji, pred -ja m organizem, ki na nekem tretiranjem pa se redči z vodo območju tekmuje z drugimi organizmi za ang.: suspension concentrate 91 koncentrírana suspénzija za tretíranje seména koncentrírana suspénzija za tretíranje konsisténca tál -e -- ž lastnost talnih sestavin, seména -e -e -- -- -- ž oznaka FS formula- ki določa odpornost tal na mehanski cija FFS, ki se kot zmes tekočine in v njej pritisk, sposobnost oblikovanja, gnetenja netopnih dobro porazdeljenih trdnih in spremin janja oblike, preverja pa se z delcev uporablja za mokro nanašanje drobljenjem talne grude najpogosteje na seme pred mehansko obdelavo tal ang.: flowable concentrate for seed treatment ang.: soil consistency K kondícija rastlíne delec prahu, saj, kristalov soli, hlapov kislin, betona in žic, ki nosi in podpira vinsko na katerem se v ozračju spreminja vodna trto ter njene vegetativne ter generativne para v vodne kapljice dele, in sicer rodni les, listno steno in ang.: condensation nucleus grozde S: ogródje -e -- ž skupek fizioloških ang.: trellis procesov, založenosti s hranili in zdravstve-kontáktni fungicíd -ega -a m ▶ dotikálni nega stanja rastline, ki določa njene odzive fungicíd na različne stresne razmere kontáktni herbicíd -ega -a ang.: plant condition m ▶ dotikálni herbicíd kondícija tŕte -e -- ž stanje vinske trte, ki se kontáktni insekticíd spremlja z opazovanjem fizioloških in zdrav- -ega -a m ▶ dotikálni stvenih lastnosti njenih mladik, listov in insekticíd grozdov kondenzacíjsko jêdro stanja snovi iz plinastega v kapljevinasto, tehtanju isto vrednost npr. pojav rose ang.: constant mass ang.: condensation konstrúkcija -e ž opora v vinogradu iz -ega -a s higroskopski različnih materialov, običajno lesa, kovine, kondenzácija katerem se vsebnost vode v postopku sušenja -e ž spreminjanje agregatnega ne spreminja več, zato ima ob ponovljenem kônčni bŕst -ega -a m ▶ terminálni bŕst konstántna mása -e -e ž masa vzorca tal, pri kontinentálna polárna zráčna mása -e -e ang.: vine condition -e -e ž ▶ celínska polárna zráčna mása kônec cvetênja ang.: kontinentálna zráčna mása -e -e -e ž ▶ conduction celínska zráčna mása -nca -- m 1. fenofaza cvetenja kontinentálno podnébje -ega -a s ▶ celínsko sadnih rastlin, v kateri odpade večina podnébje venčnih listov ang.: kondúkcija -e ž prevajanje toplote z mesta kontinentálna trópska zráčna mása -e -e z višjo temperaturo proti mestu z nižjo -e -e ž ▶ celínska trópska zráčna mása temperaturo brez gibanja snovi, npr. v tleh end of flowering kontrolírani meteorolóški podátek -ega 2. fenofaza vinske trte, v kateri s socvetja -ega -tka m meteorološki podatek, ki odpadejo vse cvetne kapice je preverjen glede na logične meje, konkurénčni pogánjek dogajanje v ozračju -ega -jka m ▶ pávodíte-ang.: ang.: end of flowering sosednje meteoro loške postaje, konôplja kontrolírano spróščanje FFS -ega -a -- -e ž Cannabis sativa L. poljščina, ki sodi [fǝfǝsǝ̀] s ▶ nadzorováno spróščanje FFS med oljnice, predivnice in zelišča ter ima vretenaste korenine, členkovito steblo in ljica controlled meteorological data kontrólna méra -e -e ž geodetski postopek dlanaste, na robovih nazobčane liste in pri določitve relativnih in absolutnih premikov kateri se uporabljajo stebelna vlakna, semena zemljišča ali objekta, pri katerem se je treba in kanabinoidne snovi, ki jih izločajo žlezasti opreti na ustrezno število kontrolnih točk, trihomi listov in cvetov ki so stabilizirane v sredico premikajoče se ang.: hemp zemljine pri plazu Kónradov índeks ang.: control measurement -ega -a m razmerje med letnim temperaturnim razponom in kontrólni vzórec tál -ega -rca -- m vzorec tal geografsko širino, na podlagi katerega se z znanimi lastnostmi, ki se analizira skupaj podnebje razvršča na morsko podnebje, z drugimi vzorci za preverjanje in zagotav- celinsko podnebje ali ekstremno celinsko ljanje točnosti analiznih postopkov pri podnebje vsakokratni analizi ang.: Conrad index ang.: control soil sample 92 korén konvékcija -e ž vertikalno gibanje zraka in pokončne rasti in srednje velikosti ter se njegovih primesi v ozračju, ki povzroči goji zaradi aromatičnih stebel in listov, ki se prenos energije ali prenos toplote uporabljajo kot začimba S: kóperc ang.: convection ang.: dill konvencionálna obdeláva tál ang.: plačílo convection precipitation Köppnova klasifikácija podnébja -e -e -e -e -- ž-- [képnova] ž razvrstitev, ki podnebja obdelava tal, pri kateri plug rodovitni del tal uvršča v razrede, določene s povprečnimi obrne ter ga hkrati rahlja in drobi, rastlinske konvékcijske padavíne -ih -ín ž mn. padavine, kóperc -rca m ▶ kóper ki nastanejo v kopastih oblakih zaradi verti- KÓPOP -- m ◀▶ kmetíjsko-okóljsko-podnébno kalnega gibanja in ohlajanja zraka, npr. plohe konvencionálna prideláva zadela v tla upošteva njihovo časovno razporeditev ang.: conventional tillage glede na lastnosti vegetacije na določenem ostanke in dodana organska gnojila pa ter povprečno količino padavin, pri čemer mesečnimi in letnimi temperaturami zraka -e -e ž pridelava območju konvencionálno séme ranih mineralnih gnojil, fitofarmacevtskih preparat, izdelan iz nadzemnih delov sveže pokošenih kopriv, eno leto zakopanih v sredstev in sort tla, ki rastlinam olajša črpanje železa iz ang.: conventional plant production tal in dopolnjuje delovanje kamiličnega splošno sprejete agrotehnične ukrepe, pri koprívov preparát -ega -a m kompostni katerih je dovoljena uporaba vseh registri-hrane rastlinskega izvora, ki vključuje ang.: Köppen climate classification -ega -éna s seme, in rmanovega preparata S: bíodinámični K ki je pridobljeno z uporabo registriranih preparát 504 mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih ang.: stinging nettle preparation, biodynamic sredstev za boljšo in enakomernejšo kalitev kopulát -a m cepljena sadika, ki je pridobljena ang.: sredstev sintetičnega izvora, a brez dodanih preparation 504 conventional seed z navadno kopulacijo ali z angleško konvencionálno várstvo rastlín -ega -a -- s kopulacijo konzervirajóča obdeláva tál ang.: iz debla in je trajno vodoravno ali poševno conventional plant protection vezan na žično oporo S: podáljšek dêbla (2 ) -e -e -- ž ▶ ang.: cordone ohranítvena obdeláva tál kordónska gojítvena oblíka -e -e -e ž konzervíranje kŕme katerem se uporabljajo dovoljena fitofarma- kordón -a m večletni les vinske trte, ki izrašča cevtska sredstva sintetičnega izvora obvladovanje škodljivih organizmov, pri ang.: copulate -a -- s postopek obdelave gojitvena oblika, pri kateri se na vinski trti krme, s katerim se prepreči njeno mikro- trajno pušča kordon, iz katerega izrašča biološko kvarjenje in zagotovi čim manjša rodni les z namenom krmljenja rejnih živali, zlasti kordón z rézniki -a -- -- m nizka do srednje pozimi, npr. sušenje krme, siliranje krme izguba hranilnih snovi med skladiščenjem ang.: cordon training system ang.: visoka kordonska gojitvena oblika, pri kateri fodder conservation, forage conserva- se v eni smeri vrste na vseh vinskih trtah tion uredi kordon, na katerem se pri zimski koordinátni sistém -ega -a m matematična rezi pušča samo kratki les Kopeckyjev cilínder ang.: rastno dobo vinske trte z namenom poprav-coordinate system ljanja napak, ki so nastale pri zimski rezi, da -ega -dra [kopéckijev] m se dosežejo ustrezna rast in rodnost vinske pripomoček v obliki valja s prostornino trte ter kakovost grozdja 100 cm prostoru, npr. rastlinjaka, njive, trajnega korékcijska réz -e -í ž rez, ki se izvaja med nasada v prostoru osnova za določanje položaja točke v ang.: spurred cordon ki se uporablja za odvzem neporušenih korén -a m odebeljena glavna korenina vzorcev tal 3, premerom 5,1 cm in višino 5 cm, ang.: corrective pruning kóper ang.: valjaste ali stožčaste oblike, v kateri rastlina Kopecky cylinder shranjuje založne snovi, predvsem škrob, ki -pra m Anethum graveolens L. zelišče iz ji omogočajo preživeti obdobja, neugodna za družine kobulnic, ki spada med enoletnice rast, in ji dajejo energijo za razvoj cvetnega 93 korênček stebla ter semen, uporablja pa se za prehrano in v kateri poteka presnova zračnega dušika ljudi in krmo rejnih živali v amonijak s simbiotskimi bakterijami, korênček Bradyrhizobium -čka m Daucus carota subsp. sativus ang.: ang.: storage root najpogosteje iz rodov Rhizobium in (Hoffm.) Arcang. root nodule vrtnina iz skupine korenovk, ki spada med dvoletnice iz družine kobulnic korenínski plevél -ega -a m plevel, ki se in je vzgojena iz semena, redkeje preko sadik, razmnožuje zlasti z deljenjem podzemnih ter se goji zaradi odebeljenega izdolženega delov rastline, npr. njivski osat, pirnica, slak, podzemnega korena sladkastega okusa, ki prstasti pesjak, ščavje prehrani ljudi korenínski potáknjenec -ega -nca m korenina ang.: je običajno oranžne barve in se uporablja v ang.: root-propagated weed carrot ali njen del, ki služi za pridobitev nove korenína korenínski sistém -ega -a vse korenine ene -e ž rastlinski organ brez listov in rastline, ki imajo glede na vrsto in način nodijev, običajno pod površino tal, katerega razmnoževanja značilno zgradbo, obseg in najpomembnejše funkcije so pritrjevanje funkcijo S: korenínski splèt rastline v tla, sprejemanje in prevajanje vode ang.: koreníka ang.: root cutting -e ž ▶ rizóm m koreníčica -e ž ▶ radíkula rastline z vstavljanjem v substrat K korenínjenje -a s korenínski vrát proces razvoja nadomestnega -ega -ú m del med steblom ali koreninskega sistema pri vegetativnem raz-deblom in koreninami pri rastlinah, ki se množevanju razvijejo iz semena, ali cepljeno mesto pri ang.: rooting cepljenih rastlinah, skozi katero se prevajajo snovi po rastlini in ki glede na to, kako korenínska gnilôba -e -e ž rastlinska bolezen, visoko nad tlemi se nahaja, določa globino ter hranilnih snovi, sinteza hormonov in root system korenínski splèt skladiščenje rezervnih snovi -ega spléta m ▶ korenínski ang.: root sistém korenínska grúda ki jo povzročajo mikroorganizmi, navadno sajenja sadnih rastlin bakterije, in za katero je značilna razgradnja ang.: root crown sočnih tkiv podzemnih organov rastlin, ki korenínski vršíček postanejo mokra -ega -čka m spodnji del ang.: soft root rot korenine, na katerem korenina raste in ki je sestavljen iz meristemskih celic, sposobnih -e -e ž koreninski sistem delitve sadike, ki ga obdaja substrat ang.: root apical meristem ang.: root ball korenínsko dêblo -ega -a s večletni podzemni korenínska trohnôba -e -e ž rastlinska del vinske trte, ki se razvije iz podlage in iz bolezen, ki jo povzročajo glive in za katero je katerega se razraščajo korenine S: podzémno značilna razgradnja sočnih tkiv podzemnih dêblo organov rastlin, ki ostanejo suha ang.: root trunk ang.: dry root rot korenják -a m vinska trta v matičnjaku, na korenínska úš -e -í ž škodljivec iz družine kateri se pridobivajo ključi podlag Pemphigidae, ki izsesava korenine in s tem ang.: rootstock vine izčrpava podzemne organe napadenih rastlin korênjeva múha -e -e ž Chamaepsila rosae ang.: root aphid (Fabricius) korenínski izrástek škodljivec, pri katerem se žerke -ega -tka m poganjek, zavrtajo v koren in povzročijo poškodbe, ki izrašča iz korenin, raste vertikalno in je skozi katere se koreni okužijo s talnimi pri cepljenih rastlinah genotip podlage, pri patogeni, kar povzroči gnitje necepljenih rastlinah pa genotip sorte ang.: carrot fly ang.: root sucker korénovke -ovk ž mn. kmetijske rastline iz korenínski lásek -ega -ska m nitast izrastek različnih družin, ki se pridelujejo na vrtu epidermalnih celic na absorpcijski coni, ki ali njivi in pri katerih se za prehrano ljudi omogoča vsrkavanje vode in hranilnih snovi in krmo rejnih živali uporablja koren, v ang.: root hair katerem so shranjene založne snovi, npr. korenínski nódul -ega -a m tvorba, ki se razvije rdeča pesa, korenček, peteršilj na koreninah rastlin, npr. pri metuljnicah, ang.: root vegetables 94 kôstanj koriánder -dra m Coriandrum sativum L. zelišče iz se uporablja za prehrano ljudi, krmo rejnih družine kobulnic, ki spada med enoletnice živali in pridobivanje energije korigírani meteorolóški podátek ang.: koruze, ki jo povzroča vrsta Exserohilum coriander turcicum in se kaže v obliki podolgovatih -ega -ega znamenj sive barve, ki se pojavijo na listih in meteorološki podatek, pri katerem -tka m zmanjšajo njihovo fotosintezno površino ter se zaradi znanih napak meritev popravi zaradi listov ali semen, ki se uporabljajo kot korúzna prógavost -e -i ž glivična bolezen začimba pokončne rasti in srednje velikosti ter se goji ang.: corn, maize posledično produktivnost rastline vrednost, npr. korigiranje količine padavin korúzna véšča -e -e ž Ostrinia nubilalis Hübner s hitrostjo vetra pokazana vrednost, da se dobi pravilna ang.: northern corn leaf blight ang.: corrected meteorological data se zavrtava v rastlinsko tkivo koruze, polifagni škodljivec, katerega gosenica korístne zelí -ih -í ž mn. nizke do srednje visoke paradižnika, paprike in jabolk ter s tem zeli, ki so dobre prehranske kakovosti in kot povzroči poškodbe, zaradi katerih se krma primerne za spravilo in konzervira- zmanjšata pridelek in tržna vrednost nje, pri čemer njihova zastopanost v travni napadenih rastlin ruši, zlasti zaradi vplivanja na slabšo pro- ang.: European corn borer sme presegati 30 %, npr. ozkolistni trpotec, virgifera LeConte monofagni škodljivec, navadni regrat, navadni rman duktivnost in regeneracijo travne ruše, ne korúzni hròšč -ega hrôšča m Diabrotica virgifera ang.: desirable forbs ki se prehranjujejo s koreninami koruze, katerega ličinke sodijo med talne škodljivce, K korístni organízem -ega -zma m organizem, odrasli osebki pa se hranijo z nadzemnimi ki se hrani z rastlinskimi škodljivci ter se na deli rastlin korítasti sílos entomopatogena ogorčica S: biótični ágens, pritrjeni strižni noži narávni sovrážnik ang.: cutting bar ang.: beneficial organism kosílnica -e ž kmetijski stroj, ki s prosto rezjo -ega -a m silos, običajno izdelan ali strižno rezjo odreže rastočo travo ali iz betona, ki ima obliko ležečega kvadra in žito S: kosílnik v katerem se shranjuje koruzna ali travna s tem zatira, zato se uporablja v biotičnem kosílna létev -e -tve ž kovinska letev v varstvu rastlin, npr. plenilec, parazitoid, kosilnem grebenu, na katero so s kovicami njih, v njih ali v njihovi bližini razvija in jih ang.: western corn rootworm koromáč ang.: -ega -a m del strižne kosilnice, bunker silo na katerem so nameščeni prsti s protirezili silaža S: ležéči sílos kosílni grebén ang.: mower vrtnina iz skupine čebulnic, ki spada med nameščeni strižni noži -a m Foeniculum vulgare Mill. var. dulce in vodila za kosilno letev, na kateri so družine kobulnic in je vzgojena iz semena kosílnik -a m ▶ kosílnica ali preko sadik ter se goji zaradi odebeljenih toplotno zahtevne zelnate enoletnice iz ang.: cutter bar listnih pecljev, ki v spodnjem delu oblikujejo kosmúlja -e ž Ribes uva-crispa L. jagodičasta čebulico in se uporabljajo v prehrani sadna vrsta iz družine kosmuljevk, ki raste ljudi S: sládki komárček kot srednje visok grm in ima majhne sočne ang.: sweet fennel, Florence fennel, Roman plodove bele, rumene, zelene ali vijolične Korostélova metóda se predelajo, npr. v omako k mesnim jedem -e -e ž metoda napovedi ang.: fennel barve, ki se uporabljajo kot namizno sadje ali minimalne jutranje temperature zraka in gooseberry slane s pomočjo temperature mokrega kôsna rába -e -e ž sistem rabe travinja ali termometra ob 21. uri in konstante, ki izraža večletnih koševin, pri katerem se defoliacija povezavo med to temperaturo in minimalno zelinja izvaja z rezanjem temperaturo zraka, ki nastopi ponoči ang.: cutting system ang.: method Korostel kôstanj -ánja m Castanea sativa Mill. sadna vrsta korúza -e ž Zea mays L. kmetijska rastlina iz skupine lupinarjev, ki sodi v družino iz družine trav s šopastimi koreninami, bukovk in raste kot drevo ter ima plodove, členkovitim steblom in črtalastimi listi, pri ki imajo znotraj ježice in olesenele luščine kateri iz ženskih socvetij zrastejo storži in ki užitno jedrce z veliko vsebnostjo ogljikovih 95 koščíca hidratov ter se v prehrani uporabljajo kótni kríž -ega -a m kotni instrument za predelani, npr. kuhani, pečeni, kandirani določanje kotov konstantnih vrednosti, koščíčasti plód in kožica, npr. breskev, višnja -ega -a m kotni instrument za določanje kotov konstantnih vrednosti, ang.: drupes sestavljen iz valja z vizurnimi zarezami -ega -a m plod, ki se razvije vsakih 45° ter stojalom s pritrdilnim vijakom iz plodnice in ima koščico z neužitnim za določanje stranic kmetijskega zemljišča semenom, ki jo obdajata sočno meso in pod točno določenim kotom kožica ang.: equerre ang.: drupe kótno zrcálo -ega -a s kotni instrument za koščíčasto sádje -ega -a s plodovi različnih določanje kotov konstantnih vrednosti, sadnih vrst, ki imajo koščico z neužitnim sestavljen iz zrcal postavljenih pod kotom semenom obdano s sočnim mesom in 90° ter stojala za določanje pravokotnih kožico ter majhno kalorično vrednost stranic kmetijskega zemljišča zaradi velike vsebnosti vode, npr. češnja, koščíčarji ploda, v katerem je eno seme vijakom za določanje stranic kmetijskega ang.: stone zemljišča pod točno določenim kotom -ev m mn. skupina sadnih vrst, ki ima ang.: surveyor's cross plodove s koščico, ki jo obdajata sočno meso kótni válj koščíca sestav ljenih ravnih deščic, na katerih sta -e ž olesenel endokarp koščičastega vpeti vizirni niti ter stojalo s pritrdilnim ang.: chestnut sestavljen iz dveh med seboj pravokotno K ang.: -lca m lesena naprava ali stavba za breskev kozôlec ang.: angle mirror kôšnja v njivskem kolobarju, npr. mnogocvetna kóžica -e ž zunanja plast ploda, ki zadržuje in ščiti njegovo vsebino ter mu daje barvo, okus ljuljka, travno-deteljna mešanica in vonj ang.: ley ang.: skin -e ž ročna ali strojna defoliacija zelinja krajévna nevíhta -e -e ž nevihta, ki nastane z rezanjem, običajno na višini od 5 cm ob nestabilnem ozračju in zajame manjše do 7 cm od tal, ki se izvaja pri pridelova- območje nju travniške krme ali koševin, pa tudi ang.: koševína sušenje ali dosuševanje kmetijskih pridelkov, -e stone fruits se običajno kosi, lahko pa tudi pase, in se ž poljščina gostega sestoja, ki npr. žita, krmnih rastlin ang.: hayrack uporablja za pridelovanje voluminozne krme pri gojenju trat in vzdrževanju travnatih local thunderstorm komunalnih površin krajévno podnébje -ega -a s ▶ lokálno ang.: mowing podnébje kotálna brána -e -e ž brana, običajno krák -a m večletni kratki les vinske trte, ki nameščena na rahljalniku ali kultivatorju, izrašča iz glave debla in na katerem se pri ki ima obliko valja, na obodu katerega so zimski rezi pušča rodni les S: štŕcelj kôtel ang.: vrtnina iz družine križnic, ki spada med rolling harrow zelnate trajnice in se goji zaradi listnih -tla m okrogla gojitvena oblika nekaterih pecljev, beljenih s siljenjem, ki se uporab- drevesastih sadnih rastlin, npr. marelice, ljajo v prehrani ljudi S: môrski postoljúb pri kateri iz kratkega debla pod točno gibanju valja okoli svoje osi zgoščujejo in krámbe -ja m Crambe maritima L. sredozemska ravnajo vrhnji sloj tal nazobčane ali gladke kovinske letve, ki pri ang.: branch kotiledón provodniki gojitvena oblika, pri kateri so šparoni, ki izraščajo iz glave debla ali krakov, ang.: open vase vezani pravokotno ali poševno na sistem -a m ▶ klíčni líst vzporednih žic ang.: določenim kotom in določeno razporeditvijo kráški látnik -ega -a m visoka šparonska v prostoru izraščajo vsaj trije enakovredni ang.: crambe, sea kale kótni instrumènt -- -ega -ênta m naprava za določanje oboda kmetijskega zemljišča s kráški pášnik -ega -a m pašnik z vrstno bogato skupnim krajiščem in določeno razprtostjo, kserofilno vegetacijo in majhno pridelovalno npr. kotni križ, kotni valj, kotno zrcalo zmogljivostjo na plitvih prepustnih tleh s ang.: angle instrument karbonatno podlago, zlasti na apnencu in 96 krivúlja prebôja dolomitu, na katerem poteka pašna raba, saj kremeníca -e ž rdečerjava tla z znatnim relief in kamnita površina omejujeta kosno deležem kremenovega skeleta, ki se pojavlja rabo na matičnem Krasu ang.: Karst pasture ang.: -- kráški trávnik -ega -a m travnik z vrstno krêmen iz róga -éna -- -- m biodinamični bogato kserofilno vegetacijo in majhno preparat za škropljenje rastlin, ki je izdelan iz pridelovalno zmogljivostjo na plitvih zdrobljenega kremena, zmešanega z vodo in prepustnih tleh s karbonatno podlago, v kravjem rogu čez poletje zakopanega v tla, zlasti na apnencu in dolomitu, na katerem ter se uporablja za pospeševanje asimilacije, potekata kosna raba ali kosno-pašna raba fotosinteze in zorenje pridelka S: bío- ang.: Karst meadow dinámični preparát 501 krátka réz -e -í ž ang.: horn silica, biodynamic preparation 501 zimska rez, pri kateri se na vinski trti za rodni les puščajo samo čepi in kréša -e ž Lepidium sativum L. zelišče iz družine rezniki križnic, ki spada med enoletnice pokončne ang.: short pruning in nizke rasti ter se goji zaradi listov in krátki lés -ega -á m stebelc, ki se uporabljajo v prehrani ljudi les trte, ki je krajši od šparona in ima največ sedem zimskih očes, ang.: cress in sicer čep, reznik in penjevec krílce grózda -a -- s del grozda, ki se na vrhu ang.: short cane s stranskim pecljem oddvoji od glavnega krátki pogánjek -ega -jka m oleseneli poganjek, peclja in na katerem se razvijejo grozdne krátki rahljálnik grozda S: págrózd -ega -a m rahljalnik za ang.: ang.: short shoot grozdu zaostajajo v zorenju, zato se odreže z ang.: cryosphere kratkodnévnica pa od 30 cm do 40 cm kriptoklíma -e ž podnebje pokritih in ang.: short chisel izoliranih prostorov, zlasti podzemnih jam -e ž rastlina, ki cveti v ang.: cryptoclimate obdobju, ko je dan krajši od noči, npr. krítična temperatúra -e -e ž temperatura, pri božična zvezda, krizantema S: rastlína kateri ni mogoče razlikovati med tekočo in krátkega dné plinasto fazo in pri kateri gladina izgine, npr. ang.: short-day plant, long-night plant za vodo 374 °C kratkoróčna vreménska napôved -e -e -i ang.: critical temperature predvideno stanje v ozračju na nekem ž krítična tóčka -e -e ž točka, ki loči lahko območju glede na padavine, oblake, vetrove dostopno vodo od težko dostopne vode v in temperature zraka za 3 dni vnaprej tleh za posamezno rastlino ang.: short-range weather forecast ang.: obdelavo tal do globine 20 cm, ki ima toge bunch wing kriosfêra ali elastične nogače razporejene v dveh -e ž del Zemljinega površja, ki je vrstah, pri čemer je razmik med vrstama stalno pokrit z ledom in s snegom 80 cm, razmik med sosednjima nogačama ki je dolg do 5 cm jagode, ki za grozdnimi jagodami v glavnem K kratkotrájna ozelenítev -e -tve ž agrotehnični krítična vrédnost -e -i ž koncentracija ukrep za nego tal v vinogradu, s katerim se critical point zagotovi, da so tla v medvrstnem prostoru potencialno nevarne snovi v tleh, pri kateri obstaja verjetnost, da tla niso več primerna porasla s travami, deteljami in drugimi zelmi za pridelavo hrane, krme ali filtriranje vode od pozne jeseni do pomladi, da se prepreči ang.: critical value erozija tal ang.: kŕčenje glíne valovnih dolžin med 0,2 μm in 3 μm, ki ang.: critical capillary pressure obsega 98 % energije sončnega sevanja ang.: short-wave radiation krítično števílo plevélov -ega -a -- s število plevelov v posevku, ki zahteva ukrepanje -a -- s zmanjševanje volumna proti zapleveljenosti zaradi preprečevanja kratkovalôvno sévanje kapilarni tlak, pri katerem zrak začne vstopati -ega -a s sevanje v talne pore in izpodrivati vodo iz njih temporary green cover krítični kapilárni tlák -ega -ega -a m najnižji gline zaradi izhlapevanja vode, značilno izgube pridelka za tla, ki vsebujejo glinene minerale tipa ang.: critical number of weed vermikulit ali montmorillonit ang.: clay shrinkage krivúlja prebôja -e -- ž ▶ sledílna krivúlja 97 krivúlja vodozadrževálnih lastnósti tál krivúlja vodozadrževálnih lastnósti tál -e kŕmni posévek -ega -vka m poljščina, ki uspeva -- -- -- ž krivulja, ki predstavlja spremembo pretežni del rastne sezone ali več rastnih matričnega potenciala tal v razmerju do sezon skupaj in katere pridelek se uporablja vsebnosti vode v tleh S: pF krivúlja za krmo rejnih živali kot paša, zelena krma, krížanec silažo, večletna travno-deteljna mešanica -nca m genotip, ki je rezultat ang.: ang.: soil water retention curve, SWRC sveži koreni, mrva ali silaža, npr. koruza za spontanega ali načrtnega medsebojnega forage crop oplojevanja običajno znotraj vrste, lahko krompír -ja m Solanum tuberosum L. vrtnina ali pa tudi med vrstami S: hibríd poljščina iz družine razhudnikovk, pri kateri krížasti grózdni sukáč genotipov običajno iste vrste, kar vodi v okrogle, ovalne ali rogljičaste oblike, ki se uporabljajo za prehrano ljudi in krmo nastanek novega genotipa rejnih živali ang.: crossing ang.: potato -ega -ega -a m Lobesia krompírjeva plésen -e -sni ž botrana (Denis & Schiffermüller) glivična bolezen škodljivec krompirja, ki jo povzroča vrsta krížanje -a s starega gomolja, podzemna stebla pa se na postopek medsebojne oploditve, koncih odebelijo v večje število gomoljev pri katerem se združita gameti dveh ang.: hybrid zraste nova rastlina iz stebelnih poganjkov vinske trte, ki ima zadnja krila sive barve Phytophthora s temnejšo obrobo in katerega gosenice se infestans, ki okužuje tudi paradižnik in jaj- prehranjujejo s cvetovi in dozorevajočimi čevce, in se kaže v obliki rjavih peg na listih, grozdnimi jagodami, zaradi česar nastanejo ki naglo odmirajo in s katerih se okužba K poškodbe, ki so vdorna mesta za glive in zanese tudi na gomolje, ki začnejo gniti bakterije ang.: potato blight ang.: European grapevine moth krompírjeve ogórčice -ih -ič ž mn. talni kŕma -e ž sveži ali konzervirani pridelki rastlin- škodljivci iz rodu Globodera, ki prek skega izvora ali proizvodi živalskega izvora korenin vstopijo v gomolje in jih izčrpavajo ter proizvodi in stranski proizvodi njihove z zajedanjem, zaradi česar rastline ne dajo industrijske predelave, ki so namenjeni pridelka, primarni ukrep zatiranja pa je prehrani rejnih živali večletni kolobar ang.: feed ang.: potato cyst nematodes krmíljenje -a s upravljanje smeri vožnje krompírjevka -e ž nadzemni del krompirjeve traktorja preko mehanizma, ki vozniku rastline, ki ga sestavljajo stebla z listi in omogoči, da ga obdrži v zaželeni smeri socvetji površini krónobiologíja -e ž veda, ki proučuje vpliv ang.: vožnje kljub neravni vozni kmetijski ang.: potato haulm steering ritma časa, npr. menjavanje svetlobe in teme, krmílno-mešálna prikólica -e -e ž vlečeni ali na rast in razvoj živih organizmov kŕmna rástlina hodnik sega od najnižje ležeče veje do vrha drevesa ali od konca debla do vrha drevesa ang.: self-loading feed mixer wagon ang.: tree crown -e -e ž kmetijska rastlina, krôvna bárva -e -e ž barva, običajno odtenki katere del nad nivojem defoliacije ali odvzame krmo iz skladiščnega prostora, krôšnja -e ž zgornji del drevesa z vejami, ki jo premeša in odloži v jasli ali na krmilni samohodni kmetijski stroj, ki samostojno ang.: chronobiology kŕmni dosévek podzemni del je v sveži ali konzervi- rdeče barve, ki deloma ali v celoti prekriva osnovno barvo in je na plodu lahko razpo- rani obliki namenjen za prehrano zlasti rejena enakomerno, v prižah ali točkovno travojedih živali, npr. mnogocvetna ljuljka, ang.: over colour črna detelja, krmna pesa ang.: forage plant krôvna pléva -e -e ž pleva, ki na zunanji strani obdaja zrnje žit ali drugih trav in je prosta ali -ega -vka m poljščina, zlasti prirasla na semensko lupino koševina, ki uspeva krajši del rastne sezone ang.: lemma in katere pridelek se uporablja za krmo krôvno tkívo rejnih živali kot paša ali zelena krma, -ega -a s tkivo iz ene plasti npr. krmna ogrščica, inkarnatka, celic in brez medceličnih prostorov, ki grašljinka rastlino ločuje od okolice in jo varuje pred ang.: forage catch crop izsušitvijo in mehanskimi poškodbami ter 98 kúmulus króženje hraníl covering tissue rastline, po katerem se v smeri od korenin s -a -- razgradnja organske proti vrhu rastline prenaša voda z raztop-snovi do elementov in preprostih spojin, ki ljenimi anorganskimi snovmi, ki jo črpajo so ponovno vir hranil za rast in razvoj novih tkiv v notranjosti ksilém -a m prevodno tkivo v sredini poganjka ang.: regulira izmenjavo snovi med celicami kserofít -a m ▶ kserofílna rastlína korenine organizmov ang.: xylem króžno črtálo zamaknjeni glede na smer opravljanja dela 15 cm, ki tal ne obrača, ampak jih samo rahlja in meša, sestavljen pa je iz togih ali elastičnih ang.: disc harrow nogač različnih oblik, npr. lastovičjih kril, -ega -a s črtalo v obliki diska z suličastih nogač, gosjih nogač ostrim robom, ki z vrtenjem rastlinsko maso ang.: cultivator pritisne ob tla in jo prereže, zato se uporablja kúmara -e ž Cucumis sativus L. vrtnina iz na plugih, predsetvenikih ali podrahljal nikih skupine plodovk, ki spada med plazeče za podoravanje ali zadelanje rastlinskih króžna brána -e -e ž brana, sestavljena iz kultivátor -ja m vlečeni kmetijski stroj za kolutov, nameščenih na nosilnem okvirju, ki dopolnilno obdelavo tal v globini od 5 cm do imajo lahko polkrožne izseke na obodu in so ang.: nutrient cycling kultivár -ja m ▶ sórta kŕpa ostankov v tla se toplotno zahtevne zelnate enoletnice iz družine bučevk in je vzgojena iz semena ang.: disk coulter preko sadik ter se goji zaradi podolgovatih -e ž del listne ploskve, ki jo pri deljenem plodov zelene barve, ki se delijo na solatne in listu omejujeta in oblikujeta sinusa za vlaganje ter se uporabljajo v prehrani ljudi ang.: lobe ang.: cucumber K kŕtica -e ž neoznačen, neobložen in okrogel rov kúmina -e ž Carum carvi L. dišavnica iz družine v tleh, ki je namenjen odvajanju površinske kobulnic, ki spada med dvoletnice pokončne in podpovršinske vode ter je obstojen le v rasti in srednje velikosti ter se goji zaradi tleh z velikim deležem gline semen, ki se uporabljajo kot začimba ang.: mole drain ang.: caraway krtíčenje -a s obdelava tal s posebnim kumulatívna infiltrácija -e -e ž časovni nastavkom na plugu, ki na želeni globini v integral koeficienta infiltracije, ki kaže tleh izoblikuje rove za odvajanje podpovršin- skupno količino vode, izražene v debelini ske in površinske vode vodne plasti, ki se vpije v tla od začetka ang.: moling infiltracije v določenem času krtíčna drenáža ang.: cumulative infiltration -e -e ž mreža rovov, izdela- na s posebnim nastavkom na plugu, ki se kumulatívne padavíne -ih -ín ž mn. vsota uporablja za odvajanje površinske in pod- padavin za izbrano območje v določenem površinske vode, kadar ni mogoča vgradnja časovnem obdobju kržljávost ang.: čine pridelka večjega števila let z iste rastline mole drainage ang.: cumulative yield -i ž stanje, za katero sta značilna kumulonímbus -a m velik, debel in gost zavrta rast mladik v dolžino in nepravilen nevihtni oblak mešane sestave vertikalnega razvoj listov zaradi različnih abiotskih in biot- padec, še posebej na težko prepustnih zbitih kumulatívni pridélek -ega -lka m seštevek koli- tleh z velikim deležem gline drenažne cevi in ima zemljišče majhen ang.: accumulated precipitation ksenovegetatívno razmnoževánje skih dejavnikov, najpogosteje zaradi okužb s razvoja z vrhom, ki je videti kot nakovalo ali perjanica pršicami, nekaterimi virusi ali glivami ang.: cumulonimbus ang.: stunting of shoot kúmulus -a m nizek oblak kopaste ali kupolaste -ega -a s oblike, običajno na spodnji strani ravne in ▶ posrédno vegetatívno razmnoževánje na zgornji strani cvetačasto razvejane oblike, kserofílna rastlína -e -e ž rastlina, ki je pri katerem je s soncem obsijani del običajno prilagojena rastišču s plitvimi in prepustnimi bleščeče bel, senčna stran oblaka pa je temna, tlemi, kjer se pogosto pojavlja suša, npr. in ki nastane zaradi vzgonskih zračnih tokov ovčja bilnica, pravi ranjak, srednjelistni ter sodi med oblake vertikalnega razvoja, iz trpotec S: kserofít katerih se razvije dež v obliki ploh ang.: xerophilous plant, xerophyte ang.: cumulus 99 kuratívno tretíranje kuratívno tretíranje -ega -a s uporaba fito- česar so zračna, topla in lažja za farmacevtskih sredstev, zlasti fungicidov, obdelavo, vendar slabo zadržujejo vodo po infekciji ali po pojavu prvih bolezenskih in imajo majhno kationsko izmenjalno znamenj, da aktivna snov ustavi nadaljnji kapaciteto razvoj bolezni ang.: light soil ang.: curative treatment lahkotôpno gnojílo -ega -a s gnojilo, ki v kutíkula -e ž plast na zunanjih celičnih stenah, vodi ali razredčenih organskih kislinah v katero se izloči kutin, ki ščiti rastlino tvori raztopino, zaradi česar hitreje sprošča pred izhlapevanjem, izpiranjem in vdorom hranila mikro organizmov ang.: easily soluble fertiliser ang.: cuticle LAI -- [lǝaí] m ◀▶ índeks lístne površíne kútina -e ž Cydonia oblonga Mill. sadna vrsta iz laminárni tók -ega -a m tok vode v rečni skupine pečkarjev, ki sodi v družino rožnic strugi ali pod površino tal, v katerem in raste kot drevo ter ima velike dlakave prevladujejo viskozne sile in se delci plodove jabolčaste ali hruškaste oblike, ki gibljejo po relativno gladkih trajekto- imajo kratek pecelj in pečke ter so užitni le rijah brez opaznega prečnega mešanja kúžnost ang.: quince lán -ú m Linum usitatissimum L. oljnica in predelani, npr. v kutinov žele ang.: laminar flow L kvantitatívna odpórnost odpórnost pa se prideluje za prehrano ljudi -e -i ž ▶ horizontálna ang.: flax, linseed odpórnost lándsberška méšanica -e -e ž ▶ grašljínka kvinója kvalitatívna odpórnost vlaken, uporabnih za izdelavo niti, tkanin -e -i ž ▶ vertikálna in toplotnoizolacijskih materialov, seme -i ž ▶ infektivnost predivnica, ki ima steblo sestavljeno iz KZU žito, ki sodi med enoletnice iz družine -e ž Chenopodium quinoa L. Willd. nepravo Lángovo pravílo -ega -a s pravilo za napovedovanje slane in minimalne metlikovk in ima v semenih v primerjavi temperature zraka, ki temelji na z žiti več beljakovin in mineralov ter ne psihrometrski meritvi ob 17. uri vsebuje glutena ang.: Lang rule ang.: quinoa Lángov padavínski fáktor -ega -ega -ja m -- [kǝzǝú] m ◀▶ kmetíjsko zemljíšče v uporábi razmerje med povprečno letno količino padavin in povprečno letno temperaturo zraka, na podlagi katerega se podnebje razvršča na aridno, semiaridno, semihu- midno, humidno in perhumidno ang.: Lang’s rain factor lárva -e ž ▶ ličínka L larvicíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo za zatiranje žuželk in pršic v stadiju ličink ang.: larvicide LÁS -- m ◀▶ lokálna akcíjska skupína laboratórijsko pólje se izvede v nadzorovanih razmerah, npr. v absorpcijo vode in mineralnih snovi rastni komori ang.: hairy root ang.: laboratory experiment, laboratory trial láška ljúljka -e -e ž ▶ mnogocvétna ljúljka -ega -a s ▶ poskúsno pólje lát laboratórijski poskús razveji stranska korenina in pri posamezni -ega -a m poskus, ki rastlini predstavlja glavno površino za lásasta korenína -e -e ž korenina, v katero se ládja -a m sestavljeno socvetje z daljšo glavno -e ž prostor za pridelavo rastlin, ki je v socvetno osjo, iz katere izraščajo enostavna bločnem rastlinjaku od ostalega prostora ali razrasla delna socvetja, pri čemer se ločen z zaveso iz mehke folije vsaka socvetna os zaključi s klaskom, ang.: span npr. pri ovsu, travniški bilnici, navadni láhka tlà -ih tál s mn. tla z več kot 43 % peska, latovki do 50 % melja in največ 20 % gline, zaradi ang.: panicle 100 leptonekróza koščíčarjev latênje -a s faza generativnega razvoja trav, ki ledéni dán -ega dnéva m koledarski dan, ko je nastopi s pojavom lata nad ovršnim listom najvišja temperatura zraka 2 m nad tlemi na podaljšanem poganjku nižja od 0 °C ang.: heading ang.: icing day laténtni bŕst ledu, izparevanju vode, zamrzovanju, kon- stanje in se glede na temperaturo okolice denzaciji izoblikuje v oblikah ploščic in prizem ang.: latent heat ang.: ice crystal -ega -a m ▶ spéči bŕst ledíšče -a s temperatura, pri kateri zmrzuje laterál -a m 1. vod pri namakalnih sistemih, voda ali se tali led in je ob standardnem navadno cev, ki izhaja iz glavnega cevovoda, laténtna toplôta -e -e ž toplota, ki jo snov ledéni dèž -ega -jà m ▶ zmŕznjeni dèž prejme ali odda okolici, ko prehaja iz enega ledéni kristál -ega -a m kristal, ki nastane s agregatnega stanja v drugo, npr. ob taljenju prehajanjem vodne pare v trdno agregatno zračnem tlaku 0 °C ang.: lateral léha -e ž dvignjen del zemljišča med dvema 2. sesalni vod pri osuševalnih sistemih, ki se priključenega na hidrant ang.: ice point steka v zbiralni jarek gomoljev krompirja z zemljo in katerega razoroma, ki nastane pri zagrinjanju ang.: lateral širina je določena s kolotekom traktorja, laterálno ródna sórta zaradi ovire, npr. neprepustnega sloja tal odreže horizontalno in je glede na vrsto tal, ki jih obdeluje, izdelan v različnih L ang.: lateral water flow oblikah, npr. dletasti lemež, kljunasti -- -e -e ž sorta sadne lemež, koničasti lemež, lemež z menjalno rastline, ki ima ženske cvetove in plodove konico ob straneh poganjka in na koncu poganjka, ang.: share npr. oreh lémežni plúg -ega -a m plug, katerega delovni ang.: lateral-bearing cultivar element na delovni globini oranja brazdo lázarji -ev m mn. škodljivci iz družine odreže horizontalno Arionidae, ki sodijo med gole polže in se laterálno gíbanje vôde pogánjek ridge -a lémež m delovni element na plužnem -ega -a -- s gibanje vode telesu, ki na delovni globini oranja brazdo v horizontalni smeri proti bolj suhim tlom ali laterálni pogánjek kolotekom 1,5 m S: grebén (2) -ega -jka m ▶ stránski ang.: laterálni bŕst -ega -a m ▶ stránski bŕst (1) npr. 0,75 m pri standardnem traktorju s lážno stêblo poškodbe, ki vplivajo na manjšo količino in rastlinskih organov, ki je vrstno in sortno značilnega videza ter omogoča prehajanje kakovost pridelka zraka iz okolice v notranjost organa in v ang.: roundback slugs obratni smeri hranijo z nadzemnimi deli vrtnin, na katerih lenticéla -e ž majhna odprtina v povrhnjici ob prerazmnožitvi z objedanjem povzročijo ang.: mouldboard plough -ega -a s ▶ nèprávo stêblo ang.: lenticel léča -e ž Lens cullinaris L. poljščina in vrtnina iz lentokapilárna tóčka -e -e ž količina vode v družine metuljnic, ki ima pahljačaste liste in tleh, ki predstavlja mejo med lahko dostopno stroke s ploščatimi diskastimi zrni oranžne, vodo in težko dostopno vodo ter se določa zelene ali rjave barve z veliko beljakovinami pri 6,25 bara ang.: lens lepljíva plôšča -e -e ž past, navadno v obliki ž in se uporablja v prehrani ljudi ang.: lento-capillary point, LCP ledéna mègla -e -e megla, ki jo sestavljajo obarvane plošče, prevlečene z lepilom, ki se zelo majhni kristali ledu in se pojavlja v nastavlja med rastline z namenom lovljenja arktičnem ali polarnem zraku pri žuželk temperaturah, nižjih od –40 °C ang.: sticky board ang.: ice fog leptonekróza koščíčarjev -e -- ž fitoplaz- ledéne íglice -ih -ic ž mn. padavine v trdnem matska bolezen koščičarjev, ki jo povzroča stanju neznatne količine, ki se pojavljajo v vrsta 'Candidatus Phytoplasma prunorum', hudem mrazu in pri navidezno jasnem in ki se prenaša z vegetativnim razmnoževa- mirnem vremenu ter se lesketajo njem okuženih rastlin in z bolšicami, na ang.: diamond dust rastlinah pa povzroča predčasno odganjanje 101 léska listnih brstov spomladi, zvijanje listov med létni prihódek -ega -dka m vsota prihodkov rastno dobo ter zmanjšanje količine in od prodaje proizvodov ali opravljanja kakovosti pridelka storitev kmetijskega gospodarstva v ang.: European stone fruit yellows, ESFY koledarskem letu léska ang.: annual revenue -e ž Corylus avellana L. sadna vrsta iz skupine lupinarjev, ki sodi v družino létno okó -ega očésa s nerodno oko v listni brezovk in raste kot visok grm ali drevo pazduhi na medčlenku mladike, iz katerega ter ima majhne plodove, ki imajo znotraj se razvije zalistnik vsebnostjo maščob in se uporabljajo ležéči sílos -ega -a m ▶ korítasti sílos kot namizno sadje, dodatek slaščicam, olesenele luščine užitno jedrce z veliko ang.: lateral bud npr. čokoladi, ali se predelajo, npr. v ličínka -e ž razvojni stadij pri žuželkah med lešnikovo olje razvojnima stadijema jajčeca in bube léskova pepélovka ang.: larvae -e -e ž glivična bolezen, LÍDAR ang.: hasel S: lárva ki jo povzroča vrsta -- m (ang. light detection and ranging) Erysiphe corylacearum in okužuje liste leske v trajnih nasadih, kaže tehnologija daljinskega zaznavanja za zajem pa se v obliki peg na spodnji strani lista, ki podatkov o Zemljinem površju in objektov sčasoma zajamejo cel list, zaradi česar se na njem, ki meri razdaljo med senzorjem zmanjša fotosintezna površina, posledično in površjem z beleženjem zaporednih pa tudi pridelek odbijajočih se kratkih laserskih pulzov, lésnata rastlína ang.: LIDAR -e -e ž trajnica z večletnim lignifikácija ang.: hazelnut powdery mildew ki jih oddaja laserska naprava L koreninskim sistemom in olesenelimi stebli, -e ž ▶ olesenítev na katerih so brsti, ki omogočijo, da rastlina lijána -e ž lesnata rastlina, ki se pri vzpenjanju preživi zimo ang.: woody plant okrog opore, ki je pogosto druga rastlina proti svetlobi oprijemlje opore ali se ovija lésni bŕst substrat S: lésni potáknjenec ali gotovih vab, ki vsebujejo aktivno snov, s ang.: hardwood cutting katero se polž zastrupi S: moluskicíd -ega -a m nerodni brst, iz katerega ang.: limacide se razvije mladika línija -e ž element digitalnih zemljevidov, ang.: wood bud ki predstavlja element v prostoru in ima lésni pogánjek lésnati potáknjenec -ega -nca m poganjek ang.: liana ali njegov del, ki je olesenel in služi za limacíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo za pridobitev nove rastline z vstavljanjem v zatiranje škodljivih polžev v obliki zrnastih -ega -jka m ▶ olesenéli dolžino, ki jo določata začetna in končna lésni potáknjenec ang.: line -ega -nca m ▶ lésnati ž pogánjek točka léšnikar ki je požlahtnjena z večletno samooplo- -ja m Curculio nucum L. škodljivec leske, ditvijo in pri kateri imajo vse rastline potáknjenec línijska sórta -e -e sorta, običajno poljščine, ki je predstavnik hroščev in katerega ličinke homozigotne lokuse se hranijo z jedrci, kar povzroča odpadanje ang.: pure-line cultivar plodov, pri čemer so najbolj prizadeti trajni línijski nivelmán nasadi -ega -a m detajlni nivelman ang.: létni donòs katerimi se ugotavljajo topološke značilnosti -ega -ôsa m dobiček ali izguba, kmetijskega zemljišča in kmetijske infra- nut weevil za določanje prečnih in vzdolžnih profilov, s ki jo ustvari premoženje ali neka naložba strukture kmetijskega gospodarstva v koledarskem ang.: line levelling letu ang.: annual return lísavost tál -i -- ž ▶ marmorácija tál létni hòd -ega hôda m prikaz poteka meteoro- lístanka -e ž rastlina, ki ima široko, mrežasto loške spremenljivke, npr. temperature zraka, ožiljeno listno ploskev, s katero lahko skozi celo leto na mesečni, desetdnevni ali prekrije medvrstni prostor, zaradi česar se dnevni lestvici zmanjšata zapleveljenost in erozija tal ang.: annual course, annual cycle ang.: broad-leaf crop 102 lístno gnojênje lístna brazgotína -e -e ž tvorba, ki ostane na deformacije in prenos rastlinskih virusov, steblu, ko list odpade, npr. pri orehu npr. zelena jablanova uš, črna češnjeva uš ang.: leaf scar ang.: leaf aphid lístna lúknjičavost koščíčarjev -e -i -- ž lístna zêlena -e -e ž Apium graveolens L. skupina glivična bolezen koščičarjev, ki jo povzroča Secalinum vrtnina iz družine kobulnic, vrsta Stigmina carpophila in pri kateri se po ki spada med dvoletnice in je vzgojena okužbi na listih pojavijo drobne rjave pege, iz semena preko sadik ter se goji zaradi ki izpadejo, zaradi česar so listi videti kot aromatičnih listov, ki se v prehrani ljudi prerešetani uporabljajo kot začimba ang.: shot-hole disease ang.: leaf celery lístna nôžnica -e -e ž lístni bŕst razširjeni del listnega -ega -a m nerodni brst, ki ima dna, ki obdaja internodij in iz katerega se zasnovo za liste lahko razvijejo luskolisti, npr. pri čebuli ang.: leaf bud ang.: leaf sheath lístni herbicíd -ega -a m herbicid, ki se s lístna pázduha -e -e ž vbočeno mesto na škropljenjem nanese na zelene nadzemne medčlenku pod očesom, kjer je listni pecelj dele rastlin in je najbolj učinkovit v nižjih pritrjen na mladiko ali rozgo razvojnih stadijih rastline S: foliárni herbicíd ang.: leaf armpit ang.: foliar herbicide lístna pégavost -e -i ž bolezen, pri kateri lístni kòš -ega kôša m kroglasta listna površina, glive, bakterije ali virusi na listni ploskvi oblikovana iz mladik, ki prosto rastejo z povzročijo omejena obolela območja, ki se nevezanega rodnega lesa ovalne oblike, zaradi česar list predčasno lístni potáknjenec -ega -nca m list ali njegov propade, npr. pšenična listna pegavost, kažejo kot obarvana ali razbarvana znamenja ang.: -- rdeča listna pegavost jagode vstavljanjem v substrat del, ki služi za pridobitev nove rastline z L lístna plôskev -e -kve ž list brez peclja, na lístni rób -ega -a m zunanji mejni del listne katerem potekata fotosinteza in transpiracija, ploskve, ki je lahko nazobčan, napiljen, njegova barva, velikost in oblika pa so vrstno ang.: leaf spot disease ang.: leaf cutting in sortno značilne ang.: narezan ali gladek lístna sredíca potekata izmenjava plinov in transpiracija ang.: leaf sinus ang.: stoma lístni zavrtáč -ega -a m škodljivec iz družin -e -e ž del lista med zgornjo Nepticulidae, Gracillaridae in Lyonetiidae, ki in spodnjo povrhnjico, v katerem so žile, je predstavnik metuljev in se v razvojni fazi stebričasto tkivo in gobasto tkivo S: mezofíl gosenice naseli v list gostiteljske rastline, kjer ang.: mesophyll se prehranjuje z mezofilom, znotraj katerega lístna sténa -e -e ž navpična listna površina, oblikuje rove ki jo oblikujejo listi mladik, ki so vpete med lístna réža lístni sínus -ega -a zareza na listni ploskvi -e -e ž odprtina v povrhnjici med sosednjima krpama pri deljenem listu spodnje strani listne ploskve, v kateri vinske trte ang.: leaf margin leaf blade m vzporedne žice, nameščene nad osnovno žico lístno dnò -ega -à s 1. mesto, kjer je listni pecelj ang.: ang.: leaf miner -- ali spodnji del lista pri sedečih listih pritrjen lístnati óhrovt -ega -a m Brassica oleracea L. skupina na rastlino Acephala vrtnina iz skupine kapusnic, ki spada ang.: leaf base med dvoletnice iz družine križnic in je vzgoje- 2. kratek del lista med listno ploskvijo in na iz semena preko sadik ter se goji zaradi listno nožnico pri travah, na katerem se rozetasto izraščajočih listov različnih barv, ki nahaja jeziček, pogosto pa tudi ušesci robom ter se uporabljajo v prehrani ljudi lístno gnojênje -ega -a s gnojenje, pri ang.: so mehurjasti ali z močno nakodranim listnim ang.: leaf collar leafy kale katerem se tekoče gnojilo nanaša na zelene lístna úš -e -í ž škodljivec iz družine Aphididae, dele rastlin za dodajanje tistih hranil, ki ki se prehranjuje s sesanjem rastlinskih so rastlinam v tleh težje dostopna, ali za sokov na listih in mladih poganjkih, s čimer doseganje hitrega učinka S: foliárno gnojênje povzroči njihovo zvijanje, razbarvanje, ang.: foliar fertilising, foliar feeding 103 lístno gnojílo lístno gnojílo -ega -a s tekoče gnojilo, ki se je vpisana v sortno listo in se vzdržuje nanese na zelene dele rastline in vsebuje v Republiki Sloveniji líst tráve ang.: pri žitih in travah zaradi posledic glivičnih deciduous plant okužb, zlasti na območjih z intenzivno -a -- m vegetativni organ, ki spada v pridelavo žit ali velikim deležem žit v skupino enostavnih listov in je sestavljen iz kolobarju listne ploskve in listne nožnice, med njima ang.: straw breaking pa je listno dno lopátar -ja m vlečeni kmetijski stroj za osnovno ang.: grass leaf obdelavo tal, ki deluje v globini do 40 cm liziméter -tra m naprava za merjenje in ima delovne elemente z nihajočim ali komponent vodne bilance v tleh, ki natančno krožnim gibanjem, ki v predhodno neobde- meri skupno bilanco padavin, površinskega lanem zemljišču režejo in obračajo tla odtoka, evapotranspiracije ter globokega ang.: spading machine pronicanja vode lopátasta brána -e -e ž brana, ki ima delovne ang.: lysimeter elemente s štirimi rahlo zaobljenimi krili, listopádna rastlína ang.: območja, ki določa tudi pridelovalne foliar fertiliser razmere S: krajévno podnébje -e -e ž rastlina, ki ob ang.: local climate koncu rastne dobe odvrže liste ali iglice, lomljívost bíli -i -- ž odmiranje tkiva stebel naslednjo pomlad pa zrastejo nove popolnoma izkoristljivi obliki S: foliárno lokálno podnébje -ega -a s podnebje manjšega gnojílo hranilo, ki je rastlinam hitro dostopno v ang.: local cultivar L spading harrow ločítveno tkívo -ega -a s plast celic, ki se lovílna terása -e -e ž ▶ zapŕta terása nahaja na bazi lista ali cveta, na mestu lúbenica med plodom in pecljem ali na mestu ločílno tkívo režejo in obračajo tla -ega -a s ▶ ločítveno tkívo ang.: lócenj -nja m ▶ šparón nameščenimi na krožnici valjaste oblike, ki -e ž Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. & med cvetiščem ali vejico in se s staranjem Nakai vrtnina iz skupine plodovk, ki spada lista, cveta ali ploda razgradi, zaradi česar med plazeče se toplotno zahtevne zelnate list, cvet ali plod odpade z rastline enoletnice iz družine bučevk in je vzgojena S: ločílno tkívo iz semena preko sadik ter se goji zaradi lóčkovke kožico užitno, sočno in sladko meso, ki je -ovk ž mn. Juncaceae travam običajno rdeče barve in vsebuje črna semena, ang.: abscission layer okroglih plodov, ki imajo pod trdo zeleno podobne rastline z okroglimi stebli in ter se uporabljajo v prehrani ljudi šestdelnim cvetnim odevalom, med kate- ang.: watermelon rimi nekatere uspevajo na mokrih in zbitih tleh, nekatere pa na vlažnih do polsuhih lucêrna -e ž Medicago sativa L. kmetijska rastlina siromašnih tleh, npr. navadno ločje, iz družine metuljnic, ki se goji za pridelavo poljska bekica koševin in za setev sejanega travinja na lokálna akcíjska skupína večkosni rabi velike pridelke zelinja -e -e -e ž ang.: ang.: rushes globokih in prepustnih tleh ter daje pri partnerstvo, sestavljeno iz predstavnikov lucerne, alfalfa m javnih institucij, gospodarstva in civilne lupínarji -ev mn. skupina gojenih ali družbe, ki izhajajo iz lokalnega območja, samoniklih sadnih vrst, ki oblikujejo plodove katerega glavna naloga je izvajanje projektov z neužitno luščino in užitnim jedrcem, npr. razvoja podeželja, ki jih financira Evropski leska, oreh sklad za razvoj podeželja K: LÁS ang.: nut plants ang.: local action group, LAG lupínasti plód -ega -a m plod, ki se razvije lokálna prideláva -e -e ž pridelava, za katero le iz plodnice ali iz plodnice in cvetišča ter je značilna kratka dobavna veriga od pride- ima užitno jedrce, ki ga obdaja olesenela lovalca do uporabnika, zato pridelek ohrani luščina odtis pri transportu pa je manjši lupínasto sádje -ega -a s plodovi različnih ang.: veliko biološko in hranilno vrednost, ogljični ang.: nut local production sadnih vrst, pri katerih neužitna in trda lokálna sórta -e -e ž sorta, ki nastane ali je luščina obdaja užitno jedrce z veliko udomačena na območju Republike Slovenije, vsebnostjo maščob, npr. lešnik, oreh, 104 máli škrobôtec mandelj, ali škroba, npr. kostanj, zaradi trajnice nizke rasti in se goji zaradi listov, ki česar imajo veliko kalorično vrednost se uporabljajo kot začimba ang.: nut fruits, nuts ang.: marjoram lúščenje -a s odstranjevanje ovojev in plev májska jágoda -e -e ž ▶ háskap jágoda s plodov ali semen, ki omogoči njihovo májska kítica -e -e ž enoletni poganjek dolžine neposredno uporabo za prehrano ljudi ali moko, pri čemer način odstranjevanja vpliva ang.: fruiting spur na prehransko kakovost mákroelemènt -ênta m ▶ mákrohranílo ang.: dehulling mákrofávna nadaljnjo predelavo v drobljenec, zdrob ali rodnih brstov, na vrhu pa nerodni brst od 2 cm do 5 cm, ki ima ob straneh veliko luščílnik -e ž -a m živali v tleh, ki so velike od naprava za odstranjevanje ovojev 2 mm do 2 cm in plev, v katere so oviti plodovi ali semena ang.: macrofauna ang.: dehulling machine mákrohranílo -a s lúštrek -a m rastlinsko hranilo, ki ga Levisticum officinale W.D.J. Koch rastlina potrebuje v večji količini in ga v zelišče iz družine kobulnic, ki spada med tleh običajno ni dovolj, zato se dodaja v grmičaste trajnice srednje velikosti in se goji obliki gnojila, npr. dušik, fosfor, kalij, kalcij, zaradi listov, ki se uporabljajo kot začimba magnezij, žveplo S: mákroelemènt ang.: lovage ang.: macronutrient, major nutrient mákroklimatologíja -e ž klimatologija, ki proučuje klimatske razmere v ozračju na območju Zemljinega površja, večjem od 100 km ang.: macroclimatology M mákrometeorologíja -e ž meteorologija, ki proučuje pojave v ozračju na območju M Zemljinega površja, večjem od 100 km ang.: macrometeorology mákropóra -e ž talna pora s premerom, večjim macerácija ang.: macropore -e ž 1. stiskanje sočnih plodov maksimálni termométer od 50 μm, v kateri je večinoma talni zrak lesnatih rastlinskih vrst z namenom ločitve -ega -tra m mešali, ki imajo nastavke iz trde gume temperaturo za določeno časovno obdobje, običajno najvišjo dnevno temperaturo semen iz teh plodov, ki poteka strojno z termometer, ki pokaže samo najvišjo 2. ang.: maximum thermometer namakanje kožic grozdnih jagod in pečk v ang.: maceration grozdnem soku običajno že pred alkoholno malína -e ž Rubus idaeus L. jagodičasta sadna fermentacijo ali med njo za izluževanje vrsta iz družine rožnic, ki raste kot polgrm fenolnih in aromatičnih spojin iz kožic in in ima majhne sočne birne plodove, običajno pečk v mošt rdeče barve, ki se uporabljajo kot namizno ang.: maceration sadje ali se predelajo, npr. v sirup maestrál ang.: raspberry -a m dnevni poletni termični veter, ki piha z Jadranskega morja proti kopnemu, malínar -ja m Byturus tomentosus (De Geer) v Sloveniji pretežno z zahodne do severo- škodljivec v nasadih malin, robid in zahodne smeri, ker se kopno podnevi križancev, katerega odrasli osebki objedajo segreva hitreje kot morje, običajno z liste in rodne brste, največjo gospodarsko jakostjo od 3 do 5 boforov škodo pa povzročajo ličinke z objedanjem mahôvi postajajo rjavi in otrdijo ter so zato -ôv m mn. Bryophyta skupina nižjih rastlin, netržni S: malínov hròšč ki nima razvitih pravih cvetov in korenin ter se ang.: sea breeze plodičev, zaradi česar napadeni plodovi v travni ruši pojavlja predvsem na vlažnih in ang.: raspberry beetle ang.: mosses máli škrobôtec -ega -tca m nezaželena zel, ki m siromašnih tleh ter v senčnih legah malínov hròšč -ega hrôšča m ▶ malínar majarón -a Origanum majorana L. dišavnica spada med enoletnice iz družine črnobinovk iz družine ustnatic, ki spada med grmičaste s kratkimi, enostavnimi ali razvejanimi in 105 malocvétna sórta olistanimi stebelnimi poganjki z rumen- sočne plodove s koščico, ki se uporabljajo kastimi socvetji in je razširjena predvsem kot namizno sadje ali se predelajo, npr. v na vlažnih, nevtralnih in slabo hranljivih marmelado eksten zivnih pašnikov, zaradi vsebnosti marmorácija tál -e -- ž vidna lastnost tal, ki se iridoidnega glikozida avkubin pa je ob večji tleh eno- in dvokosnih travnikov ter ang.: apricot malocvétna sórta škodljiva menjavanja oksidacijsko-redukcijskih ang.: yellow rattle razmer v Bg horizontih in G horizontih zaužiti količini ali dolgotrajnejšem uživanju odtenkov v talnem profilu in je posledica kaže kot menjavanje rjavih in sivih barvnih -e -e ž sorta okrasne ali izvira iz različnih barv matične rastline, za katero je značilen poganjek, podlage S: lísavost tál ki se razrašča v več poganjkov, na vrhu ang.: soil mottling mána ang.: S: drobnocvétna sórta imajo hrbtno stran obarvano rjavo z spray flower cultivar, small-flower rdečkastimi odtenki in pokrito z drobnimi cultivar črnimi pikami, na tipalnicah pa imajo dve npr. pri krizantemi premera, manjšega od halys stenica, katere odrasli osebki, ki 10 cm katerih se razvije več majhnih cvetov, ki so marmorírana smrdljívka -e -e ž Halyomorpha mandánje odmiranje delov tkiva plodov in njihovo -a s ▶ plétev mládik deformacijo -e ž ▶ medéna rôsa svetli progi, s sesanjem sokov povzročajo M srednje velike koščičaste plodove s suhim ki je merilo njihove velikosti in na podlagi katere se izračuna potrebna količina semena osemenjem, ki imajo znotraj olesenele za setev enega hektarja površine ter je luščine užitno jedrce z veliko vsebnostjo pri posamezni vrsti ali sorti odvisna od maščob in beljakovin ter se uporabljajo kot vremenskih in talnih razmer v času pridelave mándelj -na m Prunus amygdalus Batsch. ang.: marmorated stink bug sadna vrsta iz skupine lupinarjev, ki sodi v mása 1000 zŕn -e -- -- [tísočih] ž masa zrn, družino rožnic in raste kot drevo ter ima mángold namizno sadje, dodatek slaščicam ali se ter od uporabljenih agrotehničnih ukrepov, predelajo, npr. v marcipan zlasti gnojenja ang.: almond ang.: thousand-seed weight, TSW -a m ▶ blítva masléna kislína siláže -e -e -- ž produkt mánj aromátična sórta -- -e -e ž sorta fermentacije krme, ki nastane pri delovanju vinske trte, pri kateri je vsebnost skupnih klostridijev v anaerobnih razmerah in pri monoterpenov v grozdju in vinu od 1 mg/l vsebnosti nad 0,5 % v suhi snovi kaže na do 5 mg/l slabo kakovost silaže, predvsem na njeno ang.: less aromatic cultivar manjše zauživanje, pa tudi na slabšo beljako- vinsko in energijsko vrednost mánj korístne zelí -- -ih -í ž mn. srednje ang.: butyric acid of silage visoke do visoke steblikaste zeli, ki zmanjšajo homogenost in regeneracijo travne ruše ter másna storílnost -e -i ž zmogljivost so srednje dobre prehranske kakovosti in kmetijskega stroja, npr. kosilnice, ki je kot krma manj primerne za konzerviranje, določena glede na to, koliko mase, npr. zato njihova zastopanost v travni ruši ne trave, obdela v določeni časovni enoti Manningov koeficiènt hrápavosti ang.: vode v tleh, izražena v odstotkih mase less desirable forbs suhega vzorca tal -ega -ênta ang.: mass percentage of soil water-- [mêningov] m koeficient hrapavosti, ki mástna fižólova pégavost -e -e -i ž bakte- odraža vpliv površine tal in brežin struge vzhodna kozja brada S: pogójno korístne másni odstótek vôde -ega -tka -- m količina zelí sme presegati 5 %, npr. dvoletni dimek, ang.: mass efficiency marélica na povprečno hitrost v prečnem prerezu rijska bolezen fižola, ki jo povzroča vrsta Pseudomonas savastanoi pv. phaseolicola in vodotoka in se uporablja za izračun toka s se kaže v obliki svetlozelenih lis nepravilnih prosto gladino oblik na listih, v sredini katerih se pojavi ang.: Manning's roughness coefficient temnozelen madež, pri napredovanju -e ž Prunus armeniaca L. sadna vrsta iz bolezni pa se lise razširijo na vse skupine koščičarjev, ki sodi v družino rožnic nadzemne dele rastline in raste kot drevo ter ima srednje velike ang.: halo blight 106 medvŕstni prôstor mátična kamnína in plinov po rastlini S: intercelulár -e -e ž magmatska, ang.: máterina dúšica -e -e ž ▶ tímijan opravlja pomembno vlogo pri prenosu vode sedimentna ali metamorfna kamnina, iz intercellular space katere s preperevanjem nastajajo tla ter medčlének -nka m odebeljeno mesto med vpliva na sestavo in lastnosti tal zaporednima členkoma na mladiki ali rozgi, mátična rastlína -e -e ž rastlina, ki je posebej izloča medeno roso, na kateri se pojavijo odbrana zaradi primernega zdravstve-glive sajavosti nega stanja in se goji z namenom pridelave ang.: citrus flatid planthopper razmnoževalnega materiala, npr. cepičev, podlag, semen medéna rôsa -e -e ž lepljivi sladkorni izloček ang.: stock plant, mother plant enakokrilcev, npr. listnih uši, ki je višek hrane in je škodljivci ne potrebujejo za svoj mátična tŕta -e -e ž vinska trta, na kateri se razvoj, zato se na delih rastline, na katerih se režejo cepiči ali ključi podlag za potrebe pojavi, naselijo glive sajavosti, ki zmanjšujejo vegetativnega razmnoževanja fotosintezno aktivnost rastlin S: mána ang.: mother grapevine ang.: honeydew mátični nasàd mátična podlága ali grozd S: nódij (2) -e -e ž mineralno ali ang.: ang.: parent rock na katerem je oko, lahko pa tudi list, vitica organsko gradivo, iz katerega s tlotvornimi node -ega -tka procesi nastajajo tla medéči škržátek m Metcalfa pruinosa ang.: parent material (Say) škodljivec na vinski trti, ki s sesanjem sokov izčrpava njene zelene dele in nanje mátični vinógrad je namenjen pridelavi razmnoževal nega -ega -áda m trajni nasad, ki mediteránsko podnébje -ega -a s ▶ sredozémsko podnébje materiala rastlin, npr. semen, podlag, cepičev, potaknjencev medonôsna rastlína -e -e ž ▶ medovíta ang.: stock nursery rastlína M -ega -a m vinograd, v medovíta rastlína -e -e ž rastlina, ki obilno katerem se gojijo matične vinske trte za cveti in katere cvetovi so bogati z medičino, pridelavo cepičev, sort in klonov za cepljenje zaradi česar je pomembna za čebele, npr. vinske trte lipa, ajda S: medonôsna rastlína ang.: parent vineyard ang.: honey plant matičnják -a m vinograd, v katerem se gojijo medsebójna menjáva kmetíjskih zemljíšč korenjaki za pridelavo ključev podlag za -e -e -- -- ž agrarna operacija, pri kateri cepljenje vinske trte lastnika kmetijskih zemljišč zaradi racio- mátrični potenciál tál drugemu izročita svoji zemljiški parceli -ega -a -- m del ang.: ang.: rootstock nursery nalnejše rabe kmetijskega zemljišča drug vodnega potenciala tal, ki nastane zaradi agricultural land exchange adhezijskih in kohezijskih sil med mole- medtŕtna razdálja -e -e ž oddaljenost dveh kulami vode in površino talnih delcev in je sosednjih vinskih trt v isti vrsti, ki omogoča vedno negativen ter izraža, koliko dela je optimalno razrast listne stene mávčni blók gladino za omejene vire v okolju med osebki, ki pripadajo različnim vrstam S: interspecífična ang.: soil matric potential kompetícija -ega -a m del naprave za merjenje ang.: interspecific competition električne upornosti tal, s katero se ugotavlja proste gladine podzemne vode dvigne do medvŕstna kompetícija -e -e ž kompeticija določene točke v tleh nad prosto vodno potrebnega, da se enota mase talne vode s ang.: inter-vine distance mávrica količina vode v tleh medvŕstna razdálja -e -e ž oddaljenost dveh sosednjih vzporednih vrst rastlin, določena ang.: gypsum block s prostorom, ki ga za rast in razvoj potrebuje -e ž svetlobni pojav v zraku, ki nastane določena vrsta, in odvisna od posebnosti zaradi loma in odboja sončnih žarkov na obdelave medvrstnega prostora S: medvŕstni kapljicah razmík ang.: rainbow ang.: inter-row distance medcélični prôstor -ega -óra m prostor med medvŕstni prôstor -ega -óra m površina med sosednjimi celicami, s katerimi tvori tkivo in dvema vrstama posajenih ali posejanih 107 medvŕstni razmík rastlin, ki je lahko zatravljena ali mehansko gibanje z volana preko fizične povezave med obdelana in rastlinam zagotavlja življenjski volanom in krmilnim mehanizmom prenese prostor, primerno osvetlitev in zračnost ter na kolesa omogoča prehod kmetijskih strojev ang.: mechanical steering ang.: inter-row space mêja parcéle -e -- ž navidezna ali vidna črta, ki medvŕstni razmík -ega -a m ▶ medvŕstna razmejuje zemljiške parcele in se v katastru razdálja modelira kot poligon medžlebíčna erozíja ang.: land plot boundary -e -e ž vodna erozija, mégafávna ang.: potencialno nevarne snovi v tleh, nad katero interrill erosion je treba preveriti prisotnost antropogenih -e ž živali v tleh, ki so velike nad 2 cm virov in jih omejiti, a še ne pomeni tveganja ang.: megafauna za zdravje ljudi ali tveganja za okolje ang.: tla v smeri nagiba pobočja oblikujejo plitve mêjna vrédnost -e -i ž koncentracija podolgovate vdolbine pri kateri se ob pljuskih dežnih kapelj ob mejíca -e ž ▶ omêjek mègla limit value -e ž meteorološki pojav, ki nastane pri tleh zaradi ohlajanja zraka, ko relativna mêjna vrédnost ostánkov -e -i -- ž najvišja vlažnost doseže 100 % in temperatura dovoljena količina ostankov fitofarma- zraka pade pod temperaturo rosišča cevtskih sredstev in njihovih razgradnih meglílnik izvora, nekaterih proizvodih rastlinskega -a m naprava za nanos vodnih izvora ter na sadju in zelenjavi ang.: fog produktov v in na žitih, živilih živalskega kapljic s premerom do 50 μm na rastline v K: MVO ang.: maximum residue level, MRL zaprtih prostorih z namenom zmanjšanja evapotrans piracije, zaščite pred pozebo ali mejník -a m vidno znamenje v naravi, s katerim izboljšanja rezultatov pridelave se označi potek mej parcele M ang.: fogger ang.: landmark 2. naprava za nanos kapljic škropilne brozge melancán -a m ▶ jájčevec s premerom do 50 μm na rastline v zaprtih prostorih meliorácija -e ž agrarna operacija, s katero megljênje učinkovite pridelave kmetijskih rastlin, npr. -a s 1. nanašanje vodnih agromelioracija, osuševanje, namakanje ang.: fogger se kmetijsko zemljišče izboljša z namenom kapljic s premerom do 50 μm na rastline ang.: melioration v zaprtih prostorih z namenom zmanjšanja melioratívna rastlína evapotrans piracije, zaščite pred pozebo -e -e ž rastlina, ki ali izboljšanja rezultatov pridelave izboljša strukturo tal, npr. z dolžino in S: zamegljevánje gostoto korenin, ter poveča vsebnost hranil ang.: fogging v tleh se uporablja v zaprtih prostorih in pri kateri melioratívno gnojênje -ega -a s gnojenje, ki je se v zračni prostor z meglilnikom nanašajo 2. tehnika zatiranja škodljivih organizmov, ki ang.: meliorative plant mehánska sejálnica postopek za določevanje deležev peska, -e -e -- ž fizikalni meliorírana tlà -ih tál s mn. tla z izboljšanimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi za melja in gline v vzorcu tal, ki lahko vključuje kmetijsko rabo, npr. odstranjena skalovitost, suho ali mokro sejanje, sedimentacijo kamnitost, spremenjen relief, obilnejše suspen diranih delcev, lasersko difrakcijo založno gnojenje S: ágromeliorírana tlà ang.: particle size analysis ang.: meliorated soil -e -e ž sejalnica s melísa -e ž Melissa officinalis L. dišavnica iz sejalnim kolutom, ki ima vdolbine in se mehánska analíza tál do 50 μm S: zamegljevánje trajni nasad ang.: fogging ang.: meliorative fertilisation kapljice škropilne brozge, ki imajo premer nosti tal, npr. v postopku priprave tal za nov namenjeno takojšnjemu izboljšanju rodovit- mehánsko krmíljenje semena, ki jih odmetava v brazdo cvetove ter se goji zaradi listov, ki se ang.: mechanical seeder uporabljajo kot začimba in v zdravilne vrti na dnu nasipnice ter v vdolbine zajema trajnice srednje velikosti in ima belkaste družine ustnatic, ki spada med grmičaste -ega -a s krmiljenje namene s fizično močjo voznika, pri katerem se ang.: melissa 108 mesó mélj -a m teksturni razred tal z več kot 80 % mérjenje kapacitívnosti -a -- s metoda za delcev velikosti od 0,063 mm do 0,002 mm, posredno merjenje količine vode v tleh, pri kar povečuje specifično površino tal, ki kateri se meri porozni medij v frekvenčnem vpliva na sposobnost tal za zadrževanje prostoru, saj tla na elektrode merilnikov hranil in vode delujejo kot dielektrik v kondenzatorju v ang.: silt kapaci tivno-induktivnem resonančnem vezju méljasta tlà ang.: capacitance method -ih tál s mn. tla z velikim deležem talnih delcev s premerom od 0,063 mm mérjenje odbôja v časôvnem prostóru -a do 0,002 mm, ki zaradi večje specifične -- -- -- -- s metoda za posredno merjenje površine omogočajo dobro zadrževanje količine vode v tleh, pri kateri se z merjenjem hranil in vode časovnega zamika med odbojem elektroma- melóna -e ž smisijske linije meri dielektričnost poroznega Cucumis melo L. vrtnina iz skupine medija S: TDR metóda plodovk, ki spada med plazeče se toplotno ang.: silty soil gnetnega impulza od začetka do konca tran- zahtevne zelnate enoletnice iz družine ang.: time domain reflectometry, TDR bučevk in je vzgojena iz semena preko mérjenje odbôja v frekvénčnem prostóru -a -- sadik ter se goji zaradi okroglih plodov, ki -- -- -- s metoda za posredno merjenje količine imajo pod rumeno trdo kožico sočno meso vode v tleh, pri kateri je frekvenca oscilatorja oranžne, bele ali svetlozelene barve s semeni nadzorovana v predvidenem območju za dolo- in se uporabljajo v prehrani ljudi S: dínja čitev resonančne frekvence in pri kateri je ang.: melon amplituda največja S: FDR metóda menjálnik -a m ang.: strojni sklop, ki spreminja frequency domain reflectometry, FDR pogonskimi kolesi ter s tem poveča vlečno -- s metoda za posredno merjenje količine silo in zmanjša hitrost vožnje ali obratno prestavno razmerje med motorjem in mérjenje v frekvénčnem prostóru -a -- -- merílnik lístne površíne vzvratnemu gibanju -e -e ž orodje v obliki letve različnih dolžin in materialov z zarisano ang.: transmission mersko razdelbo v centimetrih za merjenje -a -- -- m merilni višin, dolžin, vodostaja ali višinskih razlik instrument, ki se uporablja za analizo ang.: surveying rod razvoja rastlin, pri čemer se ugotavljajo mérski trák -ega -ú m orodje za merjenje lastnosti listov, zlasti njihova površina, oblika razdalj do 50 m, ki je izdelano iz traku z pri traktorju sestavljen iz od 4 do 6 stopenj, ang.: frequency domain method pri čemer je ena od njih pogosto namenjena M mérska láta pri enakem številu vrtljajev motorja in je poroznega medija vode v tleh, pri katerih se meri dielektričnost in poškodbe, ki nastanejo zaradi škodljivih organizmov metrsko, decimetrsko, centimetrsko in merílo -- m ◀▶ motílec endokrínega sistéma -a s razmerje med razdaljo na mésečna rêdkvica -e -e zemljevidu in dejansko razdaljo v naravi, ž Raphanus raphanistrum subsp. sativus L. ki se podaja numerično, npr. 1 : 25.000, vrtnina iz grafično, npr. z daljico z oštevilčeno raz-skupine gomoljnic, ki spada med enoletnice iz družine križnic in je vzgojena iz semena merílnik vpíjanja ang.: measuring tape -a -- m ▶ infiltrométer MÉS ang.: milimetrsko razdelbo leaf area meter delitvijo, ali opisno, npr. 1 mm na karti je 25 m v naravi ter se goji zaradi odebeljenega hipokotila, meristém prehrani ljudi -a m izvorno tkivo rastline, ang.: ang.: scale ki je pikantnega okusa in se uporablja v sestavljeno iz celic, ki imajo stalno red radish mesnáto oseménje -ega -a sposobnost delitve, zato omogočajo rast s osemenje, ki je rastline S: zaródno tkívo sočno in užitno, npr. kožica in meso breskve ang.: meristem ali kosmulje meristémsko razmnoževánje ang.: fleshy pericarp -ega -a s vegetativno razmnoževanje v sterilnih mesó -á s 1. sočni, običajno mehkejši del razmerah, pri katerem se uporabi izvorno ploda pod kožico, ki je pretežno iz vode, v tkivo rastline, s katerim je v kratkem času kateri so raztopljeni sladkorji in organske mogoče pridobiti veliko zdravih rastlin kisline S: púlpa ang.: meristematic propagation ang.: pulp 109 méstna klimatologíja 2. del grozdne jagode pod jagodno kožico, gnojil brez kemijske reakcije, pogosto pa ki je pretežno iz vode, v kateri so raztopljeni tudi z združevanjem mineralnih izboljše- sladkorji in organske kisline, ter iz katerega valcev tal, npr. apnenca, dolomita, sadre, ali se pridobi mošt S: púlpa organskih gradiv, npr. komposta, šote ang.: pulp ang.: mixed fertiliser méstna klimatologíja -e -e ž ▶ urbána klima- méta -e ž Mentha spicata L. dišavnica iz družine méstni toplôtni ôtok srednje velikosti in ima vijoličaste cvetove -ega -ega -óka m mikro- ter se goji zaradi listov, ki se uporabljajo kot tologíja ustnatic, ki spada med grmičaste trajnice je temperatura zraka višja od temperature začimba in v zdravilne namene klimatski pojav v mestnih območjih, kjer zraka okoliških primestnih in podeželskih ang.: mint ang.: urban heat island metálna plôšča -e -e ž delovni element -a območij metabolít -a m ▶ presnôvek mešálo s mehanizem v rezervoarju okrogle in ploščate oblike na centrifugalnem škropilnice ali pršilnika, ki s hidravličnim trosilniku, ki se rotacijsko giblje in raztrosi delovanjem, redkeje z mehanskim, zagotavlja mineralno gnojilo na določeno metalno enakomerno porazdelitev škropilne brozge širino méšana kmetíja ang.: mixing tube metálna širína -e -e ž največja razdalja, do in preprečuje njeno usedanje v rezervoarju ang.: spreading disc -e -e ž socialnoekonomska katere metalna plošča, nihajna cev ali zračni struktura kmetije, na kateri je vsaj en član tok, ustvarjen s puhalom, raztrosi mineralno jedra družine zaposlen zunaj kmetije, vsaj gnojilo v prečni smeri glede na smer vožnje en član pa dela samo na kmetiji, zato se traktorja s trosilnikom M méšana páša part-time farm več metalnimi ploščami ali z nihajno cevjo, -e -e ž nadzorovana paša, pri ki mineralno gnojilo v širokem loku izvrže kateri se na določeni pašni površini, npr. na površino zemljišča čredinki, sočasno ali v časovnem zaporedju dohodkom iz zaposlitve zunaj kmetije metálni trosílnik -ega -a m trosilnik z eno ali ang.: dohodek iz kmetijske dejavnosti dopolnjuje z ang.: spreading width selektivne paše, ki povzroči poslabšanje poganjek, ki je preobražen npr. v trne, ki rastlino ščitijo pred rastlinojedi, ali vitice, ki botanične sestave travne ruše, in možnost rastlini pomagajo pri oprijemanju na oporo okužbe s paraziti ang.: modified shoot ang.: multi-species grazing, mixed stocking meteórna vôda paseta najmanj dve vrsti travojedih živali, metamorfozírani pogánjek -ega -jka m zaradi česar se zmanjšata verjetnost ang.: mineral fertiliser spreader méšana réz -e -e ž ▶ padavínska vôda -e -í ž zimska rez, pri kateri se na meteorologíja vinski trti za rodni les puščata vsaj en šparon -e ž veda, ki proučuje procese, in čep ali vsaj en šparon in reznik pojave in spremembe v ozračju ter njihovo ang.: mixed pruning soodvisnost ang.: meteorology méšana zdrúžena sétev -e -e -tve ž združena meteorolóška jesén setev, pri kateri so semena dveh ali več -e -i ž v zmernih rastlinskih vrst posejana brez posebne geografskih širinah severne poloble obdobje ureditve mesecev september, oktober, november ang.: mixed intercropping ang.: meteorological autumn méšani bŕst -ega -a m meteorolóška merítev brst, iz katerega se -e -tve ž podatek, ki razvijejo mladika, listi in cvetovi je neposredno izmerjen ali opazovan ter méšani posévek obdelan -ega -vka m posevek, pri ang.: ang.: mixed bud vnesen v bazo, ni pa še preverjen ali katerem je posejanih več vrst kmetijskih meteorological measurement rastlin zaradi optimalnega izkoristka tal in meteorolóška pomlád -e -i ž v zmernih hranil ter medsebojne naravne zaščite rastlin geografskih širinah severne poloble obdobje pred škodljivimi organizmi mesecev marec, april in maj ang.: mixed crop ang.: meteorological spring méšano gnojílo -ega -a s sestavljeno gnojilo, ki meteorolóška postája -e -e ž mesto, nastane z združevanjem različnih enostavnih opremljeno z ustreznimi napravami, kjer se 110 metóda rosíšča izvajajo meteorološke meritve in opazovanja meteorolóški podátek -ega -tka m informacija, v skladu z veljavnimi navodili in standardi ki določa vremensko ali podnebno stanje, ang.: meteorological station npr. temperaturo zraka, padavine, količinsko meteorolóška postája 1. réda stanje voda -e -e -- -- [pŕvega] ang.: meteorological data ž meteorološka postaja, na kateri potekajo samodejne meritve nekaterih mete- meteorolóški rádar -ega -ja m naprava oroloških spremenljivk, npr. zračnega tlaka, za opazovanje, merjenje in proučevanje meteorološke vidnosti, nekateri vremenski dinamike ozračja, še posebej močne pojavi pa se opazujejo in ročno beležijo, konvektivne oblačnosti, ki jo zaznava z npr. najvišja in najnižja temperatura zraka, oddajanjem in sprejemanjem odbitega vlažnost zraka S: glávna meteorolóška elektro magnetnega valovanja meteorolóška spremenljívka ang.: first-order meteorological station meteorolóški satelít -ega -a m naprava postája, sinóptična postája ang.: meteorological radar -e -e ž fizikalna v tirnici okrog Zemlje, ki meri in količina, ki se lahko izmeri in je osnova za posreduje meteorološke podatke iz napovedovanje vremena, npr. temperatura, ozračja za opazovanje in napovedovanje zračni tlak, veter vremena S: vreménski satelít ang.: meteorological variable ang.: meteorological satelite meteorolóška súša -e -e ž daljše obdobje s meteorolóško opazovánje -ega -a s vizualno količino padavin, manjšo od povprečnih določanje prisotnosti vremenskih pojavov vrednosti, ki povzroči pomanjkanje v ter njihove vrste in jakosti, npr. oblačnosti, preskrbi z vodo, manjše pretoke vodotokov, megle, rose meteorolóški arhív geografskih širinah severne poloble obdobje mêtlasti pogánjek -ega -jka m poganjek, ki mesecev december, januar in februar zaradi lastnosti rastlinske vrste ali zaradi ang.: meteorological winter okužbe, npr. z mikoplazmo, oblikuje več -ega -a m dokumentirana poganjkov z istega mesta S: metlíčavi zbirka podatkov o meteoroloških meritvah pogánjek in opazovanjih za celotno obdobje njihovega ang.: witches broom shoot izvajanja metlíčavi pogánjek -ega -jka m ▶ mêtlasti ang.: meteorological archive pogánjek meteorolóški balón -ega -a m balon, na metlíčavost -i ž fitoplazmatska bolezen katerega je pritrjena merilna sonda za meteorolóška zíma ang.: klimatolóška súša geografskih širinah severne poloble obdobje meteorological drought mesecev junij, julij in avgust -e -e ž v zmernih ang.: meteorological summer M vode in izčrpano zalogo vode v tleh meteorolóško polétje -ega -a s v zmernih S: manjšo vodnatost jezer, znižanje podzemne ang.: meteorological observation meteorolóški instrumènt enkratno uporabo z instrumenti za merje- jablane, ki jo povzroča vrsta 'Candidatus Phytoplasma mali' in se kaže v šopasto nje vrednosti temperature, zračnega tlaka, razvejanem končnem delu poganjka, vlažnosti in horizontalnega vetra, ki jih prezgodnji olistanosti, manjši velikosti med dviganjem sporoča sprejemni postaji listov in slabši vitalnosti rastline na tleh ang.: apple proliferation phytoplasma ang.: weather balloon metóda konfúzije -e -- ž ▶ mótenje -ega -ênta m párjenja naprava za merjenje trenutnih vrednosti ene meteorološke veličine ali več meteorolo-metóda porózne plôšče -e -- -- ž metoda, ških veličin, npr. termometer, ombrometer, s katero se iz nasičenega vzorca tal s higrometer podtlakom izloči šibkeje vezana voda, ang.: meteorological instrument ki se določi z gravimetrično metodo ang.: porous plate method meteorolóški nomográm -ega -a m grafični prikaz enačbe s tremi ali več meteorolo-metóda rosíšča -e -- ž metoda napovedova-škimi spremenljivkami, s katerim se določi nja slane na osnovi meritve zračne vlage in vrednost posamezne meteorološke spremen-temperature rosišča okrog 17. ure, pri čemer ljivke ob znanih vrednostih drugih meteoro-temperatura, nižja od 0,5 °C, kaže, da obstaja loških spremenljivk nevarnost slane ang.: meteorological nomogram ang.: dew-point method 111 metóda svédra metóda svédra -e -- ž terenska metoda Zemljinega površja, velikem od 1 km določitve nasičene hidravlične prevodnosti do 100 km M metóda vpíjanja gáma žárkov vzorca v zaprti posodi iztisne voda mikoríza -e ž simbiotska združba rastline in glive, v kateri rastlina oskrbuje glivo s ang.: pressure plate method produkti fotosinteze, gliva pa rastlino z vodo -e -- -- -- ž in z mineralnimi snovmi, raztopljenimi v metoda za posredno merjenje količine vode njej v tleh s pomočjo dveh ločenih sond, od ang.: mycorrhiza katerih ena oddaja gama žarke, ki navadno míkotoksín -a m strupen sekundarni presnovek izhajajo iz radioaktivnega cezija, druga pa gliv, ki lahko onesnaži pridelke na polju med zaznava preneseno radioaktivnost skozi tla, spravilom in po njem in je škodljiv zdravju ki se na mestu meritve spreminja zaradi ljudi in živali spremembe količine vode v tleh ang.: mycotoxin ang.: gamma-ray absorption method mikóza -e ž rastlinska bolezen, katere povzroči-metóda vzórčenja in sušênja -e -- -- -- ž ▶ telji so glive ali glivam podobni organizem in gravimétrična metóda ki se preprečuje ali zatira s fungicidi metúljnice -ic ž mn. Fabaceae družina rastlin na ang.: mycosis travinju, ki so sposobne simbiotske vezave míkrobiolóška analíza tál -e -e -- ž nabor dušika, zaradi česar jih s tem hranilom ni postopkov za ugotavljanje količine in sestave treba gnojiti, in vključujejo gospodarsko metóda tláčne plôšče dvig gladine dotekajoče podzemne vode v ang.: mesosphere izkop migracíjska vŕsta -e -e ž žuželčja vrsta, ang.: augerhole method ki preleta na daljše razdalje, da odloži -e -- -- ž metoda za potomstvo določitev vodozadrževalne krivulje, pri ang.: migratory species kateri se s pomočjo nadtlaka iz nasičenega se pripravi izkop do želene globine in izčrpa mezosfêra -e ž del Zemljinega ozračja, ki se voda, nato pa se v časovnih intervalih meri razteza na višini od 50 km do 95 km tal pod gladino podzemne vode, pri kateri ang.: mesometeorology pomembne poljščine, ki so ključne za ang.: mikrobnih združb v tleh sojo, fižol, ter krmne rastline na travinju, -e -e ž masa talnih mikro- organizmov, ki je izražena kot mg ogljika na npr. črno deteljo, belo deteljo kg tal prehrano ljudi in krmo rejnih živali, npr. mikróbna bíomása microbial soil analysis mézofávna ang.: microbial biomass -e ang.: legumes 100 μm do 2 mm ž živali v tleh, ki so velike od míkroelemènt -ênta m ▶ míkrohranílo ang.: mezofíl 100 μm -a m ▶ lístna sredíca ang.: mesofauna míkrofávna -e ž živali v tleh, ki so manjše od mezofít pahovka S: mezofít ang.: microgranule ang.: mesophytic plant, mesophyte míkrohranílo -a s rastlinsko hranilo, ki ga -a m ▶ mezofílna rastlína rastlina potrebuje v majhnih količinah, mezokárp -a m srednji sloj osemenja, ki je npr. bor, mangan, baker, cink, molibden, običajno del užitnega dela ploda, npr. meso železo S: míkroelemènt pri slivi ang.: micronutrient ang.: mezofílna rastlína -e -e ž rastlina, míkrogranulát microfauna ki je prilagojena rastišču s srednjo -a m oznaka MG formulacija FFS z delci, velikimi od 0,2 mm do 1 mm, ki se vlažnostjo tal, npr. trpežna ljuljka, visoka uporablja za nanos v trdnem stanju mézoklimatologíja mesocarp míkroklimatologíja -e ž klimatologija, ki -e ž klimatologija, ki proučuje klimatske razmere v ozračju na proučuje klimatske razmere v ozračju na območju Zemljinega površja, manjšem območju Zemljinega površja, velikem od od 1 km 1 km do 100 km ang.: microclimatology ang.: mesoclimatology míkroklimátske razmére -ih -ér ž mn. mézometeorologíja -e ž meteorologija, ki klimatske razmere zračnih plasti blizu proučuje pojave v ozračju na območju Zemljinega površja na manjšem geografskem 112 mládo drevó območju, ki jih določajo temperatura, minimálna obdeláva tál -e -e -- ž obdelava svetloba, zračna vlaga tal do globine 15 cm, pri kateri se zgornja míkropropagácija strukturnih agregatov, ki ima premer manjši običajno najnižjo dnevno temperaturo od 50 μm in v kateri je večinoma talna voda ang.: minimum thermometer ang.: micropore mirovánje seména -a -- s nezmožnost -e ž ▶ míkrorazmnoževánje semena, da bi kalilo zaradi različnih vzrokov, míkrorazmnoževánje -a s vegetativno raz-npr. neustreznega hormonskega razmerja, množevanje posebej majhnih delov rastline, pretrde semenske ovojnice, nerazvitega npr. meristemov, nodijskih izsečkov, ki embria S: dormánca seména poteka v tkivni kulturi S: míkropropagácija, ang.: seed dormancy tkívno razmnoževánje míšje uhó -ega ušésa s fenofaza sadnih rastlin, ang.: micropropagation, tissue culture v kateri se iz rodnega brsta razpreta prva dva propagation zelena lista mineralizácija -e ž proces razgradnje ang.: mouse-ear stage organskih snovi do osnovnih ali preprostih míkropóra proučuje pojave v ozračju na območju ang.: minimum tillage Zemljinega površja, manjšem od 1 km ang.: micrometeorology minimálni termométer -ega -tra m termometer, ki pokaže samo najnižjo -e ž talna pora, večinoma znotraj temperaturo za določeno časovno obdobje, míkrometeorologíja sprejem padavinske vode in vnos rastlinskih -e ž meteorologija, ki ostankov ter izboljša zračnost tal ang.: microclimatic conditions plast tal zgolj razdrobi, kar omogoča lažji minerálna sestáva tál -e -e -- ž vrsta z matično podlago in količina primarnih in sekundarnih ang.: weakly developed soil, young soil M mineralov v tleh, ki je odvisna predvsem od mláda tŕta -e -e ž gojena vinska trta v prvih matične podlage, podnebja in starosti tal letih po sajenju, ko še ni urejena v gojitveno ang.: mineral soil composition obliko in ni v polni rodnosti minerálna tlà -ih tál s mn. tla, ki v prevladu-ang.: young vine jočem delu profila vsebujejo manj kot 35 % mladíka topljenih soli mláda tlà s mn. tla z malo horizonti ali manj razvitimi horizonti, ki imajo manj ang.: mineralisation izražene morfološke lastnosti in aktivni stik spojin, npr. vode, ogljikovega dioksida, raz- -ih tál mitóza -e ž ▶ delítev célic minerálni dél tál organske snovi -e ž 1. toletni del sadne rastline z listi in rastnim vršičkom, ki se razvije iz brsta na ang.: mineral soil olesenelem poganjku S: zelêni pogánjek -ega -a -- m anorganski ang.: annual shoot del tal, ki izhaja pretežno iz matične 2. toletni del vinske trte z listi, viticami in kamnine in navadno predstavlja glavnino rastnim vršičkom, ki se razvije iz brsta v celotne mase očesih na lesu S: zelêni pogánjek ang.: mineral soil layer ang.: grapevine shoot minerálni horizónt -ega -a m horizont, v mládi plód -ega -a m fenofaza sadnih rastlin, v katerem prevladujejo anorganske snovi in kateri se plod debeli, vendar je še zelene barve minerálno gnojílo mineral horizon prevzémnica kmetíje -e -e -- ž oseba, ki je -ega -a s naravna ali s fi-potomec ali potomka gospodarja kmetije, zikalno-kemijskimi postopki pridobljena lahko pa tudi nesorodstveno povezana anorganska snov, ki vsebuje znano količino A horizont, E horizont, B horizont mládi prevzémnik kmetíje -ega -a -- m mláda ang.: vsebuje manj kot 35 % organske snovi, npr. ang.: green fruit oseba, ki lastniško in upravljavsko prevzame rastlinskih hranil, potrebnih za rast in razvoj kmetijsko gospodarstvo in pri tem prejme rastlin S: anorgánsko gnojílo, rudnínsko finančno podporo iz ukrepov skupne gnojílo, umétno gnojílo kmetijske politike, če ustreza starostnim in ang.: mineral fertiliser, inorganic fertiliser drugim pogojem javnega razpisa mineralóška analíza tál ang.: young farm transferee -e -e -- ž postopek za ugotavljanje vrste in količine mineralov v mládo drevó -ega -ésa s drevo, ki raste, vendar tleh npr. z rentgensko praškovno difrakcijo še ne cveti ter ne razvija semen in plodov ang.: mineralogical soil analysis ang.: juvenile tree 113 mladóstno obdóbje mladóstno obdóbje -ega -a s življenjsko več skupinam aktivnih snovi z različnimi obdobje v razvoju sadnih rastlin, za mehanizmi delovanja S: múltirezisténca rodnosti S: juvenílna fáza mobilizácija hraníl -e -- ž povečanje ang.: katero sta značilni bujna rast in odsotnost ang.: multiresistance juvenile period, juvenile phase dostopnosti hranil v tleh z mineralizacijo mlatílna košára -e -e ž delovni element v organske snovi, sproščanjem iz sorptivnega mlatilni napravi, ki obkroža mlatilni boben dela tal ali s povečanjem topnosti soli mlatílna napráva ang.: mobilized metal threshing basket mobílna oblíka kovíne -e -e -- ž vodotopni in -e -e ž naprava v žetveniku, izmenljivi kovinski elementi v tleh v ionski sestavljena iz mlatilnega bobna in mlatilne ali kelatni obliki, ki se lahko premeščajo košare, ki izlušči zrnje od klasja, slame, po talnem profilu in jih rastline lahko plev in drugih nečistoč sprejemajo ang.: thresher ang.: metal mobile form mlatílni bóben -ega -bna m delovni element močílo -a s ▶ omočílo v mlatilni napravi, sestavljen iz ogrodja, močljíva zŕnca -ih zŕnc s na katerem je od 6 do 10 rebrastih letev, in mn. oznaka WG obkrožen z mlatilno košaro, ki z vrtenjem formulacija FFS v obliki zelo majhnih delcev, povzroča trenje v žitni masi in jo s tem do ki po razredčitvi z vodo pred tretiranjem tvori suspenzijo žitna masa, dovedena iz mlatilnega bobna, v tleh, ki se mu z dodatkom ligandov, kislin ali zaradi znižanja pH ter povečane mikro- pri čemer pleve in slama ostanejo na biološke aktivnosti povečata topnost in rešetkasti površini, zrnje pa pade dostopnost za rastline skoznjo v čistilni sklop ang.: žic, ki tvorijo rešetkasto površino z različno mobilizírana kovína -e -e ž kovinski element velikimi luknjicami, skozi katero se presejava ter je sestavljen iz prečnih letev in vzdolžnih ang.: nutrient mobilisation M 90 % očisti slame in plev ang.: threshing drum ang.: water dispersible granule mléčna kislína siláže -e -e -- ž močljívi prášek -ega -ška produkt m oznaka WP fermentacije krme, ki nastane pri delovanju formulacija FFS v obliki zelo drobnih suhih mlečnokislinskih bakterij v anaerobnih delcev, ki z vodo pred tretiranjem tvori razmerah in zagotavlja uspešno siliranje, suspenzijo ker najhitreje zakisa silažo do stopnje, ang.: wettable powder da se ustavi mikrobiološka razgradnja močljívi prášek za tretíranje seména -ega ang.: lactic acid of silage -ška -- -- -- m oznaka WS formulacija FFS mléčna zrélost -e -i ž razvojna stopnja v obliki zelo drobnih suhih delcev, ki se semena, v kateri se vsebina znotraj uporablja za pripravo goste vodne suspenzije semenske lupine zgoščuje v mleček za vlažno nanašanje na seme ang.: milk stage ang.: water dispersible powder for seed mléčnokislínska fermentácija treatment -e -e ž biološki proces, pri katerem bakterije môčni dèž -ega -jà m dežne padavine z veliko v anaerobnih razmerah sladkorje intenzivnostjo, ki lahko trajajo nekaj minut pretvorijo v mlečno kislino ali več ur S: mléčnokislínsko vrênje ang.: heavy rain ang.: lactic acid fermentation močnó kísla tlà -- -ih tál s mn. tla, katerih pH mléčnokislínsko vrênje -ega -a s ▶ mléčno- je v prevladujočem delu talnega profila nižji mnogocvétna ljúljka njih pridelujejo acidofilne rastline -e -e ž Lolium multiflorum ang.: kislínska fermentácija od 4,5, zaradi česar na njih uspevajo ali se na Lam. highly acidic soil, strongly acidic soil visoka in zelo rodovitna vrsta trave, pri kateri se požlahtnjene sorte uporabljajo močnó slána tlà -- -ih tál s mn. tla z vidnim po- za intenzivno in kratkotrajno njivsko pride- vršinskim slojem soli, pri katerih je električna lovanje kakovostne krme v čistem posevku prevodnost talne raztopine več kot 15 dS/m ali mešanem posevku S: láška ljúljka ang.: highly saline soil ang.: Italian ryegrass močvírska préslica -e -e ž Equisetum palustre L. mnogotêra odpórnost -e -i ž odpornost strupena zel, ki sodi med večletnice iz dru- škodljivih organizmov proti dvema ali žine presličevk z enoletnimi nadzemnimi 114 môški cvét poganjki in se razmnožuje z rizomi, redkeje monolítni liziméter -ega -tra m lizimeter, s trosi, ter je razširjena na mokrih travnikih v katerem je neporušeni vzorec tal in je in močvirjih, zaradi vsebnosti številnih napolnjen z uvrtavanjem talnega profila in alkaloidov, npr. palustrina, pa ob zaužitju nesprijete matične podlage modélna kalkulácija marsh horsetail pri katerih se vršni meristem podaljšuje, zaradi -e -e ž simulacijski česar ima rastlina enoten glavni poganjek, iz model, ki se uporablja za oceno porabe katerega rastejo stranski poganjki vložkov v proizvodnjo, s tem pa tudi za pogin travojedih živali monopódijska razrást -e -í ž razraščanje rastlin, ang.: kritične količine povzroči obolenje ali celo ang.: monolith lysimeter módro kosteníčevje valcev določenega kmetijskega pridelka izoprenskih enot ang.: monoterpene ang.: model cost calculation morfolóška lastnóst tál -e -i -- ž vidna -ega -a s ▶ háskap jágoda lastnost tal, ki se določa z opazovanjem mójstrska kmetíja spremljanje stroškov, cenovno-stroškovnih mónoterpén -a m terpen, sestavljen iz dveh razmerij in ekonomskega položaja pridelo-ang.: monopodial growth -e -e ž sodobno tehnološko talnega profila in drobljenjem talne grude urejena in vodena kmetija za namene ter je posledica razvoja tal, npr. pojav in praktičnega usposabljanja v kmetijstvu, na debelina horizontov, struktura, konsistenca, kateri se uvajajo nove tehnologije pridelave, barva, prekoreninjenost, skeletnost môkra tlà ter prikazujejo tehnologije in oprema pri kateri fitofarmacevtsko sredstvo učinkuje na škodljive organizme, na nekatere rastline ang.: master farm ali neciljne organizme pa ne, ker so zaradi -ih tál s mn. stanje vlažnosti tal pri svoje fizionomije sposobni preprečiti nanos opisovanju talnega profila, pri čemer tla ali vnos aktivne snovi izdelkov ter kmetijskih storitev, izvajajo morfolóška selektívnost -e -i ž selektivnost, demonstracijski poskusi, ogledi in testiranja prireje, predelave kmetijskih pridelkov in ang.: morphological soil property mokro sled na prstih in ne spremeni barve morfolóški razvòj -ega -ôja m razvoj vegeta-ob dodatnem vlaženju tivnih in generativnih organov rastline ali ang.: wet soil sestoja posamezne poljščine ali travniške vsebujejo toliko vode, da vzorec tal pušča ang.: morphological selectivity M môkri termométer -ega -tra m termometer, ki je vrste med rastno sezono, npr. razvoj listnih môkro séme wet-bulb thermometer môrska polárna zráčna mása -e -e -e -e -ega -éna s seme, ki je obrano ž polarna zračna masa, ki nastane nad na matični rastlini, vendar še ni v postopku oceanom in je vlažna ter v primerjavi s dosuševanja in zato ni pripravljeno na skla-termometrske bučke, pokrite z mokro krpico ang.: morphological development ang.: sestavni del psihrometra in meri temperaturo poganjkov, razvoj socvetja mólični horizónt ang.: wet seed môrska trópska zráčna mása -e -e -e -e ž -ega -a m ▶ Amo horizónt tropska zračna masa, ki nastane nad morjem moluskicíd diščenje ang.: maritime polar air mass celinsko polarno zračno maso toplejša monofágni škodljívec -e -e -e ž vlažna zračna -ega -vca m škodljivec, masa, ki nastane nad oceani in morji ter je ki se prehranjuje na eni gospodarsko navadno nestabilna pomembni rastlinski vrsti S: monofág ang.: maritime air mass ang.: monophagous pest môrski postoljúb monofág ang.: maritime tropical air mass -a m ▶ monofágni škodljívec môrska zráčna mása -a m ▶ limacíd in je v vseh letnih časih topla in vlažna monogénska odpórnost -ega -a m ▶ krámbe -e -i ž ▶ vertikálna môška rastlína odpórnost -e -e ž rastlina dvodomne rastlinske vrste, ki razvije cvetove, v katerih mónokultúra -e ž pridelava samo ene rastlinske so razviti le prašniki vrste na istem kmetijskem zemljišču ob ang.: male plant istem času ali v zaporednih letih z namenom doseganja manjših stroškov pridelave in môški cvét -ega -a m 1. enospolni cvet, v večjega dobička katerem so razviti le prašniki ang.: monoculture ang.: male flower, staminate flower 115 môško socvétje 2. enospolni cvet vinske trte, ki ima pet mrazíšče -a s območje, kjer se temperatura prašnikov, nima pa pestiča, in iz katerega zraka v jasnih in nevetrovnih nočeh se ne razvije jagoda spusti precej niže kot v okolici na podobni ang.: male flower nadmorski višini, običajno v kraški kotanji môško socvétje ang.: frost hollow -ega -a s moški cvetovi, združeni na skupnem cvetišču mréžasti kolút -ega -a m delovni element motílec endokrínega sistéma žuželk, pri katerem se z umetnim dražljajem, reliefu kmetijskega zemljišča, uporablja pa se npr. s feromonskimi dispenzerji, zmede za nego posevkov in okopavin S: žíčna brána samce pri iskanju samic in tako prepreči ang.: wire harrow parjenje, kar vpliva na zmanjšanje populacije mrtvíca škodljivca S: metóda konfúzije -e ž ▶ nèrodovítni dél tál ang.: mating disruption mŕva -e ž posušena krma, ki je pridobljena na -lca -- -- m travinju ali s koševinami katerekoli košnje snov, ki spremeni funkcijo endokrinega ang.: dry fodder sistema ter posledično škodljivo učinkuje mŕzli dán -ega dnéva m koledarski dan, ko je na zdravje ljudi in živali S: hormónski najnižja temperatura zraka 2 m nad tlemi motílec K: MÉS enaka ali nižja od –10 °C ang.: endocrine-disrupting chemical, EDC ang.: cold day motórni kultivátor mótenje párjenja stiskanjem grozdnih jagod, iz katerega se kar omogoči hitrejšo kalitev prideluje vino, lahko pa tudi kis ali sok ang.: net cylinder ang.: must mréžna brána -e -e ž brana z majhno lastno -a -- s zatiranje škodljivih maso, ki je členkasto sestavljena in prilagojena mòšt ki seme, izpadlo iz sejalnega koluta, pritisne môšta m grozdni sok, pridobljen s v setveno brazdo, da dobi boljši stik s tlemi, ang.: male catkin, male flower cluster okrogle oblike na sejalnici za presledno setev, M prekopálnik -ega -ja m ▶ motórni múlčenje -a s postopek oskrbe in nege travnika ali medvrstnega prostora v sadovnjaku ali motórni prekopálnik -ega -a m samohodni vinogradu, pri katerem ostanki odrezane kmetijski stroj, na katerega je najpogo- in zdrobljene trave, drugih rastlin ali steje nameščen prekopalnik in se uporablja vej ostanejo na površini tal z namenom za delo na manjših kmetijskih površinah, povečevanja količine organske snovi v njih npr. vrtovih, njegovi delovni elementi pa ang.: mulch mowing pri obdelavi lahko nadomeščajo vozna múlčer -ja m ▶ zastirálna kosílnica kolesa S: motórni kultivátor múlticélična nevíhta -e -e ž ▶ vèčcélična nevíhta ang.: motocultivator, motor cultivator múltirezisténca -e ž ▶ mnogotêra odpórnost motór z nótranjim zgorévanjem -ja -- -- -- m batni motor, ki pretvarja kemično energijo mumificírani plód -ega -a m plod, okužen s goriva v mehansko energijo in je najpomemb- sadno gnilobo, ki ne odpade, ampak ostane nejši izvor mehanske energije v kmetijstvu na drevesu, se posuši in okužuje cvetove in ang.: internal combustion engine plodove prihodnjo rastno dobo motovílec ang.: mummified fruit -lca m Valeriana locusta L. vrtnina iz skupine solatnic, ki spada med dvoletnice iz múrva -e ž Morus sp. L. sadna vrsta iz družine družine špajkovk in je vzgojena z neposredno murvovk, ki raste kot drevo in ima majhne setvijo semena na pridelovalno površino ter sočne plodove bele, rdeče ali črne barve, ki se goji zaradi zelenih listov, ki tvorijo majhno se uporabljajo sveži ali posušeni rozeto in se uporabljajo v prehrani ljudi ang.: mulberry ang.: corn salad muškátna búča -e -e ž Cucurbita moschata motovílo -a s orodje na žetveni napravi, ki Duch. vrtnina iz skupine plodovk, ki spada rastlino pred odkosom nagne nad žetveno med plazeče se zelnate enoletnice iz družine napravo, da se pri odkosu zrna iz klasa bučevk in je vzgojena iz semena ali preko usujejo na njeno dno sadik ter se goji zaradi velikih okroglih mràz trdo kožico pa čvrsto meso oranžne barve s mráza m vremenske razmere z nizkimi semeni in se uporabljajo v prehrani ljudi ang.: pick-up reel plodov, ki imajo izrazita rebra, pod rumeno temperaturami zraka, običajno tudi z ang.: butternut squash močnim vetrom in brez sonca ang.: cold MVO -- [mǝvǝó] m ◀▶ mêjna vrédnost ostánkov 116 nadzorováno spróščanje FFS N nadoméstni korenínski sistém -ega -ega -a m koreninski sistem, ki nastane z vegeta-tivnim razmnoževanjem in za katerega je značilno, da nima glavne korenine, ampak se razvija plitko pod površino tal S: adventívni korenínski sistém nabávna céna -e -e ž vsota cen nakupa ang.: adventitious root system določene količine proizvodov ali določenega obsega storitve ter neposrednih stroškov nadoméstni pogánjek -ega -jka m poganjek, nakupa, ki pri uvozu iz držav, ki niso ki zraste iz nadomestnega brsta na starejšem države članice Evropskega gospodarskega delu veje S: adventívni pogánjek prostora, lahko vključujejo tudi uvozne ang.: adventitious shoot dajatve nadrásla plódnica -e -e ž plodnica, ki je na ang.: purchase price cvetišču nameščena tako, da so vsi ostali deli nabávno-prodájna zádruga -e -e ž ▶ cveta pod njo blagôvna zádruga ang.: superior ovary nabrékanje bŕstov -a -- s fenofaza sadnih nadvíšanje zemljíšča -a -- s povišanje nivoja rastlin po zimskem mirovanju, v kateri se ali nadmorske višine površine zemljišča z poveča prostornina brstov zaradi povišane namenom ohranitve funkcij tal, predvsem temperature zraka spomladi njihove pridelovalne sposobnosti ang.: bud swelling ang.: land elevation nabrékanje glíne -a -- s povečanje volumna nadzémna kolerábica -e -e ž Brassica oleracea gline zaradi sprejemanja vode, značilno L. skupina Gongylodes vrtnina iz skupine za tla, ki vsebujejo glinene minerale tipa kapusnic, ki spada med dvoletnice iz družine vermikulit ali montmorillonit križnic in je vzgojena iz semena preko sadik nacionálni akcíjski prográm barve, ki se uporablja v prehrani ljudi -ega -ega -a m ang.: ang.: clay swelling ter se goji zaradi gomolja zelene ali vijolične program ukrepov, ciljev, časovnih načrtov kohlrabi nadzémni dél rastlíne -ega -a --in kazalnikov za zmanjševanje tveganja m del zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev, rastline, ki je nad nivojem tal, in sicer steblo, N njihovih vplivov na zdravje ljudi in okolje s poganjek, cvet, list in plod poudarkom na integriranem varstvu rastlin ang.: aboveground part of plant ter alternativnih pristopih in tehnikah nadzémni pogánjek -ega -jka m poganjek, varstva rastlin za zmanjševanje rabe ki zraste iz kateregakoli nadzemnega dela fitofarmacevtskih sredstev K: NÁP matične rastline ang.: national action plan ang.: aboveground shoot načŕt proizvódnje -a -- m načrt gospodarjenja nadzórni odbòr zádruge -ega -ôra -- m organ in poslovanja na kmetijskem gospodarstvu, zadruge, ki nadzira njeno delovanje glede na izdelan na podlagi dejanskih podatkov o zadružna pravila ter pravilnost in gospodar- poslovnem subjektu in drugih potrebnih nost njenega poslovanja nadoméstna korenína poslovnih dogajanj katerem se travojedim živalim za določen čas dodeli določen del pašnika, s čimer se ang.: production plan omogoči, da imajo ves čas na voljo dovolj -e -e ž korenina, ki krme enake ali podobne kakovosti, ter se je tanka in plitke razrasti ter se ne razvije organiziranost, vrsto in obseg proizvodnje nadzorována páša -e -e ž pašni sistem, pri ter celovito presojo sedanjih in prihodnjih informacij, npr. tržnih cenah, ki vključuje ang.: supervisory committee prepreči prepašenost in omeji razraščanje iz radikule, ampak iz drugih rastlinskih nezaželenih rastlin na pašniku nadoméstni bŕst ang.: [fǝfǝsǝ̀] s sproščanje FFS s predvidljivo adventitious root hitrostjo in na predvidljivo mesto, da se -ega -a m nerodni brst, doseže optimalni učinek škropilne brozge ki odžene kjerkoli na podzemnih ali ob hkratni skrbi za okolje S: kontrolírano nadzemnih delih rastline po poškodbi, brstov S: adventívna korenína, nèpráva nadzorováno spróščanje FFS -ega -a --korenína organov, npr. iz stebla, debla, vej, listov, ang.: controlled grazing spróščanje FFS npr. po žledolomu S: adventívni bŕst ang.: controlled release of PPP, modified ang.: adventitious bud release of PPP 117 nagíb nakaljevánje gomólja -a -- s umetno tržne vrednosti pridelka spodbujanje kalitve gomoljev s povečanjem ang.: irrigation vlage, temperature in svetlobe, da se namákanje z míkrorazpršílci spodbudi odganjanje kalčkov, ki so v fazi -a -- -- s zimskega mirovanja, z namenom hitrejšega namakanje, pri katerem se voda rastlinam vznika, krajše rastne dobe in večjega dovaja s šobami, ki jo z majhnimi tlaki pridelka škropijo v zrak in na majhno površino tal ang.: pre-sprouting neposredno h koreninam ali pod krošnjo dreves, pogosto za namakanje trajnih nakaljevánje seména -a -- s umetno nasadov, npr. češenj, breskev spodbujanje kalitve semena s povečanjem ang.: microirrigation vlage in temperature, da semenska lupina, namákanje z razpršílci skozi katero prodre kalček, nabrekne in poči, -a -- -- s namakanje, z namenom hitrejšega vznika, krajše rastne pri katerem se voda rastlinam dovaja s dobe in večjega pridelka nàjvéčja dovóljena koncentrácija in dovod vode od vodnega vira do zemljišča -e -e -e ž in za razvod vode po zemljišču do rastlin nagíb -a m ▶ naklòn namakálni sistém -ega -a m sistem za črpanje zakonsko določena zgornja meja vsebnosti ang.: irrigation system potencialno nevarnih snovi v različnih medijih, npr. v tleh, vodi, zraku, hrani namákanje -a s dovajanje vode rastlinam ang.: maximum allowed concentration z namenom njihove oskrbe za doseganje optimalne količine, kakovosti, obstojnosti in šobami, ki jo škropijo v zrak z velikimi tlaki naklòn ang.: sprinkler irrigation -ôna m nagnjenost opazovane površine naménska rába zemljíšč ang.: seed priming in velikimi dometi med dvema točkama glede na osnovno -e -e -- ž raba ravnino, ki se izračuna z delitvijo višinske zemljišč, ki je načrtovana in določena s razlike z razdaljo S: nagíb prostorskim aktom, npr. stavbna raba, N med dvema točkama, ki ne potrebuje -e -e ž umetno priprav-podatka o razdalji ali višinski razliki ljena zemljina z različnimi dodatki, kot so ang.: clinometer šota, kompost, pesek, zeolit, sredstva za apnjenje in drugi izboljševalci tal, za pripravo naknádni posévek -ega -vka m posevek, tal s specifičnimi fizikalnimi in kemijskimi naklonomér ang.: planned land use -a m naprava za merjenje naklona naménska zemljína ang.: slope kmetijska raba, gozdna raba, vodna raba naknádno cvetênje ki se seje po spravilu glavnega posevka z lastnostmi, primernimi za posamezne rabe namenom varovanja tal pred vremenskimi tal, npr. dobro odcedne zemljine za športne vplivi in dodatne pridelave v istem letu, kar trate in igrišča, kisle, humozne in dobro omogoči čim večjo izkoriščenost kmetijskega odcedne zemljine za gojenje borovnic zemljišča, zmanjšanje erozije, povečanje ang.: designed soil biotske raznovrstnosti in izboljšanje naménsko dvójno zorênje -ega -ega -a s kakovosti tal ang.: subsequent crop ampelotehnični ukrep, pri katerem se na vinski trti odreže rodni šparon, da se prekine -ega -a s pojav, ko dovod vode in mineralov do grozdnih jagod, rastlina zaradi neugodnih okoljskih razmer, ki zato dehidrirajo in venijo na vinski trti do npr. pozebe, ali poškodb, cveti pozneje, trgatve, da se v njih skoncentrirajo sladkorji kot je za vrsto značilno, npr. jablana v in organske kisline maju S: pocvítanje ang.: nalív ang.: double reasoned maturation, DMR subsequent flowering namízna sórta -e -e ž sorta, ki se goji zaradi -a m močan dež iz kumulusov in kumulo- plodov, ki se uživajo nepredelani, npr. namizna nimbusov, ki ga običajno spremljata grmenje sorta jabolk, namizna sorta vinske trte, ali se in bliskanje ter lahko preide v umirjen dež uživajo predelani na način, da je videz plodov ang.: downpour ohranjen, npr. namizna sorta oljke namakálna línija -e -e ž cev z razpršilci ali ang.: table cultivar s kapljači, ki prenese vodo iz razvodnega namízno grózdje -ega -a s pridelek vinske trte, cevovoda do rastlin na zemljišču ki ga tvori več večjih grozdov z debelejšimi ang.: irrigation line jagodami, ki se takoj po trgatvi uživajo sveže namakálne potrébe -ih -éb ž mn. ▶ potrébe po ali se skladiščijo vôdi ang.: table grapes 118 nasípnica namízno víno -ega -a s vino, pridelano iz podnebja, plitvih siromašnih tal, naravnih vinskega grozdja trt z večjim pridelkom, ki požarov S: klimatogéno travínje ima senzorično oceno med 12,1–14,0 točkami ang.: natural grassland, climatogenic geografska oznaka nasàd -áda m kmetijska površina, na kateri se ang.: in običajno nima označbe priznana grassland table wine goji veliko število enot določene kmetijske namnoževánje -a s načrtno povečanje rastline, ki so posajene v določenem sistemu populacije določenega koristnega organizma ureditve, npr. nasad špargljev, nasad jagod, v laboratorijih z namenom ciljnega spuščanja nasad jablane NÁP mass rearing ž hitrost pretoka vode ali drugih tekočin -- m ◀▶ nacionálni akcíjski prográm skozi tla, v katerih so talne pore v celoti napolnjene z vodo napénjanje očésa -a -- s fenofaza vinske trte škodljive organizme nasíčena hidrávlična prevódnost -e -e -i ang.: v rastlinjake ali na prosto, da bi zatrli ang.: plantation po zimskem mirovanju, v kateri se poveča ang.: saturated hydraulic conductivity prostornina očesa zaradi pretoka sokov po nasíčena tlà -ih tál s mn. stanje tal, ko so vse vinski trti pri povišanih temperaturah zraka talne pore napolnjene z vodo, pri čemer je čas spomladi trajanja nasičenosti odvisen od lastnosti tal ang.: bud swelling ang.: saturated soil narávna konvékcija -e -e ž prenos toplote nasíčeni párni tlák -ega -ega -a m mejna zaradi vzgona, ki nastopi z gibanjem zračne vrednost parnega tlaka, pri kateri pride do mase ob nestabilnem sistemu v ozračju utekočinjanja vodne pare v zraku pri dani ang.: natural convection temperaturi narávna piramída -e -e ž ang.: ▶ narávna saturated vapour pressure piramidálna oblíka nasíčeni tálni ekstrákt -ega -ega -a m talna narávna piramidálna oblíka -e -e -e ž okrogla raztopina, ki se z vakuumskim črpanjem gojitvena oblika drevesastih sadnih rastlin, ki pridobi iz z vodo nasičenega vzorca tal, N je naravna rast dreves in v katero človek ne npr. za ugotavljanje slanosti posega S: narávna piramída ang.: saturated paste extract ang.: natural pyramidal form nasíčeni tók -ega -a m tok vode v poroznem narávna zastírka -e -e ž zastirka iz materiala materialu, npr. tleh, kjer so vse pore organskega izvora, ki pokriva površino tal, napolnjene s pretakajočo se vodo npr. slama, lubje, pokošena trava, ovčja volna ang.: saturated flow ang.: organic mulch nasíčeni vzórec tál -ega -rca -- m vzorec tal, ki narávni fungicíd -ega -a m fungicid, katerega se mu dodaja voda do zapolnitve vseh talnih aktivno snov predstavlja rastlinski izvleček por z vodo, za določevanje vodozadrževal- ali mikroorganizmi nih lastnosti tal in slanosti nasičene talne ang.: biological fungicide raztopine narávni priprávek ang.: saturated soil sample -ega -vka m ▶ narávno fíto- narávni sovrážnik sorptivnega dela tal, ki je zaseden z bazično -ega -a m ▶ korístni delujočimi kationi in se izraža v odstotkih farmacévtsko srédstvo nasíčenost z bázami -i -- -- ž delež organízem ang.: base saturation narávno fítofarmacévtsko srédstvo -ega -ega -a nasípnica -e ž 1. kovinska ali plastična posoda s narávno rédčenje natural plant protection product 2. kovinska posoda lijakaste oblike s -ega -a s ▶ trébljenje pokrovom, nameščena na trosilniku, v kateri narávno travínje -ega -a s travinje s je mineralno gnojilo, ki se po dovajalnem pretežno zelnato vegetacijo divjega izvora, kolutu prenese do metalne plošče, nihajne nastalo na območjih, kjer se gozd ni cevi ali zračnega toka, ustvarjenega s mogel razviti zaradi neugodnih okoljskih puhalom razmer, npr. sušnega podnebja, hladnega izvlečkov, zato je dovoljeno v ekološki sejalnici, ki ima na dnu vgrajeno odjemalno napravo, ki dovaja seme do sejalnega koluta pridelavi S: narávni priprávek ang.: seed hopper ang.: aktivna snov je pridobljena iz rastlinskih lijakaste oblike s pokrovom, nameščena na fitofarmacevtsko sredstvo, katerega ang.: fertiliser hopper 119 nasúti liziméter nasúti liziméter -ega -tra m lizimeter, v navádna kustôvnica -e -e ž ▶ gódži jagoda katerem je porušeni vzorec tal in ki je navádna lákota -e -e ž Galium mollugo L. napolnjen z nasipavanjem nesprijete matične nasúti substrát enako naravnemu talnemu profilu visokimi olistanimi stebli, ki ob večji dolžini ang.: disturbed lysimeter poležejo, in se razmnožuje z rizomi ter je podlage in horizontov v zaporedju, ki je iz družine broščevk z nizkimi do srednje nezaželena zel, ki spada med večletnice -ega -a m substrat, ki se doda invazivna rastlina, razširjena predvsem na med dve plasti polietilenske folije, v lonec ali vlažnih in manj hranljivih tleh travnikov in korito, pri čemer je debelina plasti substrata pašnikov, pogosto je povečano zastopana odvisna od vrste hidroponskega sistema, npr. tudi na robovih njiv in ob poteh, ter je od 3 cm do 5 cm za tankoplastno gojenje, od neokusna in slabo hranljiva, kar se kaže v 20 cm do 30 cm za debeloplastno gojenje količini pašnih ostankov ang.: bulk substrate ang.: hedge bedstraw náši -ja m Pyrus serotina Rehd. sadna vrsta iz navádna nokôta -e -e ž Lotus corniculatus skupine pečkarjev, ki sodi v družino rožnic in L. metuljnica, ki je trpežna in srednje raste kot drevo ter ima srednje velike sočne odporna proti suši ter je razširjena na plodove s pecljem, ki se običajno uporabljajo trajnem travinju, zato se požlahtnjene sorte kot namizno sadje S: ázijska hrúška uporabljajo za setev večletnega sejanega nátrijeva tlà pašo -ih tál s mn. tla, ki vsebujejo ang.: ang.: nashi, asian pear travinja za manj intenzivno rabo, predvsem povečano količino natrijevih soli, npr. birdsfoot trefoil natrijevega klorida, natrijevega karbonata, navádna pásja tráva -e -e -e ž Dactylis zato je delež izmenljivega natrija nad 15, glomerata L. zgodnja vrsta trave, ki je količnik adsorbiranega natrija nad 13 in pH razširjena na trajnem travinju in velja za nad 8,5, pri čemer je električna prevodnost kakovostno pri zgodnji rabi, ob začetku nasičene talne raztopine pod 4 dS/m latenja pa kakovost hitro pade, požlahtnje- N spada med večletnice iz družine nebinovk njivskem kolobarju s pritlehno listno rozeto na začetku rasti navádna ivánjščica večletnega sejanega travinja na polsuhih -e -e ž nezaželena zel, ki rastiščih ali zelo intenzivno pridelavo v ang.: sodic soil ne sorte se pogosto uporabljajo za setev spomladi in po defoliaciji ter z olistanimi, ang.: cocksfoot, orchardgrass dolgimi in otrdelimi generativnimi poganjki navádna pršíca -e -e ž Tetranychus urticae Koch z belimi in rumenimi cvetovi v socvetju ter polifagni škodljivec, ki zelene dele gostitelj- je razširjena predvsem na srednje vlažnih skih rastlin zaprede v tanko pajčevino in in zmerno suhih in nevtralnih tleh eno- in jih izsesava, zaradi česar se pojavi točkovno dvokosnih travnikov razbarvanje na mestu vboda, sčasoma pa navádna kíslica fotosintezna aktivnost in upočasni prirast -e -e ž Rumex acetosa L. rastlin ang.: ox-eye daisy listi izgubijo zeleno barvo, zato se zmanjša koristna zel, ki spada med večletnice iz S: fižólova pršíca, hméljeva pršíca družine dresnovk s pritlehno listno rozeto ang.: two-spotted spider mite na začetku rasti spomladi in po defoliaciji navádna sádna gnilôba -e -e -e ž glivična ter z olistanimi, dolgimi in otrdelimi genera- bolezen, ki jo povzroča vrsta Monilinia tivnimi poganjki ter je razširjena na srednje fructigena in okužuje plodove pečkatih in vlažnih in srednje hranljivih tleh večkosnih koščičastih sadnih vrst med dozorevanjem, travnikov, pri čemer njena zastopanost po obiranju in med skladiščenjem, predvsem v travni ruši ni velika, zato ne vpliva na tiste s poškodovano povrhnjico, zaradi česar pridelek zelinja, dobro krmno vrednost pa porjavijo in postanejo kašasti, na njihovem ima zlasti v prehrani koz površju pa se pojavijo belkaste bradavice ang.: common sorrel ang.: brown rot navádna kopulácija -e -e ž cepljenje na budno navádni glavínec -ega -nca m Centaurea jacea oko, pri katerem se poševno odrezani cepič L. nezaželena zel, ki spada med večletnice z več spečimi brsti spoji z enako debelo iz družine nebinovk z dolgimi, razvejanimi podlago, ki je odrezana na podoben način, in otrdelimi stebelnimi poganjki ter je nato se staknjena dela tesno povežeta, rane razširjena na polsuhih in suhih travnikih in pa zamažejo s cepilno smolo kraških ekstenzivnih pašnikih ter je razen ang.: splice grafting v zgodnji vegetativni fazi razvoja neokusna 120 nebó in slabo hranljiva, kar se kaže v količini na začetku rasti spomladi in po defoliaciji ostankov pri krmljenju pri hlevski in ter s kratkimi olistanimi generativnimi pašni reji poganjki in se razmnožuje z rizomi ter je navádni jájčar hranljivih tleh večkosnih travnikov in -ega -ja m ▶ navádni otávčič pašnikov, njena zastopanost v travni ruši ang.: brown knapweed razširjena na srednje vlažnih in srednje návadni látnik -ega -a m visoka kordonska pa ni tako velika, da bi zmanjšala pridelek gojitvena oblika, pri kateri je kordon zelinja navádni otávčič ang.: S: pêrgola manj koristna zel, ki spada med dvoletnice pergola iz družine kobulnic in ima pritlehno listno -ega -a m Leontodon hispidus L. rozeto na začetku rasti spomladi in po koristna zel, ki spada med večletnice iz žic, šparoni pa so vezani vzporedno na navádno korênje -ega -a s Daucus carota L. posamezno žico vezan pravokotno na sistem vzporednih ang.: common yarrow defoliaciji ter olistane, razvejane in otrdele družine radičevk s pritlehno listno rozeto in generativne poganjke, zaradi katerih je je razširjena na srednje vlažnih do polsuhih manj primerna za konzerviranje in krmo in slabo hranljivih tleh travnikov ali paš- travojedih živali, razširjena pa je predvsem nikov ter ob veliki zastopanosti v travni na polsuhih in slabo hranljivih travniških ruši lahko zmanjša pridelek zelinja, med tleh ter ob poteh slabo hranljivih in neokusnih generativnih navòr -ôra m ▶ vrtílni momènt stebel poletjem pa tudi njegovo kakovost zaradi ang.: wild carrot S: navádni jájčar navádni pásji rèp se uporablja za viziranje horizontalnih -ega -ega rêpa m Cynosurus kotov in določanje točk na horizontalni ang.: navpíčna nìt -e níti bristly hawkbit, rough hawkbit ž del nitnega križa, ki cristatus L. trava, ki je srednje prehranske ravnini kakovosti in je razširjena na gnojenem ter z navpíčna véz -e -í vlago dobro preskrbljenem trajnem travinju, ž pritrditev šparona po vendar ni medvrstno konkurenčna pri izrabi zimski rezi na spodnjo žico tako, da se rastnih virov, zato jo iz travne ruše delno ali v šparon ostro upogne in priveže nanjo N celoti izrinejo konkurenčnejše rastlinske vrste ang.: vertical tie ang.: crested dog's tail navpíčno gojênje -ega -a s hidroponsko navádni rebrínec -ega -nca m Pastinaca sativa L. gojenje, pri katerem rastline rastejo na flišni nezaželena zel, ki spada med dvoletnice iz podlagi, obešeni na stojalo ali vgrajeni v družine kobulnic z dolgimi, razvejanimi, plastičen kalup, ali v loncih, naloženih drug otrdelimi in olistanimi stebelnimi poganjki, na drugega, da se hranilna raztopina pretaka ki vsebujejo furanokumarine, ki povzročajo od najvišje ležeče rastline do najnižje ležeče fotosenzibilnost pri živalih in ljudeh, ter je rastline S: vertikálno gojênje srednje hranljivih tleh večkosnih travnikov, v navzkrížna odpórnost -e -i ž odpornost travni ruši pa je zaradi globokih korenin zelo škodljivih organizmov proti eni ali več razširjena predvsem na srednje vlažnih in ang.: vertical hydroponics navádni régrat pogosta v sušnejših poletjih aktivnim snovem, ki imajo enak ang.: wild parsnip mehanizem delovanja -ega -a m Taraxacum officinale F. ang.: cross-resistance H. Wigg. koristna zel, ki spada med večletnice navzkrížna oplodítev -e -tve ž oploditev iz družine radičevk s pritlehno listno rozeto ženske spolne celice s pelodom druge in je razširjena na rodovitnih tleh večkosnih sorte S: alogamíja travnikov in pašnikov ter ob veliki zastopa-ang.: cross-fertilisation, allogamy nosti v travni ruši zmanjša pridelek zelinja, navzkrížna oprašítev -e -tve ž oprašitev hkrati pa izboljša njegovo kakovost pri pozni cveta s pelodom druge sorte, ki je zaradi košnji ali pozni paši, ker se njena hranilna primernih genskih in fenoloških lastnosti vrednost med rastjo zmanjšuje počasneje sposoben oploditve jajčne celice kot pri travah in številnih drugih travniških ang.: cross-pollination rastlinah ang.: common dandelion nèaromátična sórta -e -e ž ▶ nevtrálna sórta navádni rmán -ega -a m Achillea millefolium L. nebó -á s del Zemljinega ozračja, ki je viden z koristna zel, ki spada med večletnice iz njenega površja družine nebinovk s pritlehno listno rozeto ang.: sky 121 nècíljni organízem nècíljni organízem -ega -zma m organizem, nèkalívo séme -ega -éna s seme, ki v proti kateremu uporabljeno fitofarmacevt- določenem času, značilnem za rastlinsko sko sredstvo ali drug varstveni ukrep, npr. vrsto in sorto, in v optimalnih razmerah, naselitev koristnih organizmov, ne učinkuje značilnih za rastlinsko vrsto in sorto, ne negativno ali pa povzroči zelo majhne razvije zasnov za korenino in poganjka ang.: non-target organism nèkarbonátna tlà -ih tál s mn. tla, ki vsebujejo ž poškodbe S: nètárčni organízem ang.: non-viable seed nèdeterminántna sórta -e -e sorta, pri kateri manj kot 5 masnih odstotkov kalcijevega ima glavni poganjek na vrhu rastni vršiček, ali magnezijevega karbonata v trdnem delu zato raste neomejeno in je višja od determi- tal zaradi silikatne matične podlage, npr. nantne sorte, npr. sorta paradižnika distrična rjava tla, ali izpranosti tal, npr. 'Val', sorta ajde 'Darja' rjava pokarbonatna tla ang.: indeterminate cultivar ang.: non-calcareous soil, non-carbonate soil nèdozoréli plód -ega -a m plod, v katerem nektarína -e ž Prunus persica (L.) Batsch var. semena še niso popolnoma razvita, zaradi nectarina (Aiton) Maxim. sadna vrsta iz skupine česar je njegova kožica zelene barve in koščičarjev, ki je mutant breskve in ima je na otip trd ter ni okusen in dovolj plodove rdeče barve z gladko kožico, ki se velik S: nèzréli plód uporabljajo kot namizno sadje ang.: immature fruit ang.: nectarine nefoskòp -ópa m meteorološki instrument za NÉL -- m ◀▶ néto energíja za laktácijo merjenje višine, smeri in hitrosti gibanja nèlaminárni tók -ega -a m ▶ turbuléntni tók oblakov N selekcija, pri kateri se pregleduje zelo veliko ang.: nematicide število sadnih dreves ali vinskih trt, da bi se nematóde -ód določile tiste, ki kažejo bolezenska znamenja ž mn. ▶ ogórčice ali druge neželene lastnosti, in se izločile iz nènadzorována páša -e -e ž pašni sistem, populacije négativna mnóžična selékcija ki je namenjeno zatiranju škodljivih -e -e -e ž ogorčic ang.: nematocíd -a m nephoscope fitofarmacevtsko sredstvo, ang.: negative mass selection travojedih živali poteka na celem pašniku pri katerem premikanje in prehranjevanje négativna temperatúra -e -e ž negativne brez omejevanja z ograjo in časovno številke na Celzijevi temperaturni lestvici nedoločeno S: prôsta páša ali Fahrenheitovi temperaturni lestvici, na ang.: uncontrolled grazing, free grazing kateri so vrednosti višje od absolutne ničle nènasíčena hidrávlična prevódnost -e -e -i ž negována ledína -e -e ž trajno zatravljeni nènasíčena tlà -ih tál s mn. stanje tal, ko talne del sadovnjaka ali vinograda, ki se pogosto pore niso napolnjene samo z vodo, ampak mulči, ostanki rastlin pa se puščajo na tleh ang.: negative temperature ▶ kapilárna prevódnost ang.: cultivated fallow land skega odtoka in evapotranspiracije tudi z zrakom, in ki je posledica gravitacij- nèhomogéna tlà -ih tál s mn. tla z veliko ang.: unsaturated soil prostorsko variabilnostjo talnih lastnosti, nènasíčeni tók -ega -a m tok talne vode, npr. globine, skeletnosti, teksture, elementne sestave drugi del pa z zrakom, pri čemer se voda kjer je le del talnih por napolnjen z vodo, ang.: non-homogeneous soil premika iz območja z večjim vodnim nèiónsko omočílo -ega -a s omočilo, ki v vodi potencialom tal proti območju z manjšim ostane v obliki molekule in ne disociira na vodnim potencialom tal ione S: silikónsko omočílo ang.: unsaturated flow ang.: non-ionic wetting agent nèobráščena sadíka -e -e ž sadika sadne nèkalibrírano séme -ega -éna s seme, ki še ni rastline, ki nima stranskih vej in jo razvrščeno v posamezen kakovostni razred sestavljajo korenine in en poganjek ang.: non-calibrated seed ang.: unfeathered maiden nèkalívi pêlod -ega -óda m pelod, ki ni nèomejêno jámstvo -ega -a s jamstvo za sposoben razviti pelodnega mešička za poslovanje zadruge, ki ga njeni člani zagotav- oploditev semenske zasnove ljajo s svojim celotnim premoženjem ang.: non-viable pollen ang.: unlimited liability 122 nèrazkúženo konvencionálno séme nèonesnážena tlà -ih tál s mn. nèposrédno sévanje tla, ki ne -ega -a s del sončnega vsebujejo potencialno strupenih anorganskih sevanja, ki se pri prehodu skozi ozračje ne ali organskih snovi antropogenega izvora, odbije, ne vpije ali ne razprši S: diréktno npr. težkih kovin, ostankov fitofarmacevt- sévanje skih sredstev ang.: direct radiation ang.: non-polluted soil nèposrédno tŕženje na kmetíji -ega -a -- -- s nèpopôlni cvét zemljišča, na katerem kmetijska pridelava ni -ega -a s dejanska raba -ega -ega -a s vegetativno razmnoževanje, pri katerem rastlinski del, ki se razmnožuje, mogoča, zato ima določene bonitetne točke v razvije koreninski sistem S: ávtovegetatívno vrednosti nič razmnoževánje, diréktno vegetatívno raz-ang.: non-fertile land množevánje -ega -a m cvet, ki nima razvitih ang.: autovegetative propagation vseh cvetnih delov nèpráva korenína -e -e ž ▶ nadoméstna ang.: incomplete flower korenína nèporúšeni vzórec tál -ega -rca -- m vzorec nèprávo stêblo -ega -a s steblo, običajno tal, ki je odvzet tako, da se ne spremeni raz-svetlo zelene barve, ki je valjasto oblikovano poreditev strukturnih agregatov in talnih in sestavljeno iz tesno prilegajočih se listnih por, običajno s cilindri znanega volumna, nožnic, npr. pri poru S: lážno stêblo npr. Kopeckyjevim cilindrom nèplódno zemljíšče prišlo do združitve ženske in moške spolne česar je zaupanje med njima večje, zaslužek celice, zato odpade med cvetenjem ali takoj kmetije pa večji po njem ang.: direct marketing on farm ang.: unfertilised flower nèposrédno vegetatívno razmnoževánje nèoplojêni cvét proizvodov na kmetiji, pri katerem med pro- -ega -a m cvet, pri katerem ni izvajalcem in kupcem ni posrednikov, zaradi neonikotinoíd -a m ▶ klóronikotinílni priprávek trženje kmetijskih pridelkov ali predelanih nèposrédna sétev nèprávo žíto -ega -a kmetijska rastlina, ki ne -e -tve ž setev v rastlinske spada v družino trav in se prideluje zaradi ostanke v predhodno neobdelanih tleh, zrnja, ki se uporablja za prehrano ljudi, npr. ang.: ang.: false stalk undisturbed soil sample s ki se uporablja za setev poljščin ali se N ajda, kvinoja, zrnati ščir S: psévdožíto izvaja kot ukrep proti eroziji tal na ang.: pseudocereal nagnjenih zemljiščih ali za preprečeva- območjih razmejenimi mejami v prostoru, ki je lahko S: diréktna sétev zemljišče, zemljišče s stavbo, stavba ali nje izpiranja nitratov na vodovarstvenih nèpremičnína -e ž površina z jasno nèposrédno plačílo del stavbe, praviloma registrirana v javnih -ega -a ang.: direct drilling, no-tilling plačilo iz sistema skupne kmetijske politike, ang.: s 1. do leta 2023 evidencah ter je lahko predmet transakcije kmetijskega zemljišča in katerega namen -ega -vka m posevek, ki se seje od spomladi do poletja, njegovo je ohranjanje proizvodnega potenciala in spravilo pa poteka od poletja do pozne ki se izplačuje glede na upravičene hektarje nèprezímni posévek real estate ang.: tritikala S: jári posévek direct payment ang.: spring crop 2. plačilo kmetijskim pridelovalcem na podlagi opredeljenih ukrepov skupne kme- stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev jeseni, npr. jara pšenica, jari ječmen, jara obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanje nèproizvódna fúnkcija kmetíjstva -e -e -- ž tijske politike, ki se plačuje na upravičene funkcija kmetijstva, ki je sekundarna in pri- hektarje kmetijskega zemljišča in katerega speva k ohranjanju okolja in biotske pestrosti, namen je ohranjanje kmetijske proizvodnje poseljenosti podeželja ter varovanju kulturne ang.: direct payment dediščine, običajev, znanja in veščin nèposrédno prekrívanje ang.: non-production function of agriculture -ega -a s agroteh- nični ukrep, pri katerem se s polaganjem po- nèrazkúženo konvencionálno séme -ega -ega lipropilenskega ali polietilenskega materiala -éna s konvencionalno seme, ki pred uporabo čez posejane ali zasajene rastline zagotovijo v praksi ni tretirano s fitofarmacevtskim boljša kalitev, hitrejša rast in razvoj rastlin sredstvom proti različnim povzro čiteljem ter zgodnejši in večji pridelek okužb, ki se nahajajo na njegovi površini ang.: plant covering ang.: untreated conventional seed 123 nèrazvíta tlà nèrazvíta tlà -ih tál s mn. nètočkôvno onesnáženje tla brez tipičnih -ega -a s sproščanje horizontov ali le z A horizontom v nastajanju, potencialnih onesnažil v površinske vode ali ki imajo slabo izražene morfološke lastnosti, podzemno vodo zaradi različnih aktivnosti, npr. strukturo tal, ter večjo vsebnost gline v npr. kmetijstva, gozdarstva, erozije, odtoka primerjavi z matično podlago s prometnih in industrijskih površin, ki nèródni lés ali poganjke, ki omogoča olistanje ali rast -ega -a m brst z nastavkom za liste -a -- m količina vode, ki jo je treba dovesti na hektar površine, upoštevaje trajanje novih poganjkov in korenin S: vegetatívni bŕst delovanja namakalnega sistema, ki je krajše ang.: vegetative bud od 24 ur, da se zadosti potrebam rastlin po -ega -á m 1. oleseneli poganjek vodi, običajno izražena v litrih na sekundo sadnih rastlin, ki nima rodnih brstov, ampak na hektar samo listne brste in lesne brste ang.: net working irrigation hydromodule ang.: infertile wood néto energíja za laktácijo -- -e -- -- ž sistem 2. les vinske trte, na katerem se ne razvijejo vrednotenja energijske vrednosti krme v rodne mladike prehrani prežvekovalcev in ocenjevanja ang.: infertile wood njihovih energijskih potreb za namen prireje mleka nèródni pogánjek -ega -jka m K: NÉL poganjek, ki ima ang.: net energy for lactation, NEL brste z nastavkom za liste ali poganjke nèródni bŕst viticami, vršičkom, ki nima kabernika, pa imajo lahko z združevanjem pomemben socvetja in grozda ter se z vinske trte vpliv pogosto odstrani S: jálovka ang.: diffuse pollution ang.: unfruitful shoot néto délovni hídromódul namákanja -- -ega nèródna mladíka posamični dogodki običajno ne vplivajo na -e -e ž mladika z listi, kakovost vodnega okolja, na ravni porečja ang.: undeveloped soil nimajo točno določenega izvora in kot N klimatske razmere ter brez upoštevanja izgub ang.: unfruitful bud vode v namakalnem sistemu nèrodovítni dél tál -ega -a -- m spodnji del ang.: net irrigation norm tal, skoraj brez humusa in živih organizmov, néto obròk namákanja -- -óka -- m obrok ki izkopan brez izboljšanja ni primeren za namakanja, pri katerem se ne upoštevajo gojenje rastlin, lahko pa se uporablja za vodne izgube, ki nastanejo pri dovajanju nèródno okó -ega očésa s vode, ki jo je treba dodati rastlinam v eni oko na rodnem lesu, rastni sezoni glede na lastnosti tal in mikro- iz katerega se razvije nerodna mladika ang.: non-fruiting shoot néto nórma namákanja -- -e -- ž količina skih zemljin vode od mesta odvzema do zemljišča z pripravo umetno pripravljenih in namen- ang.: rastlinami non-fertile soil layer, subsoil S: mrtvíca nèselektívni herbicíd -ega -a m herbicid, ki néto povpréčni hídromódul namákanja ang.: net irrigation requirement učinkuje na vse rastlinske vrste v mešanem -- -ega -a -- m količina vode, ki jo je treba sestoju S: totálni herbicíd dovesti na hektar površine v 24 urah, da se ang.: non-selective herbicide zadosti potrebam rastlin po vodi, izražena v nèspôlno razmnoževánje -ega -a s ▶ litrih na sekundo na hektar vegetatívno razmnoževánje ang.: net average irrigation hydromodule néšplja okusnost in prehransko kakovost videzu, npr. obliki in velikosti semen, plodov, gomoljev, ali po kakovosti, npr. vsebnosti ang.: unstable silage beljakovin v zrnju pšenice, sladkorni -e ž Mespilus germanica L. sadna vrsta stopnji pri grozdju, ne ustreza zahtevam iz družine rožnic, ki raste kot visok grm ali za prodajo nèstabílna siláža -e -e ž silaža, v kateri néto sévanje -- -a s ▶ seválna bilánca potekajo anaerobna razgradnja, aerobno nètŕžni pridélek -ega -lka m pridelek, ki po kvarjenje in plesnenje, kar poslabša njeno barve, ki se umedeni pojedo sveži ali se nèugodílke -ílk ž mn. kmetijske rastline, predelajo, npr. v marmelado drevo in ima srednje velike plodove rjave ang.: non-marketable yield nètárčni organízem ang.: ki v kolobarju slabšajo strukturo tal in medlar porabljajo organsko snov v njih, npr. strna -ega -zma m ▶ nècíljni žita organízem ang.: non-beneficial crops 124 nivelír neúrje -a s vremenski dogodek, običajno njimi pa so tudi medovite rastline, npr. povezan z nevihto, ki povzroči škodo, npr. bršljanasta grenkuljica, navadna lakota, zaradi močnega vetra, toče travniška kadulja ang.: storm ang.: undesirable forbs nèvézana tlà -ih tál s mn. ▶ sípka tlà nèzréli plód -ega -a m ▶ nèdozoréli plód nevíhta -e ž vremenski pojav z bliskanjem in NFT sistém -- -a [nǝfǝtǝ̀] m hidroponsko grmenjem, pogosto tudi z močnimi sunki gojenje, pri katerem se tanka plast hranilne vetra in intenzivnimi padavinami iz oblaka raztopine pretaka po kanalih, v katerih so kumulonimbus korenine rastlin, ki so vstavljene v odprtine nevíhtni píš kanalov -ega -a m močan veter, ki je ang.: ang.: thunderstorm na določenih razdaljah na zgornji ploskvi posledica spuščanja hladnega zraka v nutrient film technique system, NFT system nevihtnem oblaku zaradi izhlapevanja dežnih kapelj in ohlajanja zraka na večjih nihájni trosílnik -ega -a m metalni trosilnik ali manjših območjih s cevjo, ki se premika od ene skrajne lege nevtrálna rastlína -e -e ž rastlina, pri kateri odrezan del druge rastline, ki je enake na cvetenje ne vpliva dolžina dneva, ampak velikosti kot del, odrezan na podlagi, nanj cveti, ko doseže določeno fenofazo pa se položi cepič z brstom, ki je prav tako ang.: day-neutral plant enake velikosti, nato se staknjeni deli tesno nevtrálna sórta -e -e ž sorta vinske trte, povežejo pri kateri je vsebnost skupnih mono-ang.: double chip-budding terpenov v grozdju in vinu manjša od nimbostrátus -a m nizek ali srednje visok 1 mg/l S: nèaromátična sórta N oblak s padavinami, ki popolnoma zakriva ang.: non-aromatic cultivar Sonce in je videti kot oblačna plast nevtrálna tlà -ih tál s mn. tla s pH med 6,6 do ang.: nimbostratus vključno 7,2, po nekaterih mednarodnih nítni kríž -ega -a m projekcija vodoravne niti in klasifikacijah tal tudi s pH med 6,5 in 7,5 navpične niti znotraj daljnogleda optičnega nevtralizacíjska vrédnost pri tem odmetava mineralno gnojilo na -e -i ž sposobnost površino zemljišča ang.: downburst do druge in nato nazaj do začetne lege in talnega gradiva za nevtralizacijo kislosti v ang.: pendulum spreader primerjavi s čistim kalcijevim karbonatom, izražena v odstotkih nikolácija -e ž cepljenje na speče oko, pri ang.: neutralising value katerem se na podlagi odreže del lesa elipsaste oblike, na katerega se položi nevtrónska metóda ang.: neutral soil merskega instrumenta, npr. nivelirja, -e -e ž metoda za teodolita, za merjenje višin posredno merjenje količine vode v tleh z ang.: cross axis nevtronsko sondo na osnovi razsipanja in nitrátna direktíva -e -e ž direktiva EU, s upočasnjevanja hitrih nevtronov iz radio-katero se želi ohraniti in izboljšati vodno aktivnega vira okolje v državah članicah s preprečevanjem ang.: neutron-scattering method onesnaževanja podzemnih in površinskih nevtrónska sónda -e -e ž naprava za voda z ostanki dušikovih spojin iz kmetijskih posredno merjenje količine vode v tleh, ki z virov in z uveljavljanjem dobrih kmetijskih oddajanjem hitrih nevtronov iz razpadajo-praks čega radioaktivnega vira in zaznavo gostote ang.: nitrate directive upočasnjenih nevtronov okoli merilnika nitrofílna rastlína -e -e ž rastlina, ki uspeva izmeri gostoto nevtronov, kar proporcional-na tleh, bogatih z dušikom, npr. pasja trava, no ustreza količini vode v tleh topolistna kislica S: nitrofít ang.: neutron probe ang.: nitrophilous plant, nitrophyte nèzaželêne zelí -ih -í ž mn. zelo nizke do visoke nitrofít -a m ▶ nitrofílna rastlína steblikaste zeli, ki zmanjšajo produktivnost, homogenost in regeneracijo travne ruše ter nivelír -ja m mehanska ali elektronska so slabega okusa, zato jih travojede živali geodetska merska naprava, ki omogoča hori-ne popasejo, hkrati pa so pomembne zaradi zontalno smer opazovanja in se uporablja za zagotavljanja biotske pestrosti travinja in določanje višinskih razlik njegove estetske vrednosti, številne med ang.: level 125 nivelmán nivelmán -a m geodetska merska metoda za prepustnih srednje vlažnih do zmerno suhih določanje višinskih razlik in višin točk na tleh večkosnih travnikov in se razmnožuje Zemljinem površju s semeni, redkeje tudi z rizomi, zaradi nivelmánska láta pred pojavom stebelnih poganjkov -e -e ž enodelno ali zložljivo ang.: ang.: levelling neokusnosti pa jo travojede živali popasejo geodetsko orodje z ničelno ali izhodiščno field scabious točko in jasno označenimi razdelbami za NK gnojílo -- -a [nǝkǝ̀] s mineralno gnojilo, ki odčitavanje višinske razlike z nivelirjem vsebuje rastlinski hranili dušik in kalij ang.: levelling rod ang.: NK fertiliser nízka gojítvena oblíka -e -e -e ž gojitvena nódij -a m 1. mesto na steblu kmetijske rastline, oblika vinske trte, pri kateri je deblo visoko iz katerega običajno izrašča list ali zalistni do 120 cm brst S: kolénce ang.: low-training system ang.: node nízka réz 2. ▶ medčlének -e -í ž rez pri strižni kosilnici, ki ima razmik med strižnim nožem in protirezilom nogáča -e ž delovni element s privitim rezilom v razmerju 1 : 2 in se uporablja za košnjo različnih oblik, npr. dletaste, suličaste, nizkih trav krilate, ki je nameščen na okvirju kultiva- nízka vŕsta tráve -e -e -- ž 10 cm do 50 cm, odvisno od njegove izvedbe vrsta trave, katere in namena obdelovanja generativni poganjki običajno dosežejo ang.: low cut torja ali rahljalnika in rahlja tla v globini od višino manj kot 30 cm in ki uspeva v ang.: tine neugodnih razmerah, npr. ovčja bilnica, nórma namákanja -e -- ž količina vode, ki jo enoletna latovka, volk je treba dodati rastlinam v eni rastni sezoni nízki obláki -ih -ov m mn. razmere oblaki rodov strato-ang.: irrigation norm kumulus in stratus, ki segajo od tal do višine ang.: short-grass species glede na lastnosti tal in mikroklimatske N 2 km, sestavljeni pretežno iz vodnih kapljic nosílec kmetíjskega gospodárstva -lca -- -- m ang.: low-level clouds nosílka kmetíjskega gospodárstva -e -- -- ž nízki tunél -ega -a m fizična ali pravna oseba, ki vodi kmetijsko tunel, ki je visok do 1,5 m in se vanj ne vstopa, uporablja pa se za pos- gospodarstvo in na katero so naslovljene peševanje rasti spomladi in za prezimljanje vse evidence na kmetijskem gospodarstvu vrtnin ter pravice in obveznosti iz ukrepov skupne nizkodêbelno drevó ang.: holder of agricultural holding -ega -ésa s 1. sadno nóšeni kmetíjski stròj ang.: kmetijske politike low tunnel drevo, katerega deblo je visoko do 0,5 m -ega -ega strôja m ang.: low-trunk tree kmetijski stroj brez voznih koles, ki je pripet 2. drevo, ki sodi med okrasne rastline in na tritočkovno priključno drogovje traktorja, katerega deblo je visoko do 1,80 m npr. kultivator, plug, prekopalnik ang.: low-trunk tree ang.: mounted agricultural machine njíva -e ž nótranja drenáža tál -e -e -- kmetijska površina, pri kateri se tla z ž gibanje vode različnimi postopki obdelave, npr. oranjem, skozi talni profil, ki je v celoti nasičen z rahljanjem, lahko pa tudi brez predhodne vodo krme nótranja kakôvost -e -i ž skupek lastnosti ang.: field plodov, npr. vsebnosti sladkorjev, kislin, obdelave, pripravijo za pridelavo hrane in ang.: internal drainage njívska tlà -ih tál s mn. tla s površinskim Ap aromatičnih snovi, fenolnih snovi, vključno horizontom, ki nastane z obdelovanjem tal z razmerji med njimi, ki določajo okus in njívsko grabljíšče odvisne od sorte, pridelovalnih razmer in -ega -a s Knautia arvensis agrotehničnih ukrepov ang.: arable soil zaznavo v ustih ob uživanju plodov ter so (L.) Coulter nezaželena zel, ki spada med ang.: internal quality večletnice iz družine ščetičevk s pritlehno listno rozeto na začetku rasti spomladi novozapádli snég -ega -á m sneg, zapadel in po defoliaciji ter z olistanimi, dolgimi v zadnjih 24 urah, lahko tudi v krajšem in otrdelimi generativnimi poganjki z intervalu po zadnji meritvi modrikastimi socvetji ter je razširjena na ang.: new snow 126 oblák novozelándska špináča -e -e ž Tetragonia npr. ekološko pomembno območje, vodo- tetragonoides (Pall.) Kuntze vrtnina iz varstveno območje, zavarovano območje se enoletnice iz družine Aizoaceae in je obdeláva tál -e -- ž zbir postopkov, pri katerih vzgojena z neposredno setvijo semena na skupine špinačnic, ki spada med plazeče ang.: sensitive area nôžasto črtálo -ega slôja -- m zgornji -ega -a s črtalo, ki je sloj tal, ki je premešan ali spremenjen z ploščate oblike z ostrim robom na enem mehanskimi postopki, npr. oranjem, ter koncu in se uporablja za globoko oranje gnojenjem in apnjenjem in oranje na kamnitih tleh, ne pa tudi za ang.: arable soil layer podoravanje rastlinskih ostankov, saj obdeloválno zemljíšče -ega -a s zemljišče v rastlin ne more rezati, ampak se kmetijski rabi, in sicer njive, vrtovi in trajni nabirajo na njem nasadi, na katerem so tla spremenjena z ang.: temnozelenih listov, ki se uporabljajo v fizikalne lastnosti prehrani ljudi ang.: tillage ang.: New Zealand spinach obdeloválni slòj tál pridelovalno površino ter se goji zaradi na tla, da se izboljšajo njihove mehanske in se s silo orodja ali kmetijskega stroja deluje NP gnojílo mehanskimi postopki, npr. oranjem, terasi- -- -a knife coulter ki vsebuje rastlinski hranili dušik in [nǝpǝ̀] s mineralno gnojilo, ranjem ang.: arable land fosfor NPK gnojílo dnevom pojava zadnje spomladanske slane -- -a [nǝpǝkǝ̀] s mineralno in dnevom pojava prve jesenske slane ang.: obdóbje brez sláne -a -- -- s število dni med NP fertiliser gnojilo, ki vsebuje rastlinska hranila dušik, ang.: frost-free season fosfor in kalij obdóbje stáranja -a -- s življenjsko obdobje v ang.: NPK fertiliser razvoju sadnih rastlin, za katero je značilno fiziološko povzročeno postopno zmanjšanje življenjskih funkcij in se konča z odmrtjem rastline ang.: senescent period, senescent phase O obhòd čréde -óda -- m ▶ pášni obhòd O obíranje -a s agrotehnični ukrep, pri katerem se ob zrelosti z rastlin odstranijo vsi plodovi ali v primeru postopnega dozorevanja le del plodov, ostali plodovi pa se odstranijo pozneje ang.: picking obálna mègla objektívna vreménska napôved -e -e -i ž -e -e ž advekcijska megla, ki vremenska napoved, ki je izdelana na osnovi nastane zaradi gibanja toplega in vlažnega fizikalnih zakonitosti in matematičnih enačb zraka iznad morja nad hladnimi tlemi brez subjektivne ocene prognostika ang.: coastal fog ang.: objective weather forecast obárvanost plóda -i -- ž lastnost ploda, da objémka -e ž ▶ spónka je njegova kožica prekrita z barvo, ki jo določajo barvni odtenek, delež pokritosti, obláčno -ega s stanje neba, ko je to v celoti izražen v odstotkih, in različni načini njene pokrito z oblaki in je povsem brez jasnine porazdelitve, ter je odvisna od vrste in sorte ang.: cloudy sadne rastline ter pridelovalnih razmer obláčnost -i ž vremenski pojav, pri katerem se ang.: fruit colouration pokritost neba z oblaki določa v desetinah óbčni zbòr článov zádruge -ega zbôra -- ali osminah -- m ▶ zbòr zádružnikov ang.: cloudiness občutljívo obmóčje -ega -a s območje, ki oblák -a m množica drobnih kapljic ali ledenih je varovano s posebnimi ukrepi, npr. z kristalčkov, ki nastanejo zaradi kondenza- omejitvijo ali s prepovedjo rabe gnojil, cije ali depozicije vodne pare v ozračju z fitofarmacevtskih sredstev, zaradi velike ohlajanjem zraka do temperature rosišča ranljivosti naravnih virov in habitatov, ang.: cloud 127 oblák vertikálnega razvôja oblák vertikálnega razvôja -a -- -- m oblak stroške pridelave v primerjavi s kmetijsko z bazo v nižjih plasteh ozračja, ki zaradi pridelavo na drugih območjih, zaradi česar termike, labilnosti in vlažnosti ozračja raste je kmetijsko gospodarstvo upravičeno do v višino, lahko tudi do vrha troposfere, npr. izravnalnega plačila K: OMD kumulus, kumulonimbus ang.: area facing natural or other specific ang.: cloud with vertical development, constraints, ANC vertical cloud obnôva trávne rúše -e -- -- ž izboljšanje obligatórna diapávza -e -e ž ▶ obvézna rastlinske sestave travne ruše s predhodno obložêno séme ali dosejavanjem semena trav, metuljnic ali -ega -éna s seme, obdano njihovih mešanic v obstoječo travno rušo diapávza obdelavo tal in z novo setvijo, vsejavanjem s plastjo, v kateri so rastlinska hranila ang.: grass sward renovation in sredstva za zaščito pred škodljivimi obnovítveno kmetíjstvo -ega -a s organizmi in ki izenačuje obliko in velikost kmetijstvo, semen, kar olajša strojno setev S: pilírano ki rodovitnost tal in zdravje agroekosistema séme dosega z načeli ohranitvenega kmetijstva ter s O obmóčje aerácije fruit load obódna metóda -e -e ž metoda izmere -a -- s ▶ ozráčeno obmóčje zemljišča, pri katerem se lahko zaradi za-obmóčje nasíčenja -a -- s 1. sloj tal ali podtalja, raščenosti, vodnih teles ali objektov na ki je blizu vodne površine in v katerem so zemljišču izmerijo le vse stranice zemljišča pore popolnoma zapolnjene z vodo in vsi obodni koti med zaporednimi ang.: saturated zone stranicami, s čimer se določi mnogokotnik 2. del talnega profila pri pronicanju vode, ki ang.: perimeter method obsega nekaj milimetrov debel zgornji sloj obračálnik -a m vlečeni kmetijski stroj za tal, nasičen z vodo mešanje pokošene voluminozne krme na ang.: saturated zone travniku ali njivi, ki omogoča njeno hitrejše in enakomernejše sušenje obmóčje prenôsa -a -- s del profila vlaženja ang.: obložênost drevésa ali vmesnimi posevki, ohranjanjem živih -i -- ž ocena števila korenin vse leto, optimizirano uporabo ang.: coated seed pridelovanjem več poljščin hkrati, z mešanimi plodov glede na velikost sadnega drevesa, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, običajno od 1 do 9, pri čemer ocena uporabo biostimulantov ter pašo, kjer je 1 pomeni brez plodov, ocena 9 pa največjo mogoča S: regeneratívno kmetíjstvo mogočo količino plodov ang.: regenerative agriculture ang.: tal med prehodnim območjem in območjem hay tedder, tedder vlaženja tal, kjer je vsebnost vode povsod obračálni króg -ega -a m najmanjši prostor, ki skoraj enaka in je blizu poljske kapacitete je potreben, da vozilo lahko naredi polkrožni ang.: transmission zone zavoj, in je pri traktorju velik, zato se pri obmóčje vláženja -a -- s nekaterih traktorjih pri zavoju poleg krmilnih del talnega profila, ki leži pod prehodnim območjem, kjer se koles premakne tudi sprednja prema, s čimer se ta prostor zmanjša do predhodne vlažnosti tal in na spodnjem ang.: turning radius, turning circle vlažnost tal zmanjšuje od poljske kapacitete robu doseže fronto vlaženja obračálni plúg -ega -a m dvosmerni plug, ki ang.: wetting zone najprej orje v eni smeri vožnje, potem pa obmóčje za kmetíjstvo in pridelávo hráne nazaj po razoru v drugi smeri vožnje, pri -a -- -- -- -- -- s čemer brazdo odlaga na desno stran glede območje, ki je pomembno na smer vožnje traktorja zemljišča, njegovega obsega, zaokroženo- ang.: reversible plough zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskega sti, zagotavljanja kmetijskih pridelkov ali obráčanje kŕme -a -- s ročni ali strojni celovitega razvoja podeželja in krajine postopek, pri katerem se na tleh raztrosa ali ang.: area for agriculture and food production raztepa pokošena krma zaradi hitrejšega in obmóčje z omejênimi móžnostmi za enakomernejšega sušenja kmetíjsko dejávnost ang.: hay tedding -a -- -- -- -- -- -- s območje, na katerem so zaradi naravnih obračúnska kalkulácija -e -e ž kalkulacija dejavnikov, npr. konfiguracije terena, višje stroškov, ki je izdelana po realizaciji proizvod- nadmorske višine, burje, težje razmere za nje ali prodaje, ko so znani že vsi stroški kmetijsko pridelavo, kar vpliva na višje ang.: historical costing 128 ócetna kislína siláže obrásla plódnica -e -e ž plodnica, ki je na obròk namákanja -óka -- m količina vode, ki jo cvetišču nameščena na približno enakem je treba dodati rastlinam pri enem namakanju nivoju kot ostali deli cveta ang.: irrigation ratio ang.: intermediate ovary obrúšeno séme -ega -éna s seme, ki je obráščena sadíka -e -e ž sadika sadne zaradi hitrejše priprave jedi po luščenju še rastline, ki ima na provodniku več stranskih mehansko obdelano, zaradi poškodbe kalčka poganjkov in jo sestavljajo korenine, deblo pa ni primerno za setev in krošnja ang.: peeled seed ang.: feathered maiden obsèg zemljíšča -éga -- m skupna dolžina vseh obréčna tlà -ih tál s mn. talni tip slovenske stranic zunanjega oboda zemljišča nanosih rek ali potokov, s slabo izraženimi obstójnost siláže na zráku -i -- -- -- ž stanje morfološkimi lastnostmi tal, nezabrisanimi klasifikacije tal, ki označuje tla, nastala na ang.: land perimeter obremenílna mása organske snovi S: aluviálna tlà ob prisotnosti kisika S: aeróbna obstójnost ang.: alluvial soil siláže razlikami v teksturi tal in različno vsebnostjo ciji, ki določa njeno dovzetnost za kvarjenje konzervirane krme po končani fermenta- mase, ki se doda kmetijskemu stroju, da se obtéžba -e ž količnik med povprečnim poveča njegova stabilnost ali izboljša njegovo -e -e ž količina balastne ang.: aerobic stability of silage obróčasti váljar določi proizvajalec gospo darstvu, ki se izraža v številu glav ang.: load weight velike živine na hektar delovanje, in ne sme preseči vrednosti, ki jo zemljišči na posameznem kmetijskem letnim številom rejnih živali in kmetijskimi združenem kmetijskem stroju, ki ima na obtrgovánje lístov -a -- s ročno odstranjevanje obodu valja nameščene delovne elemente v -ega -ja m drobilni valjar v ang.: stocking rate obróčkanje osi drobijo talne grude osvetljenost in uravnava presnovno ravnovesje ang.: ring roller ang.: leaf tearing obliki kroga, ki pri gibanju valja okoli svoje rastline, da se prepreči prenos bolezni, poveča obolelih, starih ali neaktivnih listov z rastoče katerem se s sadjarsko žago zareže okrog -a s 1. agrotehnični ukrep, pri obvézna diapávza -e -e ž diapavza pri eno-generacijskih vrstah organizmov, ki je dedno debla sadnih rastlin z namenom zmanjšanja zasnovana in neodvisna od dejavnikov okolja O vegetativne rasti in povečanja rodnosti ter se pojavlja pri vseh osebkih S: obligatórna nadzemnega dela rastline S: prsteníčenje diapávza ang.: girdling, ringing ang.: obligatory diapause 2. agrotehnični ukrep, pri katerem se pri oceánsko podnébje -ega -a s podnebje, za bazi enoletnih poganjkov sadnih rastlin obróčna páša ovije tanka kovinska žica z namenom katero so značilna razmeroma majhna sezonska nihanja temperature zraka in ranitve krovnega tkiva in povečanja visoka vlažnost zraka možnosti koreninjenja, npr. pri leski ang.: maritime climate S: prsteníčenje ang.: girdling, ringing océna škodljívosti -e -- ž postopek, v katerem 3. ampelotehnični ukrep, pri katerem se se ugotovi, kateri škodljivi organizmi ogrožajo okrog šparona ali debla s prilagojenimi pridelavo gojenih rastlin in se določi obseg škarjami vreže nekaj milimetrov širok pas, gospodarske škode, ki bi nastala, če se ne bi da se odstrani floem in se za več dni prekine izvajali ukrepi varstva rastlin pred škodljivimi tok asimilatov iz listov proti večletnemu lesu organizmi in koreninam z namenom zagotovitve večjih ang.: pest risk assessment, PRA in kakovostnejših grozdnih jagod S: prste-ócetna kislína siláže -e -e -- ž produkt níčenje fermentacije krme, ki nastane pri delovanju ang.: girdling, ringing enterobakterij in heterofermentativnih mleč- -e -e ž nadzorovana paša, pri nokislinskih bakterij v anaerobnih razmerah kateri se travojede živali vsakodnevno ter v zmernih koncentracijah prispeva k premeščajo po čredinkah ali se jim zaščiti silaže pred aerobnim kvarjenjem, vsakodnevno dodeli nov del pašne površine, v večjih koncentracijah pa zmanjša da se jim zagotovi dovolj krme za en dan zauživanje silaže ang.: strip grazing ang.: acetic acid of silage 129 ócetnokislínska fermentácija ócetnokislínska fermentácija -e -e ž biološki podatkov o učinkovitosti in podatkov o proces, pri katerem bakterije v aerobnih vplivih na okolje in vode S: ócetnokislínsko vrênje odmíčna gréd -e -í ž gred v motorju z ang.: razmerah oksidirajo etanol do ocetne kisline ang.: dose rate acetic acid fermentation notranjim zgorevanjem, ki dobi pogon od ócetnokislínsko vrênje -ega -a s ▶ ócetno- ročične gredi in na kateri so ekscentrični odbíto sévanje ventile pri izmenjavi plinskih zmesi -ega -a s del sončnega sevanja, ang.: kislínska fermentácija elementi, ki odpirajo sesalne in izpušne ki se vrne nazaj proti ozračju in je odvisen camshaft odométer od optične lastnosti snovi, na katero -tra m elektronska ali mehanska vpada S: reflektírano sévanje naprava za merjenje razdalje neravnih linij ang.: odbòj ang.: odometer -ôja m pojav, pri katerem se del elektro-odpádanje plódov reflected irradiance kmetijskega zemljišča magnetnega sevanja na meji z drugo snovjo -a -- s naravni pojav, ko vrne nazaj pod istim kotom glede na se ločitveno tkivo, ki običajno nastane navpičnico, npr. radarski odboj med zorenjem in povzroči, da se plod loči O odcédnost tál -i -- ž sposobnost odtekanja gra- znamenj na rastlini, zaradi česar ne nastane vitacijske vode iz tal, posameznega horizonta gospodarska škoda, npr. proti škrlupu ali zemljine, ki je odvisna od teksture tal, odporna sorta jablane 'Topaz' strukture tal in skeletnosti tal ang.: resistant cultivar ang.: soil percolation 2. sorta vinske trte, na kateri peronospora oddélek tál -lka -- m najvišja enota slovenske vinske trte, oidij, siva plesen ali trtna uš ne klasifikacije tal, ki združuje enega ali več povzroča gospodarske škode, zato je ni treba razredov tal škropiti, npr. Vitis rupestris , Vitis berlandieri , ang.: soil order 'Izabela', 'Jurka' ang.: resistant cultivar odgrebálo -a s delovni element na sejalnici, ki očisti tla pred sejalnim elementom, da se ne odpórnost -i ž pojav, ko se v populaciji zamaši z rastlinskimi ostanki ali zemljo škodljivih organizmov pojavijo osebki, ki ang.: odbránka pomanjkanja hranil, napada škodljivcev, -e ž rastlina določene sorte, ki je vetra ang.: reflection od rastline, razvije predčasno, npr. zaradi glede želenih lastnosti najbolje ocenjena ter ang.: fruit drop katere seme je najkakovostnejše in označeno odpórna sórta -e -e ž 1. kot elita sorta, pri kateri fito-ang.: elite plant patogeni organizem ali pedoklimatske razmere ne morejo povzročiti bolezenskih odjemálnik siláže -a -- -- -- s ukrep kmetijske -a -- m kmetijski stroj, ki z zemljiške politike, s katerim se izvaja krčitev nožem odreže ali s kleščami odščipne silažo grmovja in dreves, izravnava zemljišča in s silažnega kupa in jo prenese do mesta, kjer odstranitev kamnitih osamelcev jo odloži ang.: eliminating the overgrowth of ang.: silage harvester agricultural land odkúpna céna -e -e ž cena kmetijskega odpŕta terása -e -e ž terasa z vzdolžnimi pridelka, ki se kupi neposredno od majhnimi padci, ki omogočajo, da voda zasebnega pridelovalca in je določena kot nadzorovano odteka v urejenem in utrjenem količnik zneska, ki ga zasebni pridelova-odvodnem jarku S: odvódna terása lec prejme za celotno količino prodanih odjemálna napráva snovi, ki na večino drugih osebkov iste vrste -e -e ž delovni element v delujejo stresno row cleaner brez škode prenesejo koncentracijo aktivnih mehanski sejalnici, ki enakomerno dovaja S: rezisténca ang.: resistance seme iz nasipnice do sejalnega koluta ang.: metering device odprávljanje zaráščanja kmetíjskih zemljíšč pridelkov, in količino prodanih pridelkov ang.: open terrace ang.: farm gate price odpŕti drenážni sistém -ega -ega -a m ▶ odmérek odpŕti osuševálni sistém -rka m predpisana količina fitofarma- cevtskega sredstva na površinsko ali pros- odpŕti hidropónski sistém -ega -ega -a m torninsko enoto, ki je določena na podlagi hidroponsko gojenje, pri katerem se hranilna 130 ogródni tráktor raztopina po uporabi zamenja z novo odvzèm hraníl -éma -- m količina hranil, ki jo zaradi velike potrebe rastlin po hranilih iz tal sprejme pridelek določene kmetijske ang.: open hydroponic system, open rastline, pri čemer se ne upoštevajo hranila, hydroponics ki z nadzemnimi in podzemnimi rastlin- odpŕti osuševálni sistém skimi ostanki, npr. vejami po rezi, slamo, -ega -ega -a m osuševalni sistem, ki ga sestavlja mreža koreninami, ostanejo na kmetijskem zemljišču osuševalnih jarkov, iz katerih se voda preko ang.: nutrient uptake zbiralnih jarkov in odvodnih jarkov odvaja v naravni vodotok ali morje, po možnosti preko odvzémno mésto -ega -a s mikrolokacija, kjer zadrževalnika S: odpŕti drenážni sistém se pridobi posamezna enota vzorca tal na ang.: open drainage system različnih globinah znotraj vzorčnega mesta odpŕto zemljíšče ang.: sampling point -ega -a s nezazidano odvajálni bóben prodnata površina ob vodotoku, melišče horizonta, ki vsebuje delno razkrojene rastlinske ostanke, pri katerih je težko ang.: open land prepoznati primarno strukturo rastlinskih -ega -bna m delovni element delov, in je prepleten z micelijem gliv v mlatilni napravi, ki prenese do 90 % je nerodovitno ali nedostopno, npr. golo Of horizónt -- -a [ofǝ̀] m podhorizont O skalovito zemljišče, peščena plaža, sipina, zemljišče z malo vegetacije ali brez nje, ki odvzèm vzórca tál -éma -- -- m ▶ vzórčenje tál očiščeno žitno maso iz mlatilnega bobna oglejêni horizónt -ega -a m ▶ G horizónt na pretresala ang.: Oe horizon odvódna terása se končni del poganjka, ki je višje kot mesto in manganovih oksidov v tleh ter posledično izraščanja na provodniku, izreže ob prvem pojavljanja sivih, sivomodrih ali sivozelenih primernem, položno rastočem poganjku barvnih odtenkov po celotnih tleh ali v ang.: bench cut marmoracijah ter železovih in manganovih odvájanje stalnega ali začasnega zastajanja podzemne -a s agrotehnični ukrep, pri katerem ali zlivne vode in vodi do redukcije železovih ang.: oglejevánje -a s proces, ki poteka v tleh zaradi outlet drum -e -e ž ▶ odpŕta terása prevlek ter konkrecij odvódnica ang.: gleying -e ž linija, ki povezuje lokalno O najnižje točke površine, po kateri teče ogórčice -ic ž mn. valjasti organizmi v tleh, ki se padavinska voda kot zajedavci nahajajo v rastlinah in drugih odvódni járek npr. parazitske ogorčice polžev S: nematóde -ega -rka m jarek, v katerega se ang.: ang.: drainage line organizmih ter povzročajo poškodbe tkiv, steka voda iz zbiralnih jarkov in po katerem nematodes odteče v naravni vodotok ali morje S: járek I. ogórčice korenínskih šíšk -ic -- -- ž mn. réda, odvódnik škodljivci iz rodu Meloidogyne, ki zajedajo ang.: drainage channel podzemne organe rastlin odvodnjávanje ogrinjálna pléva -e -e ž pleva, ki pri žitih na -a s ▶ osuševánje (2) zunanji strani zrna obdaja klasek, in sicer odvračálni posévek odvódnik ang.: root-knot nematodes -a m ▶ odvódni járek se mu določene vrste škodljivih organizmov -ega -vka m posevek, ki spodnja pleva in zgornja pleva ang.: glume izogibajo, zaradi česar se poseje v neposredno ogródje -a s ▶ konstrúkcija bližino glavnega posevka, da na njem ne nastane gospodarska škoda ogródna vêja -e -e ž veja brez rodnih brstov, ang.: repellent crop ki krošnji daje oporo in značilen videz ter iz katere izraščajo rodne veje odvračálo -a s fitofarmacevtsko sredstvo, ang.: scaffold branch namenjeno preprečevanju približevanja škodljivih organizmov, npr. divjadi, ptic, ogródni tráktor -ega -ja m traktor, ki ima glodavcev, ki je v obliki sredstva za pre-kabino običajno v zadnjem delu in pri mazovanje rastlin, tekoče formulacije, ki katerem nakladalno pripenjalno mesto, ki je se razredčena ali nerazredčena uporablja pod ohišjem, omogoča pripenjanje strojev za škropljenje rastlin, ali formulacije za spredaj, med kolesi ali zadaj, uporablja pa se tretiranje semena S: repelènt zlasti za delo pri negi in zaščiti posevkov ang.: repellent ang.: tool carrier tractor 131 ogróžena sórta ogróžena sórta -e -e ž domača sorta, ki izginja ójnica -e ž delovni element batnega motorja, iz pridelave in ji grozi genska erozija ki povezuje bat z ročično gredjo in pretvarja Oh horizónt ročične gredi -- -a [ohǝ̀] m podhorizont O ang.: ang.: endangered cultivar premočrtno gibanje bata v krožno gibanje horizonta s humificirano organsko snovjo, v connecting rod ôkno razplevéljenosti katerem rastlinski deli niso več prepoznavni -a -- s obdobje, in je praviloma črno obarvan ter ima v katerem se v posevku po tretiranju s mrvičasto strukturo fitofarmacevtskimi sredstvi ne smejo ohranítvena obdeláva tál tal v aerobnih razmerah in vsebuje več kot brstenju razvije mladika 35 % organske snovi ter se glede na stopnjo ang.: bud razkrojenosti organskih ostankov deli v tri okopálnik -a podhorizonte m vlečeni kmetijski stroj, ki ima ang.: O horizon na nogačah pritrjene delovne elemente različnih oblik, s katerimi rahlja tla in -e -e -- ž obdelava uničuje plevele med vrstami tal, pri kateri se tla ne obračajo, ampak se ang.: hoeing machine samo plitvo premešajo in zrahljajo, ter pri okopávanje -a s obdelava tal, izvedena ročno kateri po spravilu pridelkov ostane vsaj 30 % površine tal pokrite z rastlinskimi ali strojno, pri kateri se rahljajo tla do ostanki S: konzervirajóča obdeláva tál globine 5 cm in zmanjšuje zapleveljenost ang.: conservation tillage posevkov ali nasadov ang.: hoeing ohranítveno kmetíjstvo Ó horizónt zraka glede na trenutno stanje ang.: weed-free window ang.: cooling down okó očésa s del vinske trte, ki ga sestavljajo z -- -a m horizont, ki nastane z luskolisti in dlačicami prekriti glavni brst akumulacijo organske snovi na površini in več stranskih brstov in iz katerega se po ohladítev pridelka, npr. pri krompirju od pet do -tve ž pojav izrazito nižjih temperatur šest tednov ang.: Oa horizon razviti pleveli, da ne pride do izgube -ega -a s kmetijstvo, ki izboljšanje kakovosti tal in celotnega okopavína -e ž poljščina ali zelenjadnica, ki O agroekosistema dosega z minimalnimi se seje ali sadi na večjo sadilno razdaljo in mehanskimi posegi v tla, stalno pokritostjo okoli katere se tla rahljajo mehansko, npr. tal z rastlinami ali rastlinskimi ostanki tudi krompir, koruza, buča, česen neposredno po setvi ter pestrim kolobarjem ang.: hoe crop s čim več rastlinskimi vrstami okopavínski plevél -ega -a m plevel, ki se ang.: conservation agriculture začne razvijati zelo zgodaj spomladi in ohranjeválna seménska méšanica -e -e vznika vse do pozne jeseni, dobro prenaša -e ž mehanske poškodbe in se po njih dobro semenska mešanica iz samoniklih obnavlja, npr. metlike, ščiri, loboda, bogatih travnikih, ki se lokalno ali v kostreba, muhviči ang.: vrst travniških rastlin, nabranih na vrstno podobnih rastnih razmerah neposredno hoeing weed nabrana ali razmnožena uporablja za setev okrásna rastlína -e -e ž rastlina, ki se seje ali obnovo travinja velike naravne vrednosti ali sadi predvsem za polepšanje doma in ohranjeválna sórta njihove okolice -e -e ž sorta, tradicionalno ang.: ornamental plant gojena na določenem območju, ki je ogrožena ang.: conservation seed mixture njegove okolice ter javnih prostorov in zaradi genske erozije, zato se v pridelavi okrásna tŕta -e -e ž trta, ki praviloma ni iz vzdržuje zaradi rastlinskih genskih virov rodu Vitis in ne daje užitnih plodov, ampak ang.: conservation cultivar se goji za polepšanje okolice oídij vínske tŕte okrógla gojítvena oblíka -e -e -e ž gojitvena -a -- -- m glivična bolezen oblika drevesastih sadnih rastlin, pri kateri vinske trte, ki jo povzroča vrsta Erysiphe so veje na provodniku razporejene spiralno óhrični horizónt ang.: ornamental vine -ega -a m ▶ Aoh horizónt necator in okužuje vse zelene dele trte, na in segajo v vse smeri neba, npr. vreteno, katerih se pojavi sivobela prevleka, zaradi kotel česar se zmanjša prožnost jagodne kožice, ki ang.: round training system zato poči S: pepélovka vínske tŕte ang.: grapevine powdery mildew oksidacíjski horizónt -ega -a m ▶ Go horizónt 132 óljna ógrščica oksidacíjsko-redukcíjski potenciál -ega oligofág -a m ▶ oligofágni škodljívec -a m ▶ rédoks potenciál oligofágni škodljívec -ega -vca m škodljivec, okulát -a m enoletna sadika z razvitimi ki se prehranjuje na manjšem številu nadomest nimi koreninami in enoletnim gospodarsko pomembnih rastlinskih vrst, poganjkom, ki nastane z okulacijo ki so navadno botanično sorodne, npr. ang.: budded plant škodljivec kapusnic S: oligofág okúžba ang.: oligophagous pest -e ž praviloma vidni rezultat delovanja patogenov na rastlinah, ki povzroči olístanje -a s proces, pri katerem se iz listnih zmanjšanje kakovosti in količine pridelka brstov ali mešanih brstov razvijejo listi in ki okúžena korenína ang.: leafing -e -e ž 1. korenina, na ž ang.: infection običajno poteka spomladi kateri so prisotni virusi, glive ali drugi óljčna múha -e -e Bactrocera oleae (Rosi) škodljivi organizmi S: inficírana korenína škodljivec, ki povzroča glavno gospodarsko ang.: infected root škodo na oljkah in katerega žerke se 2. korenina, na kateri so prisotne zavrtavajo v plodove, s čimer povzročijo mikorizne glive ali simbiotske bakterije, njihovo gnitje in odpadanje snovi S: inficírana korenína óljčnik -a m kmetijsko zemljišče, zasajeno z ang.: ki rastlini olajšajo sprejemanje hranilnih ang.: olive fruit fly infected root oljkami, ki so med seboj oddaljene največ okvírna vôdna direktíva -e -e -e ž direktiva 20 m ukrepov želi doseči dobro količinsko in óljka -e ž Olea europaea L. sredozemska kakovostno stanje vseh vodnih teles, npr. z EU, s katero se na podlagi predpisanih ang.: olive grove okvír plúga vodnih območjih plodove z veliko vsebnostjo maščob v mesu, ang.: water framework directive zaradi česar se uporabljajo predvsem pre- oblikovanjem načrtov upravljanja voda po ki raste kot drevo in ima majhne koščičaste vednozelena sadna vrsta iz družine oljkovk, -ja -- m del pluga, na katerega so delani, npr. v oljčno olje ali namizne oljke navanje oranja, npr. črtalo, predplužnik óljkarstvo -a s 1. veda, ki se ukvarja s prouče-ang.: pritrjeni delovni elementi za oranje in narav- ang.: olive plough frame vanjem pridelave in predelave oljk O olesenéli pogánjek listov, ki se razvije iz mladike, potem ko ang.: olive growing z vinske trte odpadejo listi ter se steblo sekundarno odebeli in potemni óljkova kozávost -e -i ž ▶ pávje okó ang.: lignified wood óljna búča -e -e ž Cucurbita pepo L. var. oleifera olesenéli lés 2. kmetijska panoga, ki se ukvarja s -ega -á m del vinske trte brez pridelavo in predelavo oljk OKZ -- [okǝzǝ̀] m ◀▶ ostála kmetíjska zemljíšča ang.: olive growing -ega -jka m poganjek, kmetijska rastlina iz družine bučevk, ki se ki je sestavljen večinoma iz celic z razvito prideluje na njivi zaradi semena, iz katerega sekundarno steno, ki je trda in čvrsta, kar se pridobiva olje za prehrano ljudi, ostanki mu daje mehansko oporo in omogoča semen po izločanju olja pa so beljakovinsko prevodno in založno funkcijo S: lésni krmilo za rejne živali pogánjek ang.: oil pumpkin, Styrian pumpkin ang.: lignified shoot óljna dispêrzija -e -e ž oznaka OD formualcija olesenítev -tve ž proces biološke sinteze lignina FFS, pri kateri je trdna vodotopna aktivna in njegovega kopičenja v sekundarni celični snov raztopljena v oljnem dodatku stene in jo naredi neprepustno, zaradi česar óljna ógrščica -e -e ž Brassica napus L. var. napus rastlino varuje pred rastlinojedi steni višjih rastlin, kar poveča trdnost celične ang.: oil dispersion Ol horizónt ang.: križnic, katere seme vsebuje okoli 50 % lignification olja in 20 % beljakovin, zato se uporablja kácija S: lignifi- oljnica in industrijska rastlina iz družine -- -a [olǝ̀] m podhorizont O v prehrani ljudi kot rastlinsko jedilno olje, horizonta na površini tal, ki vsebuje neraz- ostanki semen po izločanju olja pa so v krojene organske ostanke, ki jih je še mogoče obliki tropin ali pogač beljakovinsko krmilo razlikovati, npr. listni opad za rejne živali ang.: Ol horizon, organic litter horizon ang.: oilseed rape 133 óljna répica óljna répica -e -e ž Brassica rapa ssp. sylvestris rastline ob daljši ali krajši strani obdelo- krmna rastlina in oljnica iz družine križnic valnih površin, zlasti njiv S: mejíca uporablja kot zelinje ali kot dodatki v obliki omejêno jámstvo -ega -a s jamstvo za oljnih pogač ali oljnih tropin poslovanje zadruge, ki ga njeni člani s semeni v luskih, ki se za krmo rejnih živali ang.: border grass strip, hedgerow ang.: wild turnip zagotavljajo z nekajkratno vrednostjo óljne pogáče -ih -áč ž mn. beljakovinski članskega deleža, kar je opredeljeno v ostanek, ki je pridobljen z mehanskim pravilih delovanja zadruge óljne tropíne sončnične pogače nastanka, ne otrdijo niti se ne osušijo, ang.: oilseed cakes temveč se zmehčajo -ih -ín ž mn. ang.: fleshy fruit beljakovinski ostanek, ki je pridobljen z vročim stiskanjem omíljeno celínsko podnébje -ega -ega -a s in solventno ekstrakcijo olja z organskimi podnebje, značilno za vzhodni del Slovenije, topili iz semen ali plodov oljnic in vsebuje vsebuje od 5 % do 10 % maščob, npr. omesenéli plód -ega -a m plod, pri katerem ogrščične pogače, sojine pogače, deli cveta, ki sodelujejo v procesu njegovega stiskanjem semen ali plodov oljnic in ang.: limited liability kjer letna količina padavin ne presega od 2 % do 3 % maščob, npr. ogrščične 1000 mm, vendar z manj izraženo sušnostjo tropine, sojine tropine, sončnične tropine in manj izraženim temperaturnim hodom ang.: oilseed meals kot celinsko podnebje óljnice -ic ž mn. ang.: subcontinental climate kmetijske rastline iz različnih družin, ki se pridelujejo za pridobivanje omíljeno gôrsko podnébje -ega -ega -a s olja iz semen ali plodov in se uporabljajo podnebje, značilno za območja med predvsem za prehrano ljudi, npr. sončnica, 700 m in 1660 m nadmorske višine, ki soja, oljna ogrščica, oljka ima velik temperaturni razpon, letno olúščeno séme -ega -éna s debelo snežno odejo seme, ki mu je pred ang.: subalpine climate uporabo za prehrano ljudi treba odstraniti ang.: oilseeds količino padavin okoli 1800 mm in pleve, npr. pri piri, ječmenu, ali luščine, omíljeno sredozémsko podnébje -ega O npr. pri ajdi, sončnici -ega -a s podnebje, značilno za primorsko ombrométer ki sproti beleži količino padavin ter čas pregrade v primerjavi s sredozemskim njihovega trajanja in jakosti S: pluviográf podnebjem več padavin z viškom ang.: ombrograph jeseni S: súbmediteránsko podnébje -tra m meteorološki instrument ang.: mild Mediterranean climate, za merjenje količine padavin, ki ga sestavlja ombrográf zem skega podnebja in vpliv celinskega -a m meteorološki instrument, podnebja in ki ima zaradi bližine gorske ang.: dehulled seed regijo, pri katerem se mešata vpliv sredo- OMD padavine škropilne brozge z namenom njenega S: dežemér, pluviométer boljšega oprijemanja rastline ang.: ombrometer S: močílo -- [omǝdǝ̀] m ◀▶ obmóčje z omejênimi ang.: wetting agent móžnostmi za kmetíjsko dejávnost onesnážena tlà -ih tál s mn. tla, ki vsebu- OMD plačílo -- -a [omǝdǝ̀] s izravnalno jejo potencialno strupene organske ali plačilo, do katerega je upravičen nosilec odprtino velikosti 200 cm omočílo -a s pomagalo, ki se doda fito-, postavljena na farmacevtskemu sredstvu pri pripravi kol 120 cm nad tlemi, v kateri se zbirajo valjasta posoda iz pocinkane pločevine z 2 sub-Mediterranean climate anorganske snovi antropogenega kmetijskega gospodarstva, ki kmetijsko izvora omêjek izbor proizvodnih usmeritev in povečuje sprememba v fizikalni, kemični ali biološki kakovosti zraka, vode in tal, ki nastane stroške proizvodnje zaradi sproščanja organskih in anorganskih ang.: ANC payment škodljivih snovi v okolje, zlasti zaradi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar onesnáženje -a s škodljiva in nezaželena zmanjšuje njegovo konkurenčnost, omejuje dejavnost opravlja na območjih z naravnimi ang.: polluted soil -jka m ekološki strukturni element človekove dejavnosti krajine, ki ga sestavlja travnati pas ali lesnate ang.: pollution 134 orgánski horizónt ontogenétski razvòj -ega -ôja m razvojne optimálno gnojênje -ega -a s količina, način stopnje rastline v celotnem življenjskem in čas gnojenja, pri katerem se za različne obdobju ali le v delu življenjskega obdobja kmetijske rastline in različne načine pridelave opórna korenína horizonte, pri čemer nastaja E horizont orehovk in raste kot drevo ter ima srednje velike plodove, ki imajo znotraj zelene pepelaste barve lupine in olesenele luščine užitno jedrce z ang.: podsolisation veliko vsebnostjo maščob ter se uporabljajo -e -e ž nadomestna kore- kot namizno sadje ali se predelajo, npr. v nina, npr. pri koruzi, ki se razvije iz stebla orehovo olje tik nad tlemi in mu omogoča, da ostane v ang.: walnut pokončnem položaju oréhova múha -e -e ž Rhagoletis completa Cresson ang.: prop root škodljivec, katerega žerke se zavrtavajo v opozorílna vrédnost -e -i ž koncentracija zeleni ovoj plodov oreha, zaradi česar jedrce potencialno nevarne snovi v tleh, ki ima pri znotraj ovoja začne rjaveti in ob zrelosti določenih rabah tal možen negativen vpliv plodov ne odstopi od olesenele luščine ang.: walnut husk fly O na okolje in človeka ang.: warning value organizácija proizvajálcev -e -- ž skupina kmetijskih pridelovalcev, formalno usta-opozorílni feromón -ega -a m ▶ alármni novljena in registrirana v skladu s pravili, feromón katere namen je uspešnejše pridelovanje oprána tlà -ih tál s mn. tla, iz katerih so s in prodaja, promocija proizvodov višje kemijskim postopkom izpiranja odstranjena kakovosti ter spodbujanje dobrih onesnažila, predvsem težke kovine pridelovalnih in okoljskih praks ang.: washed soil ang.: producer organisation, PO opraševálna sórta -e -e ž sorta sadne rastline, organogenéza -e ž proces nastanka in razvoja ki je v nasad vključena predvsem zato, da rastlinskih organov, npr. korenine, stebla, cveta nudi pelod ob času cvetenja druge sorte, ki ang.: organogenesis se goji zaradi pridelka organoléptična lastnóst -e -i ž ▶ senzórična ang.: pollinating cultivar lastnóst oprašítev -tve ž prenos peloda na brazdo organoléptično ocenjevánje -ega -a s ▶ pestiča, ki ga opravijo žuželke, npr. čebele, senzórično ocenjevánje čmrlji, ali veter ang.: pollination orgánska tlà -ih tál s mn. tla, ki vsebujejo več kot 35 % organske snovi v pretežnem delu oprijemálna korenína -e -e ž nadomestna talnega profila, npr. šotna tla korenina, ki se razvije vzdolž debla pri ang.: oplódje -a s del ploda, ki se ne razvije iz vetrne erozije melja in gline ali zasoljevanja plodnice, ampak iz drugih delov cveta, tal S: dezertifikácija tál npr. iz cvetišča ang.: soil desertification ang.: hypanthium oránje -a s osnovna obdelava tal, pri kateri se ta oplojêni cvét -ega -a m cvet, pri katerem je s plugom obrnejo do globine 40 cm, pri tem prišlo do združitve ženske in moške spolne pa se v tla vrnejo organske snovi in vnesejo celice, zato se začne razvoj ploda rastlinski ostanki ang.: fertilised flower ang.: ploughing, plowing opodzoljevánje -a s premeščanje organske ôreh -éha m Juglans regia L. sadna vrsta iz snovi in aluminijevih ter železovih seskvi-skupine lupinarjev, ki sodi v družino oksidov iz zgornjega dela tal v spodnje oplodítev ter ekonomika pridelave -tve ž proces združitve ženske in ang.: ang.: ontogenetic development dosežejo ciljna količina in kakovost pridelka moške spolne celice, s čimer se začne razvoj optimal fertilisation -a --novega osebka opuščávljanje tál s zmanjšanje vodozadr-ang.: fertilisation ževalne sposobnosti tal zaradi zmanjševanja deleža humusa, večanja deleža peska zaradi nekaterih vzpenjalkah, npr. pri bršljanu, organic soil in katere glavna funkcija je zagotav ljanje orgánski horizónt -ega -a m horizont, ki opore pri vzpenjanju rastline npr. po vsebuje več kot 35 % organske snovi, npr. deblu S: plezálna korenína O horizont, H horizont ang.: adhesive root ang.: organic horizon 135 orgánski izboljševálec tál orgánski izboljševálec tál -ega -lca -- m orográfska nevíhta -e -e ž nevihta, ki nastane izboljševalec tal, ki vsebuje snovi rastlin- zaradi dvigovanja tople in vlažne zračne skega ali živalskega izvora in katerega mase ob gorskih pregradah orgánski ogljík organic soil amendment ki nastanejo zaradi prisilnega dviga tople -ega -a m ogljik, ki se v in vlažne zračne mase, ki naleti na gorsko bioloških procesih vgradi v organsko snov pregrado ang.: čanje vsebnosti organske snovi v tleh orográfske padavíne -ih -ín ž mn. padavine, ang.: glavni namen je vzdrževanje ali pove- ang.: orographic thunderstorm organic carbon ang.: orographic precipitation orgánsko fítofarmacévtsko srédstvo -ega orográfski oblák -ega -a m oblak, ki nastane -ega -a s fitofarmacevtsko sredstvo, ki ga zaradi dviganja zraka ob gorskih pregradah O orgánsko-minerálno gnojílo Ljubljanskega barja ang.: sprinkling órtofóto -a m geometrično transformirani ang.: organic-mineral soil letalski posnetek v ortogonalni projekciji, -ega -a s narejen iz aerofotografije in modela reliefa, kompleksno gnojilo ali mešano gnojilo, pri katerem so odstranjene popačenosti, sestavljeno iz enega ali več mineralnih povzročene zaradi oblikovanosti Zemljinega gnojil ter enega ali več organskih gnojil ali površja in nagnjenosti posnetka organskih izboljševalcev tal v trdni obliki, ang.: orthophoto suhi mešanici ali tekočini ortogonálna metóda -e -e ž ang.: organic-mineral fertiliser geodetska metoda izmere zemljišč, ki temelji na izmeri origáno -a m Origanum vulgare L. dišavnica iz pravokotnih koordinat za vsako posamezno družine ustnatic, ki spada med grmičaste točko in je primerna za območja z majhnimi trajnice nizke rasti in se goji zaradi listov, ki višinskimi razlikami in z vzpostavljeno se uporabljajo kot začimba S: dôbra mísel geodetsko mrežo ang.: oregano ang.: orthogonal method ôrlova práprot -e -i ž Pteridium aquilinum (L.) ortotrópni pogánjek -ega -jka m poganjek, ki Kuhn strupena zel, ki sodi med večletnice raste pokončno in je običajno bujne rasti iz družine orlovopraprotovk z velikimi ang.: orthotrophic shoot sestavljenimi listi na dolgih pecljih in se razmnožuje z rizomi, lahko pa tudi s oseménje -a s del ploda, ki se razvije iz stene trosi, ter je razširjena na zakisanih, slabo plodnice in obdaja seme ter se deli na hranljivih tleh degradiranih enokosnih endokarp, mezokarp in eksokarp S: perikárp travnikov in ekstenzivnih pašnikov ter se ang.: pericarp praviloma pojavlja v gostih kolonijah, zaradi osipálnik -a m vlečeni kmetijski stroj, ki z vsebnosti strupenih glikozidov pa lahko zemljo iz medvrstnega prostora prekrije ob zaužitju mladih poganjkov povzroči krompir ali drugo okopavino in pri tem zastrupitev in pogin travojedih živali oblikuje leho orgánsko-minerálna tlà ter je sestavljeno ali predelano iz naravnih -a s agrotehnični ukrep zaščite rastlin pred pozebo, pri katerem se pri snovi biološkega izvora, npr. živalskih pre- temperaturi zraka 0 °C, izmerjeni z mokrim delovalnih ostankov, živinskega gnojila, termometrom, na rastline z razpršilnim rastlinskih ostankov, šote, leonardita, lignita namakalnim sistemom nanašajo drobne ang.: organic fertiliser kapljice vode, ki ob zamrzovanju sproščajo -ih tál s mn. tla, latentno toploto, z namenom preprečiti nastala na mešanem gradivu, na katerih zniževanje temperature in posledično se izmenjujejo šota in mineralni rečni ali izgubo pridelka jezerski nanosi ter so značilna npr. za dele orgánsko gnojílo organic plant protection product predmetov ali rastlin zaradi kondenzacije -ega -a s gnojilo, ki vsebuje ang.: dew formation spojine na osnovi ogljika in rastlinska hranila oroševánje organske snovi orosítev -tve ž pojav vodnih kapljic na površini ang.: tvorijo aktivni mikroorganizmi ali sintetične ang.: orographic cloud orníca ang.: common bracken ang.: ridger -e ž sloj tal, ki se obdeluje s plugom, osípanje -a s ▶ grebeníčenje globina oranja pa je odvisna od vrste poljščine in lastnosti tal osípanje grózda -a -- s odpadanje posamez- ang.: plough layer, plow layer nih cvetov z grozda ali zaustavitev razvoja 136 ostála nèkmetíjska zemljíšča in zorenja posameznih jagod na osnôvna gozdárska dejávnost -e -e -i ž grozdu, ki ostanejo drobne in zelene, dejavnost na kmetijskem gospodarstvu, ki zaradi različnih biotskih in abiotskih je usmerjena v pridobivanje lesnih gozdnih dejavnikov S: prestreljênost grózda proizvodov, npr. drv, hlodovine, sekancev, na ang.: bunch shedding gozdnih zemljiščih osipávanje ang.: basic forestry activity -a s obdelava tal, pri kateri se koreninski in stebelni deli rastlin prekrijejo osnôvna kmetíjska dejávnost -e -e -i ž z zemljo iz medvrstnega prostora, kar dejavnost na kmetijskem gospodarstvu, omogoča mehansko zatiranje plevela ki je usmerjena v pridelavo rastlinskih ali in zagotavlja, da ima rastlina v sušnem živalskih proizvodov v nepredelani obliki na obdobju zaradi velike količine zemlje kmetijskih zemljiščih dovolj vode ang.: basic agricultural activity ang.: ridging osnôvna obdeláva tál -e -e -- ž obdelava tal, oslepítev kljúča -tve -- ž tehnološki posto- pri kateri se s plugom obračajo brazde ali se pek, s katerim se na ključu podlage pred z rahljalnikom rahljajo tla do globine 25 cm očesa, da med siljenjem ali ukoreninjanjem osnôvna žíca -e -e ž debelejša žica v vrsti trtne cepljenke ne bi brstela cepljenjem s škarjami odstranijo vsa zimska ang.: primary tillage ang.: bud removal trta, deblo ali kordon in katere višina je v vinogradu, na katero je vezana vinska osmíca -e ž turistična dejavnost, ki jo lahko odvisna od gojitvene oblike, uporablja pa dvakrat na leto v trajanju do deset dni se za povečanje stabilnosti celotne vrste v opravlja kmetija z registrirano dopolnilno vinogradu dejavnostjo in pri kateri se gostom strežejo ang.: main wire vino in sokovi iz lastne pridelave, dokupijo osnôvno gnojênje -ega -a s gnojenje tal pred pa se lahko ustekleničena naravna in mine- setvijo ali v zgodnji fazi razvoja kmetijskih ralna voda, jabolčni sok, žganje, likerji rastlin, da se jim zagotovi dobra preskrba in kava, poleg tega se jim dnevno lahko z makrohranili in mikrohranili za določen ponudijo tri krajevno značilne tople jedi, del rastne sezone ali celo rastno sezono, z hladni prigrizki ter kruh in pecivo z lastne uporabo organskih gnojil pa se poveča tudi ali druge kmetije vsebnost organske snovi v tleh O ang.: -- ang.: basic fertilisation osmótski potenciál -ega -a m del vodnega osnôvno séme -ega -éna s seme, ki je pridelano potenciala, ki kaže razliko v prosti energiji iz elite in namenjeno za pridelavo certificira- kemično čiste vode in vode v talni raztopini, nega semena osnôva pogánjka rastline je zgrajeno iz izodiametričnih celic s tankimi S: potenciál raztopíne celičnimi stenami in ima relativno velike ang.: osmotic potential medcelične prostore, ki omogočajo prezrače- -e -- ž ▶ báza pogánjka vanje trajnih tkiv S: parenhím ang.: nih snovi, npr. soli, zmanjšuje prosto osnôvno tkívo -ega -a s tkivo višjih rastlin, ki energijo vode in s tem dostopnost vode za pri kateri večja koncentracija raztoplje- ang.: basic seed osnôvna bárva parenchyma -e -e ž barva, ki v celoti prekriva kožico ploda, običajno barvni ostála kmetíjska zemljíšča -ih -ih -íšč s odtenki od zelene do rumene, včasih tudi mn. dejanska raba zemljišč, primernih oranžne za kmetijsko pridelavo, ki s prostorskim ang.: background colour aktom lokalne skupnosti niso določena osnôvna dohodkôvna podpóra za tráj- kot trajno varovana kmetijska zemljišča nostnost in katerih obseg se lahko spreminja v -e -e -e -- -- ž plačilo iz ukrepov postopku prostorskega načrtovanja lokalnih ki se izplačuje glede na upravičene hektarje obdobja uveljavitve lokalnega prostorskega akta K: OKZ kmetijskega zemljišča in katerega namen ang.: other agricultural lands je ohranjanje proizvodnega potenciala in odporne in konkurenčne pridelave hrane, skupnosti tudi pred iztekom desetletnega skupne kmetijske politike za zagotavljanje obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanje ostála nèkmetíjska zemljíšča -ih -ih -íšč s stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev mn. zemljišča, ki niso primerna za kmetijsko ang.: basic income support for sustainability, pridelavo, vendar se upoštevajo pri ugo- BISS tavljanju izpolnjevanja pogojev za ukrepe 137 ostáli trájni nasádi kmetijske politike, npr. pozidano zemljišče, otávič -a m posušena krma, ki je pridobljena barje, trstičje, odprto zemljišče brez ra- na travinju ali s koševinami tretje košnje stlinskega pokrova ali z nepomembnim in katere pridelek je manjši od pridelka rastlinskim pokrovom, voda sena in pridelka otave ter se na suhih ali ostáli trájni nasádi ker spravilo zaradi majhnega pridelka ni -ih -ih -ov m mn. dejanska ekonomično ang.: other non-agricultural lands negnojenih travnikih lahko tudi popase, raba zemljišč, zasajenih z eno ali več S: vnúka ang.: third cut hay različnimi vrstami trajnih rastlin, ki ne sodijo med vinograd, sadovnjak ali oljčnik otépanje -a s postopek pridobivanja vlaken pri ang.: other permanent plantations stebelnih predivnicah, npr. pri lanu, konoplji, ostánki fítofarmacévtskih srédstev pri katerem se z lomljenjem, drobljenjem -ov -- -- in otresanjem stebel s trlico ali rebrastimi m mn. snovi, vključno z njihovimi valji odstranijo oleseneli deli stebla in kratka ali v proizvodih rastlinskega izvora, užitnih vlakni S: trênje ang.: scutching živalskih proizvodih, pitni vodi ali drugod v okolju kot posledica uporabe fitofarmacevt-produkti, ki so prisotni v rastlinah, na njih vlakna ter se razrahlja ličje med dolgimi presnovki in razgradnimi ali reakcijskimi otoplítev -tve ž pojav izrazito višjih temperatur skih sredstev S: rezídui zraka glede na trenutno stanje ang.: plant protection product residues ang.: warming up ostaréla kmetíja -e -e ž socialnoekonomska otróbi -ov m mn. ostanek mletja pri pridobiva- struktura kmetije, na kateri so vsi družinski nju moke iz zrnja, npr. pšenice, v katerem člani starejši od 65 let in statistično ne sodijo so semenske ovojnice, v manjši meri tudi v skupino aktivnega prebivalstva, čeprav so rezervne beljakovine in kalčki, ter ki se na kmetiji še lahko dejavni uporablja predvsem za krmo rejnih živali, ostríčevke -evk ž mn. Cyperaceae vlaknin, beljakovin, nenasičenih maščob, travam mineralov in vitamina E podobne rastline z večinoma trirobimi ang.: aged farm pa tudi za prehrano ljudi zaradi vsebnosti stebli in neizrazitim cvetnim odevalom ali ang.: bran brez njega, med katerimi večina uspeva na ôves ôvsa m Avena sativa L. žito, ki se prideluje O vlažnih do močvirnih tleh, manjšina pa na na polju zaradi pridobivanja zrnja za krmo polsuhih do suhih siromašnih tleh, npr. rejnih živali, pa tudi za prehrano ljudi, in se gozdni sitec, dlakavi šaš, spomladanski šaš zaradi občutljivosti na nizke temperature ang.: sedges seje predvsem kot jaro žito osuševálni járek -ega -rka m ang.: oat jarek, ki se uporablja za odvajanje slojne vode iz ovések -ska m količina plodov, ki je na kmetijskih zemljišč S: drenážni járek, posamezni rastlini do obiranja osuševálni sistém ang.: drainage ditch ovicíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo za járek III. réda ang.: fruit set -ega -a m sistem cevi in zatiranje žuželk in pršic v stadiju jajčec osuševánje zemljišč čemer samice lahko odlagajo jajčeca na rast- S: drenážni sistém, sistém odvod- line, če se njihove ličinke hranijo z nadzem- njávanja nimi deli rastlin, npr. resarji, listne uši, ang.: drainage system stenice, ali v tla, če se njihove ličinke hranijo s -a s meliorativni ukrep za prepre- podzemnimi deli rastlin, npr. strune, ogrci zmanjšanje zastajanja vode, kontroliranje za- ovipozícija -e ž odlaganje jajčec pri žuželkah, pri soljevanja tal in pridobitev novih kmetijskih jarkov, ki se uporabljajo za preprečevanje ali ang.: ovicide nivoja podzemne vode na zemljišču, tako ovsíga -e ž dosevek jarega ovsa in jare grašice, da je mogoča kmetijska pridelava in se čevanje zastajanja vode v tleh in zniževanje ang.: oviposition zmanjša škoda, ki nastane, če je vode v tleh ki je namenjen za pridelavo krme ang.: vetch-oats mixture preveč S: drenáža, odvodnjávanje ang.: draining óvula -e ž ▶ jájčna célica otáva -e ž posušena krma, ki je pridobljena na ozáre ozár ž mn. površina na koncu ali na začetku travinju ali s koševinami druge košnje in njive, na kateri obračajo kmetijski stroji pred katere pridelek je manjši od pridelka sena ponovnim opravljanjem dela na njivi ang.: second cut hay ang.: field margins 138 padavínska postája ozímna sórta -e -e ž sorta, običajno poljščine, ozráčeno obmóčje -ega -a s sloj tal ali podtalja ki se seje ali sadi pozno poleti ali jeseni, saj nad gladino podzemne vode, kjer talne pore za prehod iz vegetativne faze v generativno niso v celoti zapolnjene z vodo, ampak so fazo razvoja potrebuje nizke temperature, in delno zapolnjene z vodo in delno z zrakom katere pridelek je primerjavi z jarimi sortami v različnih razmerjih S: obmóčje aerácije, zaradi daljše rastne dobe večji vadózna cóna ang.: winter cultivar ang.: unsaturated zone, vadose zone, zone of ozímno žíto ozráčje -a s ovoj plinov, ki obdaja Zemljo -ega -a s žito, ki se seje pozno S: atmosfêra poletni ali jeseni, saj za prehod iz vegetativne ang.: ozímni posévek aeration -ega -vka m ▶ prezímni posévek faze v generativno fazo razvoja potrebuje atmosphere daljše obdobje z nizkimi temperaturami, in ožigálnik -a m nošeni, vlečeni ali samohodni katerega pridelek je v primerjavi z jarimi žiti kmetijski stroj, ki plevele izpostavi visokim zaradi daljše rastne dobe večji temperaturam, zaradi česar se poškoduje ózki kolobár -ega -ja m in propad kolobar, ki vključuje ang.: flame weeder manjše število posevkov, zaradi česar se ang.: winter cereal njihova povrhnjica, kar povzroči izsuševanje kolobarni člen vrne na isto kmetijsko zemljišče v manj kot 3 letih ang.: narrow crop rotation ozkokolotéčni tráktor -ega -ja m traktor, ki ima kolotek širok od 1,25 m do 1,9 m, kar mu omogoča gibanje med vrstami sadnih dreves ali vinskih trt, zaradi česar P se uporablja za dela v sadovnjakih in vinogradih S: sadjársko-vinográdniški tráktor ang.: narrow-track tractor, orchard and vineyard tractor ozkolístni plevél -ega -a m plevel s podol- pádavica sadík -e -- ž glivična okužba govatimi, navadno pokonci rastočimi listi, rastlin v času kalitve ali takoj po vzniku, značilnimi za enokaličnice, npr. enoletna ki je pogosta v prevlažnih razmerah in se latovka, zeleni muhvič, navadna kostreba kaže z gnitjem stebla sadike, ki se stanjša, P ang.: narrow-leaf weed zato rastlina izgubi oporo, se poleže in ozkolístni trpôtec -ega -tca m Plantago propade lanceolata L. koristna zel, ki spada med ang.: damping off večletnice iz družine trpotčevk s pritlehno padavíne -ín ž mn. voda v tekočem ali trdnem listno rozeto in je razširjena na srednje agregatnem stanju, ki nastane neposredno vlažnih in srednje hranljivih tleh večkosnih na tleh ali pade iz oblakov na tla travnikov ali pašnikov ter ob veliki zas-ang.: precipitation topanosti v travni ruši lahko zmanjša padavíne lépega vreména pridelek zelinja, med poletjem pa tudi -ín -- -- ž mn. njegovo kakovost zaradi slabo hranljivih in količinsko zanemarljive padavine, ki neokusnih generativnih stebel S: súličasti nastanejo s kondenzacijo ali depozicijo na trpôtec tleh, ko so ta znatno hladnejša od zraka, ang.: narrow-leaf plantain, ribwort plantain npr. rosa, slana, ivje ang.: precipitation forming in place ózko vretêno -ega -a s okrogla gojitvena padavíne slábega vreména oblika drevesastih sadnih rastlin, cepljenih -ín -- -- ž mn. na šibko podlago, za katero sta značilna padavine, ki iz oblakov padejo na tla v nizko deblo in odveden vrh ter pri kateri iz trdnem ali tekočem stanju, npr. dež, sneg, provodnika rastejo le nosilci rodnega lesa toča ali rodni les, spodnji nosilci pa so daljši od ang.: precipitation falling from clouds zgornjih S: vítko vretêno padavínska postája -e -e ž podnebna ang.: slender spindle postaja, na kateri se vsak dan ob 7. uri po označeválni feromón -ega -a m ▶ feromón srednjeevropskem času izmerijo višina razpršítve padavin, višina snežne odeje in višina 139 padavínska vôda novozapadlega snega, vremenski pojavi na katere sta vplivala takratno podnebje pa se opazujejo čez cel dan in vegetacija ang.: precipitation station ang.: paleosol, paleosoil padavínska vôda -e -e ž voda v trdnem páličasti váljar -ega -ja m drobilni valjar na ali tekočem stanju, ki iz ozračja pade na združenem kmetijskem stroju, ki ima na Zemljino površje S: meteórna vôda obodu valja prečno nameščene dolge in padavínski máksimum kazalnik za opredelitev podnebnega tipa, ki srednje bujne ali bujne podlage, za katero temelji na značilni časovni in krajevni poraz- so značilni srednje visoko deblo in ogrodne delitvi količine padavin v letu, npr. Langov veje, ki v isti etaži izraščajo iz provodnika padavinski faktor, Gračaninov padavinski na isti ali različni višini in pod kotom 90° ali faktor pod kotom med 45° in 70° ang.: rain factor ang.: palmette training system -ega -a m največja páprika -e ž Capsicum annuum L. vrtnina iz količina padavin glede na dolgoletno skupine plodovk, ki spada med toplotno povprečje za določeno obdobje v letu, ki zahtevne grmičaste zelnate enoletnice iz predstavlja značilnost nekega podnebja družine razhudnikovk in je vzgojena iz ang.: precipitation maximum semena preko sadik ter se goji zaradi plodov, padavínski mínimum -ega -a m najmanjša ki so lahko rumene, zelene, rdeče, vijolične količina padavin glede na dolgoletno padavínski fáktor omejen pojav padavin, navadno dežnih ali za uporabo zlasti na lahkih tleh snežnih, ki lahko traja tudi več dni ang.: cage roller ang.: precipitation event palméta -e ž ploščata gojitvena oblika -ega -ja m podnebni drevesastih sadnih rastlin, cepljenih na padavínski dogódek vokotnega prereza, ki pri gibanju valja okoli -ega -dka m časovno svoje osi drobijo talne grude, in je primeren ang.: meteoric water tanke kovinske elemente krožnega ali pra- ali oranžne barve in različnih oblik ter povprečje za določeno obdobje v letu, ki sladkega ali pekočega okusa in se uporabljajo predstavlja značilnost nekega podnebja v prehrani ljudi ang.: precipitation minimum ang.: pepper padavínski režím -ega -a m značilna časovna paradížnik -a m Solanum lycopersicum L. vrtnina in krajevna porazdelitev količine padavin v iz skupine plodovk, ki spada med toplotno P letu zahtevne zelnate enoletnice iz družine raz- pádec sadik ter se goji zaradi sočnih plodov, ki se -dca m razmerje med višinsko razliko in oblikujejo na razvejanem nizkem ali visokem ang.: precipitation regime hudnikovk in je vzgojena iz semena preko vodoravno razdaljo med dvema točkama, steblu ter so različnih oblik, velikosti in barv, s katerima se določita naklon terena in običajno rdeči in okrogli, in se uporabljajo v njegova primernost za določeno vrsto prehrani ljudi kmetijske dejavnosti ang.: tomato ang.: pádnica páradormánca -e ž ▶ prèddormánca -e ž linija pravokotnice na izohipso, fall ki povezuje točke, po katerih voda teče parafinírana cépljenka -e -e ž cepljenka, pri najhitreje kateri sta cepič in cepljeno mesto prekrita z págosénica varuje kalus pred izsušitvijo, okužbami in -e ž ličinka predstavnikov mehanskimi poškodbami ang.: gradient line belo snovjo iz nasičenih ogljikovodikov, ki kožekrilcev Hymenoptera, ki ima glavo, tri ang.: paraffined graft pare nog in pomožne nožice, ki izraščajo parafiníranje -a s namakanje cepljenke v na zadku in s katerimi se lažje premika po belo snov iz nasičenih ogljikovodikov pred rastlinah, ki jih objeda, npr. jabolčna grizlica, siljenjem, po siljenju ali po klasiranju, da repna grizlica págrózd mehanskimi in okoljskim vplivi ter fitopato- -a m ▶ krílce grózda genimi organizmi ang.: se kalus na cepljenem mestu zaščiti pred -- pahljáčasta šóba -e -e ž ▶ špránjasta šóba ang.: paraffining páleotlà -tál s mn. tla, ki so nastala v preteklih parámeter namákanja -tra -- m parameter, geoloških obdobjih in podnebnih razmerah ki opiše, koliko, kdaj in kako pogosto je ter ohranjajo fizikalne in kemijske lastnosti, treba rastlinam dodajati vodo, in sicer 140 pášna površína norma namakanja, začetek namakanja, pártnersko kmetovánje -ega -a s neposredna trajanje namakanja, turnus namakanja in prodaja pridelkov, pri kateri pridelovalec in hidromodul namakanja zaključena skupina kupcev skupaj načrtujejo parazít delkov in vzajemno prevzamejo tveganje, -a m ▶ zajedávec ki ga lahko povzroči izpad pridelka, npr. ang.: irrigation parameter pridelavo, se dogovorijo za prevzem pri- parazitoíd -a m koristni organizem, ki je zaradi vremenskih razmer tkivom gostitelja, zaradi česar ta pogine, Eupoecillia ambiguella (Hübner) škodljivec vinske trte, ki ima modrorjavo črto, ki iz poginulega škodljivca pa izleti odrasel se vleče čez rumenkasta krila in katerega osebek parazitoida gosenice se prehranjujejo s cvetovi in dozo-ang.: parasitoid revajočimi grozdnimi jagodami, zaradi česar da v gostitelja odloži eno ali več jajčec, iz pásasti grózdni sukáč -ega -ega -a m katerih se razvijejo ličinke, ki se hranijo s žuželka in rastlinske škodljivce zatira tako, ang.: community-supported agriculture parazítska glíva pásji hòd -ega hôda m -e -e ž štirikolesno krmiljenje, ▶ zajedávska glíva pri katerem sta sprednji in zadnji kolesi parcélna števílka -e -e ž številka, ki je sestavni med vožnjo obrnjeni v isto smer, zaradi del identifikacijske oznake zemljiške parcele česar se traktor ali samohodni kmetijski v katastru nepremičnin stroj pri gibanju naprej sočasno pomika ang.: land plot number tudi prečno parciálna diapávza parazítska bolézen -e -zni ž mesta za glive in bakterije ▶ zajedávska ang.: European grape berry moth bolézen parazitoídna ôsica -e -e ž ▶ zajedávska ôsica na njih nastanejo poškodbe, ki so vdorna se žuželka hrani, a se ne premika pást -í ž biotehniški ukrep, ki se uporablja za ang.: -e -e ž diapavza, pri kateri ang.: crab steering partial diapause načrtno spremljanje in neposredno zatiranje parenhímska célica ang.: trap -e -e ž izodiametrična pastinák parenhím -a m ▶ osnôvno tkívo ciljnih škodljivcev S: vába celica, ki ima tanko celično steno in sestavlja -a m Pastinaca sativa L. vrtnina iz osnovno tkivo skupine korenovk, ki spada med dvoletnice paritétni dohódek neposredno setvijo na pridelovalno -ega -dka m dohodek, ki površino ter se goji zaradi korena bele ang.: parenchymatic cell iz družine kobulnic in se prideluje z naj bi ga ustvaril poklicni kmet, da bi bil barve, ki se uporablja v prehrani ljudi njegov zaslužek v čim večji meri primerljiv P ang.: parsnip z dohodkom zaposlenih v drugih panogah gospodarstva páša -e ž prehranjevanje predvsem partenokarpíja ang.: parthenogenesis čredinka in pri kateri se ne upoštevata pašna -e ž razvoj ploda brez perioda in pašni premor oploditve jajčne celice, ki je lahko spodbujen ang.: continuous grazing naravno ali umetno pášna perióda -e -e ž čas, ki ga travojede živali ang.: parthenocarpy prebijejo na posameznem pašniku ali v partenokárpna sórta -e -e ž sorta, za katero je posamezni čredinki S: trájanje zasédbe značilen razvoj plodov brez oploditve jajčne ang.: grazing period celice, zaradi česar so plodovi brez semen pášna površína -e -e ž kmetijsko zemljišče ali ang.: parthenocarpic cultivar gozdno zemljišče, na katerem se travojede partenokárpni plód -ega -a m plod, ki nastane živali prehranjujejo s trganjem zelinja in se brez oploditve jajčne celice, zato je brez s tem v celoti ali delno oskrbijo z energijo in semen s hranili ang.: partenogenéza molekule vodne pare v zraku in zauživajo ang.: vapour pressure ang.: grazing -e ž razmnoževanje, pri katerem páša povprék -e -- ž nadzorovana paša, pri se žuželka razvije iz neoplojenega jajčeca kateri je travojedim živalim dodeljena ena párni tlák mladimi poganjki lesnatih rastlin, pri -ega -a m tlak, ki ga povzročajo čemer živali rastline same izbirajo, trgajo ang.: parity income travojedih živali z zelinjem ter z listi in parthenocarpic fruit ang.: grazing area 141 pášna rába pášna rába -e -e ž sistem rabe travinja ali pášništvo -a s področje travništva, ki se večletnih koševin, pri katerem se travojede ukvarja s proučevanjem sistemov paše, živali med rastno sezono delno ali v celoti interakcij med tlemi, travno rušo in prehranjujejo s trganjem zelinja travojedimi živalmi ter tehnologijo paše pášna sezóna zemljiščih -e -e ž obdobje leta, ko se ang.: ang.: grazing system na travinju, njivah in pašno-gozdnih običajno izvaja paša in katerega dolžina je pasture science odvisna predvsem od podnebnih razmer, in pášno-kôsna rába -e -e ž sistem rabe sicer dolžine dneva, temperature zraka in travinja ali večletnih koševin, pri katerem padavin se v isti rastni sezoni na posameznih pášni aparát z rezanjem in prehranjevanje travojedih -ega -a m priprava, priključena živali s trganjem zelinja ang.: grazing season čredinkah izmenjujeta defoliacija zelinja na elektroograjo in ustrezno ozemljena, ki ang.: grazing and cutting system iz prejete elektrine, napetosti 12 V ali 220 V, ustvari vsako sekundo zelo kratki pulz patogén -a m organizem, ki sodi med glive, električnega toka, ki ima do 8,0 kV viruse ali bakterije in na gostitelju povzroči napetosti, s čimer omogoča nadzorovano bolezen pášni dnévnik electric fence energizer ki jo povzroča vrsta Spilocaea oleagina -ega -a m dokument za in se kaže v obliki okroglih madežev dnevno zapisovanje poteka nadzorovane sivkaste barve, ki se pojavijo na listih paše in izvajanja vseh drugih opravil, zveri pávje okó -ega očésa s glivična bolezen oljk, ang.: pašo in varovanje rejnih živali pred napadi ang.: pathogen in se postopno razširijo ter obdajo z npr. vzdrževanja ograje, oskrbe z vodo rumenkastim obročem, zaradi česar za napajanje travojedih živali, gnojenja, je zmanjšana foto sintezna površina, dosejavanja, košnje, in podatkov, ki so posledično pa tudi pridelek S: óljkova pomembni za ocenjevanje uspešnosti kozávost pášnik ang.: grazing diary pávodíteljica -e ž poganjek, ki raste tik pod vodenja nadzorovane paše ang.: olive leaf spot -a m kmetijsko zemljišče, ki je voditeljico in običajno bujneje od nje praviloma ograjeno in na katerem rastejo S: konkurénčni pogánjek P pretežno zelnate rastline, lahko pa tudi ang.: competing shoot lesnate rastline, in je namenjeno paši PDM -- [pǝdǝmǝ̀] m ◀▶ polnovrédna délovna móč ang.: pasture, pastureland pêcelj pášni obhòd -clja m 1. del cveta ali ploda, s katerim je -ega -óda m čas med začetkoma ta pritrjen na steblo rastline dveh zaporednih pašnih period na določeni ang.: pedicel pašni površini, npr. čredinki S: obhòd čréde 2. del lista, s katerim je ta pritrjen na steblo ang.: rotation cycle, stocking cycle rastline pášni ostánki -ih -ov m mn. živ rastlinski ang.: petiole material, ki se določi po končani paši in 3. del grozdne jagode, s katerim je ta vključuje nepopasene nadzemne dele pritrjena na pecljevino pášni premòr na hektar med dvema spodnjima stranskima krpama, kjer je pecelj vraščen v listno ploskev ang.: grazing residuals ang.: petiolar sinus -ega -ôra m časovna perioda, ko pecljánje -a s postopek ločevanja grozdnih na določeni čredinki ne poteka paša med jagod od peclja pri pridelavi vina in rozin, ki nezaželene rastline in višek kakovostne paše pêceljni sínus -ega -a m zareza v listni ploskvi ter se izrazi v kilogramih suhe snovi rastlin travne ruše nad običajno višino paše, ang.: pedicel pášniška tlà dvema pašnima periodama, da se travna se izvede takoj po obiranju grozdja ruša obnovi ang.: berry detachment ang.: rest period pecljáti cvét -ega -a m cvet, ki ima cvetni -ih tál s mn. travniška tla, ki se pecelj, s katerim je pritrjen na rastlino zaradi plitvosti in kamnitosti ne morejo ang.: peduncle flower kositi ali obdelovati, zato je na njih mogoča samo pašna raba pecljevína -e ž zeleni del grozda vinske trte ang.: pasture soil ali sadne rastline, npr. črnega ribeza, ki 142 pénjevec povezuje in nosi posamezne jagode ter pedotransfêrna fúnkcija -e -e ž ▶ pretvórbena ang.: stem péhtran -a m Artemisia dracunculus L. dišavnica ž se pri pecljanju običajno zavrže fúnkcija tál pèčka -e seme pri pečkarjih, ki se razvije v iz družine nebinovk, ki spada med notranjosti peščišča in je obdano s semensko grmičaste trajnice srednje velikosti in se ovojnico seje neposredno na pridelovalno površino pečkárji začimba -ev m mn. skupina sadnih vrst, za ang.: ang.: pip ter se goji zaradi listov, ki se uporabljajo kot katere so značilni plodovi s pečkami, ki jih tarragon obdajata sočno meso in kožica, npr. jablana, pêlin -ína m Artemisia absinthium L. zelišče iz hruška družine nebinovk, ki spada med trajnice pečkáti plód -ega -a m listov, ki se uporabljajo v zdravilne namene plod, ki se razvije ang.: wormwood iz plodnice in cvetišča ter ima peščišče s ang.: pomes pokončne rasti in se goji zaradi grenkih pečkami, ki jih obdajata sočno meso in pêlod -óda m rastlinska tvorba, večinoma v kožica obliki finega prahu, ki se tvori v prašnikih pečkáto sádje práh -ega -a s plodovi različnih ang.: ang.: pome semenk in vsebuje pelodna zrna S: cvétni sadnih vrst, za katere je značilno, da pollen neužitna semena in peščišče obdajata sočno pelódna vréčka -e -e ž del polprašnice, v meso in kožica ter imajo majhno kalorično katerem se z delitvijo celic, pri katerih pride vrednost zaradi velike vsebnosti vode, npr. do zmanjšanja števila kromosomov za jabolko, hruška polovico, razvijajo pelodna zrna ang.: pome fruits ang.: pollen sac pedogenétska lastnóst -e -i ž ▶ tlotvórna pelódni mešíček -ega -čka m cevčica, ki se pedogenétski procès spolna celica -ega -ésa m ▶ tlotvórni ang.: pollen tube procès pelódno zŕno -ega -a s razvojna stopnja pedogéni karbonáti -ih -ov m mn. kalcijevi, moškega gametofita pri semenkah, ki se magnezijevi ali natrijevi karbonati v razvije iz mikrospore v prašniku in ima P tleh, ki so nastali z izobarjanjem iz talne pedogenétski dejávnik -ega -a m sposobnost prodreti skozi vrat pestiča do ▶ tlotvórni semenske zasnove, po kateri se spusti moška dejávnik lastnóst razvije iz kalečega pelodnega zrna in ima raztopine S: sekundárni karbonáti ang.: haploidno število kromosomov pedologíja carbonates -ega -a s vino, pridelano s primarno in sekundarno alkoholno fermen- -e ž veda, ki proučuje zakonitosti ang.: pedogenic carbonates, secondary penéče víno pollen grain in biološke lastnosti tal, procese v tleh, vlogo mentacija, tlak vsaj 3 bare tal v kroženju snovi in energije, degradacij-ang.: sparkling wine ske procese ter vpliv človekovega delovanja penetránt nastajanja in razvoja tal, fizikalne, kemijske steklenici, v kateri poteka sekundarna fer-tacijo, ki ima zaradi ogljikovega dioksida v na tla -a m adheziv, ki poveča pretočnost pedolóška analíza voske na rastlini, zaradi česar je tretiranje s -e -e ž ▶ analíza tál herbicidi bolj učinkovito ang.: celičnih sten povrhnjice tako, da razmehča soil science, pedology pedolóški profíl ang.: trdote mesa plodov, ki meri silo, potrebno, soil pit da bat določenega premera predre kožico ali -ega -a m ▶ tálni profíl se vdre v meso do določene globine ploda ang.: penetrometer pedón -a m osnovna tridimenzionalna enota tal, ki zajema vse horizonte od površine pedolóška jáma -e -e ž izkop tal od površine ang.: penetrant do matične podlage, namenjen pripravi in penetrométer -tra m naprava za ugotavljanje opisu talnega profila do matične podlage, običajno s prečnim lesa in se pri zimski rezi prikrajša na šest ali 2 presekom med 1 m pénjevec -vca m rozga, ki izrašča iz dvoletnega in 10 m2 sedem zimskih očes ang.: pedon ang.: shorter cane 143 Penman-Monteithova metóda Penman-Monteithova metóda -e -e [pénman melja in največ 20 % gline, ki je značilen montítova] ž metoda izračunavanja evapo- za lahka tla podlagi klimatoloških podatkov in lastnosti pesticíd -a m kemično sredstvo za zatiranje rastlinskega pokrova transpiracije z vegetacijo poraslih površin na ang.: sand ang.: Penman-Monteith method na namen uporabe in predpise fitofarma- različnih škodljivih organizmov, ki je glede Penmanova metóda -e -e [pénmanova] ž cevtsko sredstvo ali biocidni proizvod vodne gladine na podlagi klimatoloških pestìč -íča m ženski del cveta kritosemenk, ki podatkov je sestavljen iz brazde, vratu in plodnice s metoda izračunavanja evaporacije z odprte ang.: pesticide ang.: Penman method semenskimi zasnovami pepélasta plésen -e -sni ž glivična bolezen, ki ang.: pistil jo povzročajo vrste iz reda Erysiphales in pri peščéni nanòs -ega -ôsa m sediment delcev kateri se na površju okuženih rastlin razvije pepélovka plesen S: pepélovka ang.: sandy sediment ang.: powdery mildew peščíšče -a s endokarp pečkatih plodov, sivobela prevleka, npr. jablanova pepelasta morskega ali eolskega nanosa v velikosti peska, ki je posledica rečnega, -e ž ▶ pepélasta plésen razdeljen na več prekatov, v katerem so pepélovka vínske tŕte -e -- -- ž ▶ oídij vínske običajno pečke tŕte ang.: core P perikárp -- -a m ▶ oseménje peteršìlj -ílja m Petroselinum crispum (Mill.) Fuss permakultúrno načêlo -ega -a s načelo, ki vrtnina iz skupine korenovk, ki spada med temelji na opazovanju narave, naravnih dvoletnice iz družine kobulnic in je vzgojena sistemov, prepoznavanju trajnostnih vzorcev iz semena, redkeje preko sadik, ter se goji in njihovem povezovanju ter uporabi v zaradi listov in korenin, ki se v prehrani življenju posameznika in pri družbenih ljudi uporabljajo kot začimba dejavnostih, kot so kmetijstvo, arhitektura in ang.: parsley energetika, npr. opazuj in sodeluj, uporabi pF krivúlja -- -e [pǝfǝ̀] ž ▶ krivúlja vodozadrže-in ceni obnovljive vire, izkoriščaj in ceni válnih lastnósti tál različnost ang.: permaculture principle PGO -- [pǝgǝó] m ◀▶ priznána geográfska oznáka permanéntni škodljívec -ega -vca m ▶ stálni škodljívec pH tál -- -- [pehá] m koncentracija oksonijevih ionov v talni raztopini, ki je izražena kot perifíza plaza, ki drsi po dnu brazde in nanj prenaša -e ž pojav, da rast rastline določa navpično obremenitev plužnega telesa pêrgola pêta -e ž -e ž ▶ návadni látnik element, pritrjen na zadnjo stran fiziološko stanje tistega dela matične ang.: landside heel rastline, iz katerega je bila razmnožena, ki pêta cépljenke -e -- ž spodnji del ključa je spodbujen z rastnimi razmerami, npr. z podlage, iz katerega se med ukoreninjenjem osvetlitvijo, s sušo razvijejo nadomestne korenine trtne sadike ang.: periphysis ang.: peronóspora vínske tŕte ang.: kislosti tal pinnately lobed leaf ang.: soil pH-e -- -- ž bolezen piezométer pérnato deljêni líst -- -ega -a m deljeni list, pri katerem krpe izhajajo iz osrednje žile negativni desetiški logaritem in je merilo vinske trte, ki jo povzroča gliva -tra m vrtina, ki se uporablja za Plasmopara meritve statične gladine podzemne vode viticola , ki okužuje zelene dele vinske ang.: piezometer trte in pri kateri se na listih oblikujejo svetlejši rumeni madeži, ki nekrotizirajo pikíranje -a s prenos sejančkov zelenjadnic in ob močnejši okužbi odpadejo, okuženi v gojitvene platoje ali v gojitvene lončke, kaberniki, grozdni peclji in grozdne jagode v katerih so zagotovljene ugodne rastne pa se posušijo razmere, zaradi česar se razvijejo ang.: pések ang.: seedling transplanting -ska m teksturni razred tal z več kot 43 % s downy mildew of grapevine kakovostne sadike delcev, manjših od 0,002 mm, manj kot 50 % pilírano séme -ega -éna ▶ obložêno séme 144 pláz pincíranje -a s 1. ukrep, s katerim se odstra- planínski pášnik -ega -a m pašnik nad gozdno njujejo stranski poganjki pri zelenjadnicah, mejo v subalpinskem in alpinskem pasu, kjer npr. pri paradižniku, kumarah, da se doseže v poletnem času poteka paša travojedih živali, enostebelna rast rastline, ki omogoča hitrejši npr. govedi, drobnice, običajno z več kmetij píra ▶ vršíčkanje stroškov, narejena na začetku gospodarskega ž -e Triticum aestivum L. ssp. spelta žito s leta, koledarskega leta ali pred začetkom plevnatimi zrni v klasku in z lomljivim proizvodnega procesa, s katero se ocenjuje klasnim vretenom, ki se prideluje zaradi ang.: pinching out plánska kalkulácija -e -e ž kalkulacija 2. začetek cvetenja, plodenja in zorenja plodov ang.: mountain pasture smotrnost proizvodnje glede na predvidene ugodne kemijske sestave zrnja za prehrano stroške proizvodnje določenega proizvoda ali ljudi, vendar je v pridelavi zaradi majhnega storitve ter prodajno ceno piramidálna oblíka ang.: spelt plánšarstvo -a s gospodarjenje na planinskih pridelka manj razširjeno ang.: planned calculation -e -e ž okrogla gojitvena pašnikih v poletnem času, pri katerem se s oblika pri drevesastih sadnih rastlinah, ki pašo krav molznic ali drobnice proizvajajo ima visoko deblo in spiralno razporejene tradicionalni izdelki iz mleka, zlasti siri, kar poganjke na enem provodniku prispeva k ohranjanju kulturno-gospodarske ang.: pyramidal form dediščine piranométer -tra m ang.: Alpine dairy farming, mountain farming ▶ solariméter plagiotrópni pogánjek hektar kmetijskega zemljišča, ki ima v evi- plastenják -a m rastlinjak, ki je prekrit z enoslojno ali dvoslojno prosojno mehko denci grafičnih enot rabe kmetijskega gospo-folijo ali s trdo plastično kritino in ima darstva določeno ustrezno dejansko rabo konstrukcijo iz plastičnih mas, aluminija ang.: payment right ali jekla, temelji pa so vkopani ali jih ni -ega -jka m poganjek, ang.: plastic greenhouse ki raste položno ter za katerega so značilni P plástnica -e ž ▶ izohípsa krajši internodiji, počasnejša rast in plastohrón -a hitrejši pojav rodnih brstov v primerjavi s m časovni interval pri nastajanju poganjkom, ki raste pokončno novih listnih zasnov, ki pri travi v ugodnih ang.: plagiotropic shoot razmerah traja od pet do šest dni, v neugodnih razmerah proti koncu rastne planiméter -tra m merilni instrument za sezone pa več kot deset dni obdelavo prostorskih podatkov z namenom ang.: plastochron določevanja površine zemljišča na plást tál plačílna pravíca vsebuje rastlinski hranili fosfor in kalij delov dreves in pri katerem so razdalje ang.: PK fertiliser med drevesi že ob zasaditvi takšne kot ob -e -e ž pravica, na podlagi predvidenem končnem razvoju sestoja katere so kmetijski proizvajalci upravičeni ang.: forest trees plantation do določenega zneska podpore za prijavljeni PK gnojílo gozdnega drevja, ki je namenjen pridelavi -- -a [pǝkǝ̀] s mineralno gnojilo, ki lesa, okrasnih dreves in plodov ali drugih PK plantáža gózdnega drévja -e -- -- ž -- [pǝkǝ̀] m nasad ◀▶ póljska kapacitéta zemljevidih -í -- ž ▶ slòj tál (1, 2) ang.: planimeter plavajóči hidropónski sistém -ega -ega -a m planimetríranje -a s metoda določevanja hidroponsko gojenje, pri katerem so rastline površine zemljišča na zemljevidih v fizični v mrežastih lončkih vložene v stiroporne ali digitalni obliki z znanim merilom in s plošče in položene v bazen, ki je napolnjen kartografsko projekcijo, npr. za izdelavo s hranilno raztopino in v katerem plavajo katastrskega načrta, ortofota na gladini, tako da so korenine v stiku s planína ang.: floating hydroponic system, floating -e ž gospodarska enota, ki vključuje hydroponics ang.: planimetrics hranilno raztopino planinske pašnike in pripadajoče objekte, npr. hleve, sirarne, stane, za poletno kmeto- pláz -a m delovni element na plužnem telesu, vanje na območju gorskega sveta in je glede s katerim se plug opira ob steno brazde, ko na način prireje in vrsto travojedih živali izriva odrezano brazdo v drugo smer, s čimer lahko npr. mlečna, kravja, ovčja omogoča stabilnost pluga v brazdi ang.: mountain ang.: landside 145 plazéča dételja plazéča dételja -e -e ž ▶ béla dételja plezálna korenína -e -e ž ▶ oprijemálna plazéča šopúlja korenína -e -e ž Agrostis stolonifera L. plazéča tráva -e -e ž vodna erozija, pri -e -e ž trava, pri kateri steblo kateri se talni delci zaradi udarca dežnih polega in se ukoreninja na nodijih kapelj ločijo od talne površine in ang.: creeping grass se premaknejo na vse strani plazéče stêblo -ega -a s steblo pri bučevkah, ang.: splash erosion ki nima opornih tkiv, zato polega po tleh plód -a m užitni del rastline, ki se po oploditvi, ali se ovija ob opori, npr. pri buči, kumari, apomiksisu ali partenokarpiji razvije iz meloni plodnice, lahko pa tudi iz drugih delov cveta ang.: trailing stem ali socvetja, ter je sestavljen iz mesnatega plenílec -lca m koristni organizem, ki je lahko osemenja ali suhega osemenja in običajno žuželka, pršica ali druga žival in rastlinske tudi iz semen škodljivce zatira tako, da jih napada, se z ang.: fruit njimi hrani in jih s tem pokonča S: predátor plodìč predvsem na težjih in vlažnih do mokrih 30 cm, razen pri humusnoakumulativnih tleh, za katere velja meja 10 cm, kar vpliva na tleh pašnikov ter primerna kot travna ruša njihovo pridelovalno sposobnost za zelo pogosto košene športne trate ang.: shallow soil ang.: creeping bentgrass pljuskôvna erozíja prenaša mehanske obremenitve in nizko plítva tlà -ih tál s mn. tla z globino manjšo od defoliacijo, zaradi česar je razširjena nizka vrsta trave s pritlikami, ki dobro plínasta fáza tál -e -e -- ž ▶ tálni zràk P plétev mládik ang.: -íča m plod, ki je na sredini razvoja od predator cveta do zrelosti in je manjši od končne -tve -- ž ampelotehnični ukrep, velikosti ploda, običajno zelene barve, zelo pri katerem se z rodnega lesa odstranijo čvrst in kisel rodne mladike, ki so se razvile iz stranskih ang.: fruitlet brstov, in nerodne mladike, ki izraščajo iz plódnica -e ž spodnji del pestiča, v katerem je večletnega lesa S: mandánje semenska zasnova ang.: shoot removal ang.: ovary plétje -a s postopek odstranjevanja plevelov plódni líst -ega -a m list s semensko zasnovo, v posevkih in nasadih kmetijskih rastlin s ki je ženski razmnoževalni del cveta in pri puljenjem, okopavanjem, prekopavanjem ali kritosemenkah tvori pestič S: karpél mulčenjem ang.: carpel ang.: weeding plódova vínska mušíca -e -e -e ž Drosophila pléva -e ž luskasta tvorba, ki obdaja žitno zrno suzukii (Matsumura) škodljivec, ki na zorečih in je lahko prosta, ko odpade pri žetvi ali ali zrelih plodovih rastlin, npr. koščičarjih, mlačvi, ali pa ovija zrno in je prirasla na jagodičju, grozdju, odlaga jajčeca, iz katerih semensko lupino, zaradi česar je treba zrno se razvijejo žerke, ki se prehranjujejo z oluščiti mehkim tkivom plodov in ga spreminjajo ang.: chaff v kašasto gmoto, na mesto poškodbe pa se plevél -a m samonikla rastlina, ki je nezaželena navadno naselijo različne glive in bakterije v posevkih ali trajnih nasadih, ker ovira in ang.: spotted wing drosophila moti pridelavo kmetijskih rastlin plódovke -ovk ž mn. kmetijske rastline iz ang.: weed različnih družin, ki se pridelujejo na vrtu ali plevélno séme -ega -éna s seme določene njivi zaradi pridobivanja plodov za prehrano rastlinske vrste, ki v semenu za setev ali ljudi večkrat v sezoni, npr. paradižnik, v pridelku gojenih rastlin ni zaželeno, paprika, jajčevec, kumara, melona, bučka ker povzroči zapleveljenost kmetijskega ang.: fruiting vegetables zemljišča ali zmanjša kakovost pridelka, plôha -e ž kratkotrajen padavinski dogodek, zato se s postopki čiščenja odstranjuje praviloma z manjšo količino padavin ang.: weed seed ang.: shower plevénec -nca m plod trav in nekaterih žit, ki ploskôvna erozíja -e -e ž ▶ površínska erozíja je tesno obdan s predplevo in krovno plevo, npr. plevenec trpežne ljuljke, navadnega ploskôvni nivelmán -ega -a m detajlni nivelman ovsa, ječmena za določanje oblike Zemljinega površja ang.: hulled grain, husked grain ang.: areal levelling 146 podlága ploščáta gojítvena oblíka -e -e -e ž gojitvena puhalom, ki je gnan s priključno gredjo oblika drevesastih sadnih rastlin, pri kateri traktorja, odmetava v brazdo vrst v sadovnjaku, npr. palmeta pnevmátski trosílnik -ega -a m trosilnik, pri ang.: flat training system katerem dovajalni kolut mineralno gnojilo so veje iz provodnika usmerjene le v smeri ang.: pneumatic seeder ploščíčasta okulácija -e -e ž cepljenje na iz nasipnice prenese v zračni tok, ustvarjen speče oko, pri katerem se na podlagi odreže s puhalom, ki gnojilo odmeče na površino del lesa elipsaste oblike, na katerega se položi zemljišča, pri čemer je delovna širina cepič z brstom, ki je enake velikosti kot del, trosenja 36 m dela tesno povežeta pobirálna napráva -e -e ž naprava na ang.: chip budding samonakladalni prikolici, balirki ali odrezan na podlagi, nato pa se staknjena ang.: pneumatic spreader plúg -a m silažnem kombajnu, ki s tal samodejno kmetijski stroj, ki se uporablja za obračanje, rahljanje in zračenje tal pri dviguje voluminozno krmo in jo potiska v osnovni obdelavi tal in je sestavljen iz nakladalni prostor plužnega telesa, ki ga gredelj povezuje z ang.: pick-up device okvirjem pluga, na katerem so delovni pobóčna mègla -e -e ž megla, ki nastane nad elementi za oranje dvigajočim se terenom, kamor se nariva plúg krájnik -a -a m ohlaja, ko doseže temperaturo rosišča, enosmerni plug z enim ali pa se vodna para kondenzira več plužnimi telesi, nameščenimi na spodnji ang.: plough, plow vlažen zrak, ki se ob prisilnem dviganju strani okvirja, ki odlaga brazdo na desno ang.: upslope fog stran glede na smer vožnje traktorja pobóčna vôda -e -e ž tok vode, ki se steka po ang.: single-sided plough nagnjenih površinah plúmula ang.: slope runoff -e ž zasnova stebla na enem od polov pluviográf plumule učínek m -a ▶ ombrográf podáljšek dêbla -ška -- m 1. ▶ provódnik pluviométer -tra m ▶ nadzemni deli rastline S: stêbelce podáljšano delovánje -ega -a s ▶ reziduálni ang.: embria v semenu, iz katere se razvijejo pocvítanje -a s ▶ naknádno cvetênje ombrométer 2. ▶ kordón plúžna dèska -e -e ž delovni element plužnega podatkôvni slòj -ega slôja m niz podatkov P telesa, ki dvigne odrezano brazdo, jo zdrobi rastrskega ali vektorskega tipa, s katerim je in obrne za 135° ter je izdelan v različnih v grafični obliki položajno, geometrično in oblikah, ki so prilagojene tipu tal, npr. dolga atributno opisan fizični pojav ali proces v deska za težka tla, strma deska za lahka tla prostoru ang.: mouldboard ang.: spatial data layer plúžna gláva -e -e ž pòdhorizónt delovni element, ki tvori -a m različica glavnega horizonta, konec gredlja in na katerem so pritrjeni ki ima poudarjeno eno ali več njegovih lemež, plužna deska, plaz in peta lastnosti in se označuje tako, da se veliki plúžni rahljálnik lastnost, ki se pojavlja v glavnem horizontu, -ega -a m rahljalnik za npr. Go horizont, Ap horizont, Oh horizont ang.: plough head črki za glavni horizont doda mala črka za obdelavo tal do globine 30 cm, ki ima toge ang.: subhorizon nogače razporejene v dveh vrstah, razmik podlága med sosednjima nogačama pa je od 30 cm -e ž 1. hortikulturna rastlina, ki se goji do 35 cm zato, da se nanjo cepi druga rastlina ang.: plúžno teló 2. del cepljene rastline, ki vključuje njen -ega -ésa s delovni element pluga, koreninski sistem in del stebla pod cepljenim plough chisel ang.: rootstock pritrjen na okvir pluga in sestavljen iz plužne mestom glave, gredlja, lemeža, plužne deske, plaza ang.: rootstock in pete, ki brazdo odreže, dvigne, obrne in 3. del ukoreninjene trtne cepljenke pod zdrobi kalusom, ki je običajno pridobljen iz ang.: plough body severno ameriških vrst vinske trte, odpornih pnevmátska sejálnica -e -e ž sejalnica, ki na trtno uš semena z zračnim tokom, ustvarjenim s ang.: rootstock 147 podnébje podnébje -a s statistični opis vremena skozi določene podnebne značilnosti na nekem daljše, običajno 30-letno obdobje, ki je območju S: klimatolóško obdóbje, podnébna predstavljen s povprečnimi in ekstremnimi normála vrednostmi meteoroloških spremen- ang.: climate normal, climatological normal, ljivk S: klíma climate period, CN ang.: climate podorína -e ž posevek ene rastlinske vrste ali podnébna normála -e -e ž ▶ podnébno mešanice rastlinskih vrst, ki se v določeni podnébna postája ostanki pa se plitko zadelajo v tla, in katerega -e -e ž meteorološka namen je izboljšanje pridelovalnih lastnosti obdóbje razvojni fazi rastline zdrobi, rastlinski postaja, na kateri se vsak dan ob 7., 14. in tal, npr. povečanje vsebnosti hranil v tleh, 21. uri po srednjeevropskem času izvajajo izboljšanje strukture tal, povečanje biološke opazovanja nekaterih meteoroloških spre- aktivnosti tal, zmanjšanje erozije in izgub menljivk, pri čemer se vsak dan ob 7. uri hranil iz tal S: zelêni gnój izmerijo višina padavin, snežne odeje in novozapadlega snega, vremenski pojavi pa se ang.: green manure podpovršínski odtòk opazujejo čez cel dan S: -ega -óka m ▶ klimatolóška postája podpovr-ang.: climatological station šínski tók podnébna značílnost -e -i ž podpovršínski tók -ega -a prikazani m odvajanje dela in- element podnebja v prostorski in časovni filtrirane vode pod površino tal po pobočju v razporeditvi, običajno na klimatološkem vodno telo S: podpovršínski odtòk grafu ang.: S:subsurface flow klimátska značílnost ang.: climatological characteristic podpovršínski vzórec tál -ega -rca -- m vzorec podnébne spremémbe -ih -émb ž mn. tal, odvzet pod globino obdelanega sloja tal na spremenjena povprečja podnebnih njivah ali pod organskimi horizonti v gozdu, značilnosti, npr. povprečnih mesečnih ki zajame večinoma mineralne horizonte temperatur, ki trajajo daljše obdobje, tipično ang.: subsoil sample vsaj nekaj desetletij S: klimátske spremémbe podpŕta kapilárna vôda -e -e -e ž kapilarna ang.: climate changes voda, ki se dviga z gladine podzemne vode v podnébni diagrám -ega -a m kapilarne pore grafični prikaz podnebnih značilnosti določenega kraja ang.: supported capillary water spremembe, ekstremne in srednje obdelavo težkih in zbitih tal, ki deluje v P ali širšega območja, ki kaže sezonske podrahljálnik -a m rahljalnik za osnovno vrednosti meteoroloških spremenljivk ter globini do 50 cm in pri katerem nogače predstavlja zgoščen povzetek lokalnega povečajo zračnost tal in omogočijo odtok podnebja S: klíma diagrám, klimátski površinske vode podnébni kazálnik ang.: climate diagram, climatic diagram podrahljávanje -a s osnovna obdelava tal diagrám ang.: subsoiler -ega -a m številčna v globini od 40 cm do 60 cm, pri kateri vrednost prikaza osnovnih podnebnih se ta ne obrnejo, ampak se prebijajo zbiti značilnosti, ki je izračunana iz osnovnih sloji tal ali mehkih kamnin, kar poveča meteoroloških spremenljivk v daljšem njihovo zračnost in zagotovi boljšo rast časovnem obdobju S: klimátski índeks rastlin S: rípanje ang.: climate index ang.: deep loosening, subsoiling podnébni scenárij -ega -a m verjeten in po- podrásla plódnica -e -e ž plodnica, ki je običajno enostavljen opis možnega razvoja podnebja ugreznjena v cvetišče in z njim zrasla, vsi ostali za več desetletij naprej S: klimátski scenárij deli cveta pa so nameščeni nad njo ang.: climate scenario ang.: inferior ovary podnébni sistém -ega -a m dinamični sistem, podsájanje -a s sajenje sadike na sadilno v katerem se prepletajo dejavniki ozračja, mesto, na katerem je predhodno zasajena hidrosfere, površinskega sloja tal, živega rastlina propadla sistém podsévek -vka m posevek kmetijske rastline, ki ang.: sveta in ledenega pokrova S: klimátski ang.: replanting climate system se seje v glavni posevek, npr. setev semena podnébno obdóbje -ega -a s obdobje, dolgo detelje v posevek žita najmanj 30 let, v katerem se pojavljajo ang.: undersown crop 148 polárna zráčna mása podtálje -a s matična podlaga ali trdo tehnično pogójno korístne zelí -- -ih -í ž mn. ▶ mánj podvôdna tlà base layer jermenov, verige ali tornega pogona prenaša s -ih tál mn. 1. tla, ki nastanejo vrtilno gibanje na gnano gred S: gonílna pod vodno gladino stoječih in počasi tekočih gréd vod mineralnimi horizonti pogónska gréd -e -í ž gred, ki preko zobnikov, ang.: gradivo, ki leži pod organskimi horizonti in korístne zelí združuje tla, nastala pod različnimi vodnimi enota slovenske klasifikacije tal, ki električno ali kemično energijo spreminja v mehansko delo S: gonílni stròj telesi S: súbakválna tlà ang.: driving machine ang.: ang.: subaqueous soil pogónski stròj -ega strôja m stroj, ki mehansko, 2. S: súbakválna tlà ang.: drive shaft podzémna vôda pogrebêni horizónt -ega -a m ▶ Ab horizónt -e -e subaqueous soil ž voda v območju nasičenja in v neposrednem stiku s tlemi pókanje plóda -a -- s fiziološka motnja, pri ali podtaljem, ki se navadno nabira v sipkih kateri se pojavi razpoka na različnih mestih kamninah nad neprepustnimi sloji na kožici ploda, npr. češnje, paradižnika, podzémni váljar ki je pod nivojem tal, in sicer korenine ang.: fruit cracking ang.: underground part of plant poklícni kmèt -ega kméta m poklícna kmetíca -ega -ja m valjar, ki je -e -e ž oseba, ki svoj dohodek ustvarja s nameščen v združenem kmetijskem stroju ali kmetijsko dejavnostjo na lastni kmetiji je samostojni kmetijski stroj ter je sestavljen podzémni dél rastlíne običajno zgodi ob presežkih vode na -ega -a -- m del rastline, rastlini ali v tleh ang.: ki lahko sega tudi globlje v meso, kar se groundwater in pri krožnem gibanju s sprednjim delom pokônčna stoklása -e -e Bromus erectus Huds. toploljubna trava, razširjena na suhih, režejo brazdo, z zadnjim delom pa dvigajo negnojenih travnikih in pašnikih, ki doseže iz obročev, ki so v preseku romboidne oblike ž ang.: professional farmer podzól namakanje prek namakalnih linij, položenih menljivimi stroški S: prispévek za krítje v tla, s katerim je dosežena manjša poraba ang.: contribution margin vode zlasti v trajnih nasadih ali pri pridelavi P pokrítost tál -i -- ž posevki in žetveni ostanki poljščin in zelenjadnic na površini tal, ki preprečujejo vodno in ang.: subsurface irrigation vetrno erozijo ter izpiranje hranil v nižje -a m tla, v katerih si sledijo horizonti sloje tal O, A, E in Bh ali Bfe in za katera je značilno ang.: soil cover premeščanje snovi iz zgornjih horizontov in pokrôvna kultúra -e -e ž ▶ prekrívni posévek tvorba B horizonta, obogatenega z organsko podzémno dêblo ang.: upright brome -ega -a s ▶ korenínsko dêblo pokrítje -a ž razlika med prodajno ceno podzémno namákanje -ega -a s kapljično proizvodov ali storitev in njihovimi spre-ang.: majhne pridelke krme slabše kakovosti subsoil roller grude tal snovjo in s seskvioksidi železa in aluminija pokrôvnost tál -i -- ž delež zemeljske pogánjek kategorije dejanske rabe zemljišč, npr. -jka m zelnati ali oleseneli rastlinski kmetijsko zemljišče, gozdno zemljišče, ang.: podzol površine, ki ga zavzemajo posamezne njegova videz in zgradba pa sta odvisna od ugotavlja s satelitskimi posnetki in drugimi metodami daljinskega zaznavanja rastlinske vrste in sorte ang.: land cover ang.: omogoča rast, razrast in rodnost rastline, vodno zemljišče, pozidano zemljišče, kar se organ, ki nad nivojem tal ali pod njim pogojênost polárna metóda -e -e ž geodetska metoda -i ž skupek minimalnih zahtev izmere zemljišč, ki temelji na določanju shoot s področja podnebja in okolja, vključno položaja točk na podlagi kotov in dolžin z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo med izhodiščno točko in opazovanimi ekosistemov, javnega zdravja in zdravja točkami rastlin ter dobrobiti živali, ki jih morajo ang.: polar method upoštevati vsi kmetje, ki prejemajo plačila iz ukrepov skupne kmetijske politike polárna zráčna mása -e -e -e ž zračna masa, ang.: conditionality ki nastane na polarnih ali subpolarnih 149 polárni koordinátni sistém območjih nad obsežnim kopnim, ko je pôlgŕm -a m trajnica z olesenelim spodnjim to pokrito s snegom, ali nad prostranim delom poganjka in neolesenelimi zgornjimi morjem deli poganjkov, ki ob koncu rastne dobe ang.: polar air mass navadno odmrejo polárni koordinátni sistém ang.: semi-bush -ega -ega -a m ravninski koordinatni sistem, ki ga določata pôlhidropónsko gojênje -ega -a s ▶ tanko- izbranega koordinatnega sistema, ki poteka polifág -a m ▶ polifágni škodljívec iz pola, pri čemer je položaj točke določen z pol in polarna os, praviloma vzporedna osi X plástno gojênje dvema polarnima koordinatama polifágni škodljívec -ega -vca m škodljivec, ki polárnoorbitálni satelít pomembnih rastlinskih vrst S: polifág -ega -a m satelit, ki ang.: ang.: polar coordinate system se prehranjuje na večjem številu gospodarsko kroži okoli Zemlje v ravnini poldnevnikov in polyphagous pest isto območje preleti dvakrat na dan poligénska odpórnost -e -i ž ▶ horizontálna ang.: polar orbital satellite odpórnost polárno podnébje -ega -a s podnebje, v poligón -a m polilinija, ki jo sestavlja niz med katerem imajo vsi meseci v letu povprečno seboj povezanih točk z določenimi koordina- temperaturo pod 10 °C tami, pri čemer sta prva in zadnja koordinata polédica določa površino območja, ki ga zamejuje -e ž plast ledu na tleh, ki pogosto ang.: ang.: polar climate isti, ostale koordinate pa so unikatne, in nastane zaradi zmrzovanja dežja ali polygon staljenega snega pólikultúra -e ž pridelava več kot ene rastlinske poléganje -a s istem času, zaradi česar je pridelek običajno upogibanje ali padec stebel manjši, večja pa sta izkoristek naravnih virov žit, drugih poljščin ali zelenjadnic zaradi ang.: black ice vrste na istem kmetijskem zemljišču ob preobilice dušika, pregoste setve ali vetra, in biotska raznovrstnost zaradi česar je pridelek manjši in slabše ang.: polyoculture kakovosti polilínija -e ž element digitalnih zemljevidov, ang.: lodging ki predstavlja element v prostoru in ima polétna réz -e -í ž 1. rez sadnih rastlin, s katero dolžino, ki jo opredeljuje niz med seboj v krošnji ter uravnava razmerje med rastjo pri čemer so vse koordinate unikatne P se v rastni dobi izboljšajo svetlobne razmere povezanih točk z določenimi koordinatami, 2. rez vinske trte, izvedena med rastno opredeli v programskem dokumentu in je dobo, s katero se z vinske trte odstranijo namenjen pomoči podeželskim območjem odvečni zeleni deli z namenom vzposta- in skupnostim za lažje in učinkovitejše vitve optimalnega razmerja med rastjo in soočanje z ekonomskimi, socialnimi in rodnostjo S: zelêna réz okoljskimi izzivi ang.: summer pruning, green pruning ang.: pridelka polítika razvôja podežêlja -e -- -- ž skup ang.: summer pruning ukrepov, ki jih država članica Evropske unije in rodnostjo, kar vpliva na večjo kakovost ang.: polyline polétna sórta -e -e ž 1. sorta sadne rastline, pólivoltílni življênjski króg -ega -ega -a m katere pridelek doseže užitno zrelost kmalu rural development policy po obiranju, ki je v juliju ali avgustu, in ni pojav, da ima organizem v rastni dobi ali koledarskem letu več rodov primeren za skladiščenje, npr. sorta jablane ang.: polyvoltine life cycle 'Beličnik' poljedélstvo -a s 1. ang.: summer cultivar veda, ki se ukvarja s pro- 2. sorta vrtnine, ki se seje ali sadi aprila ali učevanjem pridelave in predelave poljščin maja, pridelek pa tehnološko zrelost doseže v ang.: arable farming juliju ali avgustu, npr. poletna sorta solate 2. kmetijska panoga, ki se ukvarja s polétno mirovánje ang.: arable farming -ega -a s zaustavljena poljína ang.: summer cultivar pridelavo in predelavo poljščin vegetativna rast v rastni dobi, ko so razmere -e ž del zemljišča, zlasti njive, namenjen za rast ugodne, s snovmi, ki nastajajo v še setvi ene ali več vrst poljščin ali zelenjadnic v rastočih tkivih večletnem kolobarju ang.: summer dormancy ang.: crop rotation field 150 pomagálo póljska kapacitéta -e -e ž količina vode v pôlna ródnost -e -i ž del rodnega obdobja, ko tleh, ki jo ta zadržijo z adsorpcijskimi in rastlina daje največjo pričakovano količino kapilarnimi silami, ko odteče gravitacijska in kakovost pridelka voda K: PK ang.: full fertility ang.: field capacity pôlna vôdna kapacitéta -e -e -e ž količina vode póljska pót -e -í ž pot znotraj območja v tleh, ko so vse mikropore in makropore za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki je napolnjene z vodo S: tóčka nasíčenja povezavi s kmetijskimi opravili pôlna zrélost -e -i ž 1. razvojna stopnja ang.: namenjena gospodarskemu prometu v ang.: saturated soil water content field path semena, v kateri to postane trdo in ga ni póljska zráčna kapacitéta -e -e -e ž del mogoče razpoloviti z nohtom, zato je čas za skupne poroznosti tal, ki v naravi razen v spravilo pridelka primeru dolgotrajne omočenosti zaradi npr. ang.: harvest maturity dolgotrajnih padavin, poplav, dviga nivoja 2. zrelost, v kateri se rast grozdne jagode podzemne vode običajno ni zapolnjen z ustavi, grozdna pečka pa se dokončno razvije vodo in je kaliva ang.: ang.: harvest maturity field-air capacity póljski poskús polnílna napráva -e -e ž -ega -a m naprava na škropilnici poskus, ki se izvede v naravnih razmerah, npr. na njivi, v ali pršilniku, v kateri se pripravi škropilna sadovnjaku brozga, ki se s črpalko prenese v rezervoar ang.: ang.: charging device field trial póljski preglèd pôlno cvetênje -ega -a s 1. -ega -éda m fenofaza cvetenja postopek sadnih rastlin, v kateri je odprtih vsaj 50 % uradne potrditve, s katerim pooblaščeni cvetov S: vŕh cvêtenja strokovni delavci organa za potrjevanje ang.: full flowering ugotavljajo, ali semenski posevek določene 2. fenofaza vinske trte, v kateri s socvetja kmetijske rastline izpolnjuje predpisane odpade vsaj 50 % cvetnih kapic zahteve S: aprobácija ang.: full flowering ang.: approbation, field inspection polnovrédna délovna móč -e -e -í ž enota póljski vzník -ega -a m vznik semen kmetijskih za merjenje obsega dela na kmetijskih rastlin na njivi ali na vrtu, ki je običajno gospodarstvih, pri čemer je koeficient za manjši od kalivosti v laboratorijskih izračun razmerje med številom ur, letno razmerah porabljenih za delo v kmetijski dejavnosti, ang.: field emergence P in enoletnim obsegom dela polno zaposlene póljščina -e ž kmetijska rastlina, ki se goji na osebe K: PDM njivi in se prideluje za prehrano ljudi, krmo ang.: annual work unit, AWU rejnih živali ali kot surovina za industrijsko pôlprášnica -e ž polovica prašnice, ki jo predelavo, npr. krompir, koruza, korenje, sestavljata dve pelodni vrečki, v katerih se zelje, sladkorna pesa, oljna repica razvijejo pelodna zrna ang.: arable crop, field crop ang.: theca pôlkróžni rastlinják -ega -a m rastlinjak z pôlžasti transpórter -ega -ja m transporter, neravno streho in s kovinsko ali plastično prestavljiv po skladišču, ki ima vrteči se konstrukcijo, ki je prekrit s trdimi ali pločevinasti trak, zvit v vijačnico, po katerem mehkimi kritinami in je običajno nižji od se pomika omlateno zrnje v zalogovnik dvostrešnih rastlinjakov, uporablja pa se za ali neomlateni klasi v mlatilni boben v pridelavo posevkov spomladi ali podaljšanje vertikalni, poševni ali horizontalni smeri rastne dobe v jesen in zimo ang.: screw conveyor, auger conveyor ang.: single-span greenhouse pomagálo -a s kemična snov, ki nima fito-pôlna korúza -e -e ž ▶ sládka korúza farmakološkega učinka, spremeni pa pôlnarávno travínje -ega -a s travinje antro-fizikalne lastnosti škropilne brozge, aktivira pogenega izvora, namenjeno ekstenzivni učinkovino ali spremeni način in spekter do srednje intenzivni pašni in kosni rabi rabe fitofarmacevtskih sredstev z namenom brez redne uporabe mineralnih gnojil izboljšanja ali povečanja njegove učinkovito-in herbicidov, na katerem prevladujejo sti, npr. omočilo, pršilo, varovalo S: adjuvánt, samonikle trave ter druge zelnate rastline pomóžno srédstvo ang.: semi-natural grassland ang.: co-formulant 151 pomlajevánje pomlajevánje -a s 1. agrotehnični ukrep, s poróznost tál -i -- ž delež prostornine neporu- katerim se na sadnem drevesu zniža vrh šenih tal, ki je ne zasedajo trdni talni delci in in izrežejo ali odvedejo ogrodne veje z kjer se nahajata talni zrak in talna voda ang.: tal, ki ne ohranja razporeditve strukturnih renewal, rejuvenation agregatov in talnih por, namenjen zlasti 2. ampelotehnični ukrep, pri katerem se kemijski analizi tal starejša ali obolela vinska trta skoraj v celoti ang.: disturbed soil sample odstrani in se iz preostalega dela debla pri posámična kalkulácija da krošnja dobi novo obliko in je sposobna porúšeni vzórec tál -ega -rca -- m vzorec ponovno roditi plodove namenom, da poženejo novi poganjki ter ang.: soil porosity tleh uporabi mladika ali rozga, iz katere -e -e ž ▶ analítična se pridobi mlajši les in se iz iste trte uredi kalkulácija pomologíja ang.: renewal, rejuvenation poséstna struktúra -e -e ž osnovni proizvodni mlajša trta posébno preizkúšanje -ega -a s ▶ introdúkcija -e ž veda, ki proučuje plodove vir v kmetijstvu, ki vključuje lastništvo, sadnih rastlin, in sicer tako njihove zunanje orga niziranost in velikost parcel kmetijskih lastnosti, npr. obliko, dimenzije, maso, zemljišč ter v prostoru ustvarja značilno barvo, kot tudi notranje lastnosti, npr. barvo, krajinsko podobo, ki je pestra na majhnih trdoto, topnost mesa, in senzorične lastnosti, kmetijskih zemljiščih z različnimi posevki ali npr. aromo, okus, ter njihovo pridelavo monotona na velikih kmetijskih zemljiščih, ang.: pomology kjer se pridelujejo monokulture pomóžno srédstvo -ega -a s ang.: land tenure structure ▶ pomagálo pópek posévek -vka m -pka m sestoj kmetijskih rastlin, cvet okrasnih rastlin in zelišč, pri katerem cvetni listi še niso razprti in zlasti žit in trav, ki so zrasle iz semen, na tla prekrivajo njegove notranje dele odloženih s sejalnico v vrste ali povprek po popláva ang.: crop -e ž pojav, pri katerem običajno suho posípanje oblákov ang.: površini tal closed flower območje prekrije voda, ki se razlije, npr. iz reke -a -- s metoda zaščite ali potoka, zaradi intenzivnih padavin, hitrega pred točo pri kumulonimbusih, s katero se topljenja snega, dviga gladine podtalnice sprožijo padavine pri nizkih oblakih z razpr- P cloud seeding namakanje, pri katerem se z uporabo sistema poskúsni nasàd -ega -áda m trajni nasad, ki je jarkov, nasipov in zapornic voda usmeri po namenjen predvsem izvajanju aplikativnih poplávno namákanje zacijska jedra in spreminjajo sestavo oblakov -ega -a s površinsko ang.: ang.: ševanjem snovi v zrak, ki služijo kot konden- flood obdelovalnih površinah popôlni cvét katerimi se izboljšuje tehnologija pridelave -ega -a m dvospolni cvet, ki ima ang.: ang.: ali temeljnih raziskav s področja sadjarstva, s flood irrigation cvetno odevalo, cvetišče ter razvite prašnike s experimental plantation in pestič poskúsno pólje -ega -a kmetijska površina, pòr -ega -a m dokument, ki vsebuje pôra m Allium ampeloprasum subsp. porrum L. celovito analizo poslovanja, vključno z vrtnina iz skupine čebulnic, ki spada med morebitnim investiranjem v posel, oceno dvoletnice iz družine lukovk in je vzgojena pričakovanih učinkov ter jasno opredeljene iz semena preko sadik ter se goji zaradi cilje in strategije, kako jih doseči, in je na nepravega stebla, ki je bele barve z zelenimi kmetijskih gospodarstvih pripomoček za listi v zgornjem delu in se uporablja v podporo sprejemanju poslovnih odločitev prehrani ljudi ter obvezna priloga k razpisni dokumenta- ang.: leek ciji pri razpisih za pridobitev nepovratnih pórna hitróst -e -i ž hitrost gibanja vode v sredstev, za katera kmetijsko gospodarstvo talnih porah in med porami porozne snovi popŕh rastlin, škodljivih organizmov, agrotehničnih -a m tanka voščena bela prevleka, ki se ukrepov in vzgoji novih sort ang.: ki je namenjena raziskovanju tal, kmetijskih complete flower na plodu, npr. grozdni jagodi, slivi, razvije S: laboratórijsko pólje med zorenjem in preprečuje okužbe ang.: experimental field ang.: bloom poslôvni načŕt kandidira ang.: interstitial velocity ang.: business plan 152 potéznica poslôvni prihódek -ega -dka m prihodek poškódba -e ž sprememba v zgradbi ali kmetijskega gospodarstva, ki je ustvarjen funkcio niranju rastline, ki nastane zaradi s prodajo proizvodov, materiala, surovin, delovanja škodljivcev, npr. objedanja, polizdelkov ali storitev in vsebuje tudi s vrtanja, sesanja, ali zaradi delovanja okolja, prodajo povezane prejete prihodke, npr. npr. visokih temperatur, toče subvencije, dotacije, regrese, premije ang.: injury ang.: business income potáknjenec -nca m rastlinski del, npr. poslôvni procès -ega -ésa m skupek povezanih poganjek, list, del korenine, ki se odreže z izvajalskih in nadzornih postopkov in matične rastline in uporabi za pridobitev dejavnosti, katerih rezultat je načrtovani nove rastline proizvod ali storitev ang.: cutting ang.: business process potenciálna evaporácija -e -e ž ▶ potenciálno pospeševánje rastí -a -- s vzpostavljanje ugod- izhlapévanje ki preprečijo negativen vpliv mraza na njihovo evapo transpiracija v primeru neomejene rast in razvoj, npr. s prekrivanjem s folijo nih rastnih razmer z ukrepi varovanja rastlin, potenciálna evapotranspirácija -e -e ž ang.: zaloge vode v tleh za izbrano rastlino ob growth acceleration določenih klimatskih razmerah, kadar je posrédno vegetatívno razmnoževánje -ega območje v celoti prekrito z rastlinstvom rastlin, pri katerem se cepič spoji s podlago, potenciálna kíslost -e -i ž koncentracija ki h končni rastlini prispeva koreninski -ega -a s vegetativno razmnoževanje lesnatih ang.: potential evapotranspiration posrédno zatíranje tívno razmnoževánje soli, npr. 0,01 mol/L kalcijevega klorida, ki ang.: xenovegetative propagation kaže pH talne raztopine, pri čemer zajame sistem s koreninskim vratom S: ksenovegeta- v suspenziji vzorca tal in vodne raztopine vodikovih ionov, izražena kot pH vrednost, -ega -a s zatiranje tudi protone, ki so izmenljivo vezani na škodljivih organizmov z ukrepi, ki otežijo sorptivnem delu tal njihov razvoj in povečajo kompeticijsko ang.: potential acidity obdelovanjem tal, preprečevanjem zapleve- -- -- ž maksimalni pridelek zelinja v poljskem ljenosti, kolobarjem sposobnost kmetijskih rastlin, npr. z rednim potenciálna produktívnost trávne rúše -e -i ang.: indirect control pogosto združenim z namakanjem, z poskusu, ki se doseže z obilnim gnojenjem, posredoválka -e ž cepič izbrane sorte, ki varstvom travne ruše pred boleznimi, P se vstavi med podlago in žlahtno sorto z škodljivci in pleveli ter z optimalno dolgimi namenom, da zagotovi uspešno rast inkom- razmiki med košnjami patibilne sorte s podlago, npr. cepič sorte ang.: potential production of grass sward kutina, in inkompatibilno sorto hruške, ali vodo odbojnost tal, ki je merjena na vzorcu da povzroči šibkejšo rast žlahtne sorte, pri hruške 'Pastorjevka' med podlago, ki je potenciálna vodoodbójnost tál -e -i -- ž čemer se na bujno podlago cepi sorta šibke dni na 25 °C tal, sušenem v pečici z ventilatorjem teden póstaplikacíjski dríft ang.: količina vode, ki glede na lastnosti ozračja in interstock količino razpoložljive energije lahko izhlapi v -ega -a m zanašanje škro- ozračje z neprekinjenega območja, ki je v celoti pilne brozge izven ciljne površine nanašanja poraslo z rastlinstvom in dobro preskrb ljeno z zaradi kemičnih procesov ali vremenskih vodo S: potenciálna evaporácija razmer, npr. izhlapevanja fitofarmacevtskega tega, ker je cepljena na šibko sorto, rasla potenciálno izhlapévanje -ega -a s največja šibkeje in bo imela več pridelka rasti, nanjo pa izbrana sorta, ki bo zaradi ang.: potential soil water repellency sredstva s površja rastlin in tal, izpiranja potenciál raztopíne ang.: potential evaporation fitofarmacevtskega sredstva iz tal v podtalje, -a -- m ▶ osmótski potenciál premeščanja fitofarmacevtskega sredstva z potenciál tálne vôde -a -- -- m ▶ energíjsko delci tal zaradi vetrne ali vodne erozije stánje tálne vôde ang.: post-application drift potéznica -e ž element na levi in desni spodnji postópično oródje -ega -a s nivelacijsko orodje strani tritočkovnega priključnega drogovja, za merjenje višinskih razlik, ki je sestavljeno ki ima izvrtino, v katero se vstavi čep trak- iz profilke in rezalke torskega priključka ang.: gradual rectangular level tool ang.: lift arm 153 potíkanje potíkanje -a s razmnoževanje, pri katerem se površínska kamnítost -e -i ž lastnost tal, ki potaknjenci ali siljenke vstavijo v substrat, je izražena v odstotkih pokritosti njihove kjer pride do koreninjenja površine s kosi kamnin in se ugotavlja potrébe po namákanju bonitete zemljišča -éb -- -- ž mn. ▶ ang.: ang.: planting of cuttings v postopku opisovanja tal in za izračun potrébe po vôdi površínska napétost vôde -e -i -- ž sila na -éb -- -- ž mn. količina vode, površini tekočine, ki nastane zaradi privleka ki jo je treba dodati rastlinam in pri tem molekul, kar je glavni vzrok za pojav kapi- potrébe po vôdi surface stoniness lastnosti rastlin, lastnosti tal in izgube larnosti upoštevati evapotranspiracijo, padavine, vode ang.: water surface tension S: namakálne potrébe, potrébe po namákanju površínska storílnost -e -i ž zmogljivost potŕjena mátična rastlína kolikšen del tal lahko obdela v eni uri, in je -e -e -e ž ▶ certifi- produkt delovne širine kmetijskega stroja in ang.: plant water requirements kmetijskega stroja, ki je določena glede na to, povpréčna dnévna temperatúra m od časa obračanja na ozarah ▶ certificírani razmnoževálni materiál ang.: surface productivity -e -e -e ž površínska vôda potŕjeni razmnoževálni materiál srednje delovne hitrosti, odvisna pa je tudi -ega -ega -a círana mátična rastlína iz seštetih izmerjenih vrednosti ob 7., 14. kamor sodijo tudi morje in somornice in 21. uri, pri čemer se zadnja upošteva kot ang.: surface water dvakratnik površínski odtòk povprečna temperatura zraka, izračunana voda, ki se nahaja na Zemljinem površju, -e -e ž tekoča ali stoječa povpréčna globálna temperatúra dela padavinske ali namakalne vode, ki -e -e se ne infiltrira v tla, po površini tal po ang.: -ega -óka m odvajanje mean daily temperature-e ž povprečna temperatura, ki združuje pobočju S: površínski tók temperaturne nize, izmerjene z različnimi ang.: surface runoff, surface flow merilnimi tehnikami, in sicer s klasičnimi površínski slòj tál -ega slôja -- m del tal, ki meritvami pri tleh, meritvami na oceanskih zajame zgornjih nekaj centimetrov tal in bojah in potujočih ladjah, satelitskimi ima lahko neposredni vpliv na infiltra cijo, meritvami po vsem svetu P ang.: površinski odtok in prenos onesnažil v mean global temperature povpréčna mésečna temperatúra ozračje in človeka zaradi prašenja ali zaužitja -e -e -e ang.: surface soil layer ž temperatura zraka za posamezen mesec, temperature zraka, iz katere se ugotavlja površínski vzórec tál -ega -rca -- m vzorec tal, vpliv na rast in razvoj kmetijskih rastlin ki zajame površinske horizonte, za ugotavlja-izračunana iz podatkov povprečne dnevne površínski tók -ega -a m ▶ površínski odtòk ang.: mean monthly temperature nje ciljnih lastnosti tal, ki so povezane npr. z povrátna dôba -e -e ž povprečna dolžina rodovitnostjo tal, vplivom zračnih imisij povrátno cvetênje vremenskega dogodka površinsko napetost med dvema nezdružlji- ang.: return period vima tekočinama ali na mejni površini med -ega -a s cvetenje v tekočino in zrakom S: surfaktánt, tenzíd sezoni, ki sledi agrotehničnemu ukrepu, ang.: surface active agent, surfactant npr. kemičnemu redčenju, izvedenemu v površínsko osuševánje -ega -a s celota predhodni sezoni, na osnovi katerega se glede na izmerjene in opazovane dogodke površínsko aktívna snôv -- -e -í ž pomagalo, v preteklosti pričakuje pojav ekstremnega ki se dodaja škropilni brozgi, da zmanjša časovnega intervala, v katerem se lahko ang.: surface soil sample površínska erozíja ukrepa npr. krtična drenaža, poravnava tal, brazde ang.: return flowering za odvod vode, ki so prilagojeni površini, pri ocenjuje učinek tega agrotehničnega površinske vode še preden se infiltrira v tla, ukrepov za odstranjevanje odvečne -e -e ž erozija, pri kateri se čemer se zbrana voda odvede prek naravnih talni delci ob močnejših padavinah odnašajo depresij, če so prisotne, ali prek namensko slojno ali jarkasto s površinskim odtokom v zgrajenih jarkov smeri toka vode S: ploskôvna erozíja ang.: surface drainage, surface drainage ang.: surface erosion system 154 prášnična nìt pozéba -e ž meteorološki pojav, ko se pràg gospodárske škóde prága -- -- m gostota temperature spustijo pod 0 °C, potem ko škodljivih organizmov na enoto površine je rastna doba že nastopila in so rastline ali na število rastlin, ki bi brez zatiranja v občutljivih fenofazah, npr. v začetku povzročili škodo najmanj v vrednosti cvetenja, kar lahko povzroči poškodbe ukrepa zatiranja pozícijska hidrávlika ang.: frost pràg pokrítja prága -- m ▶ tóčka prelôma rastlin ali njihovih delov S: zmrzál ang.: economic damage threshold tritočkovnem priključnem drogovju, ki -e -e ž hidravlika na pràg rentabílnosti prága -- m ▶ tóčka prelôma pràg škodljívosti prága --nošeni kmetijski stroj, npr. škropilnico, m gostota škodljivih trosilnik mineralnih gnojil, pri transportu organizmov na enoto površine ali na število vzdržuje na določeni višini rastlin, ki upravičuje izvajanje ukrepov varstva pozícijska selektívnost morebitnih izgub pridelka S: pràg zatíranja -e -i ž selektivnost ang.: ang.: hydraulic position control rastlin, pri čemer so stroški zatiranja manjši od fitofarmacevtskega sredstva, zaradi katere damage threshold pràg toleránce aktivna snov vpliva samo na določene dele prága -- m gostota škodljivih tretiranih rastlin in zato lahko v mešanem organizmov na enoto površine ali na število sestoju uspešno zatira kaleče plevele rastlin, ki še dopušča, da se ne izvajajo v zgornjem sloju tal, ne poškoduje pa ukrepi zatiranja sistemom pràg učinkovítosti prága -- m odmerek fito-ang.: kmetijskih rastlin z globokim koreninskim ang.: tolerance threshold positional selectivity farmacevtskega sredstva, pri katerem se pozídano in soródno zemljíšče -ega -- -ega pričakuje želeni fitoterapevtski učinek na -a s dejanska raba zemljišča, na katerem tretirani površini kamnolomi in ostala infrastruktura pràg zatíranja prága -- m ▶ pràg škodljívosti ang.: so zgradbe, ceste, parkirišča, rudniki, ang.: efficacy threshold pózitivna mnóžična selékcija práha -e ž agrotehnični ukrep, s katerim se -e -e -e build-up or similar land pózitivni tláčni potenciál določile tiste, ki kažejo želene lastnosti, in se organizmov, ali pa se za določeno obdobje uporabile za razmnoževanje na njem z namenom izboljšanja tal gojijo ang.: positive mass selection kmetijske rastline, ki npr. vežejo dušik ali z -ega -ega -a m P globokim koreninskim sistemom rahljajo tla del vodnega potenciala tal, ki ga ima talna število sadnih dreves ali vinskih trt, da bi se pusti brez posevka ali celo brez obdelave, s čimer se prekine življenjski cikel škodljivih selekcija, pri kateri se pregleduje zelo veliko ž kmetijsko zemljišče za določeno obdobje pôzna sétev ang.: onesnažil, npr. kovin, iz tal z vodo, pri positive pressure potential katerem se povečata njihova topnost in -e -tve ž setev po pretečenem mobilnost z dodajanjem kemičnih aditivov, optimalnem roku za setev določene npr. ligandov in kislin rastlinske vrste voda pod vodno gladino v tleh, nasičenih z pránje tál -a -- s postopek odstranjevanja vodo ang.: fallow ang.: late sowing prašívo -a s oznaka DP formulacija FFS, ki se ang.: soil washing pôzna sórta -e -e ž 1. sorta sadne rastline, na rastline ali tla nanaša neposredno in pri katere pridelek zori kasneje kot pridelek kateri je delež aktivne snovi približno 1 % 2. late-ripening cultivar zrnavosti, ki ima zrna v velikosti melja sorta vinske trte, katere grozdje doseže ang.: dust fertiliser tehnološko zrelost v IV. zoritvenem obdobju, prášnica zori sredi oktobra prášnato gnojílo -ega -a s gnojilo drobne ang.: večine sort iste vrste, npr. sorta jablane, ki ang.: dustable powder in sicer od 27 do 30 dni po tehnološki -e ž zgornji razširjeni del zrelosti grozdja sorte 'Žlahtnina' prašnika, ki je običajno sestavljen iz dveh pôzna vŕsta tráve ang.: anther -e -e -- ž vrsta trave, ki -e níti ang.: late-ripening cultivar polprašnic S: antêra spomladi zacveti kasneje kot večina drugih prášnična nìt ž spodnji, stanjšani del krmnih trav, npr. travniški mačji rep prašnika, ki nosi prašnico ang.: late-heading grass ang.: filament 155 prášnik prášnik -a m moški razmnoževalni del cveta, predátor -ja m ▶ plenílec sestavljen iz prašnice in prašnične niti, v predčásni pogánjek -ega -jka m poganjek, ki katerem nastajajo pelodna zrna ang.: se razvije iz nodija glavnega poganjka v isti stamen rastni dobi kot glavni poganjek práva dormánca -e -e ž ▶ fiziolóško mirovánje ang.: sylleptic shoot prázni vzórec tri med seboj pravokotne osi in definirano predeloválna dejávnost -e -i ž gospodarska panoga, ki se ukvarja s preoblikovanjem izhodišče ter položaj glede na Zemljo surovin, polizdelkov ali materialov v ang.: rectangular coordinate system nove izdelke z mehanskimi, fizičnimi ali -ega -rca m ▶ slépi vzórec kemijskimi postopki, npr. s predelavo osnovnih kmetijskih proizvodov v določene prebavljívost kŕme -i -- ž delež zaužite krme, izdelke ki se ne izloči z blatom, ampak se absorbira v ang.: processing activity prebavilih, in se običajno izraža v odstotkih suhe snovi predhódna vlážnost tál -e -i -- ž vlažnost tal ang.: feed digestibility pred začetkom padavin ali namakanja, ki vpliva na infiltracijo in površinski odtok precépljenje -a s 1. cepljenje na budno oko, ang.: antecedent soil moisture pri katerem se cepič vstavi na rodno sadno drevo, s čimer se na delu sadnega drevesa ali predívnice -ic ž mn. kmetijske rastline iz v celotni krošnji zamenja obstoječa sorta z pravokótni koordinátni sistém poganjku, ki opravlja fotosintezo in izmenjavo razmer, npr. krajšega dneva, nizkih tempera- plinov ter ima vrstno značilno obliko tur, suše, in povečane koncentracije zaviralcev ang.: true leaf rasti S: éktodormánca, páradormánca -ega -ega -a m ang.: ectodormancy, paradormancy prostorski koordinatni sistem, ki ima dve ali právi líst mirovanja, v kateri je zmanjšana vegetativna -ega -a m zeleni list na nadzemnem rast rastline zaradi vpliva različnih okoljskih práva korenína -e -e ž prèddormánca -e ▶ seménska korenína ž začetna faza zimskega različnih družin, ki se pridelujejo na njivi novo sorto zaradi pridobivanja vlaken za izdelavo niti, ang.: regrafting tkanin ali toplotnoizolacijskih materialov, 2. vegetativno razmnoževanje, pri katerem se npr. lan, konoplja, bombaževec P precízno kmetíjstvo -ega -a s kmetijstvo, ki z ki so namenjene za pridobitev klona ang.: pre-clonal selection uporabo sodobnih informacijskih tehnologij omogoča dolgoročno povečevanje učinkovi-prèdosnôvno séme -ega -éna s seme, ki je neposredno v vinogradu prèdklónska selékcija -e -e ž selekcija, pri ang.: regrafting kateri se pregledujejo in vrednotijo trte elite, cepič ali oko združi z že rastočo vinsko trto ang.: fiber crops tosti kmetijskega gospodarstva, lažje obvla- pridelano neposredno iz žlahtniteljevega dovanje tveganj in zmanjševanje negativnih semena in namenjeno pridelavi osnovnega vplivov na okolje semena ali certificiranega semena ang.: precision agriculture ang.: pre-basic seed préčni profíl -ega -a m prikaz prereza prèdpléva -e ž pleva, ki je na notranji strani površine tal pravokotno na os opazovanja, zrnja žit ali drugih trav ter je prosta ali ki se uporablja za določanje topografije prirasla na semensko lupino préčni raztròs gnojíla ang.: na okvirju pluga pred plužnim telesom, ki transverse profile odorje tretjino celotne širine brazde in se -ega -ôsa -- m raztros uporablja za vstavljanje rastlinskih ostankov, mineralnega ali organskega gnojila po gnoja, zelenja pod brazdo kmetijskem zemljišču pravokotno na smer sprememb v poziciji brežin in dna jarka za predplúžnik -a m delovni element, nameščen določitev obsega njegovega vzdrževanja osuševalnih jarkov z namenom ugotavljanja ang.: palea vožnje traktorja s trosilnikom prèdposévek -vka m dosevek, ki se poseje ang.: ang.: skim coulter transverse spreading of fertiliser pred glavnim posevkom, da se kmetijsko predálčni sadílnik -ega -a m sadilni stroj s zemljišče čim bolj izkoristi ter da se zmanjša sadilnimi koluti, ki se uporablja za saditev erozija tal, poveča biotska raznovrstnost in nakaljenih gomoljev in sadik zelenjave izboljšajo tla ang.: box planter ang.: pre-crop 156 preparát iz hrástovega lúbja prèdréz -í ž ampelotehnični ukrep, ki se prečno na smer vožnje, delovne elemente v običajno izvede pri kordonskih gojitvenih obliki kotnika in gnane s priključno gredjo oblikah in s katerim se rozge pred zimsko traktorja S: fréza stranskih žic prekorenínjenost tál -i -- ž morfološka ang.: pre-pruning lastnost tal, ki jo določajo velikost, razpo-rezjo nekoliko prikrajšajo in odtrgajo s ang.: rototiller prèdsétvena obdeláva tál -e -e -- ž ▶ reditev in količina korenin v tleh in kaže preferénčni tók -ega -a m tok infiltrirane vode zavarovanja pred neugodnimi rastnimi skozi razpoke in makropore, ki je pogosto razmerami na prostem ali pred škodljivci turbulenten ang.: plant cover ang.: preferential flow prekrívni posévek -ega -vka m posevek, ki prehódni horizónt -ega -a m horizont, praviloma ni namenjen spravilu pridelka, debelejši od 5 cm, ki ima lastnosti zgoraj in ampak povečanju kakovosti in rodovitno-spodaj ležečega glavnega horizonta, vendar sti tal, preprečevanju erozije tal, izgube še ne dosega njunih definicijskih kriterijev, hranil in zapleveljenosti, zmanjšanju npr. debeline, deleža skeleta, vsebnosti škodljivcev ter ohranjanju biotske razno-organske snovi, zato je označen s črkama vrstnosti S: pokrôvna kultúra za oba glavna horizonta, npr. AB, AC, ang.: cover crop EB, BC premazovánje -a s nanašanje tanke plasti ang.: transitional horizon fitofarmacevtskega sredstva, npr. visoko prèdsétvenik vsebnost organske snovi, zbitost tal, ki -a m združeni kmetijski stroj za spodbujajo ali zavirajo rast in razvoj rastline dopolnílna obdeláva tál na razmere v tleh, npr. na prisotnost vode, dopolnilno obdelavo tal, sestavljen najmanj ang.: root abundance iz kultivatorja in kotalne brane, ki opravita prekrívka -e rahljanje, drobljenje in utrjevanje tal ž polipropilenski ali polietilen-ang.: pre-sowing cultivator ski material, ki se položi čez posejane ali zasajene rastline z namenom njihovega prehódno obmóčje -ega -a s nekaj centimetrov koncent riranega herbicida, na del površine debel sloj v profilu vlaženja tal, ki ob infiltra-ali celo površino rastline ciji vode v tla leži pod območjem nasičenja ang.: coating of plant protection product in v katerem se vsebnost vode zmanjša od preména -e ž obdobje po izkrčenju starega nasičenja do poljske kapacitete trajnega nasada do zasaditve novega nasada, ang.: transition zone v katerem je na zemljišču zasajena druga prehránska pást -e -í ž past, ki se uporablja za P rastlinska vrsta z namenom povečanja gos-načrtno spremljanje in neposredno zatiranje podarnosti pridelave, npr. visoki fižol ali ciljnih škodljivcev z uporabo snovi, ki jih koruza na hmeljišču bolj privlači kot kmetijske rastline ang.: crop succession ang.: food trap prenašálec -lca m ▶ véktor prehránska várnost -e -i ž zagotavljanje prenòs kmetíje -ôsa -- m pravni posel, s zadostne količine, dostopnosti, kakovosti in katerim oseba pridobi pravico do uporabe varnosti hrane za zadovoljitev prehranskih vseh kmetijskih zemljišč v lasti članov potreb prebivalstva na določenem kmetije za najmanj pet let, npr. prodaja, geografskem območju zakup, darilo ang.: food security ang.: farm transfer prekomérno gnojênje -ega -a s gnojenje, preobráženi líst -ega -a m list, ki opravlja ki presega potrebe rastlin ali zahteve za druge naloge kot zeleni list in se od njega rodovitnost tal in vodi v antagonizem med razlikuje tudi po videzu, npr. cvetni list elementi, obremenjevanje okolja, poslabšanje ang.: modified leaf kakovosti pridelka in manjšo ekonomičnost pridelave preovigéna vŕsta -e -e ž zajedavska vrsta, ki ang.: overfertilisation izleti iz svojega gostitelja, navadno škodljive žuželke, s popolno zalogo že zrelih jajčec prekopálnik -a m kmetijski stroj za enkratni ang.: preovigenic species prehod zemljišča pri osnovni obdelavi tal ali dopolnilni obdelavi tal, ki običajno preparát iz hrástovega lúbja -a -- -- -- m deluje v globini od 12 cm do 14 cm in ima kompostni preparat, ki je izdelan iz na horizontalni gredi, ki je nameščena zunanjega hrastovega lubja, s katerim se 157 preparát iz krávjeka napolni lobanja goveda, ki se čez zimo k višjemu dohodku in večji stabilnosti zakoplje v tla, in se uporablja za prepreče- dohodka na manjših kmetijskih vanje bolezni, ki se pojavijo zaradi prebujne gospodarstvih ang.: oak bark preparation, biodynamic prerazporêjanje vôde v tléh -a -- -- -- s preparation 505 rasti S: bíodinámični preparát 505 ang.: redistributive payment premeščanje vode v tleh, ki niso popolnoma preparát iz krávjeka -a -- -- m biodinamični nasičena z vodo, tako da nerodovitni deli preparat za škropljenje tal, ki je izdelan iz tal postajajo bolj vlažni na račun rodovitnih kravjega iztrebka, zmletih suhih jajčnih delov tal, ki so bili namočeni v procesu infil- lupin in bazaltnega peska ter se uporablja za tracije vode v tla ter dopolnjevanje delovanja kompostnih presájanje -a s prenos rastline z enega preparatov izboljšanje strukture tal, povečanje pridelka ang.: redistribution of water in soil ang.: cow pat pit, CPP se ji zagotovijo boljša osvetlitev, ustrezna sadilnega mesta na drugo sadilno mesto, da preperéla tlà -ih tál s mn. tla, v katerih preskrba s hranili in večji rastni prostor preplastítev tál kaolinit do konca marca, ker ima sposobnost nada- ang.: weathered soil ljevanja vegetativnega razvoja z generativnim -tve -- ž sanacija onesnaženih oblikovanjem pridelka plodov in semen ne ali drugače degradiranih tal s prekrivnim glede na čas setve S: fakultatívna sórta ang.: slojem drugih tal, lahko z vmesnim facultative cultivar ločitvenim slojem ali brez njega spreminjanja kamnin in mineralov, presévna sórta -e -e ž sorta, običajno npr. aluminijevi oksidi, železovi oksidi, poljščine, ki se lahko seje od začetka oktobra prevladujejo končni produkti kemičnega ang.: plant transplanting preséžek padavín -žka -- m količina padavin, ang.: topsoil addition ki je dlje časa večja od pričakovane glede na preplávno biótično várstvo rastlín dolgoletno povprečje -ega -ega -a -- s ang.: precipitation surplus zatiranje škodljivih organizmov, pri katerem se v rastlinjak preskrbljêna tlá -ih tál s mn. tla, ki so dobro načrtno vnese domorodna ali tujerodna založena z rastlinskimi hranili in jim je treba vrsta koristnih organizmov, laborato- v skladu z analizo tal in gnojilnim načrtom rijsko namnoženih v večjem številu, da le vračati odvzeta rastlinska hranila P se hitro zmanjša populacija škodljivega ang.: supplied soil organizma S: inundatívno zatíranje, preslédna sétev -e -tve ž setev, pri kateri so preplávno biótično zatíranje semena v tla vstavljena z enako medvrstno preplávno biótično zatíranje ang.: inundative biological control, in vrstno razdaljo, npr. setev koruze S: vŕstna inundative release sétev -ega -ega -a s ▶ ang.: row seeding preplávno biótično várstvo rastlín presléga -e ž neporasel del travinja, ki nastane prepústna tlà -ih tál s mn. tla z dobro po odmrtju dela travne ruše zaradi naravne hidravlično prevodnostjo, ki ne kažejo dinamike rasti travniških rastlin, nepravilne znakov zastajanja vode kosne ali pašne rabe ali neugodnih okoljskih ang.: permeable soil razmer prepústnost ang.: bare spots -i ž lastnost snovi, da lahko skoznjo prehaja del sevanja in se izračuna préslični preparát -ega -a m kompostni kot razmerje med gostoto energijskega toka preparat z veliko vsebnostjo kremena, vpadlega in prepuščenega sevanja, kar je izdelan iz posušenih nadzemnih delov treba upoštevati pri prenosu sevanja skozi njivske preslice, ki se uporablja za škrop- stene rastlinjakov ali v spodnje plasti rastlin- ljenje tal in rastlin pri zatiranju glivičnih skega pokrova S: transmisívnost bolezni S: bíodinámični preparát 508 ang.: transmissivity ang.: horsetail preparation, biodynamic prerazporedítveno plačílo preparation 508 -ega -a s plačilo iz ukrepov skupne kmetijske politike, do presnôvek -vka m produkt, ki nastane katerega so upravičena vsa kmetijska gospo- pri razgradnji aktivne snovi, varovala darstva za prvih 8,2 hektarjev kmetijskih ali sinergista v organizmih ali v površin, če prejmejo osnovno dohodkovno okolju S: metabolít podporo za trajnostnost, in ki prispeva ang.: metabolite 158 pridélek prestrézanje padavín pa z drugim -a -- s pojav, da rastlina ang.: prestreljênost grózda -i -- ž ▶ osípanje grózda enim plužnim telesom, v drugo smer vožnje med padavinskim dogodkom zadržuje balance plough padavine, ki po njem izhlapijo, ne da bi prevídnostni stávek -ega -vka m kodifici- dosegle tla rani zapis, ki vsebuje črko P in edinstveno pretéžno jásno napotek za varno uporabo fitofarmacevt- -- -ega s stanje neba, ko so na skih sredstev ali drugih nevarnih snovi, npr. ang.: rainfall interception zaporedje treh številk, ki označujejo pretóčnost járka je nebo skoraj v celoti, in sicer 7/8 ali več, -ega -a s tkivo, po katerem se prenašajo voda z raztopljenimi anorganskimi prekrito z oblaki, na posameznih mestih pa snovmi in organske snovi, ki so nastale pri je še vidno jasno nebo fotosintezi S: prevajálno tkívo ang.: mainly cloudy ang.: conducting tissue -i -- ž lastnost jarka, prevójnica -e ž linija, ki povezuje točke da zagotavlja maksimalni odtok v času na Zemljinem površju, kjer prehajajo presežkov vode, zato mora biti vzdrževan plastnice iz konkavne v konveksno obliko pretéžno obláčno ang.: vodo S: stávek P mostly clear ang.: precautionary statement, P-statement -- -ega s stanje neba, ko prevódno tkívo 1/8 nizkih oblakov ali do 2/8 visokih oblakov zaščititi pred sončno svetlobo, kožo izprati z nebu samo posamezni oblaki, in sicer do rastje ali obratno tako, da se redno odstranjujejo sedimenti in ang.: ang.: back slope channel capacity pretresálo prevzémnik kmetíje -a -- m prevzémnica -a s delovni element v žetveniku, kmetíje -e -- ž oseba, običajno mlajši potomec ki se nahaja nad čistilnim sklopom in z ali potomka gospodarja, na katero se last- nihanjem iz omlatene slame iztrese še zadnja niško in upravljavsko prenese kmetijsko zrnja, ki padejo v čistilni sklop, slamo pa gospodarstvo pomika iz žetvenika na njivo ang.: farm transferee ang.: straw shaker, straw walker pretvórbena fúnkcija tál prézanje -a s -e -e -- ž pokanje plodov, strokov in luskov algoritem, s katerim se iz obstoječih in lažje merljivih po trebušnem in hrbtnem šivu pri rastlinah podatkov o fizikalnih in kemijskih lastnostih iz družin metuljnic in križnic v času dozo- tal izračunajo ali ocenijo manjkajoče, revanja zaradi prezrelosti in prepoznega P težje merljive ali kompleksne lastnosti spravila, kar povzroči osipanje zrnja in s tal, npr. gostota tal, vodno zadrževalne tem izgubo pridelka namene S: pedotransfêrna fúnkcija prezímni posévek -ega -vka m posevek, ki ang.: pedotransfer function, PTF se seje pozno poleti ali jeseni, spomladi lastnost, primernost tal za različne ang.: bursting preusmerítveno obdóbje -ega -a s prehodno nadaljuje z rastjo in razvojem, njegovo obdobje pri zamenjavi enega sistema spravilo pa poteka poleti, npr. oljna ogrščica, pridelave z drugim sistemom pridelave, ozimna pšenica, ozimna pira S: ozímni npr. konvencionalne pridelave z ekološko posévek prevajálno tkívo izzveneli se živali krmijo s konzervirano krmo, ang.: conversion period prineseno na pašnik, in se občasno tudi -ega -a s ▶ prevódno tkívo pres tavljajo po ogradah, da se zmanjša negativni vpliv na travno rušo in okolje preventívno tretíranje -ega -a s uporaba fito-ang.: outwintering farmacevtskih sredstev, zlasti fungicidov, pred infekcijo ali pred pojavom prvih sistema pridelave, npr. učinki ostankov fito- prezimovánje na prôstem -a -- -- s reja farmacevtskih sredstev, v rastlini in v tleh na pašniku izven rastne sezone, pri kateri pridelavo, v katerem naj bi učinki prvega ang.: winter crop prideláva -e ž skupek ukrepov za zagotavljanje bolezenskih znamenj, da aktivna snov primerne rasti in razvoja določene kmetijske prepreči razvoj bolezni rastline, npr. setev, sajenje, namakanje, ang.: preventive treatment gnojenje S: gojênje prevésni plúg ang.: plant production -ega -a m dvosmerni plug, pri katerem je na vsakem koncu nameščeno eno pridélek -lka m količina pridelanega plužno telo, tako da v eno smer vožnje orje z nadzemnega ali podzemnega dela kmetijske 159 prideloválne razmére rastline, npr. zrnja, jabolk, gomoljev, ki se primárni pridélek -ega -lka m pridelek, zaradi običajno meri v tonah na hektar in na leto katerega se določena kmetijska rastlina ang.: crop yield prideluje, npr. pri oljnicah olje prideloválne razmére ang.: primary yield -ih -ér ž mn. razmere, v katerih uspeva določena kmetijska rastlina primárni škodljívec -ega -vca m organizem, in so skupek okoljskih razmer, in sicer talnih ki v kmetijstvu povzroči gospodarsko škodo in klimatskih razmer, ter razmer, vzpostav- na predhodno nepoškodovanih rastlinah ali ljenih z agrotehničnimi ukrepi rastlinskih proizvodih ang.: cultivation conditions ang.: primary pest prideloválni potenciál kmetíjskega primerjálna analíza -e -e ž analiza, s katero zemljíšča -ega -a -- -- m zmogljivost se ugotavljajo podobnosti ali različnosti kmetijskega zemljišča za rastlinsko pride- kmetijskega gospodarstva z drugimi pri- lavo, ki se v katastru opredeli z bonitetnimi merljivimi kmetijskimi gospodarstvi z točkami, izračunanimi na podlagi ugotovlje- namenom izboljšanja konkurenčnosti in nih lastnosti tal, podnebja, reliefa in drugih uvajanja novosti, produktivnosti, kakovosti posebnih vplivov proizvodov, uspešnosti poslovanja, cen ang.: production potential of agricultural land enakih proizvodov prikljúčna gréd ang.: -e -í žbenchmarking gred, ki izhaja iz menjalnika in je nameščena na sprednjem priporočêna sórta -e -e ž sorta vinske trte, ki in zadnjem delu traktorja ter na katero se po trsnem izboru na določenem prideloval- pripne pogonska gred nošenega ali vlečenega nem območju zagotavlja pridelavo deželnih kmetijskega stroja vin, kakovostnih vin in vrhunskih vin ter ang.: power take-off, PTO predstavlja gospodarsko osnovo za razvoj primanjkljáj vôde v tléh valnem območju -a -- -- -- m količina ang.: prílast -i ž ▶ vinogradništva in vinarstva na tem pridelo- zelêna kŕma vode v tleh, ki jo rastline porabijo in pri recommended cultivar priporočêno gnojênje -ega -a s količina, načrtovanju namakanja določa količino način in čas gnojenja z različnimi gnojili, ki vode, potrebne za zapolnitev tal z vodo do so svetovani na osnovi empiričnih in eks- poljske kapacitete P primárna rást -e -í ž rast rastline v dolžino, ki načine pridelave jo omogočajo meristemi v rastnem vršičku ang.: fertilisation recommendation stebla in korenin pripráva sená -e -- ž postopek spravila ang.: primary growth travniške krme, ki vključuje košnjo, raz-primárna vêja primárna korenína količine in kakovosti pridelka ter ekonomike -e -e ž ▶ glávna korenína pridelave za različne kmetijske vrste in ang.: perimentalnih podatkov za dosego želene soil water depletion level primárni cevovòd tudi baliranje, in odvoz posušene krme v -ega -óda m ▶ glávni skladišče, v primeru delno posušene krme -e -e ž ▶ vêja 1. réda tepavanje, obračanje, zgrabljanje, lahko primárni gostítelj ang.: priràst zelínja -ásta -- m povečanje pridelka primary endosperm pokošenega dela travne ruše v obdobju med -ega -a m ▶ glávni gostítelj dvema košnjama, pri čemer je standardni primárni meristém -ega -a m meristem v razmik med košnjama 28 dni, in se meri v rastnem vršičku stebla ali korenine, ki se kilogramih suhe snovi na hektar na dan razvije neposredno iz embria in zaradi ang.: herbage growth rate delitve celic omogoča rast stebla in korenin prisílna konvékcija -e -e ž gibanje zraka z v dolžino primárni endospêrm pa odvoz v sušilnico, kjer jo dosuši sušilna -ega -a cevovòd pri golosemenkah, ki se razvije iz ženskega m endosperm naprava ang.: haymaking gametofita primárni minerál ang.: vrtinci v vertikalni smeri, ki je posledica primary meristem dinamičnih sil in navadno nastane ob -ega -a m mineral v tleh, oviri, npr. ob gorovju, vremenski fronti, kar ki je nastal s kristaljenjem iz magme brez povzroči oblačnost, ob nevarnosti pozebe pa kasnejših kemijskih sprememb zaradi prepe- tako gibanje, povzročeno npr. z ventilatorji, revanja, npr. kremen, plagioklazi preprečuje zastajanje mrzlega zraka pri tleh ang.: primary mineral ang.: forced convection 160 proizvódna zádruga prisílno zorênje -ega -a s dozorevanje plodov, prodòr hládnega zráka -ôra -- -- m izrazito in ki nastopi pred naravnim dozorevanjem, hitro napredovanje polarne zračne mase ali običajno zaradi poškodb, povzročenih s arktične zračne mase v prostoru prispévek za krítje premature ripening hitro napredovanje tropske zračne mase v -vka -- -- m ▶ pokrítje prostoru ang.: warm air invasion prispévno obmóčje -ega -a s območje, s zaradi temperaturnega stresa prodòr tôplega zráka -ôra -- -- m izrazito in ang.: škodljivci ali z delovanjem okolja, ali ang.: cold air invasion katerega se stekajo vode v isto vodno telo, prodúkcijski fáktor -ega -ja m ▶ proizvódni privabílni posévek npr. pri jagodnjaku, plazeči šopulji, profílka -e ž vertikalna lata z mersko razdelbo in vgrajeno vodno tehtnico, ki je del posto-plazeči zlatici pičnega orodja za merjenje višinskih razlik ang.: runner, aboveground stolon ang.: vertical rod -ega -vka m posevek, na profíl vláženja tál -a -- -- m graf sosledja slojev katerega gredo škodljivci raje kot na glavni tal v talnem profilu in spodaj ležeči matični posevek, zaradi česar se poseje v neposredno podlagi glede na spremembe vlažnosti tal v bližino glavnega posevka, da na njem ne času nastane gospodarska škoda ang.: soil moisture profile ang.: trap crop prognóza vreména -e -- ž ▶ vreménska napôved prizmátični váljar -ega -ja m drobilni valjar, nameščen na podrahljalniku, ki ima na pritlíka water supply area, water supply zone zelinja, ki je dosežen v danih pridelovalnih -e ž nadzemni stolon, ki na vrhu ali razmerah na kmetijskem zemljišču na nodijih razvije nove rastline s pokončnimi ang.: production of grass sward poganjki in nadomestnimi koreninami, obmóčje produktívnost trávne rúše -i -- -- ž pridelek ang.: omejeno z razvodnico S: vodozbírno dejávnik prográm razvôja podežêlja -a -- -- m doku- obodu valja delovne elemente kvadratne ment, ki vsebinsko, finančno in organizacijsko oblike, ki drobijo talne grude, zlasti na opredeljuje vse vidike izvajanja politike razvoja težkih tleh podeželja in njenih ukrepov v časovnem ang.: prismatic roller obdobju, za katero je pripravljen K: PRP priznána geográfska oznáka ang.: -e -e -e žrural development programme, RDP P označba deželnih vin, ki so pridelana v proizvòd -óda m končni rezultat proizvodnega določeni vinorodni deželi ali na območju, procesa, ki obstaja tudi, ko se proces njegove manjšem od vinorodne dežele K: PGO izdelave konča, in je namenjen zadovolje-ang.: recognised geographical indication, RGI vanju potreb potrošnikov, npr. kmetijski priznáno tradicionálno poimenovánje proizvod, industrijski proizvod, mlečni -ega -ega -a s proizvod, mesni proizvod označba, ki jo lahko dobijo vina, katerih geografski izvor, pridelava ang.: product predpisom K: PTP funkcija kmetijstva, ki je primarna in ang.: in lastnosti so določeni s posebnim proizvódna fúnkcija kmetíjstva -e -e -- ž recognised traditional denomination zagotavlja pridelavo hrane in drugih pród -a m kmetijskih pridelkov zaobljeni kamniti talni delec velikosti voda proizvódna usmerítev -e -tve ž usmeritev ang.: gravel dejavnosti kmetijskega gospodarstva v od 2 mm do 200 mm, ki ga izoblikuje tekoča ang.: production function of agriculture prodájna céna -e -e ž cena, po kateri kupec na izdelovanje določenega proizvoda ali trgu kupi določen proizvod ali storitev ter opravljanje določene storitve, npr. v vključuje vrednost tega proizvoda ali storitve pridelavo sadja ali poljščin, prirejo mleka proizvodnji ali prodaji proizvódna zádruga -e -e ž organizacija, ang.: in vrednost, ki pokriva stroške, nastale pri ang.: production orientation selling price katere namen je skupna proizvodnja sredstev pródnati nanòs -ega -ôsa m sediment za njene člane, npr. proizvodnja krmil, ali zaobljenih kosov kamenja, ki je posledica skupno izvajanje dela proizvodnega procesa, rečnega delovanja npr. skupni hlev ang.: gravel sediment ang.: production cooperative 161 proizvódni dejávnik proizvódni dejávnik -ega -a m element, prôsti prehòd -ega -óda m razdalja od najnižje ki sodeluje v proizvodnem procesu ter točke kmetijskega stroja do tal S: klírens proizvódni potenciál kmetíje je namenjen tržni pridelavi hrane za ljudi in -ega -a m upravni akt, s katerim se določajo pogoji posegov v pridelavi razmnoževalnega materiala ali sadik prostor, vrste možnih posegov in merila rastlin, npr. sadovnjak, vinograd, hmeljišče, za njihovo izvedbo na državni, regionalni nasad špargljev, drevesnica, trsnica ali občinski ravni, npr. državni prostorski ang.: production plantation načrt, regionalni prostorski načrt, občinski -ega -a -- m podrobni prostorski načrt zmogljivost kmetije za pridelavo dobrin ang.: spatial plan glede na razpoložljive proizvodne dejavnike prostórski podátek -ega -tka m podatek o ang.: production potential of farm pojavih, posredno ali neposredno vezanih proizvódni nasàd ang.: S: prodúkcijski fáktor -e -e -e prostórska podatkôvna báza ž ▶ production factor zbírka prostórskih podátkov -ega -áda m trajni nasad, ki prostórski načŕt storitev, npr. v kmetijstvu zemlja, delo in prostornína tál -e -- ž ▶ volúmen tál kapital omogoča izdelavo proizvodov in opravljanje ang.: clearance proizvódni típ kmetíje -ega -a -- m tip na Zemljino površje ali druga nebesna kmetije, ki ga določa prevladujoča kmetij- telesa, ki ima določeno prostorsko referenco, ska dejavnost na njej, npr. vinogradniška opis lastnosti ter je organiziran v zbirkah kmetija, sadjarska kmetija, poljedelska prostorskih podatkov in uporabljen v kmetija, živinorejska kmetija geografskih informacijskih sistemih, ang.: farm production type npr. rastrski podatek, vektorski podatek, proizvódno séme -ega -éna s ▶ trgôvsko séme tekstovni podatek, multimedijski podatek ang.: spatial data proizvódno srédstvo -ega -a s sredstvo, prostoviséča gojítvena oblíka -e -e -e ž ▶ ki omogoča ustvarjanje proizvodov ali casarsa opravljanje storitev in je lahko predmet dela, npr. v kmetijstvu seme, gnojilo, gojena protandríja -e ž pojav pri enodomnih rastlinah, rastlina, rejna žival, ali delovno sredstvo, npr. da moški cvetovi cvetijo pred ženskimi v kmetijstvu zemljišče, zgradba, trajni nasad cvetovi ang.: production asset ang.: protandry P propádla rastlína -e -e ž rastlina, ki je odmrla protikápni ventíl -ega -a m ventil na šobi, in ne kaže nikakršnih znakov ali zmožnosti ki preprečuje kapljanje tekočine iz šobe ponovnega odganjanja ob prenehanju toka tekočine ali ob zapori ang.: dead plant glavnega toka tekočine prosó -á s ang.: anti-drip valve Panicum miliaceum L. žito s kratkim rastnim ciklusom, ki dobro uspeva v protislánska zaščíta -e -e ž nabor agrotehnič- toplejšem vremenu in na srednje vlažnih nih ukrepov, ki so namenjeni zaščiti rastlin tleh, hkrati pa dobro prenaša tudi sušo, in pred spomladansko pozebo in so lahko katerega zrnje se uporablja za prehrano aktivni, npr. oroševanje, ali pasivni, npr. ljudi, za krmo rejnih živali pa se poleg zrnja izbira lege proizvodnega nasada, rastlinske uporabljajo tudi nadzemni deli rastline vrste in sorte ang.: proso millet ang.: anti-hail protection prôsta konvékcija -e -e ž vertikalno protivétrni pás -ega -ú m ▶ vetrozaščítni pás dviganje ali spuščanje zraka zaradi razlik protoginíja -e ž pojav pri enodomnih rastlinah, v temperaturi zračnih plasti prôsta páša ang.: cvetovi thermal convection ang.: protogyny -e -e ž ▶ konvékcija S: têrmična da ženski cvetovi cvetijo pred moškimi prôsta vôda -e -e kapilarna in gravitacijska rastlin, iz katerega izraščajo stranske ž nènadzorována páša provódnik -a m pokončni del krošnje sadnih voda, ki ni vezana na talne delce veje in ki sega od mesta, na katerem se prôsti odkòs voditeljica S: centrálna ós, podáljšek dêbla (1) -ega -ôsa m rezanje travne ruše s ang.: ang.: free water konča deblo, do mesta, na katerem izrašča kosilnico, ki nima protirezil central leader ang.: -- PRP -- [pǝrǝpǝ̀] m ◀▶ prográm razvôja podežêlja 162 pšeníca pŕstna strížna kosílnica na kosilnem grebenu, ki služi kot protirezilo zmanjšanje evapotranspiracije in izboljšanje pri strižnem odkosu rezultatov pridelave ang.: cutting finger ang.: mist blower -e -e -e ž strižna kosil- 2. kmetijski stroj, ki je lahko vlečeni, nošeni nica, pri kateri so protirezila v mirujočem pŕst kosílnice kapljic s premerom nad 100 μm na rastline -a -- m negibni delovni element v zaprtih prostorih ali trajnih nasadih za prsteníčenje -a s pršílnik ▶ obróčkanje (1, 2, 3) -a m 1. naprava za nanašanje vodnih ali samohodni, za nanos kapljic škropilne stanju, med njimi pa se gibljejo strižni noži brozge s premerom od 50 μm do 150 μm z pŕstni okopálnik -ega -a m rastline v trajnih nasadih okopalnik, ki s ang.: mist blower plastičnimi delovnimi elementi obdeluje tla ang.: finger bar mower zračnim tokom, ki ga ustvari ventilator, na znotraj vrst pŕvi Fickov zákon -ega -ega -óna [fíkov] m pŕšec preizkusu lastnosti vlažnega vzorca tal, npr. zákon ang.: Fick's first law of diffusion gnetljivosti, plastičnosti, mazavosti, zrnavosti in obstojnosti pŕvi právi líst -ega -ega -a m list, ki se razvije ang.: soil finger test za kličnim listom ang.: -šca m first true leaf padavine v obliki drobnih kapljic, ki jih veter nosi na krajše razdalje, npr. pŕstni poskús -ega -a m toka sorazmerna gradientu koncentracije kvalitativna metoda snovi pri procesu difuzije S: difúzijski za oceno teksturnega razreda, ki temelji na ang.: finger weeder zakon, ki določa, da je gostota masnega psévdoglêj -a m talni tip slovenske morski pršec, jezerski pršec klasifikacije tal, ki označuje tla, nastala ang.: drizzle pod vplivom padavinske vode, ki zastaja pršéča mègla -e -e ž v zgornjem delu talnega profila zaradi pojav, ki nastane, ko je meglena plast dovolj debela ali je od njenega teksturne in strukturne razlike med nastanka minilo dovolj časa, da iz nje padajo horizonti ter zbitosti tal, in pri katerih turah, nižjih od 0 °C, pride do poledice ali po sivih in rjavih marmoracijah ang.: drobne kapljice, zaradi česar pri tempera- je cona zastajanja vode prepoznavna žledu pseudogley ang.: precipitation fog psévdooglejevánje -a s proces, ki poteka v pršênje -a s 1. tleh zaradi stalnega ali začasnega zastajanja nanašanje vodnih kapljic s P premerom nad 100 μm na rastline v zaprtih padavinske vode in vodi do redukcije zmanjšati evapotranspiracijo in izboljšati posledično do pojavljanja sivih in rjavih marmoracij prostorih ali trajnih nasadih z namenom železovih in manganovih oksidov v tleh ter ang.: ang.: pseudogleying misting rezultat pridelave 2. tehnika zatiranja škodljivih organizmov, psévdopogánjek -jka m ▶ vegetatívni trávni se na rastline nanašajo kapljice škropilne psévdožíto -a s ▶ nèprávo žíto brozge s premerom od 50 μm do 150 μm ki se uporablja v trajnih nasadih in pri kateri pogánjek ang.: misting psihrométer -tra m meteorološki instrument 3. enakomerno padanje zelo drobnih kapljic, za merjenje relativne vlažnosti zraka, ki je lahko tudi snežink, ledenih igel iz gostega, sestavljen iz suhega termometra in mokrega nizkega stratusa ali megle S: rosênje termometra ang.: drizzling ang.: psychrometer pršíca šíškarica -e -e ž škodljivec iz družine psihrométrska enáčba -e -e ž enačba, s Eriophyidae, ki se prehranjuje s sesanjem katero se izračuna parni tlak na osnovi rastlinskih sokov na mladih listih, s čimer temperature suhega termometra in povzroči nastanek izbočenih tvorb na njihovi mokrega termometra hruševa pršica šiškarica pšeníca -e ž Triticum aestivum L. žito, ki spada ang.: zgornji strani, npr. trsna listna šiškarica, ang.: psychrometric equation erineum mite med enoletnice iz družine trav in v času pršìč -íča m suh in nesprijet sneg, ki ima vznika ter mladostnega razvoja ni občutljivo majhno gostoto na nizke temperature, zato se seje v hladnejših ang.: powder snow mesecih, ter se goji zaradi zrnja z vsebnostjo 163 pšeníčna lístna pégavost beljakovin od 8 % do 14 %, ki se zmelje v odtoka z določeno povratno dobo kot moko za kruh, manj kakovostno zrnje pa se zmnožek prispevne površine, največje uporablja za krmo rejnih živali intenzitete padavin določenega trajanja in ang.: wheat povratne dobe ter koeficienta odtoka pšeníčna lístna pégavost ang.: rational method -e -e -i ž glivična bolezen pšenice, ki jo povzroča vrsta radiácijska mègla -e -e ž megla, ki nastaja Septoria tritici in pri kateri pride do ponoči ob mirnem in jasnem vremenu, najpo- predčasnega sušenja in odmiranja listov, gosteje jeseni ali zgodaj pozimi, zaradi dolgo- na katerih se pojavijo obarvana znamenja valovnega sevanja tal, ki s sevanjem oddajajo ovalne oblike, ki se z razvojem bolezni toploto in se ohlajajo ter ohlajajo tudi plast združujejo v podolgovate lise, te pa v večje zraka ob njih pod temperaturo rosišča ang.: septoria leaf spot radiácijska pozéba -e -e ž pozeba, ki nastane m ploskve odmrlega tkiva ang.: radiation fog PTP -- [pǝtǝpǝ̀] ◀▶ priznáno tradicionálno ponoči ob mirnem in jasnem vremenu zaradi puhálo oddajajo toploto in se ohlajajo ter ohlajajo tudi -a s naprava, običajno radialne plast zraka ob njih, pri čemer je temperatura poimenovánje dolgovalovnega sevanja tal, ki s sevanjem tok s tlakom, večjim od enega bara, zato zraka 2 m nad tlemi lahko višja od ledišča kons trukcijske izvedbe, ki oblikuje zračni se uporablja na kmetijskem stroju, ki ang.: radiation frost delo opravlja na večji delovni širini, radìč -íča m Cichorium intybus var. foliosum Hegi npr. pnevmatski sejalnici, pnevmatskem vrtnina iz skupine solatnic, ki spada med trosilniku, pnevmatski škropilnici dvoletnice iz družine nebinovk in se seje puhtéča mègla pa se vzgoji tudi preko sadik, ter se najpo- -e -e ž advekcijska megla, ki gosteje goji zaradi listov različnih barv, ki so ang.: blower neposredno na pridelovalno površino, lahko nastane zaradi gibanja hladnega zraka nad lahko prosti, v rozeti ali zraščeni v glave in toplo vodno površino, npr. jezerom, reko, se uporabljajo v prehrani ljudi, ali pa zaradi lahko pa tudi nad toplimi vlažnimi tlemi, pridobivanja korenov za siljenje npr. sveže zoranim poljem ang.: radicchio ang.: púlpa radíkula -e ž zasnova na enem od polov embria -e ž ▶ mesó (1, 2) v semenu, iz katere se razvijejo semenske evaporation fog korenine S: koreníčica ang.: radicle R rádiosónda -e ž elektronski paket meteoro- loških instrumentov, ki je z meteorološkim balonom izpuščen v ozračje in pošilja meteo- rološke meritve sprejemniku na tleh R ang.: radiosonde ráhli dèž -ega -jà m dežne padavine z majhno intenzivnostjo, pri katerih so kapljice ločljive in površine, na katero padajo, ne zmočijo v celoti rabárbara -e ž Rheum rhabarbarum L. vrtnina rahljálnik -a m vlečeni kmetijski stroj za iz družine dresnovk, ki spada med zelnate ang.: light rain pecljev, ki so zelene barve in imajo lahko razporejene v eni ali več vrstah in na katerih rdeče lise ter se uporabljajo v prehrani ljudi so nameščeni lemeži različnih oblik, pa tla ang.: rhubarb tudi drobijo in mešajo trajnice in se goji zaradi omesenelih listnih ki tla delno obrača in rahlja, nogače, ki so osnovno obdelavo tal do globine 30 cm, racionálna metóda zemljišč na manjše pridelovalne enote, npr. deželo, rajon, okoliš, glede na okoljske razmere, ang.: land use tradicijo pridelave ter senzorične lastnosti -e -e ž empirična enačba, končnega produkta, npr. vina ki določa konično vrednost površin skega rába zemljíšč -e -- ž upravljanje prostora za ang.: chisel plough potrebe človekove dejavnosti, ki se deli na rajonizácija -e ž razdelitev državnega ozemlja dejansko rabo zemljišč in namensko rabo ang.: zoning 164 rastlínska higiéna rakítovec -vca m Hippophae rhamnoides L. rastlínam lahkó dostôpna vôda -- -- -e -e sadna vrsta iz družine oljčičevk, ki raste kot ž voda v tleh, ki se za posamezno rastlino visok grm in ima majhne plodove oranžne nahaja v intervalu med poljsko kapaciteto in barve, ki se običajno uporabljajo predelani, kritično točko ang.: sea buckthorn rastlínam nèdostôpna vôda -- -e -e ž količina ráka -- --npr. v sok ang.: readily available water, RAW ràk korenínskega vratú m bolezen, vode v tleh, ki je rastline zaradi premajhnega razširjena predvsem na vinski trti, ki jo vodnega potenciala tal ne morejo črpati kateri se na deblu ali cepljenem mestu ž voda v tleh, ki se za posamezno rastlino nahaja v intervalu med točko venenja in okužene rastline razvijejo tumorji, ki lentokapilarno točko ovirajo prenos vode in hranil od korenin do ang.: heavily available water poganjkov in s tem slabijo rast rastline ter rastlinják ki v rastlino vstopijo skozi poškodbe na rastlínam težkó dostôpna vôda -- -- -e -e koreninah in koreninskem vratu, in pri povzročijo bakterije iz rodu Agrobacterium, ang.: plant unavailable water lahko povzročijo njen propad -a m zavarovani prostor, ki ima rakotvórnost jo in je pokrit s steklom ali plastiko ter se -i ž ▶ kancerogénost uporablja za gojenje, shranjevanje in trženje ang.: crown gall leseno, plastično ali kovinsko konstrukci-ránker -ja m talni tip slovenske klasifikacije rastlin, saj se v njem lahko nadzorujejo tal, ki označuje plitva avtomorfna tla z A okoljski dejavniki, npr. temperatura, vlaga, horizontom na različnih nekarbonatnih svetloba, zaradi česar so v njem vzpostavlje- kamninah, kot so kremenovi peščenjaki in ne ugodnejše rastne razmere kot na prostem ranljívost tál ranker vaporariorum (Westwood) škodljivec, ki se -i -- ž občutljivost tal za različne pojavlja v zavarovanih prostorih in pri naravne in antropogene degradacijske katerem ličinke in odrasli osebki izločajo večinoma pojavlja na strmih pobočjih rastlinjákov ščítkar -ega -ja m Trialeurodes ang.: glinavci, granit, nekarbonatni prod, in se ang.: greenhouse procese, npr. za erozijo, zmanjševanje obilno medeno roso ter sesajo rastlinski organske snovi, zbijanje sok vseh rastlin ang.: soil vulnerability ang.: greenhouse whitefly rást -í ž nepovraten proces povečevanja rastlínska bolézen -e -zni ž stanje rastline organizma zaradi delitve celic in njihovega zaradi spremembe presnove ali anatomsko-večanja ang.: growth ali abiotski dejavniki, ki slabijo življenjsko -histološke strukture, ki jo povzročijo biotski R rastíšče -a s določen prostor v naravi, moč rastline, zaradi česar sta zmanjšani opredeljen z vsemi biotskimi in abiotskimi njena produktivnost in gospodarska ekološkimi dejavniki, ki omogočajo vrednost vegetacije rastlínska célica -e -e ž najmanjši živi gradnik ang.: site rastlinskih tkiv, sestavljen iz celične stene, uspevanje posamezne rastline ali ang.: plant disease rastlína -e ž večcelični organizem s celuloz- citoplazme, celičnih organelov, vakuole in nimi celičnimi stenami in s sposobnostjo jedra listov in cvetov rastlínska célična sténa -e -e -e ž zunanji ang.: plant ovoj rastlinske celice, ki ji daje trdnost ter fotosinteze, običajno sestavljen iz korenin, ang.: plant cell rastlína dôlgega dné -e -- -- ž ▶ dolgodnév- mehansko, toplotno in biokemično zaščito nica ang.: plant cell wall rastlína krátkega dné -e -- -- ž ▶ kratkodnév- rastlínska génska bánka -e -e -e ž zbirka rastlínam dostôpna vôda v ustreznih razmerah z namenom ohranjanja -- -e -e ž talna genskega materiala nica genotipov rastlin ali delov rastlin, hranjenih voda s skupnim vodnim potencialom tal ang.: plant gene bank nad točko venenja, ki jo rastline s svojim koreninskim sistemom lahko črpajo rastlínska higiéna -e -e ž ukrepi, s katerimi S: razpoložljíva vôda se odstrani ali zmanjša količina kužila ang.: plant available water, PAW ali škodljivih organizmov na rastlinah, v 165 rastlínska odêja skladišču, na opremi in orodju z namenom temperaturo praga 5 °C, in dnem, ko jeseni preprečevanja širjenja škodljivih organizmov spet pade pod to vrednost S: vegetacíjska rastlínska odêja ang.: growing season -e -e ž ▶ rastlínski pokròv 2. ang.: plant hygiene dôba obdobje od začetka brstenja vinske trte do rastlínska tkívna kultúra -e -e -e ž metoda konca odpadanja listov z nje, ki traja od 1. gojenja rastlinskih celic, tkiv ali organov na aprila do 30. oktobra istega vinskega letnika rastlínska vŕsta ang.: plant tissue culture rástne razmére -ih -ér ž mn. razmere v okolju, gojišču v sterilnih razmerah ang.: growing season -e -e ž skupina rastlin v katerem rastlina uspeva in jih določajo skupnega porekla, podobnih lastnosti in talne razmere, klimatske razmere in lega rastlínski génski vír plant species za povečevanje njenih vegetativnih delov, -ega -ega -a m genski ki se meri z dolžino novih poganjkov ali s material rastlinskega izvora, ki se uporablja prirastom debla v eni rastni dobi za izboljševanje proizvodnih lastnosti plodne potomce rástni potenciál -ega -a m zmožnost rastline ang.: uporabnosti, ki se med seboj plodijo in imajo ang.: growth conditions rastlínski hormón ang.: plant genetic resource hormon, ki se nanese na rastlino z namenom -ega -a m snov, ki se usmerjanja rasti in razvoja, pri čemer ju tvori v rastlini in uravnava procese rasti in lahko pospešuje, npr. povečanje razvejanja, gojenih rastlin s selekcijo in žlahtnjenjem rástni regulátor -ega -ja m naravni ali sintetični ang.: growth potential rodnosti, pri čemer lahko deluje na mestu ali zavira, npr. zmanjšanje rasti poganjkov rastlínski insekticíd plant hormone, phytohormone ali korenine, na katerem so meristemske -ega -a m insekticid, celice, iz katerih nastajajo nova tkiva in katerega aktivno snov predstavlja rastlinski zasnove novih organov, npr. listne zasnove izvleček, npr. piretrin, azadirahtin portira S: fítohormón rástni vršíček -ega -čka m končni del poganjka ang.: tvorbe ali pa na mestih, na katera se trans- ang.: plant growth regulator rastlínski pokròv ang.: plant-based insecticide ravnálna dèska -e -e ž delovni element na ang.: apex, growing point -ega -ôva m delež površine sprednjem delu predsetvenika, ki z odstra- tal, ki ga prekriva vegetacija ali posamez- njevanjem ali drobljenjem talnih grud tla ne rastline in se ugotavlja z vertikalno pripravi za setev R vegetation cover laserska naprava za merjenje oddaljenosti rastlínski pótni líst na površino tal S: rastlínska odêja razdaljemér -a m optična, elektronska ali ang.: projekcijo vseh nadzemnih delov rastlin ang.: levelling plank -ega -ega -a m uradni med opazovalcem in opazovano točko, ki dokument, običajno v obliki etikete, z ji je lahko dodana tudi naprava za merjenje vsemi podatki, pomembnimi za rastlino pri horizontalnih kotov in vertikalnih kotov rastlínski sók sledljivost njenih premikov znotraj EU razčlenjenost posesti enega lastnika, pri kateri so zemljiške parcele oddaljene ena od ang.: plant passport druge, kar povzroči večje stroške pridelave in -ega -a m raztopina organskih doseganje manjšega pridelka in anorganskih snovi v rastlinskih celicah, ki zagotavlja, da rastlina izpolnjuje predpisane razdrobljênost kmetíjskih zemljíšč -i -- -- ž zahteve glede varstva rastlin ter omogoča njenem trgovanju znotraj Evropske unije, ki ang.: distance meter predstavlja vir hrane za različne organizme razkúženo séme -ega -éna s seme, ki je ang.: ang.: fragmentation of agricultural land plant sap tretirano s fitofarmacevtskim sredstvom, rastlínsko hranílo -ega -a s element, ki ga da se preprečijo okužbe z boleznimi, ki rastlina potrebuje za svojo rast in razvoj ter povzročajo škodo med njegovim skladišče- ga sprejema v obliki iona iz tal ali v obliki njem ali kalitvijo, ali da se preprečijo okužbe plina preko listnih rež z boleznimi na mladih rastlinah ang.: plant nutrient ang.: disinfected seed rástna dôba -e -e ž 1. obdobje v koledarskem razlístanje -a s 1. ▶ defoliácija (2) letu med dnem, ko povprečna dnevna 2. ampelotehnični ukrep, s katerim se v temperatura zraka spomladi preide nad celoti ali delno odstranijo listi z mladik v 166 razvójna fáza coni grozdja za doseganje boljše osvetljenosti na katerem iz zalistnih brstov odganjajo grozdov S: defoliácija (3) stranski poganjki, zlasti po defoliaciji ang.: defoliation ang.: crown razmetoválna napráva -e -e ž naprava, ki z razráščanje -a s tvorba stranskih poganjkov iz zračnim tokom dovedeno krmo enakomerno zalistnih brstov pri osnovi stebel ali tik nad porazdeli po skladiščnem prostoru in jo nodiji pritlik in živic sočasno tudi suši ang.: tillering ang.: throwing device razráščanje tráve -a -- s faza vegetativnega razmnoževálni materiál -ega -a m rastlinski razvoja trave, ki nastopi po vzniku semenske del, ki se uporabi za pridobivanje novih rastline ali po defoliaciji podaljšanih gene- rastlin, npr. seme, poganjek, ključ podlage, rativnih poganjkov trave, ko iz prizemnih list, del korenine zalistnih brstov odženejo novi stranski ang.: propagation material poganjki razmnoževánje ang.: grass tillering -a s proces pridobivanja novih rastlin iz različnih delov matične rastline, rázred tál -éda -- m enota slovenskega klasifi- npr. iz semena, ali z oddelitvijo večceličnega kacijskega sistema tal, ki združuje enega ali tkiva več talnih tipov in je nižja od oddelka tal ang.: propagation ang.: soil class razmnoževánje s potáknjenci -a -- -- s razsájanje -a s ločevanje rastlin, zraslih v šope neposredno vegetativno razmnoževanje, pri ali sklope, da se zagotovijo ugodnejše rastne katerem se nova rastlina vzgoji iz odrezanega razmere za rast posamezne rastline rázor ang.: oznaka LS formulacija FFS, ki je homogena cutting propagation zmes dveh ali več snovi, pri kateri se toplje- -óra m jarek med dvema lehama, v nec raztopi v topilu ter se v razredčeni ali katerem ne rastejo rastline, ampak po njem nerazredčeni obliki uporablja za mokro vozijo traktorska kolesa, in ki se obdeluje korenine, vstavljenega v substrat, kjer se raztopína za tretíranje seména -e -- -- -- ž ukorenini dela matične rastline, npr. poganjka, lista, ang.: plant thinning nanašanje na seme mehansko uničujejo plevele raztròs gnojíla -ôsa -- m postopek, s katerim se ang.: z okopalniki, ki tla rahljajo in sočasno ang.: solution for seed treatment trench mineralno ali organsko gnojilo enakomerno razpíranje -a s agrotehnični ukrep, s katerim porazdeli po kmetijskem zemljišču vzdolžno se poveča kot stranskega poganjka glede na ali prečno na smer vožnje traktorja s provodnik z namenom umirjanja rasti in trosilnikom R razpoložljíva vôda poganjka 20 cm, kasneje pa s posebnimi z najmanj enim dobro prepoznavnim horizontom in dobro izražene morfološke sponkami lastnosti, npr. strukturo tal ang.: crotch angle widening ang.: developed soil tehnikami glede na fazo razvoja poganjka, razvíta tlà -ih tál s mn. tla, ki imajo talni profil npr. z uporabo ščipalk za perilo do dolžine povečanja rodnosti ter se izvede z različnimi ang.: spreading of fertiliser dostôpna vôda -e -e ž ▶ rastlínam razvódnica -e ž črta, ki povezuje lokalno najvišje točke Zemljinega površja in pred- razpršêno sévanje -ega -a s del sončnega stavlja mejo med dvema vodozbirnima sevanja, ki nastane zaradi sipanja na delcih območjema razpršílec ang.: namenjen razpeljavi vode po namakalnem diffuse radiation območju do posamezne parcele S: sekun- -lca m del namakalnega sistema, dárni cevovòd ki omogoča dodajanje vode rastlinam s ang.: secondary irrigation pipe pomočjo oroševanja vodnih kapljicah v oblakih S: difúzno razvódni cevovòd -ega -óda m cevovod, sévanje v ozračju, npr. molekulah zraka, aerosolih, ang.: watershed divide razrastíšče ang.: razvójna fáza -e -e ž faza rastline ali poganjka sprinkler pri travah in metuljnicah, ki se za potrebe -a s prizemni del travnih pridelovanja krme določa z oceno morfološke poganjkov, pokonci rastočih krmnih razvitosti celega sestoja, npr. začetek bilčenja, metuljnic in drugih travniških rastlin, ko je največ poganjkov v tej fazi, ali pa z 167 razvójni potenciál kmetíje izračunom tehtanega povprečja različno na listih, zaradi katerih se zmanjša fotosinte- razvitih poganjkov na vzorčni populaciji, ki se zna površina, posledično pa tudi pridelek razvòj tál človeške, denarne vire rédčenje -a s agrotehnični ukrep, s katerim se ročno, strojno ali z nanašanjem kemičnega ang.: development potential of a farm sredstva zmanjša število plodov na rastlini -ôja -- m nastajanje in spreminjanje z namenom zagotavljanja večje kakovosti tal v odvisnosti od tlotvornih dejavnikov, npr. plodov, ki ostanejo na rastlini, in povečanja matične podlage, podnebja, reliefa, vodnih diferenciacije brstov razmer, organizmov in časa, in tlotvornih ang.: thinning procesov, npr. preperevanja kamnin, raz- rédčenje cvetôv -a -- s agrotehnični ukrep, s gradnje organskih ostankov, nastajanja katerim se med cvetenjem kemično, ročno strukture, premeščanja talnih sestavin ali strojno odstrani določeno število cvetov, ang.: soil development da bi bilo končno število plodov manjše, rdéča bílnica razvójni potenciál kmetíje development stage dolino odloži tekoča voda in na katerem se m -ega -a -- lahko razvijejo tla S: aluviálni nanòs zmogljivost kmetije za razvoj poslovanja ang.: alluvial deposit, alluvium glede na razpoložljive vire, npr. naravne, od 0 do 9 pri lucerni réčni nanòs -ega -ôsa m sediment, ki ga v ang.: opredeli s številčno vrednostjo, npr. v mejah ang.: cereal leaf beetle -e -e ž Festuca rubra L. nizka in njihova kakovost pa večja mešanici za pašno rabo na suhih rastiščih, ukrep, običajno izveden poleti, s katerim se odstranijo odvečni, slabo razviti in nezreli pogosto pa tudi za zatravitev športnih, grozdi z namenom doseganja večje kakovosti rekrea cijskih in okrasnih površin grozdja ang.: red fescue ang.: travinju, pri kateri se požlahtnjene sorte rédčenje grózdov -a -- s ampelotehnični omejeno uporabljajo v travno-deteljni trpežna vrsta trave z ozkimi listi na trajnem ang.: blossom thinning R ter se goji zaradi odebeljenih korenov ali jočih se plodičev zaradi zagotavljanja večje kakovosti plodov gomoljev okrogle ali valjaste oblike, ki so ang.: fruit thinning običajno rdeče barve in se uporabljajo v rédka sétev prehrani ljudi -e -tve ž setev, pri kateri se semena ang.: beetroot v tla vstavljajo na večje razdalje, zaradi česar je na enoto površine malo semen, in rdéčerjáva tlà -ih tál s mn. talni tip slovenske je tipična za rastline, ki za rast in razvoj klasifikacije tal, ki označuje tla z Brz hori- potrebujejo več prostora zontom, ki je zaradi prisotnosti hematita ang.: sparse sowing izrazito rdečkasto obarvan S: jerína, jerôvica, terra rossa rdéča pésa -e -e ž Beta vulgaris L. subsp. vulgaris rédčenje plodíčev -a -- s agrotehnični ukrep, bunch thinning skupina Conditiva vrtnina iz skupine korenovk, praviloma izveden ročno, s katerim se ob ki spada med dvoletnice iz družine lobodovk primerni velikosti plodičev ali po junijskem in je vzgojena z neposredno setvijo semena trebljenju odstrani določeno število razvija- na pridelovalno površino ali preko sadik rédoks potenciál -- -a m mera za prezra- rdéči bŕsti spojin v tleh, da sprejmejo ali oddajo -ih -ov m mn. fenofaza sadnih rastlin, elektrone ang.: reddish-brown soil čenost tal, ki kaže sposobnost kemijskih rdéči ríbez ang.: redox potential, oxidation-reduction pink bud stage potential -ega -a m Ribes rubrum L. jagodičasta redúkcijski horizónt -ega -a m ▶ Gr horizónt sadna vrsta iz družine kosmuljevk, ki raste kot nizek grm in ima majhne sočne plodove vidni venčni listi potenciál ang.: v kateri se čašni listi razprejo toliko, da so S: oksidacíjsko-redukcíjski referénčna evapotranspirácija -e -e ž evapo- rdeče barve, ki so združeni v grozd in transpiracija, merjena na izbrani kulturi, se uporabljajo kot namizno sadje ali se običajno travni ruši višine 12 cm, ki je brez predelajo, npr. v džem bolezenskih znamenj ali poškodb škodljivcev ang.: red currant ter je dobro oskrbljena z vodo rdéči žítni strgáč ang.: reference evapotranspiration -ega -ega -a m Oulema melanopus (L.) škodljivec pravih žit in trav, referénčna tálna skupína -e -e -e ž osnovna katerega ličinke povzročajo pojav belih peg enota mednarodne klasifikacije tal WRB, 168 relatívna zráčna vlážnost po kateri se tla razvrščajo glede na lastnosti krajevnih skupnostih, ter ulicah in hišnih diagnostičnih horizontov in talnega gradiva številkah K: RPE ang.: reference soil group regosól -a m talni tip slovenske klasifikacije m ter odražajo tlotvorne procese ang.: register of spatial units referénčni vzórec tál -ega -rca -- vzorec tal tal, ki označuje nerazvita tla na nesprijetih z znanimi lastnostmi, ki se analizira skupaj z ali zdrobljenih klastičnih sedimentnih drugimi vzorci za preverjanje in zagotavlja- kamninah s plitvim A horizontom, ki nje točnosti analiznih postopkov matične podlage ne prekriva v celoti ang.: reference soil sample ang.: regosol referénčno léto -ega -a s leto z značilnimi régratov preparát -ega -a m kompostni poteki meteoroloških spremenljivk, ki je preparat, ki je izdelan iz regratovih cvetov, izbrano za primerjavo s podatki v tekočem ki zorijo v kravjem mezenteriju, čez zimo letu zakopanem v tla, in uravnava razmerje reflektírano sévanje tleh S: bíodinámični preparát 506 -ega -a s ▶ odbíto sévanje ang.: dandelion preparation, biodynamic refraktométer ang.: reference year med kremenovo kislino in kalijem v centracijo določene snovi v dani raztopini -tra m naprava, ki meri kon- preparation 506 regulacíjska hidrávlika -e -e ž hidravlika na in določa vrednost npr. topne suhe snovi tritočkovnem priključnem drogovju, ki omo- v plodu, alkohola v žganih pijačah, vode v goča samodejno popravljanje in vzdrževanje medu naravnane globine obdelave nošenega regenerácija kmetijskega stroja, ki dela pod površino tal, -e ang.: refractometer rastlina tvori nove celice, tkiva in organe, ki ž proces, pri katerem npr. pluga, podrahljalnika, kultivatorja ang.: hydraulic hitch control nadomestijo poškodovane ali odstranjene dele regulátor -ja m strojni sklop v motorju traktorja, regenerácija tráv pri njegovi spreminjajoči se obremenitvi -e -- ž rast nadzemnih delov ang.: ang.: ki vzdržuje naravnano število vrtljajev motorja regeneration rastlin po defoliaciji, pri kateri se spomladi iz regulator regulátor pretóka vôde -ja -- -- m naprava za prizemnih zalistnih brstov, ki se nahajajo na uravnavanje količine vode, ki prehaja skozi defoliiranih generativnih poganjkih, tvorijo cev v določeni časovni enoti novi stranski poganjki, poleti in jeseni pa se iz zarodnega tkiva na prizemnih rastnih ang.: water flow regulator tativnih poganjkih, tvorijo novi listi in novi vzpostavitev kmetijske ali druge rabe na stranski poganjki vršičkih, ki se nahajajo na defoliiranih vege- rekultivácija zemljíšča -e -- ž ponovna R ang.: grass regrowth gramoznici, odlagališču, po opravljeni degradiranem zemljišču, npr. kamnolomu, regeneratívno kmetíjstvo -ega -a s ▶ predhodni remediaciji tal ali vzpostavitvi regíster kmetíjskih gospodárstev omejena na manjše geografsko območje izničijo proces degradacije tal posameznih držav ali njihovih delov ang.: land recultivation ang.: regional climatology rekultivírana tlà -ih tál s mn. tla, ki so ponovno -tra -- -- m vključena v kmetijsko rabo po predhodni regionálna klimatologíja ukrepih, npr. gnojenju, apnjenju, setvi, -e -e ž klimato logija, ki izboljšajo lastnosti tal in zmanjšajo ali obnovítveno kmetíjstvo tehnogenih tal ter izvedenih meliorativnih regíster prostórskih enôt javna zbirka podatkov o kmetijskih gospo- remediaciji tal, tehnogenih in meliorativnih darstvih, ki vključuje njihove osnovne identi-ukrepih, npr. gnojenju, apnjenju in setvi, ki fikacijske in lokacijske podatke, poleg tega pa izboljšajo njihove lastnosti tudi npr. podatke o pripadajočih zemljiščih ang.: recultivated soil in njihovi rabi, rejnih živalih, razvrstitvi v območja z omejenimi možnostmi za relatívna prepústnost -e -i ž ▶ efektívna kmetijsko dejavnost, vključenosti v ekološko prepústnost ali integrirano pridelavo K: RKG relatívna zráčna vlážnost -e -e -i ž razmerje ang.: register of agricultural holdings med parnim tlakom in nasičenim parnim -tra -- -- m tlakom pri dani temperaturi, običajno javna zbirka, ki vsebuje podatke o izraženo v odstotkih prostorskih enotah, npr. občinah, naseljih, ang.: relative air humidity 169 relíktna tlà relíktna tlà -ih tál s mn. paleotla, ki jih ne lis na listih, tvorbo izboklin na spodnji strani prekrivajo drugi sloji tal, ampak se nahajajo listov ali deformacijo plodov, npr. cvetlični na površini, kjer nadaljujejo svoj razvoj, npr. resar, tobakov resar je posledica njihovega nastanka v topli klimi resáva -e ž zemljišče, ki je delno ali v celoti ang.: rdečerjava tla na Krasu, katerih rdeča barva ang.: thrips relict soil poraščeno z rastlinami iz družine vresovk, remediácija tál -e -- ž celota postopkov najpogosteje z jesenskim vresjem, pri čemer in tehnik, s katerimi se zmanjša količina so tla večinoma kisla z nizko vsebnostjo onesnažil v tleh ali se stabilizirajo in rastlinskih hranil remobilizácija dušíka ang.: soil remediation -e -e -e -- -- ž empirični model za napoved -e -- ž proces, pri dolgoročne letne degradacije tal zaradi katerem se dušik iz starih listov, ko ti začnejo vodne erozije, ki odpravlja pomanjkljivosti odmirati, premesti v mlade liste, brste ali univerzalne enačbe izgube tal s korekcijo semena ter pospeši njihov razvoj enačb za izračun podnebnega dejavnika in ang.: -kemijskimi postopki, vključevanjem reténcijska vôda -e -e ž ▶ vézana vôda organizmov revidírana univerzálna enáčba izgúbe tál izboljšajo talne lastnosti, npr. s fizikalno- ang.: heathland nitrogen remobilisation nekaterih topografskih dejavnikov K: RUSLE rendzína -e ž talni tip slovenske klasifikacije ang.: revised universal soil loss equation, rénski kolobár ang.: sadne rastline odstranijo odvečen rodni rendzina les, nerodni les, starejši les in poškodovani -ega -ja m petletni kolobar, les, da se zagotovi optimalno razmerje med ki vključuje 60 % strnin in 40 % listank v rastjo in rodnostjo, izboljša zdravstveno zaporedju listanka, strnina, strnina, listanka, na različnih karbonatnih kamninah, npr. réz -í ž 1. agrotehnični ukrep, s katerim se s apnencu, dolomitu, karbonatnem produ tal, ki označuje nerazvita tla z A horizontom RUSLE stanje in omogoči primerna osvetlitev strnina celotne rastline réntgenska práškovna difrákcija 2. ampelotehnični ukrep, s katerim se z -e -e -e ž vinske trte med zimskim mirovanjem ang.: Ren's crop rotation ang.: pruning na uklonu rentgenskih žarkov na kristalnih in poškodovani les, v rastni dobi pa tudi odvečne mladike, listi, vršički in grozdi, da ravninah se zagotovi optimalno razmerje med rastjo ang.: kristaliničnosti mineralov v tleh, ki temelji odstranijo odvečen rodni les, starejši les nedestruktivna metoda za določanje vrste in R X-ray powder diffraction répa in rodnostjo -e ž Brassica rapa L. poljščina in korenovka ang.: del stebla nad tlemi ali pod njimi in ki se -e ž horizontalna lata z mersko razdelbo in vgrajeno vodno tehtnico, ki uporablja za prehrano ljudi, še posebej je del postopičnega orodja za merjenje iz družine križnic, pri kateri se odebeli rezálka pruning ali za krmo rejnih živali v obliki presnih ali višinskih razlik narezana na trakove v fermentirani obliki, kuhanih korenov ang.: horizontal rod repelènt -ênta m okrogle oblike, ki je nameščen pred sejalnim ▶ odvračálo lemežem na sejalnici za neposredno reprodúkcijski materiál ang.: turnip rezálni kolút -ega -a m delovni element je potreben za proizvodnjo, npr. v kmetijstvu -ega -a m material, ki setev in se uporablja za izdelavo brazd na neobdelanih tleh semena, gnojila, zaščitna sredstva, pogonska ang.: cutting reel goriva rezêrvni ogljíkovi hidráti -ih -ih -ov m mn. ang.: reproduction material ogljikovi hidrati v plodovih in vegetativnih reproduktívni orgán -ega -a m ▶ generatívni organih rastlin, ki omogočajo presnovne orgán procese, kadar ne poteka fotosinteza ali résarji -ev m mn. škodljivci iz reda je ta zelo okrnjena, npr. med kalitvijo ali Thysanoptera, ki se prehranjujejo s med začetno regeneracijo krmnih trav po strganjem povrhnjice listov in sesanjem defoliaciji, npr. škrob, fruktani, monosaha- rastlinskih sokov na listih, cvetovih ali ridi, disaharidi plodovih, s čimer povzročijo nastanek svetlih ang.: storage carbohydrates 170 rjáva pokarbonátna tlà rezervoár -ja m posoda v škropilnici ali ripéča zlatíca -e -e ž Ranunculus acris L. pršilniku, običajno iz plastične mase, ki strupena zel, ki spada med večletnice iz je kvadratne ali valjaste oblike z ovalnimi družine zlatičnic s pritlehno listno rozeto robovi, kar omogoča dobro mešanje na začetku rasti spomladi in po defoliaciji škropilne brozge, in ima gladko notranjo ter s srednje visokimi, slabo olistanimi stran, kar preprečuje nabiranje usedlin na generativnimi poganjki in je razširjena na stene in olajša čiščenje težjih in vlažnih tleh večkosnih travnikov in reziduálni učínek rastline, ki se razmnožujejo s semeni in z -ega -nka m daljša obstojnost rizomi, ter vsebuje glikozit ranunkulin, ki se ang.: tank pašnikov, pri čemer sodi med proliferične in delovanje fitofarmacevtskega sredstva ob zaužitju v svežem stanju razgradi v proto-zaradi njegovih fizikalnih in kemijskih anemonin, ki lahko povzroči zastrupitev lastnosti, kar povečuje njegovo učinkovitost travojedih živali in tudi ekotoksičnost S: podáljšano delovánje ang.: rezídui rizóm -a m odebeljeno podzemno steblo, -ov m mn. ▶ ostánki fítofarmacévtskih ki raste horizontalno ali pokončno in na srédstev katerem se razvijejo brsti, iz katerih izraščajo ang.: meadow buttercup residual effect rezisténca -e ž ▶ odpórnost nadomestne korenine in nadzemni stranski réz na čèp -í -- -- ž poganjki, npr. pri rabarbari, šparglju, topo- rez, pri kateri se veja, ki izrašča iz provodnika, prikrajša na dva ali listni kislici, ripeči zlatici S: koreníka provodnik rizosfêra -e ž tla v neposrednem stiku z rast-ang.: stub cut linskimi koreninami, pri čemer korenine iz tri brste tako, da se odreže pravokotno na ang.: rhizome réz na pŕstan -í -- -- ž tal sprejemajo hranila, koreninski izločki pa rez, pri kateri se izrojena, premočna ali preveč navpično vplivajo na mikrobne združbe v tleh rastoča veja, ki izrašča iz provodnika, ang.: rhizosphere prikrajša na en brst tako, da se odreže ríž -a m Orysa sativa L. žito iz družine trav, ki je pravokotno na provodnik visoko do 1 m, ima socvetje v obliki lata, v ang.: short stub cut katerem so zrna brez glutena, ter se navadno réznik -a m prideluje v toplem podnebju in zahteva del rozge, ki izrašča iz dvoletnega lesa in je prikrajšan na od dve do pet zimskih urejeno namakanje očes ang.: rice ang.: spur rjáva izprána tlà -ih -ih tál s mn. rjava tla z režím vlážnosti tál -a -- -- m neznačilnim E horizontom, a z že zaznavno letna razporedi- R tev talne vode pri vodnem potencialu manj akumulacijo snovi v spodnjem delu talnega kot 1500 kPa, ki vpliva na tlotvorne procese, profila, kamor so premeščene iz višje ležečih razvoj tal in pridelavo rastlin slojev tal, ki ni posledica kamninske nezvez- R horizónt ang.: brown leached soil -- -a [rǝ̀] m mineralni horizont, ki ga rjáva opodzóljena tlà ang.: nosti ali rezultat argilogeneze soil moisture regime sestavljajo masivne ali nezdrobljene matične -ih -ih tál s mn. distrična kamnine rjava tla v procesu razvoja v podzol z rícinus nelinearna, delno diferencialna enačba, ki spodnjem delu talnega profila opisuje gibanje vode v nenasičenih tleh ang.: brown podzolic soil ang.: Richard’s equation rjáva pégavost oréha -e -i -- ž glivična -a m ▶ klóščevec bolezen, ki jo povzroča vrsta Ophiognomonia rigólanje Richardova enáčba akumulacijo izpranih snovi, npr. humusa, -e -e [ríčardova] ž železovih in aluminijevih oksidov, v ang.: neznačilnim E horizontom, a z že zaznavno hard bedrock, R horizon -a s osnovna obdelava tal, pri kateri leptostyla in okužuje liste oreha in zelene se ta s plugom obrnejo v globini od 60 cm do plodove, na katerih se pojavijo lise 120 cm, kar poveča zračnost tal in njihovo nepravilnih oblik, zaradi česar je zmanjšana sposobnost za zadrževanje vode do globine, fotosintezna površina, posledično pa tudi kjer se razvijejo korenine sadnih dreves ali pridelek ang.: deep ploughing, deep plowing rjáva pokarbonátna tlà -ih -ih tál s mn. talni s vinske trte S: globôko oránje ang.: walnut anthracnose rípanje -a ▶ podrahljávanje tip slovenske klasifikacije tal, ki označuje 171 rjáva tlà tla na apnencu ali dolomitu z razvitim ródna šíba -e -e ž rodni poganjek, ki je dolg več Brz horizontom kot 20 cm in ima pri koščičarjih ob straneh R ročíčna gréd vrsta iz družine rožnic, ki raste kot polgrm in fruiting wood 2. les vinske trte različnih dolžin in z ima majhne sočne birne plodove črne barve različnim številom zimskih očes, ki izrašča in sladko-kislega okusa, ki se uporabljajo iz dvoletnega lesa in na katerem se razvijejo kot namizno sadje ali se predelajo, npr. v rodne mladike marmelado ang.: fruiting wood ang.: blackberry ródni nasàd -ega -áda m trajni nasad, v -e -í ž gred v batnem motorju, katerem rastejo rastline, ki so v življenjskem ki preko ojnice omogoča pretvarjanje obdobju, ko dajejo pridelek premočrt nega gibanja bata v krožno ang.: fruiting plantation gibanje ródni pogánjek -ega -jka m ang.: crankshaft poganjek, ki ima brste z nastavkom za cvetove rôčno cépljenje -ega -a s cepljenje, pri katerem ang.: fruiting shoot se s cepilnim nožem ali cepilnimi škarjami ródni potenciál -ega -a m kvocient, ki se naredita rez v cepič in rez v ključ podlage ali izračuna tako, da se količina pridelka deli v predhodno posajeno podlago v vinogradu z rodnim volumnom ali z velikostjo debla ali v sadovnjaku, kar omogoči njuno v bližini cepljenega mesta, in s katerim se združitev ang.: manual grafting primerja rodnost rastlin, ki se razlikujejo v velikosti rôčno sajênje -ega -a s sajenje brez uporabe ang.: yield efficiency kmetijskih strojev ali priključkov pri kopanju ródni volúmen -ega -mna m volumen krošnje, in zasipanju sadilne jame na kateri so se razvili plodovi ang.: manual planting ang.: fruiting volume rodenticíd -a m fitofarmacevtsko sredstvo ródno drevó -ega -ésa s drevo, ki cveti ter za zatiranje glodalcev, ki deluje na njihov razvija plodove in semena presnovni sistem ang.: fruiting tree ang.: rodenticide ródno obdóbje -ega -a s življenjsko obdobje ródna mladíka -e -e ž mladika z listi, viticami, v razvoju sadnih rastlin, v katerem so vršičkom in vsaj enim kabernikom, sposobne dajati plodove socvetjem in grozdom, ki na vinski trti ang.: fruiting period, fruiting phase zagotavlja pridelek ang.: fruitful shoot ródno okó -ega očésa s oko, iz katerega se razvije rodna mladika, ki vinski trti ródna pogáča -e -e ž rodni poganjek pri zagotavlja pridelek pečkarjih, običajno dolg do 5 cm, ki ima ang.: RKG fruiting branch -- [rǝkǝgǝ̀] m ◀▶ regíster kmetíjskih -ega -a gospo dárstev ródni bŕst m brst, ki ima nastavek za en cvet ali več cvetov ali nastavek za cvetove, rmánov preparát -ega -a m kompostni liste in poganjek hkrati S: cvétni bŕst, preparat, ki je izdelan iz rmanovih cvetov, generatívni bŕst ki v jelenovem mehurju pol leta zorijo ang.: fruiting bud, generative bud na zraku, pol leta pa so zakopani v tla, in ródni lés rastlinam olajša črpanje kalija in dušika iz -ega -á m 1. enoletni oleseneli tal S: bíodinámični preparát 502 poganjek sadnih rastlin različnih dolžin, ki ang.: yarrow preparation, biodynamic izrašča iz dvoletnega lesa in ima enega ali preparation 502 več rodnih brstov, zato se na njem razvijejo plodovi robída -e ž Rubus fruticosus L. jagodičasta sadna ang.: rjáva tlà nerodni brst, pri pečkarjih pa ima ob stra- -ih tál s mn. tla z razvitim Bv neh nerodne brste, na vrhu pa rodni brst ang.: calcocambisol rodne brste in nerodne brste, na vrhu pa horizontom ali Brz horizontom, ki so ang.: long fruiting shoot običajno rumenorjave do rdečerjave barve S: kámbična tlà ródna vêja -e -e ž veja, na kateri so rodni brsti, ang.: brown soil zato se na njej razvijejo plodovi ang.: zadebelitev na mestu, kjer se je v prejšnji fruitful bud rastni dobi razvijal plod ródnost -i ž sposobnost rastline, da daje pridelek ang.: bourse-over-bourse ang.: fertility 172 ržíga rodovítna tlà -ih tál s mn. ruderálni plevél tla, ki zaradi svojih -ega -a m plevel, ki raste na fizikalnih, kemijskih in biotskih lastnosti, npr. tleh, ki so spremenjena zaradi človekovih sposobnosti zadrževanja hranil, rastlinam dejavnosti in niso namenjena za pridelavo dostopne vode, zračnosti, mikrobiološke rastlin, npr. na cestnih robovih, železnicah, aktivnosti, omogočajo pridelavo rastlin brežinah, parkiriščih ang.: fertile soil ang.: ruderal weed rodôvno sredíšče brez predhodne obdelave uporabi za rekul- kratkega dne iz družine križnic in se goji tivacijo zemljišča in izboljšanje pridelovalne zaradi zelenih listov pikantnega okusa sposobnosti kmetijskega zemljišča S: živíca (2 ) ang.: rocket, arugula ang.: fertile soil layer, topsoil rumêna zrélost -e -i ž stopnja zrelosti -ega -a s ▶ génski cénter nekaterih kmetijskih rastlin, v kateri se rastlinski organ, po katerem se določa rodovítni dél tál -ega -a -- m rudnínsko gnojílo -ega -a zgornji del s ▶ minerálno gnojílo tal z dobrimi fizikalnimi, kemijskimi in rúkvica -e ž Eruca versicaria (L.) Cav. vrtnina iz biološkimi lastnostmi, ki se lahko izkopan skupine solatnic, ki spada med dvoletnice rôsa termin spravila pridelka, obarva rumeno, -e ž padavine lepega vremena v obliki rók sétve -a -- m ▶ čàs sétve kapljic predvsem na rastlinah pri tleh in na npr. obarvanje stebel pri lanu za predivo ang.: yellow maturity tleh, ki se pri temperaturi rosišča s konden-rumeníca počrnélosti lesá -e -- -- ž fitoplaz-zacijo izločijo iz zraka rosênje vrsta 'Candidatus Phytoplasma solani', ki jo -a s ▶ pršênje (3) prenaša svetleči škržatek, in pri kateri listi na ang.: matska bolezen vinske trte, ki jo povzroča dew rotacíjska kosílnica -e -e ž kosilnica, ki ima mladiki porumenijo ali pordečijo, se zvijejo strižne nože brez protirezil nameščene navzdol in jeseni ne odpadejo, mladike ne na bobnu ali disku, zaradi česar je zanjo olesenijo, količina in kakovost grozdja pa se značilen prosti odkos zmanjšata ang.: rotary mower ang.: Bois noir, BN rotokultivátor flavescens L. srednje visoka trava, ki je -ja m ▶ vrtávkasti kultivátor razširjena na zmerno gnojenih odcednih rotobrána -e ž ▶ vrtávkasta brána rumênkasti ovsénec -ega -nca m Trisetum royat -ja [roajá] m nizka kordonska gojitvena tleh in za katero je značilno hitro obraščanje oblika, pri kateri se pri zimski rezi na kor- ter razvoj socvetja po prvi košnji, vendar donu pušča samo kratki les ali kombinacija je v travni ruši slabo konkurenčna, zato jo kratkega lesa in dolgega lesa, ki se upogne izpodrivajo druge vrste S: zláti ovsénec R rozéta ang.: Royat cordon RUSLE -- [rǝusǝlǝé] m ◀▶ revidírana strmo navzdol in priveže na kordon ang.: yellow oatgrass rozétasta rást ang.: visoka trava, ki je razširjena predvsem na stone-fruit spur vlažnih in zamočvirjenih rastiščih ter težkih -e -í ž rast, pri kateri listi tleh planinskih pašnikov in je na otip zelo izraščajo pri dnu stebla in so usmerjeni v vse groba ter ostra, zaradi česar pri zaužitju smeri neba, npr. pri regratu dolg do 2 cm in ima ob straneh spiralno na- rúšnata másnica -e -e ž Deschampsia caespitosa L. meščene rodne brste, na vrhu pa nerodni brst -e ž enoletni poganjek pri koščičarjih, ki je univerzálna enáčba izgúbe tál lahko poškoduje sluznico travojedih živali ang.: rosette growth ang.: tufted hairgrass rózga -e ž enoletni oleseneli les vinske trte ŕž -í ž Secale cereale L. žito, ki dobro uspeva na z medčlenki in členki, ki se po olesenitvi peščenih tleh in v primerjavi z drugimi žiti razvije iz mladike lažje prenaša sušne razmere, saj ima dobro róžmarin pri katerem dvocvetne klaske oprašuje veter, -a m Rosmarinus officinalis Spenn. zrnje pa ob mlačvi izpade iz plev ang.: cane razvite korenine za črpanje hranil in vode, in dišavnica iz družine ustnatic, ki spada med ang.: rye grmičaste trajnice in vednozelene rastline srednje velikosti ter se goji zaradi listov, ki se ržáda -e ž ▶ sóržica uporabljajo kot začimba ržíga -e ž dosevek ozimne rži in kuštrave ang.: rosemary grašice, ki se uporablja za pridelavo krme RPE -- [rǝpǝé] m ◀▶ regíster prostórskih enôt ang.: vetch-rye mixture 173 sadíka S S posadi sadilni material in se tam tudi goji ang.: planting site sadjárska žága -e -e ž enoročno in zložljivo orodje z nazobčanim rezilom, s katerim se sadíka -e ž mlada rastlina, ki je razmnožena odstranjujejo deli lesnatih hortikulturnih z različnimi tehnikami razmnoževanja in rastlin namenjena sajenju na stalno mesto ang.: pruning saw ang.: nursery plant sadjársko drevésničarstvo -ega -a s 1. veda, sadílna jáma -e -e ž vdolbina, vkopana v tla, ki ki se ukvarja s pridelavo sadik in sadilnega meri vsaj 40 cm v dolžino, 40 cm v širino in materiala sadnih rastlin 40 cm v globino in v katero se posadi trtna ang.: fruit nursery management sadika ali sadna sadika 2. kmetijska panoga, ki se ukvarja s ang.: planting hole pridelavo sadik in sadilnega materiala sadnih rastlin sadílna razdálja -e -e ž razdalja med ang.: fruit nursery management sosednjima rastlinama v isti vrsti in med sosednjima vrstama, ki je odvisna od sorte, sadjársko-vinográdniški tráktor -ega -ja m ▶ podlage, gojitvene oblike, okoljskih razmer ozkokolotéčni tráktor in zagotavlja prostor, ki ga rastlina potrebuje sadjárstvo -a s 1. veda, ki se ukvarja s v tleh za razvoj korenin in nad površino tal proučevanjem pridelave in predelave za razvoj nadzemnega dela, zagotavlja pa sadja tudi primerno osvetlitev vseh njenih delov ang.: fruit growing ang.: planting distance 2. kmetijska panoga, ki se ukvarja s sadílna sónda -e -e ž kovinski pripomoček pridelavo in predelavo sadja za ročno sajenje sadik, s katerim se naredi ang.: fruit growing vdolbina, v katero se vstavijo korenine sadike sádje -a s plodovi ali semena sadnih rastlin, ki in zagrnejo z zemljo ali s substratom se lahko pojedo sveži ali služijo kot surovina ang.: planting probe za pripravo jedi, ki so večinoma sladke, ali se sadílnik -a m pripomoček za ročno sajenje predelajo, npr. v sok, žganje večjih semen ali sadik zelenjave, ki sočasno ang.: fruits oblikuje sadilno jamico, vanjo vstavi seme ali sádna múha -e -e ž muha, ki odlaga jajčeca sadiko in jo zagrne z zemljo ali s substratom na razvijajoče se plodove različnih sadnih ang.: planter vrst, škodo pa povzročajo njene žerke, ki sadílnik krompírja -a -- m kmetijski stroj, ki se prehranjujejo z mesom plodov in v plod sočasno odpira brazdo, polaga gomolje v odlagajo svoje iztrebke, kar povzroči gnitje enakomerno globino brazde ter jih zagrinja z in odpadanje plodov, npr. oljčna muha, zemljo iz medvrstnega prostora češnjeva muha ang.: potato planter ang.: fruit fly sadílni kolút -ega -a m delovni element okrogle sádna rastlína -e -e ž rastlina z užitnimi in ploščate oblike v predalčnem sadilniku, plodovi ali užitnimi semeni, ki je trajnica ki je razdeljen na predelke, v katere se vstavi ang.: fruit plant nakaljen gomolj ali sadika s koreninsko sádna vŕsta -e -e ž skupina sadnih rastlin, ki grudo so si podobne po nekaterih lastnostih, npr. ang.: planting reel poreklu, videzu, načinu porabe plodov, so sadílni materiál -ega -a m rastlinski del, s sposobne medsebojne oploditve in imajo katerim se zasadi kmetijska površina, npr. plodne potomce sadika, podlaga, trsna cepljenka, čebulica ang.: fruit species ang.: planting material sádni izbòr -ega -ôra m seznam sort sadnih sadílni stròj -ega strôja m kmetijski stroj rastlin, ki je priporočilo za tržne pridelovalce za sočasno oblikovanje sadilne jame ter sadja in ga vsake štiri leta pripravijo stro-vstavljanje in zagrinjanje trtnih cepljenk, kovnjaki s področja sadjarstva na podlagi sadik zelenjadnic ali sadnega drevja rezultatov introdukcije v slovenskih pride-ang.: planting machine lovalnih razmerah in na podlagi izkušenj v sadílno mésto -ega -a s prostor, npr. v pridelavi sadovnjaku, vinogradu, vrtu, kamor se ang.: list of fruit cultivars 174 samosévna rastlína sádni sládkor -ega -órja m enostaven ogljikov samodejno pobira, razreže, nalaga in prenaša hidrat, ki ga vsebujejo mnogi deli rastlin, na mesto, kjer jo razloži tudi plodovi sadnih rastlin S: fruktóza ang.: self-loading wagon ang.: fructose, fruit sugar sámonèoplódna sórta -e -e ž sorta sadne sádno drevó -ega -ésa s trajnica z jasno rastline, pri kateri lahko žensko spolno celico izraženim deblom, ki rodi plodove, užitne oplodi le pelod primerne druge sorte, zaradi v svežem stanju ali obdelane po določenih česar rastlina oblikuje plodove le, če v bližini predelovalnih postopkih raste rastlina primerne druge sorte, ki cveti sádno víno ang.: self-sterile cultivar -ega -a s fermentirana alkoholna samoníkla rastlína ang.: fruit tree sočasno S: ávtosterílna sórta pijača, ki je pripravljena iz različnih vrst -e -e ž rastlina, ki v sadja in ne iz grozdja, npr. jabolčno vino določenem okolju raste, ne da bi jo človek sádno žgánje ang.: non-cultivated plant -ega -a s žganje, ki je z destilacijo sámoočiščeválna sposóbnost ang.: fruit wine posejal ali posadil pripravljeno iz različnih vrst sadja, npr. -e -i ž slivovo žganje, hruškovo žganje sposobnost tal, da razgradijo organska sadovnják ang.: self-cleaning capacity -a m trajni nasad, v katerem raste sámooplodítev ang.: fruit brandy onesnažila ena ali več različnih sadnih vrst -tve ž oploditev ženske spolne sajênje ang.: autogamy, self-fertilisation -a s postopek, pri katerem se korenine sámooplódna sórta ang.: orchard celice s pelodom iste sorte S: avtogamíja sadike vstavijo v sadilno jamo in zasujejo -e -e ž sorta sadne z zemljo ali s substratom, pri tem pa se rastline, pri kateri lahko žensko spolno celico izvedejo še druge dejavnosti, potrebne za oplodi pelod iste sorte S: ávtofertílna sórta rast rastline, npr. postavitev opore, gnojenje ang.: self-fertile cultivar ang.: planting sámooprašítev -tve ž oprašitev cveta s sajênje po plástnicah -a -- -- s sajenje v pelodom iste rastline ali iste sorte sámočistílni fílter in pravokotno na nagib zemljišča -ega -a s kmetijstvo, ki vso hrano in druge dobrine naravnega ang.: planting along contour lines izvora proizvaja za potrebe članov gospo- -ega -tra m filter v dinjstva na kmetijskem gospodarstvu in škropilnici ali pršilniku, pri katerem se ne za prodajo ali za prodajo le v manjši nečistoče iz rezervoarja nabirajo na njegovi zemljišču z manjšim nagibom, v katerem so sámooprášna rastlína -e -e ž ▶ samoprášnica vrste urejene po izohipsah, ki se vijejo vzdolž sámooskŕbno kmetíjstvo vinogradu ali sadovnjaku, urejenem na ang.: self-pollination površini, nato zdrsnejo v njegov najnižji ang.: meri S: sámozadôstno kmetíjstvo S samodêjna meteorolóška postája ang.: S: sámooprášna rastlína self-cleaning filter ang.: autogamic plant, self-pollinating plant -e -e -e ž samoródna vínska tŕta -e -e -e ž ▶ merilno mesto, na katerem elektronski me-samoródnica teorološki instrumenti zabeležijo vrednosti v merilnem intervalu 30 minut, za padavine pa samoródnica -e ž vinska trta, ki nastane v merilnem intervalu 5 minut v rezervoar, kjer ostanejo na dnu ali se -e ž rastlina, katere cvetovi se lahko oprašijo s pelodom iste sorte, torej tudi raztopijo z lastnim pelodom del, od koder se po cevi odvajajo nazaj samoprášnica subsistence agriculture S: avtomátska s spontanim ali načrtovanim križanjem meteorolóška postája sort vsaj dveh različnih vrst vinske trte, in ang.: automatic meteorological station sicer severnoameriške in evroazijske vrste, samohódni kmetíjski stròj in običajno ni cepljena na podlago, npr. -ega -ega strôja m 'Izabela', 'Jurka' S: samoródna vínska tŕta, kmetijski stroj z lastnim pogonom na diréktno ródni hibríd kolesih ali gosenicah, ki ima najmanj dve osi ang.: hybrid grapevine, direct-producer in se uporablja v poljedelstvu, vrtnarstvu ali hybrid sadjarstvu ang.: self-propelled agricultural machine samosévec -vca m ▶ samosévna rastlína sámonakladálna prikólica -e -e ž vlečeni samosévna rastlína -e -e ž rastlina, ki vznikne kmetijski stroj, ki odkošeno krmo ali slamo iz osutega semena prejšnjega posevka, npr. 175 sámozadôstno kmetíjstvo oljna ogrščica, ajda, konoplja, ali iz gomolja, sejálni kolút -ega -a m okrogel delovni element npr. krompir, v istem ali naslednjem ploščate oblike v mehanski sejalnici, ki ima letu S: samosévec vdolbine, s katerimi zajema semena, ki jih ang.: volunteer plant, volunteer dovaja v sejalno cev S: sétveni kolút sámozadôstno kmetíjstvo ang.: seed plate -ega -a s ▶ sámozasêjanje sejalnici, ki naredi setveno brazdo za vnos -a s spontani vnos semena v semena sámooskŕbno kmetíjstvo sejálni lémež -ega -a m delovni element na tla z odpadanjem zrelega semena z rastlin S: sétveni lémež ang.: ang.: drill coulter self-seeding S saprofít sejálni plód -ega -a m plod, katerega suho -a m heterotrofni organizem, ki osemenje se ob dozorelosti semena posuši se prehranjuje z organskimi snovmi, pri- in odpre, zato iz njega izpadejo semena, npr. dobljenimi iz odmrlih ali razpadajočih plod fižola organizmov ali njihovih delov, zaradi ang.: dehiscent fruit česar je pomemben za mineralizacijo organske snovi in s tem za kroženje sejálni sklòp -ega sklôpa m sklop, ki je pritrjen snovi v naravi S: gniložívka na okvir mehanske sejalnice in sestavljen ang.: saprophyte iz sejalnega lemeža, sejalnega elementa, zalogovnika SB -- [sǝbǝ̀] m ◀▶ surôve beljakovíne ang.: seeding unit sedéči cvét -ega -a m cvet, ki nima cvetnega sejánček -čka m mlada rastlina, zrasla iz peclja, zato izrašča neposredno iz stebla semena, ki se v fazi prvega pravega lista ali ang.: sessile flower drugega pravega lista iz sadilne posteljice sedéči líst -ega -a m list, ki nima peclja, zato presadi na mesto z boljšimi rastnimi izrašča neposredno iz stebla razmerami, npr. v gojitveno ploščo, ang.: sessile leaf na gredo sedimentacíjska metóda -e -e ž postopek za ang.: seedling merjenje vsebnosti peska, melja in gline v sejánec -nca m podlaga, ki se razvije iz vzorcih tal, ki temelji na hitrosti usedanja semena in ima drugačne lastnosti kot različno velikih delcev v vodni suspenziji matična rastlina ter praviloma vpliva na vzorca tal bujno rast cepljene rastline S: divják (1 ) , ang.: sedimentation method generatívna podlága sedlánje -a s cepljenje na budno oko, pri ang.: generative rootstock, seedling katerem se cepič z več spečimi brsti, v rootstock katerega je vrezan utor, vstavi na podlago, sejáno travínje -ega -a s travinje, ki je v prirezano v špico, nato se staknjena dela kmetijski rabi manj kot pet let in je v njivskem tesno povežeta, rane pa zamažejo s cepilno kolobarju ali je iz njega izločeno ter nastane z smolo uporabo semen trav in metuljnic, redkeje pa ang.: saddle grafting tudi z uporabo semen koristnih zeli segetálni plevél -ega -a m plevel, ki raste na ang.: sown grassland tleh, ki se uporabljajo za pridelavo rastlin sekundárna debelítev -e -tve ž ▶ sekundárna ang.: segetal weed rást sejálna brázda -e -e ž ▶ sétvena brázda sekundárna korenína -e -e ž korenina, ki se sejálna cév -e -í ž delovni element valjaste razvije na glavni korenini oblike v mehanski sejalnici, po katerem ang.: secondary root se seme prenese od sejalnega koluta do sekundárna rást -e -í ž povečevanje obsega sejalnega lemeža stebla, debla ali korenin, ki ga omogočajo ang.: seed tube meristemi v teh organih S: sekundárna sejálnica -e ž kmetijski stroj za strnjeno setev debelítev ali presledno setev, ki razdeli seme po ang.: secondary growth setvenem zemljišču sekundárna vêja -e -e ž ▶ vêja 2. réda ang.: seeder sekundárni cevovòd -ega -óda m ▶ razvódni sejálni elemènt -ega -ênta m delovni element, cevovòd nameščen na sejalni cevi, ki odloži seme v brazdo S: sétveni elemènt sekundárni endospêrm -ega -a m endosperm ang.: seeding element pri kritosemenkah, ki nastane po združitvi 176 seménski materiál spermalne celice z jedroma zarodkovega učinkovit pri zatiranju čim večjega števila mešička in služi prehrani embria v semenu neželenih rastlin, na gojene rastline pa nima ang.: secondary endosperm negativnih učinkov ali so ti čim manjši sekundárni gostítelj ang.: selective herbicide -ega -a m ▶ vmésni sekundárni meristém pedogéni karbonáti škodljivih organizmov, pri čemer je merilo -ega -a m meristem v učinkovito delovanje fitofarmacevtskih steblu ali deblu in korenini, ki zaradi delitve sredstev na ciljne organizme, na neciljne celic omogoča povečevanje njihovega obsega organizme pa naj ne bi bilo negativnih ang.: sekundárni karbonáti aktivne snovi v fitofarmacevtskem sredstvu -ih -ov m mn. ▶ proti različnim rasam, vrstam in rodovom gostítelj selektívnost -i ž mehanizem delovanja secondary meristem učinkov ali naj bi bili ti čim manjši sekundárni minerál -ega -a m ang.: selectivity mineral, ki nastane s preperevanjem primarnih seléktor -ja m kmetijski stroj s siti, s katerimi se mineralov ali z izobarjanjem iz produktov seme očisti prahu, grobih nečistoč in večjih preperevanja primarnih mineralov semen drugih rastlinskih vrst, izločijo pa se ang.: secondary mineral tudi drobne frakcije semena sekundárni pridélek -ega -lka m ang.: seed selecting machine ▶ stránski pridélek séme -éna s rastlinski organ pri semenkah, sekundárni škodljívec -ega -vca m ki služi razmnoževanju rastline ter je v 1. mirujočem stanju zasnova nove rastline orga nizem, ki začne povzročati ang.: gospodarsko škodo, ko je zmanjšana seed številčnost primarnih škodljivcev ali semenárstvo -a s gospodarska dejavnost za so ti odstranjeni zagotavljanje rastlinskega razmnoževalnega ang.: secondary pest materiala ali semenskega blaga za pridelavo 2. organizem, ki v kmetijstvu povzroči gojenih rastlin sekvénčna ekstrákcija secondary pest ki se razvije po kalitvi semena iz -e -e ž kemijski radikule S: generatívna korenína, práva postopek, ki temelji na zaporednih ekstrak-korenína cijah vzorca tal z različno močnimi reagenti vanih rastlinah ali rastlinskih proizvodih seménska korenína -e -e ž korenina, ang.: gospodarsko škodo na predhodno poškodo- ang.: seed production selékcija ang.: običajno iz več plasti, ki je olesenel ali sequential extraction sočen, prost ali zrasel s semenom ter ščiti -e ž postopek odbire rastlin, ki seme pred mehanskimi poškodbami in izstopajo iz splošne populacije zaradi izsušitvijo S: tésta S določenih boljših lastnosti, npr. večje za ugotavljanje deleža snovi, npr. težkih seménska lupína -e -e ž zunanji ovoj semena, kovin, vezanih na posamezne frakcije tal ang.: seminal root selékcijski vinógrad večje občutljivosti za bolezni material dveh ali več vrst kmetijskih rastlin, ki se dopolnjujeta pri uporabi virov za rast, ang.: selection npr. dveh rastlinskih vrst z različno globino -ega -a m vinograd, v korenin, ki zagotavljata učinkovito črpanje katerem se odbirajo trte, ki imajo želene rodnosti, ali zaradi določenih slabših seménska méšanica -e -e ž semenski lastnosti, npr. slabše kakovosti plodov, ang.: seed coat vode in mineralnih hranil iz tal, kar poveča lastnosti za pridobitev matičnih trt in pridelek in izboljša njegovo uporabno klonov, npr. trte z manj zbitimi grozdi vrednost ang.: selection vineyard ang.: seed mixture selektívna páša -e -e ž paša, pri kateri se seménska zasnôva -e -e ž osrednji del popasejo določene rastline ali določeni deli plodnice pestiča z jajčno celico, iz katerega rastlin na pašniku, zlasti listi ter drugi mladi se po uspešni oploditvi jajčne celice razvije in mehki deli, medtem ko druge rastline ali seme deli rastlin ostanejo nepopaseni ang.: ovule ang.: selective grazing seménski materiál -ega -a m rastlina ali del selektívni herbicíd -ega -a m herbicid, ki je v rastline, iz katerega se vzgoji nova rastlina, mešanem sestoju neželenih in gojenih rastlin ki je namenjena pridelavi rastlin za nadaljnje 177 seménski plevél razmnoževanje ali za pridelavo hrane, sesálna cév -e -í ž cev na črpalki v škropilnici npr. seme, cepič, podlaga, tkivna kultura, ali pršilniku, po kateri se premika tekočina potaknjenec iz zajetja ali tekoče vode do črpalke, ki ang.: seed material tekočino črpa v rezervoar seménski plevél ang.: suction pipe -ega -a m plevel, ki se razmnožuje tako, da seme odvrže v bližnjo sesálna korenína -e -e ž korenina, npr. pri beli okolico, kjer v ugodnih razmerah kali, zato omeli, ki se zaje v steblo gostiteljske rastline je zatiranje usmerjeno v odstranjevanje ter iz njenih žil črpa vodo in hranilne snovi seménski posévek ang.: seed weed sesálni fílter -ega -tra m mehanski filter njegovih nadzemnih delov ang.: haustorial root -ega -vka m posevek, na črpalki v škropilnici ali pršilniku, pri katerega pridelek se uporabi za setev katerem tekočina teče skozi element valjaste naslednjega posevka oblike z mrežico, nečistoče pa se ustavijo na ang.: seed crop mrežici senáža ang.: suction filter -e ž produkt mlečnokislinske fermen- tacije krme v anaerobnih razmerah, ki ima seskvioksídi -ov m mn. talni koloidi, ki vsebnost suhe snovi nad 500 g/kg nastanejo s preperevanjem železovih ali senéna kopíca hidroksidi in hidroksi oksidi aluminija, -e -e ž ročno zložen kup silicija ali železa ang.: haylage aluminijevih silikatnih mineralov kot oksidi, delno posušenega zelinja stožčaste oblike, ki ang.: sesquioxides poveča zaščito zelinja pred padavinami in s tem ohranja njegovo kakovost sestávljeni líst -ega -a m list z listno ploskvijo ang.: haystack iz manjših lističev, ki so členasto spojeni z vrhom peclja ali z listnim vretenom in z senéni drobír -ega -ja m zdrobljeni deli posušenih travniških rastlin, vključno s rastline odpadajo posamezno semeni, ki se uporabljajo za dosejavanje ang.: compound leaf v razredčeno travno rušo ali za zasnovo sestávljeni plód -ega -a m plod, ki se razvije iz sejanega travnika na njivi socvetja ali iz več plodnic enega cveta in ga S senožét -i ž travnik majhne pridelovalne rastlinska hranila, in sicer dušik, fosfor in zmog ljivosti, ki je negnojen in košen enkrat kalij S: kombinírano gnojílo letno ter zaradi plitvih in prepustnih tal in ang.: combined fertiliser strmega nagiba ni primeren za intenzivno rabo sestòj -ôja m celotna populacija rastlin ali ang.: upland meadow poganjkov gojene poljščine na njivi, npr. sestoj pšenice, sestoj lucerne senzórična lastnóst -e -i ž lastnost živila, ki je ang.: stand prepoznana s človeškimi čutili za vid, okus, voh, sluh in tip S: organoléptična lastnóst, sêstrska sórta -e -e ž sorta, ki ima isti senzórična značílnost starševski par kot druga sorta ang.: sensory characteristic, organoleptic ang.: sister cultivar characteristic sétev -tve ž agrotehnični ukrep, pri katerem senzórična značílnost senó razvije iz enega cveta ali ene plodnice, npr. -á s posušena krma, ki je pridobljena plod fige, murve, jagode ang.: hay crumbs tvori več manjših plodov, od katerih se vsak na travinju ali s koševinami prve košnje in ang.: collective fruit katere pridelek pri večkosni rabi predstavlja največji delež celoletnega pridelka krme sestávljeno gnojílo -ega -a s gnojilo, ang.: first cut hay ki vsebuje dve rastlinski hranili, npr. dušik in kalij ali fosfor in kalij, ali tri -e -i ž ▶ senzórična se seme vstavi v tla, da bi iz njega vzklila senzórično ocenjevánje sejalnico -ega -a s znanstvena ang.: lastnóst nova rastlina, kar se lahko opravi ročno ali s disciplina, ki meri in analizira lastnosti živil, seeding, sowing zaznane s človeškimi čutili za vid, okus, sétev na širôko -tve -- -- ž 1. setev, pri kateri voh, sluh in tip, z namenom razvrstitve živil se seme strojno raztrosi po veliki površini tal v kakovostne razrede S: organoléptično brez posebne ureditve S: sétev povprék ocenjevánje ang.: broadcast seeding ang.: sensory evaluation, sensory assessment 2. setev, pri kateri se seme z zamahom roke 178 seznám postránskih sórt raztrosi po površini tal v širokem pasu, zato seválni tók -ega -a m skupna moč sevanja, ki zanjo ni značilna posebna ureditev S: sétev vpade na Zemljino površje ali jo to oddaja v povprék določenem času ang.: hand sowing ang.: radiant flux sétev v kúpčke plinov, ki obdajajo Zemljo -tve -- -- ž setev semen ene ang.: sétev povprék -tve -- ž ▶ sétev na širôko (1, 2) sévanje ozráčja -a -- s sevalni tok iz ovoja rastlinske vrste tako, da se v isto jamico atmospheric radiation vstavi več semen, npr. pri fižolu sévanje tál -a -- s oddajanje toplote tal v sétev v pasôvih -tve -- -- ž valovanja setev semen vsaj ang.: soil thermal radiation dveh rastlinskih vrst, pri kateri se semena ang.: multi-sowing obliki dolgovalovnega elektromagnetnega prve rastlinske vrste posejejo v dve vrsti sévernik -a m veter, ki piha s severne strani ali več vrst, ki tvorijo ozko in podolgovato neba, ima stalno smer, lahko piha več dni, površino, ki ji sledi medvrstni prostor, načeloma njegova jakost narašča z višino in temu pa površina, posejana s semeni druge je značilen za celo Slovenijo sétvena brázda ang.: strip intercropping sévernoamêriška tŕta -e -e ž vinska trta rastlinske vrste ang.: northern wind -e -e ž plitva brazda, ki jo iz rodu Vitis in podrodu Euvitis, ki se v naredi sejalni lemež in v katero se vstavi svetu goji za pridelavo podlag, v Severni seme S: sejálna brázda Ameriki pa tudi za pridelavo grozdja in ang.: seeding furrow vina sétvena nórma ang.: North American grapevine -e -e ž količina semena kmetijske rastline, s katero se zagotovi séverovzhódnik -a m veter, ki ima stalno optimalna gostota setve smer in piha s severovzhodne strani neba, sétvena pósteljica -e -e ž višino narašča in je značilnejši za vzhodno greda za setev Slovenijo semen ali sajenje rastlin, pri kateri so tla ang.: sowing rate kar lahko traja več dni, njegova jakost z obdelana tako, da imajo talni delci pravilno ang.: northeast wind mrvičasto-grudičasto strukturo, ki zagotavlja sézam -a m Sesamum indicum L. poljščina in zračnost in ustrezno vodozadrževalno toploljubna oljnica iz družine sezamovk, sposobnost zgornjega sloja tal, zaradi česar ki se uporablja v obliki celih ali mletih sta v njej omogočena hitrejši vznik semena semen za prehrano ljudi ali za hladno in dobro ukoreninjenje rastline stiskano olje ang.: nursery bed ang.: sesame sétveni koledár -ega -ja m se na podlagi introdukcije priporočajo za priročnik, v tržno pridelavo v velikem obsegu, ker s katerem so označeni ugodni in neugodni sétveni elemènt -ega -ênta m ▶ sejálni elemènt seznám Á -a -- m seznam sadnih sort, ki S dnevi za setev in poznejša opravila, npr. svojimi lastnostmi dosegajo želene standarde presajanje, oskrbovanje, spravilo gojenih glede lastnosti plodov in glede prideloval- rastlin nih lastnosti ter je o njih zbranih veliko S: sétveni priróčnik sétveni kolút glávnih sórt -ega -a m ▶ sejálni kolút ang.: ang.: podatkov, tudi od pridelovalcev S: seznám seed sowing guide fruit cultivar from the list A sétveni lémež -ega -a m ▶ sejálni lémež seznám B -a -- [bǝ̀] m seznam sadnih sort, sétveni plúg -ega -a m plug, ki tla obrne od ki se na podlagi introdukcije priporočajo 20 cm do 30 cm globoko in ima plužno za tržno pridelavo v omejenem obsegu, ker telo z delovno širino od 25 cm do 35 cm, ki o njih še ni dovolj podatkov, so lokalnega vertikalno in horizontalno odreže brazdo, ki pomena ali pa s svojimi lastnostmi ne jo plužna deska obrne za 135° dosegajo želenih standardov, so pa sétveni priróčnik npr. kot opraševalne sorte S: seznám -ega -a m ▶ sétveni koledár postránskih sórt ang.: seed plough pomembne zaradi drugih lastnosti, seválna bilánca -e -e ž razlika med sevalnim ang.: fruit cultivar from the list B tokom, ki ga Zemlja prejme, in sevalnim seznám glávnih sórt -a -- -- m ▶ seznám Á tokom, ki ga odda S: néto sévanje ang.: net radiation, radiation balance seznám postránskih sórt -a -- -- m ▶ seznám B 179 sezónska dinámika sezónska dinámika -e -e ž zaporedje silážni sók -ega -a m rastlinski sok, ki nastane dogodkov v življenjskem krogu žuželk v pri siliranju sveže krme in odteka iz silosa, enoletnem obdobju zaradi česar se zmanjša kakovost silaže in ang.: seasonal dynamics onesnažuje okolje sezónska rást trávne rúše ang.: silage effluent -e -í -- -- ž dnevno priraščanje zelinja med rastno sezono, ki silikátna mátična podlága -e -e -e ž se za namen intenzivne pridelave krme kamnina iz pretežno silikatnih mineralov, ugotavlja z mesečno košnjo in izraža v ki ne vsebuje karbonatov, npr. kremenov kilogramih suhe snovi na hektar na dan peščenjak, granit, in na kateri nastanejo kisla sezónski polimorfízem na sorptivnem delu tal -ega -zma m razlika ang.: ang.: seasonal production of grass sward tla z majhno vsebnostjo kalcija in magnezija v morfoloških lastnostih, obliki in velikosti silicate parent material shéma kakôvosti ang.: običajno delno posušene travniške ali njivske seasonal polymorphism voluminozne krme, ki temelji na spontani ali -e -- ž shema, na osnovi spodbujeni mlečnokislinski fermentaciji v katere se podeli označba kakovosti anaerobnih razmerah, ki povzroči zakisanje, kmetijskim pridelkom ali živilom s temperature, dolžine dneva in drugih silíranje kŕme -a -- s konzerviranje krme, okoljskih dejavnikov med osebki iste vrste, ki je odvisna od silikónsko omočílo -ega -a s ▶ nèiónsko omočílo s katerim se prepreči mikrobiološko posebnimi lastnostmi, ki so posledica kvarjenje krme shéma za mále kméte presegajo predpisano kakovost z encimi in mikroorganizmi, ki se dodajo v krmo za izboljšanje procesa siliranja in ang.: quality scheme kakovosti silaže ali se dodajo v silažo zaradi -e -- -- -- ž do leta 2023 preprečevanja njenega kvarjenja plačilo iz ukrepov skupne kmetijske politike, proizvedeni, načina pridelave ali predelave, silírni dodátek -ega -tka m snovi, vključno tradicionalnih receptov ali postopkov ali pa vpliva geografskega območja, na katerem so ang.: ensiling, silage making sibírska borovníca stavljeno prejemanje neposrednih plačil vzpostavijo prilagojene in nadzorovane razmere, in sicer temperatura, vlaga in ang.: small farmers scheme svetloba, da se med cepičem vinske trte in -e -e ž ▶ háskap jágoda ključem podlage tvori kalus S: kalusíranje ang.: ki je vezano na kmetije z manj kot 10 hek- síljenje -a s postopek, pri katerem se v prostoru tarjev kmetijskih površin in omogoča poeno-ang.: silage additive siláža callusing -e ž fermentirana krma, običajno travniška ali njivska voluminozna krma, síljenje radíča -a -- s postopek, pri katerem živali v zimskem času, pri intenzivni reji razmere, in sicer temperatura in vlaga, da iz S ki se uporablja za krmljenje travojedih se v prostoru vzpostavijo ugodne rastne pa z namenom enostavnejšega izvajanja korenov zrastejo krhki in nežni listi radiča, krmljenja preko celega leta ki lahko tvorijo glavico ali rozeto ang.: silage ang.: radicchio forcing process silážna bála -e -e ž krma, z balirko stisnjena v síljenka -e ž neukoreninjena trtna cepljenka obliko valja in ovita z več plastmi plastične po siljenju, pri kateri se na cepljenem mestu folije, ki omogočijo anaerobne razmere za med siljenjem tvori kalus, na peti ključa pa mlečnokislinsko fermentacijo zasnova korenin ang.: silage bale ang.: -- silážni kombájn -ega -a m vlečeni ali sílnica -e ž prostor s prilagojenimi in nad- samohodni kmetijski stroj za pripravo zorovanimi razmerami, npr. temperaturo silažne krme, ki celo rastlino, npr. koruzo, med 24 °C in 28 °C, relativno zračno vlago žito, travo, odreže, zmelje in prenese na med 80 % in 90 %, v katerem poteka siljenje transportno prikolico trtnih cepljenk ang.: forage harvester ang.: callusing room silážni kúp -ega -a m delno posušena krma, sílos -a m skladiščni objekt, običajno izdelan ki je zložena na ravni, običajno betonski iz betona ali jekla, v katerem se z namenom površini v obliki polvalja in pokrita z kasnejše uporabe shranjujejo zrnja žit, mrva obteženo plastično folijo ter travna in koruzna silaža ang.: silage heap ang.: silo 180 skarifikácija simbiótska fiksácija dušíka -e -e -- ž ▶ sírek -rka m Sorghum sp. L. žito iz družine trav, simbiótska vezáva dušíka organizmom druge vrste v vzajemnem pa se zaradi zrnja, ki ne vsebuje glutena in se odnosu, od katerega imata korist oba uporablja za prehrano ljudi, v govedoreji pa organizma, včasih pa le eden je za svežo ali silirano krmo uporabna cela ang.: symbiotic fungus rastlina simbiótska glíva in zaradi majhnih potreb po vlagi dobro -e -e ž gliva, ki je z uspeva v suhih in vročih območjih, prideluje simbiótska vezáva dušíka ki ima latasto socvetje z dvospolnimi cvetovi steje metuljnico, reducirajo zračni dušik v založena z rastlinskimi hranili in jih je treba v skladu z analizo tal in gnojilnim načrtom amonijak, ki vstopa v biosintezo dušikovih založno pognojiti spojin pri bakteriji in gostiteljski rastlini, ang.: poor soil npr. pri bakteriji biokemični proces, v katerem bakterije, ki siromášna tlà -ih tál s mn. tla, ki so slabo v simbiozi z gostiteljsko rastlino, najpogo- -e -e -- ž ang.: sorghum Rhizobium trifolii in črni detelji sistémični fungicíd -ega -a m fungicid z S: simbiótska fiksácija dušíka simpódijska razrást rastlino prek zelenih delov ali korenin prodre -e -í ž razraščanje v njeno notranjost, kjer se enakomerno ang.: dolgotrajnim delovanjem, ki po nanosu na symbiotic nitrogen fixation rastlin, pri katerih je rast vršnega meristema razporedi zaustav ljena in pride do razvejanja, zaradi ang.: systemic fungicide česar rastlina nima enotnega glavnega sistémični herbicíd -ega -a m herbicid z dol-poganjka, ampak več stranskih poganjkov, gotrajnim delovanjem, ki se po nanosu na ki so bujnejši od glavnega poganjka rastlino po prevodnem sistemu premesti do sinergíst -a kemična spojina, ki izboljša ang.: m vseh njenih delov ang.: sympodial growth sredstvu na škodljivi organizem -ega -a m insekticid z dolgotrajnim delovanjem, ki po nanosu na ang.: synergist rastlino prodre v njeno notranjost in se po delovanje aktivne snovi v fitofarmacevtskem sistémični insekticíd systemic herbicide sinhronizírani menjálnik -ega -a m menjalnik, prevodnem sistemu premesti do vseh njenih ki prestavno razmerje spreminja med delov sinóptična meteorologíja ang.: synchronous transmission sistém odvodnjávanja -a -- m ▶ osuševálni gibanjem kmetijskega stroja ang.: systemic insecticide sinóptična postája meteorološke podatke, izmerjene ob enakem sprednja in zadnja kolesa enakega premera, naprej pomaknjeno kabino, ki zagotavlja času za pripravo vremenske napovedi veliko preglednost, in štiri nakladalna ang.: synoptic meteorology S pripenjalna mesta, kar omogoča priključitev logija, ki obravnava vremenske procese in sistémski tráktor -ega -ja m traktor, ki ima pojave nad obširnimi območji ter analizira -e -e ž meteoro- sistém -e -e ž ▶ meteorolóška več kmetijskih strojev, zato lahko v enem postája 1. réda prehodu kmetijskega zemljišča izvede več del sinovigéna vŕsta ang.: saddle tractor -e -e ž zajedavska vrsta, pri kateri jajčeca zorijo tudi v odrasli dobi in síva plésen -e -sni ž glivična bolezen katere odrasli osebek v prvih nekaj dneh paradižnika in paprike, pojavlja pa se preživi ob iskanju negostiteljske hrane, npr. tudi na jagodah, borovnicah, vinski trti, nektarja, medene rose, s čimer si zagotovi ki jo povzroča vrsta Botrytis cinerea na zalogo za razvoj jajčec nadzemnih delih že poškodovanih ali sintétična kalkulácija pojavijo nekroze, ki se postopoma širijo -e -e ž ▶ zbírna kalkulácija in zaobjamejo cel list, nato pa še pecelj, ang.: sinovigenic species drugače oslabelih rastlin, na katerih se sípanje -a s razpršitev sevanja na trdnih, poganjke in steblo sípka tlà ang.: scattering skarifikácija -e ž stratifikacija, pri kateri se plinastih ali tekočih delcih v ozračju ang.: grey mould -ih tál s mn. tla z velikim deležem semenska lupina poškoduje, npr. z ostrim peska, ki so pogosto brezstrukturna ali imajo nožem ali z brusnim papirjem, da seme lahko slabo izraženo strukturo S: nèvézana tlà absorbira vodo, kar omogoči njegovo kalitev ang.: loose soil, non-cohesive soil ang.: scarification 181 skelét skelét -a m delci kamnin, mineralov in skúpna prodája -e -e ž skupno trženje artefaktov v tleh, ki so večji od 2 mm proizvodov s strani proizvajalcev, npr. skelétna korenína doseganje večje konkurenčnosti prodaje -e -e ž korenina s ang.: ang.: skeleton v sklopu organizacije proizvajalcev, za premerom, večjim od 3 mm, ki sidra rastlino joint selling v tla, prevaja vodo in hranila ter skladišči skúpna vsébnost -e -i ž vsebnost neke snovi rezervne snovi v tleh, ki zajema vse njene dostopne in ang.: skeletal root nedostopne frakcije S: celôtna vsébnost skelétna tlà ang.: total amount -ih tál s mn. tla, ki v prevladujočem delu talnega profila vsebujejo več kot 40 % skúpni dohódek kmetíjskega gospodár- delcev kamnin, mineralov in artefaktov s stva -ega -dka -- -- m dohodek kmetijskega premerom, večjim od 2 mm gospodarstva, ki je vsota dohodkov iz vseh ang.: skeletal soil njegovih dohodkovnih virov skladíščna bolézen ang.: total income of agricultural holding -e -zni ž bolezen plodov, pri kateri se bolezenska znamenja pokažejo skúpni nakúp -ega -a m nakup dobrine, npr. s podaljševanjem njihove življenjske dobe reprodukcijskega materiala, kmetijskega pri shranjevanju, npr. siva plesen, grenka stroja, pri katerem sodeluje večje število gniloba kupcev, da bi dosegli nižjo nakupno ceno, skladíščni škodljívec navzkrižje interesov -ega -vca m škodljivec, ang.: ang.: storage disorder racionalnejšo uporabo ali da bi preprečili ki povzroča gospodarsko škodo na pridelkih joint purchase kmetijskih rastlin v prostorih, kjer se hranijo skúpni pášnik -ega -a m kmetijsko zemljišče, po spravilu, npr. črni žitni žužek pretežno poraslo s travno rušo, ki ga skórš poslopji in napravami na njem -a m Sorbus domestica L. sadna vrsta iz ang.: ang.: storage pest uporablja več pašnih interesentov, skupaj s družine rožnic, ki raste kot drevo in ima common pasture m srednje velike sočne plodove rjave barve s skúpni pridélek -ega -lka količina pridelave pecljem, ki se običajno uporabljajo predelani, določenega pridelka, npr. pšenice, koruze, v npr. posušeni, v kompotu eni pridelovalni sezoni ang.: service tree ang.: total yield skríti bŕst -- -- m vsota vseh posamičnih pokritij, -ega -a m ▶ spéči bŕst ki so na kmetijskem gospodarstvu SKP -- [sǝkǝpǝ̀] m ◀▶ skúpna kmetíjska polítika skúpni prispévek za krítje -ega -vka skupína proizvajálcev -e -- ž pravna oblika dosežena s pridelavo različnih kmetijskih organiziranosti in povezovanja proizva- proizvodov, z delom v gozdu ali dopolnilno S jalcev kmetijskih, živilskih in gozdnih dejavnostjo S: skúpno pokrítje skúpna kmetíjska polítika pravili o proizvodnji za krítje s ang.: producer group skúpno povpraševánje -ega -a povpraše-vanje večjega števila kupcev po določeni -e -e -e ž skup dobrini z namenom doseganja ugodnejše ukrepov Evropske unije za področje cene pri prodajalcu te dobrine proizvodnje in njenega obsega zahtevam trga skúpno pokrítje -ega -a s ▶ skúpni prispévek s skupnim trženjem proizvodov in skupnimi lesnih proizvodov, katere cilj je prilagajanje ang.: total contribution margin skúpna ponúdba kmetijstva in razvoja podeželja, katerih cilji ang.: joint demand so zagotovitev stabilne oskrbe z varno in cenovno dostopno hrano, skrb za dostojen slábi sosédje -ih -ov m mn. rastline, ki življenjski standard kmetov ter trajnostni neugodno vplivajo na rast druge vrste in razvoj kmetijstva in podeželja K: SKP posledično povečujejo vpliv škodljivih ang.: common agricultural policy, CAP organizmov, npr. zelje in čebula ang.: bad neighbours -e -e ž ponudba skupine proizvajalcev, ki tržijo primerljivo dobrino, sládka korúza -e -e ž Zea mays conv. saccharata npr. vino, in tako zmanjšajo stroške indi-var. rugosa (Sturtev.) Zhuk. sorta koruze, ki se vidualnega trženja, pri čemer mora vsak za prehrano ljudi goji zaradi sladkorja, ki se od proizvajalcev izpolnjevati vse splošne in kopiči v zrnih S: pôlna korúza, sladkórna ekonomsko-finančne pogoje korúza ang.: joint supply ang.: sweet corn 182 slôjna vôda sládki krompír premeščanja snovi v tleh z mešanjem in -ega -ja m Ipomoea batatas (L.) razmerje med volumnom iztoka, pogosto sládki komárček -ega -čka m ▶ koromáč sledílna krivúlja -e -e ž graf, ki kaže proces ki spada med enoletnice in na kateri se izraženim kot volumen talnih por, ter kon-Lam. vrtnina ali poljščina iz družine slakovk, razvijejo gomolji sladkastega okusa z veliko centracijo snovi v iztoku S: krivúlja prebôja vsebnostjo vitaminov in mineralov, ki se ang.: breakthrough curve uporabljajo v prehrani ljudi slédna prvína -e -e ž ▶ elemènt v sledôvih ang.: sweet potato slédni elemènt -ega -ênta m ▶ elemènt v sladkórna korúza ter se goji zaradi listov, ki se uporabljajo v zlasti za socialne žuželke, npr. mravlje, termite, s katerim označijo določeno mesto, zdravilne namene S: ênolétni pêlin tako da ga lahko najdejo drugi osebki iste ang.: sweet wormwood vrste, kar omogoča priseljevanje predstav-sládki pêlin -ega -ína m Artemisia annua L. sledôvih dišavnica iz družine nebinovk, ki spada sledôvni feromón -ega -a m feromon, značilen med enoletnice pokončne in visoke rasti sladkórna pésa hrane -e -e ž Beta vulgaris L. var. ang.: -e -e ž ▶ sládka korúza nikov iste vrste v kolonije, kjer so novi viri vulgaris trail pheromone var. altissima industrijska rastlina iz družine metlikovk, ki v prvem letu razvije slépa sétev -e -tve ž postopek, s katerim se liste in korene, v drugem letu pa požene pred setvijo zmanjša zapleveljenost kmetijske generativni del in se uporablja za pridobiva- površine tako, da se zorana tla plitko nje sladkorja obdelajo, kar spodbudi kalitev enoletnih sláma kmetijskega stroja fizično uničijo -e ž ostanek posušenih stebel in listov ang.: ang.: sugar beet plevelov, ki se z naslednjim prehodom po odstranitvi zrnja pri mlatenju žita, ki se blind seeding uporablja za steljo, zastirko, pa tudi kot krma slépa tálna póra -e -e -e ž talna pora, ki ni za travojede živali pretočna, zato v njej zastaja talna voda ang.: straw ang.: blind soil pore slána -e ž padavine v obliki ledenih kristalov slépi vzórec -ega -rca m pripravek, ki vsebuje na površini tal ali predmetih pri tleh, ki vse reagente brez vzorca tal in se analizira nastanejo ob neposrednem prehodu vodne skupaj z enako pripravljenimi vzorci tal pare iz plinastega v trdno agregatno stanje za zagotavljanje točnosti in natančnosti ang.: frost analiznih postopkov S: prázni vzórec slána nátrijeva tlà ang.: blank sample -ih -ih tál s mn. tla, ki vsebujejo povečano količino soli, od katerih slínarji -ev m mn. škodljivci iz družine prevladujeta natrijev klorid in natrijev Limacidae, ki sodijo med gole polže in S karbonat, kar povzroči, da je električna objedajo nadzemne dele rastlin, zlasti v prevodnost nasičene talne raztopine nad vrtovih in sadovnjakih, pri čemer se najraje 4 dS/m, delež izmenljivega natrija nad 15, hranijo z mladimi, komaj posejanimi količnik adsorbiranega natrija nad 13 in pH rastlinami, objedajo pa tudi sadike, liste, tal nad 8,5, zaradi česar se poslabša struktur- vejice, korenine in plodove nost tal in je oviran sprejem hranil v rastline ang.: keelback slugs ang.: saline-sodic soil slíva -e ž Prunus domestica L. sadna vrsta iz slána tlà -ih tál s mn. tla, ki predvsem v zgornjih skupine koščičarjev, ki sodi v družino rožnic slojih vsebujejo povečano količino soli, in raste kot drevo ter ima srednje velike kar povzroči, da je električna prevodnost sočne plodove s koščico in kratkim pecljem, nasičene talne raztopine nad 4 dS/m, ki so različnih oblik in barv, najpogosteje značilna pa so za območja, kjer je letna modre, ter se uporabljajo kot namizno sadje evapo transpiracija večja kot količina ali se predelajo, npr. v žganje neposreden vpliv morske vode slôjna vôda -e -e ž talna voda, ki se zadržuje na ang.: padavin, ali za obalna območja, kjer je ang.: plum saline soil površini tal ali pod njihovo površino zaradi slánost -i ž količina soli v tleh, ki se meri kot elek- manj prepustnega spodaj ležečega sloja tal in trična prevodnost nasičenega talnega ekstrakta je od podzemne vode ločena z nenasičenim ali suspenzije vzorca tal v deionizirani vodi slojem tal S: zastála vôda ang.: salinity ang.: stagnant water 183 slòj tál slòj tál slôja -- m 1. del talnega profila, ki ne glede na to, kolikšen je delež skupnega izkazuje tlotvornih procesov in je nastal dohodka kmečkega gospodinjstva na kmetiji, predvsem pod vplivom sedimentov, ustvarjenega s kmetijsko dejavnostjo, in sicer pobočnih procesov ali izrazitega delovanja čista kmetija, mešana kmetija, dopolnilna človeka S: plást tál kmetija in ostarela kmetija slovénska klasifikácija tál od 10 cm do 40 cm, ne glede na prisotnost skupnem cvetišču S: inflorescénca ang.: inflorescence horizontov S: plást tál socvétna ós -e -í ž ang.: soil layer mladika, na kateri so peclji cvetov socvetja 2. sloj, običajno vzporeden s površino tal, pri socvétje -a s skupek cvetov, ki so nameščeni na katerem je določena samo globina tal, npr. ang.: soil layer ang.: socio-economic farm structure razvrstitev tal v oddelke tal, razrede tal in -e -e -- ž ang.: rachis talne tipe glede na lastnosti diagnostičnih sódra -e ž padavine v obliki prosojnih ledenih horizontov in talnih gradiv z namenom kroglic s premerom do 5 mm, ki se pri padcu njihovega poimenovanja in izdelave na trdo podlago odbijejo in ne lomijo slúžba za urádno potrjevánje -a m meteorološki instrument za -e -- -- -- ž merjenje gostote moči sončnega sevanja, ki uradna javna služba, ki preverja metodolo- hkrati zapisuje njegov časovni potek gijo pridelave ter izpolnjevanje pogojev in ang.: solarigraph zahtev, na podlagi katerih odloča o izdaji solariméter -tra m meteorološki instrument za certifikata Republike Slovenije sólaks -a m ▶ sónčna ós ang.: Slovenian soil classification system solarigráf zemljevidov tal, ki velja na območju ang.: graupel, soft hail snég zraka, ki se pojavlja v nižjih plasteh ozračja -e -e ž gostota energijskega toka sončnega sevanja na vrhu ozračja pri ang.: smog povprečni razdalji Zemlje od Sonca -á m padavine v obliki posameznih ali ang.: solar constant sprijetih ledenih kristalov soláta -e ž Lactuca sativa L. vrtnina iz skupine ang.: snow solatnic, ki spada med zelnate enoletnice snegomér -a m lesena ali kovinska priprava za iz družine nebinovk in je vzgojena z merjenje višine snežne odeje in višine novo- SM in razpršenega sevanja S: piranométer -- [sǝmǝ̀] m ◀▶ surôve maščôbe ang.: solarimeter smóg -a m megla z visoko stopnjo onesnaženosti solárna konstánta ang.: merjenje gostote moči neposrednega sevanja official certification service S: cénter za certificíranje neposredno setvijo semena na pridelovalno zapadlega snega površino, lahko pa se vzgoji tudi preko sadik, S ang.: snow stick ter se goji zaradi listov, ki so najpogosteje snéžna odêja zelene barve in so lahko prosti, v rozeti ali -e -e ž plast snega na površini zraščeni v glave ter se uporabljajo v prehrani višina in višina novozapadlega snega ljudi tal, pri čemer se dnevno meri njena skupna snežníca solátna plésen -e -sni ž glivična bolezen -e ž voda, ki se sprosti ob taljenju solatnic, ki jo povzroča vrsta Bremia lactucae snega ali ledu in okužuje zunanje liste, na katerih se ang.: ang.: lettuce snow cover snéžni pláz zontalna vidnost močno zmanjšana solátnice -ic ž mn. kmetijske rastline iz različnih družin, ki se pridelujejo na vrtu ang.: blizzard ali njivi in pri katerih se za prehrano ljudi -ega -ú m večja gmota snega, ki s uporabljajo listi, npr. solata, radič, endivija, pobočij zdrsi v globino špinača, rukvica ang.: snow avalanche, snowslide ang.: leafy vegetables sòbŕst -a m ▶ stránski bŕst (2) solončák -a m slana tla ali močno slana tla sociálnoekonómska struktúra kmetíje snéžni métež pojavijo rumenozeleni madeži, ki čez čas -ega -a ang.: meltwater ga spremljajo močni vetrovi, ki nosijo in m močno sneženje, ki porjavijo in se posušijo ang.: downy mildew of lettuce dvigujejo snežinke, in pri katerem je hori- -e po celotni globini, pri čemer je največji -e -- ž kategorija, v katero se uvrsti kmetija delež soli koncentriran v vrhnjih horizontih 184 sòsévek tal, na površini katerih so v suhih obdobjih npr. glineni minerali, humus, seskvioksidi, vidni kristali soli in so sposobni adsorpcije ionov in polarnih ang.: solonchak molekul S: adsórpcijski kompléks solstícij ang.: adsorption complex -a m čas v letu, ko je Sonce najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem S: Sónčev sórta -e ž skupina rastlin določene rastlinske obràt vrste, za katere so značilne enake lastnosti, sólum se v nekaterih pomembnih lastnostih -a m del talnega profila, običajno nad razlikujejo od drugih skupin rastlin iste ang.: solstice ki se ohranjajo več generacij, hkrati pa solzênje delovanja tlotvornih procesov času zorenja, obarvanosti rastlinskih delov S: kultivár ang.: solum ang.: cultivar O, A, E in B, v katerih so jasno vidni znaki rastlinske vrste, npr. po času cvetenja, C ali R horizontom, ki zajema horizonte sònarávno kmetíjstvo sokovi iztekajo iz ran lesa, npr. vinske trte, -a s spomladanski pojav, pri katerem sortimènt -ênta m nabor sort določene rastlinske vrste, ki so razširjene v pridelavi oreha, ki so narejene pri zimski rezi ang.: cultivar assortment ang.: lachrymation sortíranje -a s ▶ -ega -a s kalibrácija ▶ trájnostno kmetíjstvo sortírni stròj -ega strôja m ▶ kalibrátor (1, 2) sónčnica katero so značilni visoko deblo ter močno čas cvetenja, čas zorenja, videz poganjkov in njihova rast, videz in okus plodov, odpornost povešene in enakovredne veje S: sólaks proti škodljivim organizmom S: ang.: sórtna solaxe značílnost -e ž Helianthus annuus L. kmetijska ang.: cultivar characteristic rastlina, ki ima močne in globoke korenine sórtna lísta sónčna ós -e -í ž skupaj z drugimi lastnostmi omogoča identi- okrogla gojitvena oblika fikacijo sorte in ločevanje med sortami, npr. drevesastih sadnih rastlin, npr. jablane, za Sónčev obràt -ega -áta m ▶ solstícij sórtna lastnóst -e -i ž lastnost rastline, ki z veliko črpalno močjo ter členkovito steblo, -e -e ž uradni seznam, na katerem na vrhu katerega so notranji cevasti in so vpisane sorte poljščin, zelenjadnic, sadnih zunanji jezičasti cvetovi združeni v socvetje, rastlin in trt, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in se v voščeni zrelosti uporablja za silažo, za vpis in jih je dovoljeno tržiti v Sloveniji sónčni ožíg ang.: -ega -a m pridelava rastlin sunflower na raziskovalnih institucijah z namenom -ega -a m fiziološka motnja, ki proučevanja razlik med sortami izbrane nastane zaradi presežkov sončnega obsevanja rastlinske vrste ali visokih temperatur in povzroči poškodbe S ang.: cultivar trial na kožici ploda in pod njo, npr. porjavitev ali tropine in pogače, ki nastanejo po stiskanju sórtna značílnost -e -i ž ▶ sórtna lastnóst olja, pa se uporabijo za krmo sórtni poskús v polni zrelosti se iz jedrc semen stiska olje, ang.: national list of cultivars sónčno obsévanje razbarvanje kožice, spremenjeno meso pod sórtno značílni grózd -- -ega -a m popolnoma odrasel grozd, na katerem so izražene last- kožico, ali na listih S: toplôtni ožíg nosti, ki omogočajo identifikacijo sorte in ang.: sunburn ločevanje med sortami -ega -a s vpadla energija ang.: typical varietal bunch sončnega sevanja na enoto površine sórtno značílni líst -- -ega -a m popolnoma ang.: solar insolation razvit pravi list, na katerem so izražene sónčno sévanje -ega -a s prenos energije lastnosti, ki omogočajo identifikacijo Sonca z elektromagnetnim valovanjem sorte in ločevanje med sortami ang.: solar radiation ang.: typical varietal leaf sopárica -e ž ▶ sparína sóržica -e ž posevek pšenice in rži, ki je soplódje -a s plod, ki se razvije iz celotnega namenjen prehrani ljudi ali pridelavi socvetja, npr. plod fige, murve, ananasa krme S: ržáda ang.: multiple fruit ang.: meslin sorptívni dél tál -ega -a -- m koloidni organski sòsévek -vka m sočasni posevek dveh različnih in mineralni talni delci, ki imajo veliko vrst kmetijskih rastlin v pasovih eden zraven specifično površino in površinski naboj, drugega, kar omogoča porazdeljeno porabo 185 sôvka hranil, boljšo osvetlitev in povečano material, odkupuje pridelke, se ukvarja z heterogenost talne favne različnimi oblikami predelave, ima organizi- ang.: intercrop rano lastno trgovsko mrežo sôvka ang.: general agricultural cooperative -e ž škodljivec iz družine Noctuidae, ki gosenice poškodujejo rastline z objedanjem spódnja žíca -e -e ž tanjša žica v vrsti v nadzemnih in podzemnih delov, zlasti na vinogradu, nameščena pod osnovno žico, na je predstavnik nočnih metuljev in katerega spódični horizónt -ega -a m ▶ Bfe horizónt SP zelju in drugih kapusnicah katero se pri nekaterih gojitvenih oblikah, ang.: owlet moth npr. pri sylvozu, vežejo šparoni [sǝpǝ̀] -- m ◀▶ surôvi pepél ang.: cane wire sparína -e ž spódnji stránski sínus pojav zamegljenega ozračja zaradi -ega -ega -a m zareza vročine in visoke zračne vlage S: sopárica v listni ploskvi med zgornjo in spodnjo specializírana kmetíja ang.: basal sinus -e -e ž kmetija, ki je spodrezovánje ang.: muggy weather stransko krpo na obeh straneh listne ploskve usmerjena samo v določeno vrsto kmetijske -a s agrotehnični ukrep, pri proizvodnje, npr. v prirejo mleka, pridelavo katerem se povešen poganjek izreže ob prvem sadja primernem, navzgor rastočem poganjku ang.: specialised farm ang.: thinning downward-growing branch specializírana kmetíjska zádruga -e -e spôlni atraktánt -ega -a m kemična snov, -e ž zadruga, ki je v svojem delovanju navadno spolni feromon, ki se doda insekti- ozko usmerjena, npr. mlekarska zadruga, cidom in povzroči, da se žuželke premikajo v trsničarska zadruga smer njenega izvora ang.: ang.: sex attractant specialised agricultural cooperative specífična površína tál spôlni dìmorfízem -ega -zma m -e -e -- ž razlika v skupna površina talnih delcev v masni enoti tal, morfoloških lastnostih, obliki in velikosti ki vpliva na sposobnost tal za zadrževanje med samcem in samico iste vrste hranil in vode ter je odvisna od teksture ang.: sexual dimorphism tal in vsebnosti organske snovi, izražena v spôlni feromón -ega -a m feromon, ki služi kvadratnih metrih na gram medsebojnemu privabljanju osebkov ang.: soil specific surface area različnih spolov, da bi med njima prišlo spéče okó -ega očésa s 1. do parjenja, in se uporablja v feromonskih vegetativni brst na cepiču sadne rastline, ki se odreže z mladike pasteh za načrtno spremljanje žuželk in odžene spomladi v naslednji rastni dobi ang.: sex pheromone ang.: dormant bud spôlni stádij -ega -a m obdobje v življenj- S 2. oko na večletnem lesu vinske trte, iz skem krogu organizma, ko se razmnožuje katerega se razvije nerodna mladika na spolni način in je v ta proces vključena ang.: dormant bud redukcijska delitev spéči bŕst -ega -a m ang.: sexual stage nerodni brst pod skorjo rastline, praviloma nameščen na spôlno razmnoževánje -ega -a s ▶ spékter delovánja stanju rastlinah izvede v začetku rastne dobe, S: laténtni bŕst, skríti bŕst običajno v fenofazi brstenja ang.: dormant bud, latent bud ang.: spring pruning -tra -- m obseg škodljivih spomladánska sétev -e -tve ž setev, ki se organizmov, na katere učinkovito deluje odžene le ob velikem posegu v rastlino, spomladánska réz -e -í ž rez, ki se pri sadnih npr. po kratki rezi, sicer pa je v mirujočem bazi poganjka nekaterih sadnih vrst, ki generatívno razmnoževánje spermálna célica aktivna snov v fitofarmacevtskem sredstvu opravi od februarja do junija, rastlina pa pridelek oblikuje še v isti rastni dobi ang.: spectrum of activity ang.: spring seeding -e -e ž moška haploidna spomladánska sórta -e -e ž sorta vrtnine, ki spolna celica, ki lahko oplodi jajčno celico se seje ali sadi januarja do marca, pridelek pa ang.: sperm cell tehnološko zrelost doseže v začetku poletja, splôšna kmetíjska zádruga -e -e -e ž npr. spomladanska cvetača, spomladanski zadruga, ki za svoje člane opravlja različne česen dejavnosti, npr. nabavlja reprodukcijski ang.: spring cultivar 186 stándardni prihódek spónka -e ž kovinski ali plastični pripomoček območju glede na padavine, oblake, vetrove za vezanje šparona po zimski rezi na in temperature za obdobje od 3 do 10 dni žico, ki se pred naslednjo zimsko rezjo ne vnaprej uporabo S: objémka srédnje têžka tlà -- -ih tál s mn. tla z do 80 % ang.: zavrže, ampak se pusti na žici za ponovno ang.: medium-range weather forecast clip peska, do 100 % melja in do 35 % gline, ki sporogéna baktêrija -e -e ž bakterija, navadno imajo sposobnost zadrževanja rastlinam v tleh, ki je sposobna v neugodnih razmerah, dostopne vode in so dovolj zračna ter imajo ko ji zmanjka hrane ali pri visokih tempera- srednjo kationsko izmenjalno kapaciteto, turah, tvoriti spore zato so ugodna za kmetijsko pridelavo ang.: sporogenic bacterium ang.: medium-heavy soil spremémba naménske rábe zemljíšč -e srédnje visôka gojítvena oblíka -- -e -e -e -- -- -- ž upravni postopek, ki ga vodi lokalna ž gojitvena oblika vinske trte, pri kateri je skupnost in s katerim se v občinskem deblo visoko od 120 cm do 150 cm poseganja v zemljišče, npr. sprememba srédnje visôki obláki -- -ih -ov m mn. oblaki namenske rabe stavbnega zemljišča v v zmerno toplem pasu na višini od 2 km prostorskem načrtu določijo novi pogoji ang.: medium-height training system sŕčna korenína kmetijsko namensko rabo do 7 km, kamor sodijo rodovi oblakov ang.: change of planned land use altokumulus, altostratus in nimbostratus -e -e ž ▶ glávna korenína ang.: medium-level clouds sŕčni líst -ega -a m sredozémsko podnébje -ega -a list, ki pripada skupini s podnebje, najmlajših listov v sredini rozete ter je v ki ima mile in vlažne zime ter suha in topla primerjavi s starejšimi listi tanjši in svetlejše poletja S: mediteránsko podnébje zelene barve ang.: Mediterranean climate ang.: first rosette leaf srédstvo za várstvo rastlín -a -- -- -- s ▶ srédnje bújna podlága košnjo intenzivnih travnikov ang.: crust ang.: middle cut sréž -a m sneg z ivjem na površini, ki nastane v -- -e -e ž vegetativna mrazu in megli podlaga, ki rast sorte, cepljene na to podlago, ang.: hoar delno zmanjša, zaradi česar je končna SS -- [sǝsǝ̀] srédnja réz -e -í ž rez pri strižni kosilnici, ki fítofarmacévtsko srédstvo ima razmik med strižnim nožem in proti- srén -a m debela zmrznjena skorjasta plast rezilom v razmerju 1 : 1,5 in se uporablja za snega, ki se ne predira pod težo človeka velikost rastline manjša, kot bi bila, če bi bila m ◀▶ súha snôv cepljena na bujno podlago, in večja, kot bi stálna eléktroográja -e -e ž elektroograja, s S bila, če bi bila cepljena na šibko podlago katero se ogradi določen del pašnika za več srédnje bújna sórta izolatorjih -- -e -e ž sorta, za katero ang.: ang.: semi-dwarf rootstock let ter je narejena iz kolov in več linij žic na je značilno, da je rast rastline med hitro in permanent electric fence obilno rastjo ter med počasno in majhno stálni škodljívec -ega -vca m škodljivec, ki rastjo se redno pojavlja na nekem območju na srédnje pôzna sórta škodljívec -- -e -e ž 1. sorta sadne ang.: ang.: semi-dwarf cultivar določeni rastlinski vrsti S: permanéntni rastline, katere pridelek zori v sredini permanent pest obdobja, v katerem zori pridelek vrste, ki stándardna sórta -e -e ž sorta, ki je v pridelavi ji sorta pripada, npr. sorta jablane, ki zori na nekem območju uveljavljena in se konec septembra uporablja za merilo in primerjavo pri intro- ang.: medium-late ripening cultivar dukciji in uvajanju tujih in novih domačih 2. sorta vinske trte, katere grozdje doseže sort in sicer od 12 do 15 dni po tehnološki stándardni prihódek -ega -dka m kazalnik za zrelosti grozdja sorte 'Žlahtnina' tehnološko zrelost v III. zoritvenem obdobju, ang.: standard cultivar srednjeróčna vreménska napôved ang.: opredelitev ekonomske velikosti kmetijskega medium-late ripening cultivar gospodarstva, ki predstavlja bruto vrednost -e -e proizvodnje posameznega kmetijskega -i ž predvideno stanje v ozračju na nekem proizvoda skupaj z morebitnimi stranskimi 187 stándardni razmnoževálni materiál skupne kmetijske politike in davka na stêbelce -a s ▶ plúmula dodano vrednost proizvodi, ne vključuje pa plačil iz ukrepov stávek P -vka -- [pǝ̀] m ▶ prevídnostni stávek ang.: stêbelna zêlena -e -e ž ▶ belúšna zêlena standard output, SO stándardni razmnoževálni materiál steblênje -a s -ega faza vegetativnega razvoja -ega -a m pokonci rastočih metuljnic in drugih razmnoževalni material, ki je travniških rastlin, razen trav, v kateri zahteve za pridelavo sadik nastane steblo brez vidnih nodijev sortno pristen in izpolnjuje vse pogoje in stándardni tráktor stêblo -a s običajno nadzemni organ visoko -ega -ja m traktor, ki razvitih rastlin, ki nosi liste, cvetove in ima motor elastično vpet v podvozje plodove, prevaja vodo in v njej raztopljene ang.: ang.: stem elongation standard propagation material okretnost, ali na vseh štirih kolesih, kar nova tkiva ang.: stem mu zagotavlja večjo vlečno silo, ter se uporablja pri različnih kmetijskih opravilih, zadnjih kolesih, kar mu omogoča večjo snovi, skladišči rezervne snovi in proizvaja in pri katerem je pogon lahko samo na stebríčasta jáblana -e -e ž skupina sort pa tudi pri komunalnih delih ali za cestni jablane, ki so potomke sorte 'McIntosh' prevoz S: univerzálni tráktor Wijcik, nastale s spontano mutacijo sorte stándardno séme kratki internodiji S: balerína -ega -éna s seme, ki ang.: ang.: standard tractor 'McIntosh', in za katere so značilni zelo izpolnjuje kakovostne zahteve glede columnar apple tree kalivosti, sortne pristnosti in čistosti ter je stebríčasta rást -e -í ž rast nekaterih sort pridelano iz certificiranega semena sadnih rastlin, za katero so značilni stára sórta stranski poganjki, npr. stebričasta sorta -e -e ž sorta, ki se na določenem jablane 'Starcats' ang.: standard seed dominanten provodnik in zelo kratki območju prideluje določeno število let, ang.: columnar growth pri čemer je za vsako rastlinsko vrsto Stefan-Boltzmannov zákon predpisano, kakšno je to časovno obdobje, -ega -óna npr. za jablano v Republiki Sloveniji 50 let [štéfan bólcmanov] m zakon, ki določa, da ang.: stári lés telesa sorazmerna četrti potenci njegove -ega -á m ▶ vèčlétni lés temperature old cultivar je gostota energijskega toka sevanja črnega S listanka, listanka, strnina, strnina, pri čemer se razvije na jabolkih še pred obiranjem ali med skladiščenjem in pri kateri se namesto se na prvi poljini menjujeta oves kot listanka sortno značilnega tkiva mesa ploda razvije in detelja kot strnina prosojno tkivo ang.: old Slovene crop rotation ang.: stároslovénski kolobár -ega -ja m petletni ang.: Stefan-Boltzmann law kolobar, ki vključuje 50 % listank in 50 % stêklavost plódov -i -- ž fiziološka motnja, ki strnin, ki se menjavajo v zaporedju strnina, stárševska rastlína -e -e ž rastlina, ki prispeva steklenják -a m rastlinjak, ki je pokrit s watercore pelod ali jajčno celico pri metodah pridobi- steklom in ima močno konstrukcijo iz vanja novih sort, npr. pri križanju kovine ali lesa, lahko pa tudi betonske ang.: parent plant temelje stávek H preteklost, zato je pogosto uporabljena pri posušeni in razrezani žetveni ostanki žit, posušeno in razrezano zelinje ter zeljnata dinamičnem modeliranju podrast ali stranski proizvodi pri obdelavi ang.: statistical weather forecast lesa in se uporablja za pripravo ležišča rejnih -vka -- [hǝ̀] statístična vreménska napôved -e -e -i ang.: glasshouse, glass greenhouse ž vremenska napoved, ki je izdelana na stélja -e ž rastlinski material, ki ga sestavljajo osnovi proučevanja vremenskih podatkov za m ▶ stávek o nevárnosti živali, npr. slama, staro seno, žagovina stávek o nevárnosti ang.: litter -vka -- -- m kodificirani zapis, ki vsebuje črko H in zaporedje treh stéljnik -a m 1. travnik, namenjen pridelovanju številk, ki označujejo vrsto nevarnosti, stelje, kjer se letno opravi ena pozna košnja, saj npr. vnetljivost, strupenost, oksidativ- zaradi prisotnosti nekakovostnih ali strupenih nost S: stávek H rastlin ni primeren za pridelovanje krme ang.: hazard statement, H-statement ang.: litter meadow 188 stránska žíca 2. redek gozd, porasel s praprotjo in drugimi zrnje žit, manj pogosto tudi travna silaža nekakovostnimi zelnatimi rastlinami, ki se ali mrva ang.: litter-raking forest stôpenjski menjálnik -ega -a m menjalnik, ž običajno po poletni paši kosi za steljo ang.: tower silo steníca -e škodljivec iz podreda Heteroptera, ki prestavno razmerje med motorjem in ki se hrani s sesanjem sokov vseh nadzemnih pogonskimi kolesi spreminja s prekinitvijo delov rastlin in povzroča poškodbe ter prenosa moči sterilitétna skupína ang.: strukturnih agregatov vodni eroziji in stink bug razpadanju v vodi, izražena kot masni -e -e ž skupina sort z odstotek melja in gline, ki se izdvojita iz enakimi sterilitetnimi geni, zaradi česar tal po namakanju v deionizirani vodi oploditev med njimi ni mogoča plodov, npr. marmorirana smrdljivka, zelena stôpnja dispêrznosti -e -- ž podvrženost smrdljivka, pisana stenica deformacije listov, poganjkov, cvetov in ang.: multiple-shaft transmission ang.: dispersion rate ang.: incompatibility group stôpnja kalívosti -e -- ž mera za ocenjevanje sterilitétni gén -ega -a m gen, ki kodira sposobnosti semena ali spore, da kali, ki je molekule s funkcijo preprečitve oploditve navadno izražena v odstotnem deležu števila jajčne celice s pelodom, ki ima enak genski semen ali spor, ki vzkalijo, od posejanih 100 zapis ang.: germination rate ang.: incompatibility gene stôpnja pokrôvnosti -e -- ž delež površine tal ali sterilizácija -e ž postopek, pri katerem se listne površine, ki je pokrit s fito farmacevtskim s pomočjo toplote, kemikalij, svetlobe sredstvom po zaključenem tretiranju pripravi semenskega rastlinskega materiala storílnost pášnika -i -- ž pridelovalna ang.: odstranijo vsi živi organizmi, npr. pri ang.: coverage degree sterilisation zmogljivost pašnika, ki je določena kot sterílni klásek -ega -ska m klasek z neplodnimi seštevek neto energije, porabljene za cvetovi, iz katerih se ne razvijejo zrna, npr. vzdrževanje travojedih živali in njihovo pri žitih prirejo v času paše, ter ostanka pridelka stimulatívna partenokarpíja ang.: pasture capacity -e -e ž parte- m ang.: sterile spikelet krme s pašnika nokarpija, pri kateri je za razvoj brezsemen- stòrž stôrža klasasto žensko socvetje pri koruzi, skega ploda potrebna le oprašitev ali kaka sestavljeno iz gobastega osrednjega dela in druga zunanja spodbuda, npr. nanos zrnja, ki je večinoma v vrsticah, ter ličja hormonov, nizke temperature ang.: corn cob ang.: stimulative partenocarpy stránska korenína -e -e ž korenina, ki stimulátor rastí -ja -- m kemična snov, ki izrašča horizontalno iz glavne korenine S spodbuja delitev celic in njihovo rast, ter učvrščuje rastlino v tla in omogoča cvetenje, rodnost ter tvorbo semen, npr. absorpcijo hranil avksin, giberelin, citokinin ang.: lateral root ang.: plant growth promoter stránska kŕpa -e -e ž krpa, ki jo omejujeta stojéča vôda -e -e ž naravno ali umetno zgornji stranski sinus in spodnji stranski nastalo zajetje, v katero se zbira padavinska sinus ali spodnji stranski sinus in peceljni voda s prispevnega območja ali pa vanj sinus na obeh straneh listne ploskve stolón ang.: prevodnega sistema v listih, po kateri se standing water voda, mineralne snovi in asimilati razširjajo -a m stranski poganjek, ki požene pri po listni ploskvi dnu stebla in raste horizontalno v tleh ali po ang.: lateral leaf nervure površini tal ter ima vegetativno razmnože-podzemna voda, npr. zadrževalnik, stránska lístna žíla -e -e -e ž stranska enota presihajoče jezero, ribnik, mokrišče stalno ali občasno doteka tekoča ali ang.: lateral lobe stôlpni sílos valno funkcijo stránska žíca -e -e ž tanjša žica v vrsti v vinogradu, običajno nameščena v parih nad ang.: stolon osnovno žico, med katerimi se navpično -ega -a m silos, običajno izdelan navzgor usmerjajo in vtikajo mladike, da iz betona ali jekla, ki ima obliko navpično se uredi listna stena postavljenega valja in v katerem se shranjuje ang.: catch wire, guide wire 189 stránski bŕst stránski bŕst -ega -a m 1. brst, ki je nameščen razmikom med strižnimi noži in protirezili, kjerkoli na poganjku stranske rastline, razen pri čemer velja, da bliže, kot se nahajata na njegovem vršnem delu, in iz katerega se strižni nož in protirezilo, nižja je rez ang.: S: laterálni bŕst element na kosilni letvi, ki se pri košnji lateral bud giblje med prsti kosilnice, ki predstavljajo 2. brst v očesu vinske trte, ki v določenih protirezilo razmerah, npr. pri poškodbah glavnega brsta ali le cvet, ki zagotavlja rast in rodnost strížni nòž -ega nôža m pomični delovni rastline lahko razvije list, mladika, mladika s cvetovi ang.: bar mower zaradi spomladanske pozebe, pregnojenosti m ang.: cutting knife trte z dušikom, brsti za glavnim brstom in iz strížni odkòs -ega -ôsa rezanje travne ruše s katerega se razvije manj rodna ali nerodna kosilnico, ki ima protirezila mladika ang.: -- S: sòbŕst ang.: secondary bud strnína -e ž ▶ stŕno žíto stránski pogánjek -ega -jka m poganjek, strníšče -a s kmetijsko zemljišče, na katerem ki iz nodija glavnega poganjka zraste v po žetvi ali paši ostanejo okoli 10 cm visoki naslednji rastni dobi glede na rastno dobo, deli bili s koreninami pozneje S: laterálni pogánjek strníščna sétev -e -tve ž setev strniščnega ang.: v kateri se razvije glavni poganjek, ali še ang.: stubble lateral shoot stránski pridélek -ega -lka pridelek, ki minimalni obdelavi tal m dosevka po spravilu strnega žita in običajno npr. pri žitih slama, pri oljnicah pogače strníščni dosévek -ega -vka m dosevek, ki se in tropine nastane sočasno z glavnim pridelkom, ang.: stubble seeding S stratifikácija krpo strníščni plúg -ega -a m plug, ki obrača le zgornji sloj ornice do globine okoli 15 cm, v ang.: lateral sinus katero zameša rastlinske ostanke -e ž drevesničarska dejavnost, ang.: stubble plough ki s posebej izbranimi postopki, npr. z strníščni rahljálnik -ega -a m rahljalnik za izpostavitvijo nizkim temperaturam, obdelavo tal v globini od 15 cm do 20 cm, ki načrtno odpravlja nezmožnost kalitve ima toge nogače razporejene v treh ali štirih pri semenih vrstah, pri čemer je razmik med sosednjima ang.: stratification nogačama od 20 cm do 30 cm stratokúmulus stránski sínus -ega -a zareza v listni npr. strniščna repa m žetvenimi ostanki in še isto leto pospravi, ploskvi med glavno krpo in zgornjo stransko ang.: stubble catch crop krpo ter med zgornjo in spodnjo stransko ang.: po spravilu strnega žita poseje na njivo z secondary yield S: sekundárni pridélek strátus sivkaste do bele barve z grudasto ali -a m plastovit nizki oblak ang.: stubble chisel stŕnjena sétev -e -tve ž setev, pri kateri so kopasto strukturo semena v tla vstavljena z enako medvrstno ang.: stratocumulus razdaljo in enako globino, razdalja v vrsti pa -a m plastovit nizki oblak v obliki je naključna, npr. setev žita enolične sive plasti ali posameznih ang.: compact sowing raztrganih oblačnih krp stŕno žíto -ega -a s žito v strnjeni setvi, ang.: stratus pri katerem po žetvi ostanejo na njivi Streifov índeks -ega -a [štrájfov] m ▶ índeks okoli 10 cm visoki deli bili s koreninami, zrélosti (1) npr. pšenica, rž, ječmen, oves S: strnína stréla -e ž razelektritev v ozračju med nevihto, ang.: --vidna kot močna svetloba v obliki bliska, ki stróčnice -ic ž mn. Fabales Bromhead kmetijske mu sledi grom rastline s stroki, ki se pridelujejo na vrtu ang.: lightning ali njivi in pri katerih se za prehrano ljudi strížna kosílnica -e -e ž kosilnica, ki ima na uporablja mlado ali zrelo zrnje, pri nekaterih kosilnem grebenu strižne nože, ki se gibljejo vrstah tudi mlado stročje, za krmo rejnih premočrtno sem ter tja glede na smer vožnje, živali pa zrelo zrnje ali cele rastline, npr. in protirezila v obliki prstov ali strižnih fižol, grah, bob, soja, leča nožev ter pri kateri je višina rezi določena z ang.: grain legumes 190 súbmediteránsko podnébje strôjna prèdréz -e -í ž ampelotehnični ukrep, ter je tipična za posamezne vrste horizontov opravljen na vinski trti z ustreznim strojem, in tal, npr. sferična za organske in humusno- s katerim se rozge pred zimsko rezjo akumulativne horizonte, poliedrična za tla, prikrajšajo in odtrgajo z žic, kar pohitri bogata s kalcijem in glino, stebričasta za zimsko rez slana tla ang.: mechanical pre-pruning ang.: soil structure strôjna zádruga -e -e ž struktúrna odpórnost zadruga, v katero se -e -i ž obramba rastlin člani vključijo z namenom skupnega nakupa pred škodljivimi organizmi z večjo trdnostjo in skupne rabe kmetijske mehanizacije ali tkiv, ki škodljivim organizmom otežujejo nudenja strojnih uslug drugim članom povzročanje poškodb ali okužb ang.: machine cooperative ang.: structural resistance strôjni króžek -ega -žka m struktúrni agregát -ega -a pravna oseba m skupek zasebnega prava, v katero se organi zirajo povezanih mineralnih in organskih tal- kmetje z namenom učinkovitejše rabe nih delcev različnih velikosti, oblik, npr. kmetijske in gozdarske mehanizacije ter mrvičaste, grudičaste, oreškaste, poliedrične, opreme, delovne sile in drugih proizvodnih in obstojnosti, ki nastane s tlotvornimi zmogljivosti, kar prispeva k zmanjšanju procesi S: tálni agregát rabi potencialov za pridelavo, predelavo in struktúrni sklàd -ega skláda m sklad, ki trženje lastnih pridelkov zagotavlja sredstva za določene naložbe, investicijskih stroškov in k racionalnejši ang.: soil aggregate ang.: machinery circle vpliva na zmanjševanje razlik v razvitosti strôjno cépljenje -ega -a s držav ali regij ter omogoča trajnostno cepljenje, pri katerem nož na cepilnem stroju naredi rez v evropsko gospodarstvo in okolje, npr. cepič in rez v ključ podlage trtne cepljenke evropski strukturni sklad za ustvarjanje ali v podlago sadne rastline ter omogoči novih delovnih mest njuno združitev ang.: structural fund ang.: machine grafting strúna -e ž Elateridae ličinka talnih škodljivcev strôjno rédčenje -ega -a s iz družine Elateridae, ki se prehranjuje s odstranjevanje cvetov, ki se izvaja v začetku cvetenja podzemnimi deli rastlin in se zavrtava v stebla in poteka tako, da se vrvice na vretenu, mladih rastlin, pri čemer so najbolj ogroženi, nameščenem na traktorju, vrtijo in pribli- krompir, koruza, stročnice in vrtnine žujejo cvetu ter ga ob dotiku odrežejo ang.: wireworm ang.: mechanical blossom thinning strupéna snôv -e -í ž ▶ toksín strôjno sajênje -ega -a s sajenje, pri katerem strupéne zelí -ih -í ž mn. zeli, ki vsebujejo kmetijski stroj sočasno oblikuje sadilne jame, toksine, npr. alkaloide, glikozide, zato vstavlja vanje sadilni material in ga zagrinja zaužitje kritične količine povzroči presnovne S z zemljo motnje, bolezenska stanja ali v skrajnem stròk zlatica, jesenski podlesek, močvirska preslica strôka m plod pri stročnicah, v katerem ang.: poisonous forbs je običajno več semen in se odpira po ang.: machine planting primeru pogin travojede živali, npr. ripeča trebušnem in hrbtnem šivu súbakválna tlà -ih tál s mn. ▶ podvôdna tlà (1, 2) ang.: pod subjektívna vreménska napôved -e -e -i ž strpljívost -i ž lastnost kmetijskih rastlin, da vremenska napoved, ki je izdelana na osnovi dobro prenašajo toksične snovi, ki so jih v osebnih izkušenj prognostika, še posebno tla skozi korenine izločile sosednje rastline v primerih določenih lokalnih značilnosti, na kmetijskem zemljišču ali rastline, ki so na za katere prognostični modeli ne veljajo kmetijskem zemljišču rasle pred njimi povsem ang.: crop compatibility ang.: subjective weather forecast struktúra tál plinasto agregatno stanje, npr. ledu in snega -e -- ž morfološka lastnost tal, zaradi segrevanja ozračja, kar neposredno strújnica -e ž ▶ tokôvnica sublimácija -e ž prehajanje snovi iz trdnega v ki opredeljuje obliko, velikost, izraženost in vpliva na odbojnost Zemlje obstojnost skupkov, ki nastanejo s povezo-ang.: sublimation vanjem mineralnih delcev in humusa, kar vpliva na razporeditev talnih por in njihovo súbmediteránsko podnébje -ega -a s ▶ zapolnjenost s talno vodo in talnim zrakom, omíljeno sredozémsko podnébje 191 substrát substrát -a m snov, v katero se sejejo semena súpercélični oblák -ega -a m nevihtni oblak ali sadijo rastline, ki v njej razvijajo korenine, vertikalnega razvoja velikih razsežnosti z zaradi česar rastlini nudi oporo in služi kot vrtečim se vzgornikom súha mása južne zemljepisne širine, kjer se že oblikujejo loze in lignina, katere vsebnost se z metodo letni časi z visokimi temperaturami, malo weendske analize določi tako, da se vzorec padavinami in nizko relativno vlago krme po ekstrakciji s petrol etrom tretira z ang.: subtropical climate zelo vročo kislino in bazo K: SV -e -e ž masa rastline ali njenega ang.: crude fibre dela brez vsebnosti vode, ki se doseže s surôve beljakovíne -ih -ín ž mn. organske snovi, sušenjem pri 105 °C do konstantne mase ki so ocena beljakovinske vrednosti krme ang.: dry weight in katerih vsebnost se z metodo weendske súha snôv -e -í ž rastlinski material po analize določi tako, da se vsebnost dušika v odvzemu vode, katerega vsebnost se določi súbtrópsko podnébje substrate surfaktánt -a m ▶ površínsko aktívna snôv -ega -a s podnebje v surôva vlaknína -e -e ž organska snov, pasu med povratnikoma ter 40° severne ali sestavljena pretežno iz celuloze, hemicelu-šota, perlit súperparazít -a m ▶ híperparazít ang.: rezervoar za vodo in hranila, npr. zemlja, ang.: supercell cloud súhi termométer ang.: S: sušína K: SS surôve maščôbe -ih -ôb ž mn. organske snovi, dry matter ki so ocena vsebnosti lipidov v krmi in -ega -tra m termometer, s sušenjem v komori pri temperaturi 105 °C ang.: crude protein do konstantne mase materiala vzorcu krme pomnoži s faktorjem 6,25 K: SB katerih vsebnost se z metodo weendske ki je del psihrometra in meri dejansko analize določi tako, da se iz vzorca krme temperaturo zraka ekstrahirajo s petrol etrom K: SM ang.: dry-bulb thermometer ang.: crude fat, ether extract súhi zadrževálnik -ega -a m visokovodni zadr- surôvi pepél -ega -a m anorganska snov, katere ževalnik, katerega poplavni bazen je omočen vsebnost se z metodo weendske analize le ob visokih vodah, v vmesnem času pa določi tako, da se vzorec krme sežge pri je površina namenjena drugi rabi, pogosto 550 °C K: SP súho odpŕto zemljíšče ang.: dry reservoir suspénzoemúlzija -e ž oznaka SE formulacija kmetijski ang.: crude ash -ega -ega -a s FFS, ki je zmes tekočine in v njej dobro nerodovitna in nedostopna površina, ki je razpršenih netopnih tekočih in trdnih delcev S súho oseménje dry open land tleh ali kombinirano na tleh in s sušilnimi -ega -a s osemenje, ki je trdo napravami, ki temelji na izhlapevanju vode iz in neužitno, npr. pri lešniku, mandlju pokošenih rastlin ang.: visokim manj kot 2 m sušênje kŕme -a -- s konzerviranje krme na ang.: pokrita z nizkim negozdnim rastlinjem, ang.: suspoemulsion dry pericarp ang.: forage curing súho séme -ega -éna s seme, posušeno na ustrez- sušênje pecljevíne -a -- s fiziološka motnja, no vlažnost, pri kateri se ohranita kakovost za pri kateri zaradi neprimernega razmerja med prehrano in krmo ter semenska vrednost za vsebnostjo kalija in magnezija v tleh in trti setev naslednje leto, npr. pri žitih na od 13 % pecljevina na konici grozda propade, jagode do 15 % vlage, pri semenih lesnatih rastlin se posušijo, količina pridelka pa se zmanjša pogosto samo na od 1 % do 3 % vlage sušênje tál -a -- s odstranjevanje vode v postop- ang.: na okoli 10 % vlage, pri semenih iglavcev pa ang.: bunch stem necrosis dry seed ku priprave vzorca tal za analizo do konstantne súličasti trpôtec -ega -tca m ▶ ozkolístni mase, ki poteka pri izbrani temperaturi trpôtec ang.: soil drying súpercélična nevíhta -e -e ž nevihta, sušílna hitróst -e -i ž hitrost prisilne izmenjave sestavljena iz enega samega obsežnega ku- zraka, s katero se povečuje stopnja suhe mulonimbusa, ki potuje na razdaljah od snovi v kmetijskih pridelkih, da se lahko nekaj 10 km do nekaj 100 km in jo spremlja ustrezno skladiščijo ali so primerni za vrteči se vzgornik nadaljnjo predelavo ang.: supercell thunderstorm ang.: drying speed 192 šisándra sušílna napráva -e -e ž naprava, ki z dotokom Š segretega in suhega zraka ter z odtokom hladnejšega in vlažnega zraka povečuje stopnjo suhe snovi v kmetijskih pridelkih ang.: drying device súšni strés peščene teksture, skeletnosti ali pomanjkanja semena, čebulčka ali preko sadik ter cenjena organske snovi slabo zadržujejo vodo v kulinariki, ker razvije večje število majhnih ang.: drought-prone soil čebulic, zraslih v gnezdo, ki nimajo tako -ega -a m stanje rastline zaradi ostrega okusa kot čebula negativnega vpliva manjše količine pada- súšna tlà vrtnina iz skupine čebulnic, ki spada med -ih tál s mn. tla, ki zaradi plitvosti, dvoletnice iz družine lukovk in je vzgojena iz sušína -e ž šalótka -e ž Allium cepa L. skupina Aggregatum ▶ súha snôv uvelostjo listov, odpadanjem listov in plodov, razvije na nekaterih zelenih delih vinske trte, predvsem vršičkih in listih, kot sortna porumenelostjo listov, zmanjšanjem količine značilnost ali kot posledica okoljskih razmer in kakovosti pridelka ang.: erect hair ang.: vin, njihove neenakomerne razporeditve ščetínasta dláčica -e -e ž dlačica, ki se in povišane temperature, ki se kaže npr. z ang.: shallot súšnost ang.: S: arídna klíma uporabljajo kot začimba in v zdravilne arid climate namene -i ž značilnost podnebja, da letna ang.: summer savory potencialna evapotranspiracija na določe- šíbka podlága -e -e ž vegetativna podlaga, nem območju presega letno količino ki močno zmanjša rast sorte in praviloma padavin S: arídnost vpliva na majhen obseg podzemnih in súšno podnébje šetráj -a m Satureja hortensis L. dišavnica iz -ega -a drought stress količino padavin, ki je nižja od letne poten- s podnebje z letno družine ustnatic, ki spada med enoletnice nizke rasti in se goji zaradi listov, ki se cialne evapotranspiracije SV ang.: aridity nadzemnih delov rastline S: šibkorastóča -- [sǝvǝ̀] m ◀▶ surôva vlaknína podlága ang.: svetléči škržátek -ega -tka m dwarf rootstock Hyalesthes obsoletus Signoret škodljivec na vinski trti, ki prenaša šíbka sórta -e -e ž sorta, za katero je značilno, fitoplazmo, s katero okužuje vinsko trto, ki da je rast rastline počasna in majhna svéža mása se ciljni škodljivec ujame ang.: wide crop rotation ang.: Š light trap širôki trosílnik -ega -a m trosilnik, pri katerem -e -e ž masa cele rastline ali se mineralno gnojilo iz nasipnice odvzema njenega dela ob spravilu, ko vsebuje vodo z mehanskimi odgrebali in katerega delovna ang.: fresh weight širina trosenja je enaka širini nasipnice svéži gnój -ega -a m gnoj, ki ni fermentiran ali ang.: wide spreader aerobno biološko stabiliziran širóko -a m ▶ júgo ang.: fresh manure širokolístni plevél -ega -a m plevel z svéži vzórec tál -ega -rca -- m vzorec tal, mrežasto žilnimi in običajno pecljatimi listi, odvzet v naravi, ki vsebuje delež vode glede svetlôbna pást ang.: -- šibkorastóča podlága -e -e ž ▶ šíbka podlága zato zboli za rumenico počrnelosti lesa ang.: dwarf cultivar načrtno spremljanje in neposredno zatiranje -e -í ž past, ki se uporablja za širôki kolobár -ega -ja m kolobar, ki vključuje večje število posevkov, zaradi česar se ciljnih škodljivcev, sestavljena iz vira, ki kolobarni člen vrne na isto kmetijsko oddaja svetlobo, in lovilne posode, kamor zemljišče v štirih do desetih letih sylvoz na vremenske razmere v času vzorčenja značilnimi za dvokaličnice, npr. plezajoča lakota, njivska spominčica, navadna rosnica ang.: fresh soil sample ang.: broad-leaf weed -a [sílvoz] m srednje visoka kordonska širokolístno ščávje -ega -a s ▶ topolístna gojitvena oblika, pri kateri se šparoni, rastoči kíslica iz kordona, vežejo strmo navzdol na spodnjo šisándra žico -e ž Schisandra chinensis Bail. sadna ang.: Sylvoz vrsta iz družine shizandrovk, ki raste kot 193 šíška ovijalka in ima majhne rdeče plodove škropílnica -e ž kmetijski stroj, ki je lahko pikantnega okusa, združene v grozd, ki se vlečeni, nošeni ali samohodni, za nanos uporabljajo sveži ali posušeni kapljic škropilne brozge s premerom od šíška nasadih S: škropílnik -e ž zadebeljena tvorba okrogle oblike na ang.: ang.: schisandra 150 μm do 300 μm na rastline v trajnih spodnji strani lista, ki nastane zaradi sesanja sprayer ali nastane na mladih poganjkih, listih ali škropívo -a s ▶ škropílna brózga cvetovih zaradi izločkov ličink, ki se razvijajo listnih trtnih uši, ki vanjo odložijo jajčeca, škropílnik -a m ▶ škropílnica v njej, npr. kostanjeva šiškarica škropljênje -a s tehnika zatiranja škodljivih škodljívec nasadih nanašajo kapljice škropilne brozge s -vca m škodljivi organizem, ki na premerom od 150 μm do 300 μm ang.: gall organizmov, pri kateri se na rastline v trajnih rastlinah povzroča poškodbe zaradi sesanja, ang.: spraying npr. listna uš, bolšica, pršica, ali grizenja, šóba npr. gosenica, pagosenica, hrošč, ali drugih -e ž delovni element na škropilnici ali načinov delovanja pršilniku, ki tekočinski tok škropilne brozge ang.: škodljívost hranila, vodo in svetlobo, npr. plevel npr. pri koruzi ali čebuli, ki nadomesti zakrnelo ang.: harmful organism glavno korenino in požene iz podzemnega dela -i ž obseg poškodb ali okužb, ki stebla do globine okoli 15 cm jih lahko na kmetijskih rastlinah povzročijo ang.: tufted root škodljivi organizmi, zaradi česar je treba šôpasta razrást -e -í ž prizemno intravaginal- izvajati ukrepe varstva rastlin no izraščanje hčerinskih travnih poganjkov ang.: pest risk iz starševskih poganjkov, ki so v njihovi škrlúp -a m glivična bolezen sadnih vrst, zlasti neposredni bližini jablane, hruške, breskve, ki jo povzročajo ang.: bunchy growth, tufted growth vrste iz rodu škodljívi organízem površino -ega -zma m organizem, ang.: pest razprši v curek kapljic in ga usmeri na ciljno ki na rastlinah povzroča poškodbe, npr. nozzle šôpasta čebúla žuželka, pršica, in okužbe, npr. gliva, bakte- -e -e ž ▶ zímski lúk rija, virus, ali z njimi tekmuje za prostor, šôpasta korenína -e -e ž nadomestna korenina, Š škróbni tést zgornji stani mladih listov pojavijo pege, ki Venturia in pri kateri se na šôtna tlà -ih tál s mn. organska tla, ki nastajajo v vlažnih in hladnih razmerah s kopičenjem so videti kot mastni madeži, okužijo pa se nerazgrajenih in delno razgrajenih rastlinskih lahko tudi mladi plodovi, na kožici katerih se ostankov ter z njihovo kasnejšo humifikacijo, pojavijo rjavočrne pege, pod katerimi kožica značilna za barja S: histosól ne raste več, zato razpoka ang.: histosol, peat soil ang.: scab špalír -ja m konstrukcija iz kolov, letev in žic, ki -ega -a m kemijski test za je prosto stoječa ali pritrjena na steno gospo-določanje stopnje zrelosti plodov, običajno darskega poslopja ali steno stanovanjske hiše jabolk ali hrušk, na osnovi modročrnega in se uporablja za ureditev vinske trte obarvanja njihovega mesa ob stiku z ang.: espalier jodovico, pri čemer velja, da bolj kot je špárgelj obarvano meso, manj zrel je plod -glja m Asparagus officinalis L. vrtnina ang.: starch-iodine test iz družine beluševk, ki spada med zelnate trajnice in se goji zaradi mladih stebelnih škropílna brózga -e -e ž pripravljena meša- poganjkov, običajno zelene barve, ki se režejo nica vode in enega ali več fitofarmacevtskih spomladi in uporabljajo v prehrani ljudi sredstev, ki se z napravami za aplikacijo ang.: asparagus nanese na ciljno površino S: škropívo ang.: spray mixture šparón -a m rodni les vinske trte, ki izrašča iz dvoletnega lesa in je običajno prikrajšan na škropílna létev -e -tve ž delovni element osem zimskih očes S: lócenj na škropilnici, na katerem so nameščene ang.: cane šobe in ki je nastavljiv po višini in naklonu šparónska gojítvena oblíka obdelovalne površine ter hidravlično bočno -e -e -e ž zložljiv in se uporablja za vzdolžni nanos gojitvena oblika vinske trte, pri kateri je škropilne brozge na ciljno površino rodni les šparon, nima pa kordona ang.: spray boom ang.: cane training system 194 tálni délec špináča -e ž Spinacia oleracea L. vrtnina iz talíšče -a s temperatura, pri kateri preide snov skupine špinačnic, ki spada med zelnate iz trdnega agregatnega stanja pri določenem dvoletnice iz družine lobodovk in je tlaku v tekoče agregatno stanje pridelovalno površino, lahko pa se vzgoji taljênje -a s prehajanje iz trdnega v tekoče agre- tudi preko sadik, ter se goji zaradi listov, vzgojena z neposredno setvijo semena na ang.: melting point ki se uporabljajo v prehrani ljudi ledu, kar lahko ob večkratnem ponavljanju gatno stanje pri temperaturi tališča, npr. snega, ang.: spinach povzroči poškodbe rastlinskih korenin špránjasta šóba -e -e ž šoba, ki tekočinski ang.: melting tok razprši tako, da ga ob izstopu usmeri tálna grúda -e -e ž kompaktna masa tal v dva curka, ki z veliko silo udarjata drug v obliki trikotnika s kotom od 60° do zdrobi na manjše kose in običajno nastane 120° S: pahljáčasta šóba pri oranju ali kopanju ang.: flat fan nozzle ang.: ob drugega, zaradi česar se oblikuje curek skupka strukturnih agregatov, ki se lahko različnih velikosti, sestavljena iz večjega soil clod štírikolésno krmíljenje -ega -a s krmiljenje, tálna mègla -e -e ž plitva megla, ki sega do koles in jih obrača v isti ali v nasprotni smeri običajno radiacijska megla kot sprednji kolesi, da poveča okretnost ki ob obračanju volana aktivira kot zadnjih višine nekaj metrov nad tlemi in je po izvoru pri majhni ali veliki hitrosti -e -e -í ž sestavina tal, ki vključuje rastlinske in živalske ostanke v ang.: rear-wheel steering, four-wheel steering traktorja ali vlečenega kmetijskega stroja tálna orgánska snôv ang.: ground fog različni fazi razgradnje, izločke organizmov štíritáktni motór -ega -ja m bencinski ali in talne mikroorganizme ter se meri v dizelski motor, katerega delovanje je sestav- frakciji tal, manjši od 2 mm dvema vrtljajema ročične gredi tálna póra -e -e ž prazen prostor med trdnimi ang.: ljeno iz štirih translatornih gibov bata in ang.: soil organic matter štŕcelj four-stroke engine delci v tleh, ki ga zapolnjujeta talna voda in -clja m ▶ krák talni zrak ang.: soil pore tálna raztopína -e -e ž vodna raztopina v talnih porah, ki vsebuje topne snovi in ione, ki nastajajo v kemičnih in biokemičnih procesih v tleh in se sprostijo s površine talnih koloidov S: tekóča fáza tál T ang.: soil liquid phase, soil solution tálna seménska bánka -e -e -e ž zaloga semen različnih vrst v tleh, ki omogoča samoniklo rast novih rastlin, npr. na preslegah v travni ruši ang.: soil seed bank T tahiméter tálna vôda -e -e ž -tra m voda, ki zaseda del talnih optični, elektro-optični ali elektronski geodetski instrument za merjenje por ali vse talne pore in se lahko v postopku horizontalnih kotov, vertikalnih kotov in sušenja na 105 °C izloči iz vzorca tal dolžin ang.: soil water ang.: tachymeter tálne razmére -ih -ér ž mn. razmere, odvisne tájberi od teksture, strukture, globine in založenosti -ja m Rubus fruticosus x R. idaeus L. jagodičasta sadna vrsta iz družine rožnic, ki tal ter zgodovine njihove rabe, ki določajo razrast korenin in vplivajo na rast rastlin z plodove, ki se uporabljajo sveži ali predelani zagotavljanjem vode in hranil raste kot polgrm in ima majhne sočne rdeče ang.: ang.: soil conditions tayberry talílna toplôta tálni agregát -ega -a m ▶ struktúrni agregát -e -e ž energija, ki je potrebna, da se kilogram snovi v trdnem agregatnem tálni délec -ega -lca m osnovni gradnik trdne stanju in segretem do tališča stali in preide v faze tal, ki je lahko v velikosti peska, melja tekoče agregatno stanje ali gline ang.: melting heat ang.: soil fragment 195 tálni herbicíd tálni herbicíd -ega -a m herbicid, ki v rastlino tankolístni dvórédec -ega -dca m Diplotaxis vstopi preko korenin in najpogosteje deluje tenuifolia (L.) DC. vrtnina iz skupine solatnic, kot zaviralec kalitve plevelov ter začne ki spada med trajnice s pritlično listno delovati ob pojavu padavin rozeto iz družine križnic in se goji zaradi ang.: soil herbicide listov pikantnega okusa tálni insekticíd ang.: perennial wall-rocket -ega -a m insekticid, ki deluje kot inhibitor razvoja škodljivcev in tankoplástno gojênje -ega -a s hidroponsko preprečuje njihovo razmnoževanje v tleh gojenje, pri katerem rastline rastejo na od tálni koloíd ali organskega substrata, nasutega med dve -ega -a m organski ali mineralni polietilenski foliji ang.: soil insecticide 2 cm do 10 cm debeli plasti mineralnega talni delec v velikosti gline, ki ima veliko S: pôlhidropónsko gojênje ang.: thin-layer cultivation, semi-hydroponics specifično površino in površinski naboj ang.: soil colloid tárčni organízem -ega -zma m ▶ cíljni organízem tálni termométer zroča poškodbe na podzemnih delih rastline, katerem se v naravno okolje vnašajo sterilni npr. struna, talna sovka, navadni bramor samci iste vrste škodljivcev, vzgojeni v labo- ang.: soil pest ratorijih, zaradi česar ne pride do oploditve -ega -tra m termometer, samic te vrste škodljivca in se posledično ki meri temperaturo v različnih globinah zmanjša njihova populacija vrhnjih slojev tal, v kmetijstvu običajno do ang.: sterile insect technique, SIT, sterile globine 1 m insect release, SIR ang.: soil thermometer tehnogéna tlà -ih tál s mn. tla, nastala s tálni típ -ega -a m osnovna enota slovenskega tehničnimi posegi v postopku rekultivacije klasifikacijskega sistema tal, ki se od drugih tálni škodljívec ang.: S: pedolóški profíl v časôvnem prostóru soil profile téhnika sterílnih sámcev -e -- -- ž zatiranje -ega -vca m škodljivec, ki pov- škodljivih dvokrilcev, npr. sadne muhe, pri tálni profíl -ega -a m vertikalni presek tal TDM -- [tǝdǝmǝ̀] m ◀▶ trávno-dételjna méšanica (2) skozi vse horizonte od površine do matične TDR metóda -- -e [tǝdǝrǝ̀] ž ▶ mérjenje odbôja podlage zemljišč, npr. stavbnih zemljišč, opuščenih enot razlikuje po prisotnosti, zaporedju in gramoznic, peskokopov in glinokopov, ki so lastnostih diagnostičnih horizontov sestavljena iz zemljin ali umetno priprav- tálni zbrúsek -ega -ska m tehnično gradivo in odpadke, npr. beton, tanka rezina orien- opeko, kose prenesenih kamnin tiranega neporušenega vzorca talnega ang.: soil type ljenih zemljin ter pogosto vsebujejo trdo profila, ki se po predhodnem odstranjevanju ang.: technogenous soil vode in impregnaciji zbrusi do debeline tehnolóška zrélost -e -i ž 1. zrelost, v kateri 0,03 mm ter nalepi na objektno steklo, kar plodovi sadnih rastlin po videzu, trdoti in omogoča opazovanje mikromorfoloških kemijski sestavi niso primerni za takojšnje značilnosti in ugotavljanje mineralne sestave uživanje, ampak se obirajo z namenom skladi- z mikroskopom ščenja in poznejše uporabe S: uporábna zrélost T ang.: soil thin section ang.: technological maturity tálni zràk 2. -ega zráka m zrelost, v kateri plodovi zelenjadnic zmes plinov, ki se dosežejo maksimalno velikost in so po nahaja v sistemu talnih por in se običajno tálno gojênje razlikuje od sestave zraka nad tlemi videzu, trdoti in kemijski sestavi primerni za uživanje, seme v njih pa še ni dokončno predvsem v koncentraciji kisika, ogljikovega razvito in ni kalivo S: uporábna zrélost dioksida in vodne pare S: plínasta fáza tál ang.: technological maturity ang.: soil air, soil gaseous phase 3. zrelost, v kateri je pridelek vrtnine -ega -a s pridelava, pri kateri so primeren za trženje ali uživanje, ker doseže rastline na prostem ali v rastlinjaku posajene tálno števílo v grede, od koder sprejemajo vodo in hranila velikost, obliko, barvo in okus, ki so karakteri- stični za izbrano vrtnino S: uporábna zrélost ang.: soil cultivation ang.: technological maturity -ega -a s ocena pridelovalnega 4. zrelost, v kateri sta vsebnost sladkorjev in potenciala kmetijskega zemljišča na osnovi kislin ter ph vrednost grozdnih jagod taki, lastnosti tal brez upoštevanja lastnosti da so primerne za trgatev in pridelavo vina podnebja in Zemljinega površja določene kakovosti ang.: soil number, soil value ang.: technological maturity 196 tenzíd tehnolóški ukrèp -ega -épa m ▶ ágrotéhnični temperatúra rosíšča -e -- ž temperatura, pri tehtálni liziméter se prične kondenzacija -ega -tra m lizimeter, s ang.: ukrèp kateri postane zrak nasičen z vodno paro in katerim se evapotranspiracija ugotavlja z dew-point temperature zaporednimi meritvami spremembe mase temperatúra tál -e -- ž temperatura, merjena vzorca tal s talnim termometrom v različnih globinah tekstúra tál ki meri temperaturo na osnovi temperatur- -ega -tra m naprava, temperatúrna vsôta -e -e ž vsota razlik med povprečno dnevno temperaturo zraka in nega raztezanja in krčenja tekočine, temperaturo praga za izbrano obdobje, npr. alkohola, živega srebra s katero se opredeli toplotno okolje ang.: liquid thermometer organizma, npr. vsota aktivnih temperatur, -e -- ž lastnost, ki opredeljuje vsota efektivnih temperatur vsebnost peska, melja in gline v tleh, ang.: temperature sum izražena z njihovimi masnimi deleži, temperatúrni gradiènt -ega -ênta m vektor, ki in vpliva na količino ter velikost talnih kaže smer, v kateri se temperatura najhitreje por in specifično površino tal, kar spreminja, pri čemer je velikost vektorja se laboratorijsko določi z mehansko enaka odvodu te spremembe na privzeti analizo S: zŕnavost tál razdalji ang.: soil texture ang.: temperature gradient tekstúrni rázred -ega -éda m tla z določe- temperatúrni obràt -ega -áta m ▶ tempera-nimi razponi deležev peska, melja in túrna invêrzija gline, kar se na terenu oceni s prstnim temperatúrni odklòn -ega -ôna poskusom in daje informacijo o zračnosti m odstopanje tal ter njihovi sposobnosti zadrževanja od povprečne vrednosti temperature, ki vode in hranil prikazuje časovno spremenljivost tempera-ang.: soil texture class turnih razmer ang.: temperature deviation têmeljni topográfski načŕt -ega -ega -a m T 1. temperatúrni pràg zemljevid v merilu 1 : 5000, ki prikazuje -ega prága m začetni relief, vodovje, rabo tal, prometno omrežje, dan večdnevnega obdobja, ko se pov- naselja in pomembne objekte prečna temperatura zraka ne spusti več ang.: basic topographic map pod temperaturo praga ali ostane pod 2. zemljevid v merilu 1 : 10000 za prikazo-temperaturo praga vanje goratih območij ang.: temperature threshold ang.: basic topographic map temperatúrni strés -ega -a m stanje rastline temperatúra -e ž termodinamična količina zaradi previsokih temperatur, ki vplivajo za opis toplotnega stanja telesa tekóče gnojílo stroške proizvodnje, za še neznane stroške hišici ali na določeni višini nad tlemi ang.: air temperature proizvodnje, npr. za posredne stroške, pa temperatúrna invêrzija -e -e ž pojav, upošteva ocenjene vrednosti pri katerem temperatura zraka raste z ang.: current cost calculation nadmorsko višino, kar preprečuje navpično -ega -a s koncentrat hranilne mešanje zraka, zato ta pojav v kotlinah raztopine, ki se nanaša neposredno na tla pogosto spremljata smog ali megla ali na liste rastlin, kar omogoča hitrejšo S: temperatúrni obràt, toplôtni obràt absorpcijo ang.: temperature inversion, thermal ang.: liquid fertiliser inversion tekočínski termométer tekóča fáza tál soil temperature -e -e -- ž ▶ tálna raztopína temperatúra zráka -e -- ž temperatura, ki je tekóča kalkulácija -e -e ž kalkulacija na predpisan način izmerjena v vremenski stroškov, ki upošteva že znane dejanske tekmovánje 2, 5, 10, 20, 30, 50 in 100 cm -a s ▶ kompetícija ang.: ang.: weighing lysimeter tal, pri čemer so standardne globine meritev npr. na ožig listov ali plodov, zavrto rast, temperatúra prága temperatur, ki vplivajo npr. na upočasnjeno -e -- ž mejna vrednost rast, kodranje listov, klorozo ang.: temperature slabšo kakovost pridelka, ali zaradi prenizkih temperature zraka, pri kateri ali pod katero ang.: temperature stress rastlina ne raste in se ne razvija ang.: threshold temperature tenzíd -a m ▶ površínsko aktívna snôv 197 ténzija vôde v tléh ténzija vôde v tléh -e -- -- -- ž ▶ vôdni têrmična nevíhta -e -e ž ▶ vročínska nevíhta potenciál tál terminálni bŕst -ega -a m brst, ki je nameščen tenziométer -tra m naprava s keramično na vrhu poganjka in iz katerega se razvije porozno kapico in sistemom za merjenje mladika ali mladika s cvetovi, zaradi podtlaka, s katero se meri vodni potencial tal česar se poganjek podaljša in lahko tudi v območju od –30 kPa do –85 kPa rodi S: apikálni bŕst, kônčni bŕst ang.: tensiometer ang.: terminal bud teodolít -a m terminálno ródna sórta optični, elektro-optični ali -- -e -e ž sorta sadne elektronski geodetski instrument za merjenje rastline, ki ima ženske cvetove in plodove le horizontalnih kotov, vertikalnih kotov in na vrhu poganjka, npr. oreh zenitnih razdalj ang.: terminal-bearing cultivar ang.: theodolite termínska sétev -e -tve ž setev ene rastlin- terása -e ž vodoravna ali rahlo nagnjena ske vrste, ki se med sezono opravi v več površina, sestavljena iz terasne ploskve in zaporednih časovnih razmikih z namenom brežine, običajno urejena na zemljišču z podaljšanja ponudbe pridelka na trgu prepreči vodna erozija in omogoči zasaditev termofílna rastlína -e -e ž rastlina, ki običajno vinske trte ali sadne rastline nagibom nad 20 %, da se izkoristi zemljišče, ang.: consecutive sowing ang.: terrace potrebuje višje temperature, npr. navadna izvira iz toplejšega podnebja, zato za rast terásasti vinógrad -ega -a m ▶ terasírani kostreba S: termofít, toploljúbna rastlína vinógrad ang.: thermophilous plant, thermophyte terasírani vinógrad -ega -a m termofílni škodljívec vinograd na -ega -vca m ▶ toploljúbni terasíranje terraced vineyard termográf -a m termometer, ki nepre kinjeno -a s postopek ročnega ali zapisuje izmerjene temperature zraka, mehanskega preoblikovanja nagnjenih običajno na kovinski trak zemljišč v večnivojske ravne površine, ki urejene terase S: terásasti vinógrad termofít -a m ▶ termofílna rastlína ang.: nagnjenem zemljišču, ki ima stopničasto škodljívec višino, kar prispeva k boljši izkoriščenosti -tra m naprava, ki meri temperaturo ali temperaturni gradient na zemljišča, preprečevanju vodne erozije in osnovi vpliva temperature na določene imajo glede na naklon določeno širino in termométer ang.: thermograph terásna plôskev elementa senzor in vidna skala, ki omogoča -e -kve ž raven ali rahlo pretvorbo fizikalne spremembe v številsko nagnjen del zemljišča med dvema vrednost brežinama, ki je običajno zasajen s trtami ali ang.: fizikalne količine, pri čemer sta osnovna terracing povečanju pridelka terciárna korenína ang.: -a m naravna spojina, ki se sintetizira terrace tread med zorenjem ploda in mu daje primarno -e -e ž korenina, ki izrašča sadnimi rastlinami terpén ang.: thermometer T aromo, npr. v zdravilnih rastlinah, iz sekundarne korenine in raste v različne dišavnicah, grozdju rastline v tla terra rossa -e -e [têra rósa] ž ▶ rdéčerjáva tlà ang.: smeri, s čimer pripomore k pritrjevanju ang.: terpene teréstrično sévanje terroir -ja [teroár] m vinogradniško območje, -ega -a s dolgovalovno znotraj katerega se zaradi edinstvenih tertiary root termálni čàs ang.: nih vinogradniško-vinarskih praks pridelata terrestrial radiation grozdje in vino edinstvene kakovosti -ega čása m spremenljivka, ki ang.: terroir ponazarja akumulirano toploto za razvoj ozračja naravnih in okoljskih danosti ter tradicional- sevanje Zemljinega površja in Zemljinega rastlin ali škodljivih organizmov in temelji tésta -e ž ▶ seménska lupína na temperaturnih vsotah tést kalívosti -a -- m ▶ kalílni tést ang.: thermal time tetraploíd -a m celica, ki ima genom iz štirih têrmična konvékcija -e -e ž ▶ prôsta nizov kromosomov konvékcija ang.: tetraploid 198 tóčka prelôma têžka tlà -ih tál s mn. tla z manj kot 65 % peska, v katerem talni delci predstavljajo trdno do 73 % melja in več kot 27 % gline, ki so fazo, talni zrak plinasto fazo, talna voda hladna, težja za obdelavo in imajo veliko pa tekočo fazo sposobnost zadrževanja vode v poljski tláčenje siláže -a -- s postopek, s katerim kapaciteti in točki venenja se iz silažnega kupa s težko mehanizacijo kationsko izmenjalno kapaciteto ter veliko ang.: soil ang.: heavy soil iztisne zrak iz prostora med delci krme, Thornthwaitova klasifikácija podnébja -e -e da se doseže manjša prisotnost kisika, kar -- [tórntvajtova] ž razvrstitev podnebij glede omogoči ugodne razmere za mlečnokislin- na razmerje med padavinami in temperaturo sko fermentacijo ter potencialno evapotranspiracijo ang.: silage pressing, silage rolling ang.: Thornthwaite climate classification tlotvórna lastnóst -e -i ž lastnost tal, ki je Thornthwaitov vlážnostni índeks -ega posledica njihovega razvoja v odvisnosti od -ega -a [tórntvajtov] m mera za razvrstitev matične podlage, podnebja, reliefa, časa in različnih geografskih regij v podnebne organizmov S: pedogenétska lastnóst tipologíja kmetíjskih gospodárstev namene máterina dúšica vplivom tlotvornih dejavnikov ter vodi do S: dogajanje, ki poteka v sedimentih in tleh pod ang.: thyme nastanka tal in razslojevanja horizontov, npr. -e -- -- ž dodajanje in odvzemanje snovi in energije, enoten sistem razvrščanja kmetijskih gospo-premeščanje skozi talni profil, transformaci-darstev v Evropski uniji, ki omogoča razi-ja, sinteza S: pedogenétski procès skovanje strukture in primerjavo kmetijskih ang.: soil-forming process, pedogenic process gospodarstev glede na njihovo ekonomsko tobákov résar -ega -ja m Thrips tabaci Lindeman velikost in tip kmetijske pridelave polifagni škodljivec, pri katerem poškodbe ang.: typology of agricultural holdings na rastlinah, zlasti čebuli, zelju, poru in titrácija -e ž volumetrična metoda za merjenje fižolu, povzročajo tako ličinke kot odrasli vsebnosti kisline, npr. v vzorcu ploda ali osebki s hranjenjem na cvetovih ali listih, ki sadnega vina, pri kateri se kislini dodaja se razbarvajo in posušijo, ter na plodovih, na baza, dokler ni dosežena nevtralna točka, kar katerih pride do brazgotinavosti se prepozna po spremembi barve iz zelene v ang.: onion thrips modro tóča -e ž padavine v obliki ledenih zrn s ang.: titration premerom nad 5 mm, ki padajo iz nevihtnih tímijan podnebje tal in talne lastnosti, in sicer matična ang.: Thornthwaite moisture index podlaga, podnebje, relief, čas, organizmi -a m Thymus vulgaris L. dišavnica iz ter človek S: pedogenétski dejávnik družine ustnatic, ki spada med trajnice ang.: soil-forming factor, pedogenic factor nizke rasti in se goji zaradi listov, ki se tlotvórni procès -ega -ésa m dolgotrajno uporabljajo kot začimba in v zdravilne indeks +100 predstavlja najbolj vlažno tlotvórni dejávnik -ega -a m snovni ali podnebje, indeks –100 pa najbolj suho nesnovni element, ki vpliva na razvoj razrede na osnovi vodne bilance, pri čemer ang.: pedogenic property titrácijska kislína -e -e ž snov, ki v plodu oblakov T kazalcev kakovosti ploda, npr. jabolčna tóčka -e ž element digitalnih zemljevidov, kislina reagira kislo in je eden najpomembnejših ang.: hail tkívno razmnoževánje ang.: ki predstavlja geografsko značilnost, npr. titratable acid položaj predmeta v prostoru ali položaj -ega -a s ▶ míkroraz-meritve, in je določen z eno samo koordinato množevánje ang.: point tkívno vzgojêna rastlína -- -e -e ž tóčka nasíčenja rastlina, ki -e -- ž ▶ pôlna vôdna vanjem tóčka prelôma -e -- ž obseg poslovanja, ang.: je vzgojena v laboratoriju z mikrorazmnože- kapacitéta in vitro plant pri katerem poslovni subjekt s prihodki tlà tál s mn. del Zemljine skorje med površino od prodaje svojih proizvodov ali storitev in matično podlago, ki ga sestavljajo ravno pokrije vse stroške, ne ustvarja pa anorganske in organske snovi, voda, zrak in dobička S: pràg pokrítja, pràg rentabílnosti živi organizmi ter deluje kot trifazni sistem, ang.: break-even point 199 tóčka venênja tóčka venênja -e -- ž količina vode v tleh, vrtnin, shranjevanje vrtnin ali spomladansko pri kateri si rastlina kljub namakanju ne gojenje sadik opomore več K: TV ang.: hotbed ang.: wilting point, WP tôpli dán -ega dnéva m koledarski dan, ko je točkôvno onesnáženje -ega -a s sproščanje najvišja temperatura zraka 2 m nad tlemi potencialnih onesnažil v površinske vode ali enaka ali višja od 25 °C npr. kmetijstva, gozdarstva, erozije tal, od- toplogrêdni plín -ega -a m plin, ki prepusti toka s prometnih in industrijskih površin, podzemno vodo zaradi različnih aktivnosti, ang.: warm day dogodki lahko močno vplivajo na kakovost in tako segreva ozračje, npr. vodna para, vodnega okolja ogljikov dioksid, metan, dušikovi oksidi, ang.: point source pollution ozon ki imajo določljiv izvor in kot posamezni vpije pa del dolgovalovnega sevanja Zemlje večino kratkovalovnega sevanja Sonca, tóga nogáča -e -e ž nogača, ki se giblje hori- ang.: greenhouse gas zontalno in tla rahlja do globine 50 cm, a jih toplogrêdni učínek -ega -nka m proces, pri ne meša ang.: katerem toplogredni plini absorbirajo velik rigid tine delež dolgovalovnega sevanja Zemljinega tokôvnica -e ž linija, ki je pravokotna na ekvi- površja in deloma sevajo nazaj proti površju, potencialne črte in predstavlja smer toka kar dodatno segreva Zemljino ozračje potencialu S: strújnica toploljúbna rastlína -e -e ž ▶ termofílna ang.: vode od večjega k manjšemu vodnemu ang.: greenhouse effect T okulácija smrt predvsem v zavarovanih prostorih ali S: strupéna snôv skladiščih, kamor se najpogosteje zanese ang.: toxin z rastlinskim materialom, npr. skladiščni -- -e [tǝ̀] ž cepljenje na speče oko, škodljivec, žitni škodljivec, rastlinjaški pri katerem se na podlagi s cepilnim nožem škodljivec S: termofílni škodljívec v lubje naredi zareza v obliki črke T, v katero ang.: thermophilic pest se vstavi odrezan cepič s spečim brstom, nato toplôta tál toksín -a m snov, ki spremeni potek kemičnih toploljúbni škodljívec -ega -vca m škodljivec, reakcij v organizmu, kar moti normalno ki izvira s toplejših območij, zato se pojavlja delovanje celic ali celo povzroči celično streamline rastlína pa se staknjena dela tesno povežeta volumen tal in je odvisna od sestave tal, -e -- ž energija, ki jo ima izbrani ang.: T-budding, shield budding vegetacije, pokritosti tal in energijskih tokov TOL -- [tǝolǝ̀] m ◀▶ trájanje omóčenosti lísta ang.: soil heat tolerántna sórta -e -e ž 1. sorta, pri kateri toplôtna bilánca -e -e ž razlika med prejeto in fitopatogeni organizem lahko povzroči oddano toploto v določenem sistemu T ang.: invêrzija tolerant cultivar toplôtna prevódnost -e -i ž 2. lastnost snovi, da interspecifična sorta vinske trte, na kateri prenaša toplotno energijo, ki je za pline in peronospora vinske trte, oidij, siva plesen ali trtna uš povzroči manjšo gospodarsko tekočine zelo odvisna od temperature ang.: ne prizadene pridelka, zato ne nastane toplôtna invêrzija -e -e ž ▶ temperatúrna gospodarska škoda bolezenska znamenja na rastlini, vendar ang.: heat balance škodo, zato je ni treba škropiti tako pogosto thermal conductivity kot občutljivo sorto vinske trte, npr. toplôtni obràt -ega -áta m ▶ temperatúrna tólétni pogánjek ang.: tolerant cultivar toplôtni ožíg -ega -a m ▶ sónčni ožíg 'Johanniter', 'Solaris' invêrzija zrastel v rastni dobi določenega leta in še ni -ega -jka m poganjek, ki je toplôtni šók -ega -a m ▶ vročínski strés olesenel toplôtni tók -ega -a m fizikalna količina, ki ang.: annual shoot označuje, koliko toplote steče v časovni enoti med dvema telesoma, ki sta v stiku tôpla grêda -e -e ž zaprta greda, ki je ang.: heat flow poglobljena v tla od 60 cm do 80 cm in ogrevana z organsko snovjo ali električno tôpna súha snôv -e -e -í ž trdna snov v energijo ter se uporablja za zimsko gojenje rastlinskih vzorcih, npr. sadja, v kateri 200 trájno varováno kmetíjsko zemljíšče prevladujejo sladkorji in je pokazatelj trájanje sónčnega obsévanja -a -- -- s skupni dozorevanja in kakovosti plodov čas v dnevu, izražen v urah, ko je prisotno ang.: soluble solid neposredno sevanje topofíza ang.: sunshine duration -e ž pojav, da rast rastline določa topolístna kíslica topophysis v trajnem nasadu, s katerim se zagotovi, -e -e ž Rumex obtusifolius L. da so tla v medvrstnem prostoru nepreki-nezaželena zel, ki spada med večletne njeno porasla s travami, deteljami, travno-dresnovke in ima pritlehno listno rozeto iz katerega je bila rastlina razmnožena trájna ozelenítev -e -tve ž agrotehnični ukrep ang.: fiziološka starost tistega dela matične rastline, trájanje zasédbe -a -- s ▶ pášna perióda -deteljnimi mešanicami in drugimi zelmi, na začetku rasti spomladi in po defoliaciji kar omogoča delo v nasadu v vsakršnih ter olistane, dolge in otrdele generativne vremenskih razmerah ob kontaminaciji s semenom kot nitrofilna trájna rastlína -e -e ž ▶ trájnica rastlina razširi na pregnojenih preslegastih poganjke, zaradi katerih je neokusna, ter se ang.: permanent green cover mestih, posebej na preobremenjenih delih trájne rastlíne na njívski površíni -ih -ín -- -- -- pašnikov ali izpustih S: širokolístno ščávje ž mn. dejanska raba zemljišča, ki je namenjeno tórna sklópka -e -e ž strojni element, ki vrtilni v naravi S: trájna rastlína moment z motorja na menjalnik prenaša s ang.: perennial plant trenjem med strojnimi elementi ang.: friction clutch trájni nasàd -ega -áda m kmetijsko zemljišče, na katerem daljše obdobje rastejo kmetijske tortuóznost -i ž ▶ vijúgavost pór rastline, ki so trajnice, npr. sadovnjak, oljč- totalizátor -ja m ombrometer z veliko posodo nik, vinograd, hmeljišče, nasad špargljev iz pocinkane pločevine z odprtino, ki je ang.: permanent plantation nameščen 3,30 m nad tlemi in se uporablja trájni plevél -ega -a m plevel, ki ima življenjsko za zbiranje padavin v daljšem časovnem dobo daljšo od dveh let in se razmnožuje s obdobju, npr. v enem letu, na nenaseljenih semeni in koreninami območjih ali na območjih, kjer padavin ni ang.: perennial weed mogoče meriti z navadnim ombrometrom ang.: tornádo matičnih rastlin, nasadu okrasnih trajnih -a m lijakast zračni vrtinec, ki nastane rastlin za vzgojo rezanega cvetja, gojenju ang.: bitter dock gojenju v drevesnici, trsnici, zarodišču, nasadu nad kopnim in sega od tal do nevihtnega trajnih zelišč ali trajnih zelenjadnic oblaka ter znotraj katerega lahko vetrovi ang.: permanent crops on arable land dosežejo hitrost tudi nad 400 km/h ang.: tornado trájnica -e ž rastlina, ki ima življenjsko dobo daljšo od dveh let in jo je sposobna preživeti totálna diapávza ki z vključevanjem okolju prijaznih metod -e -e ž diapavza, pri kateri se pridelave na ekonomsko upravičen in totalisator trájnostno kmetíjstvo -ega -a s kmetijstvo, ang.: družbeno koristen način ohranja naravne total diapause žuželka ne hrani in ne premika totálni herbicíd vire in spodbuja biotsko raznovrstnost -ega -a m ▶ nèselektívni herbicíd S: sònarávno kmetíjstvo T totipoténtnost -i ž lastnost rastlin, da se lahko ang.: sustainable agriculture iz ene celice razvije nova rastlina trájno tkívo -ega -a s tkivo, ki se razvije iz em-ang.: totipotency brionalnega tkiva in je sestavljeno iz celic, ki tráčna sétev -e -tve ž ▶ trákasta sétev običajno niso sposobne delitve, opravljajo pa določeno nalogo v rastlini trájanje namákanja -a -- s število ur, ang.: permanent tissue potrebnih za izvedbo celotnega namakanja ali obroka namakanja S: trájno travínje čàs namákanja -ega -a s travinje, ki je v ang.: irrigation duration kmetijski rabi vsaj pet let ter je izključeno iz njivskega kolobarja, in sicer naravno travinje, trájanje omóčenosti lísta -a -- -- s agro-polnaravno travinje in sejano travinje meteorološka spremenljivka, odvisna od ang.: permanent grassland padavin, megle ali rose, katere izračun omogoči napoved pojava rastlinske trájno varováno kmetíjsko zemljíšče -- -ega bolezni K: TOL -ega -a s kmetijsko zemljišče, opredeljeno ang.: leaf wetness duration, LWD s prostorskim aktom lokalne skupnosti, na 201 trákasta sétev katerem se ne sme načrtovati prostorskega transpórter -ja m naprava, ki po traku razvoja in poselitve najmanj deset let od ali verigi pomika omlateno zrnje v uveljavitve prostorskega akta in ki se določa zalogovnik ali neomlatene klase v glede na obseg in zaokroženost površine mlatilni boben v vertikalni, poševni ter ob upoštevanju drugih dejavnikov, npr. ali horizontalni smeri trákasta sétev permanently protected agricultural land na prikolici ali zalogovniku žetvenika, -e -tve ž setev semen ene po kateri teče tekočina ali sipki material rastlinske vrste, pri kateri se semena pose- na določeno mesto za skladiščenje ali na jejo v dve vrsti ali več vrst, ki so relativno 35 K: TVKZ transpórtna cév -e -í ž cev, nameščena ang.: namenske rabe prostora, bonitete, višje od ang.: grain conveyor transportno prikolico tráktor semeni na žetveniku, ki dovaja žitno maso iz S: tráčna sétev žetvene naprave v mlatilno napravo ang.: strip sowing ang.: conveying chain -ja m vozilo z lastnim pogonom za transpórtni tráktor -ega -ja m traktor, ki ima opravljanje kmetijskih, gozdarskih ali osnovne tehnične lastnosti standardnega površino, ki ji sledi širok medvrstni pro- transpórtni kanál -ega -a m delovni element stor, temu pa znova površina s posejanimi skupaj ter tvorijo ozko in podolgovato ang.: auger tube kmetijske stroje in vlečene kmetijske stroje najpogosteje uporablja za cestni prevoz in komunalna dela ter priključno gred za njihov pogon ang.: steering transporter ang.: tritočkovno priključno drogovje za nošene traktorja, dosega pa večje hitrosti, zato se drugih del, npr. komunalnih del, ki ima tractor tráktor goséničar tráta -e ž -ja -ja m zemljišče, poraslo z nizko travno traktor, ki ima namesto voznih koles brezkončno jekleno monokulturo ali nizko zelnato vegetacijo, ali gumijasto verigo iz gibljivih plošč in se v kateri prevladujejo trave, ki se vzdržuje uporablja na neutrjenih, mehkih in vlažnih s pogosto nizko košnjo in rednim površinah, na katerih so potrebne večje gnojenjem, pri intenzivnem gojenju pa vlečne sile tudi z namakanjem, zatiranjem plevelov tráktorski prikljúček športnih igriščih -ega -čka m vlečeni ang.: ang.: caterpillar tractor in zračenjem tal, npr. vrtna trata, trata na kmetijski stroj ali orodje za opravljanje lawn trávam podóbne rastlíne kmetijskih ali gozdarskih del, ki ga vleče, -- -ih -ín ž mn. potiska ali nosi traktor rastlinske vrste zlasti iz družin ločkovk in ang.: tráktorski priklòp nebarvito cvetenje, opraševanje z vetrom, -ega -ôpa m sklop oblika listov in stebel, spominjajo na trave tractor attachment ostričevk, ki zaradi značilnosti, kot so npr. elementov na zadnjem delu traktorja, ki ang.: grass-like plants vzpostavi fizično vez med njim in prikolico ali vlečenim kmetijskim strojem tráve tráv ž mn. Poaceae družina rastlin, ki ang.: tractor coupling so glavna sestavina travniških biomov ter vključujejo gospodarsko pomembne T translokacíjski herbicíd -ega -a m herbicid z visoko sposobnostjo absorpcije, ki se dobro poljščine, ki so ključne za prehrano ljudi in krmo rejnih živali, npr. pšenico, koruzo, prenaša in razporeja po rastlini transmisívnost ditev fitofarmacevtskega sredstva po rastlini ang.: grasses po nanosu nanjo prek korenin, listov, semen travínje -a s zemljišče, pretežno poraslo z ali olesenelih stebel ang.: zelnato vegetacijo, v kateri prevladujejo translocation activity trave S: travíšče translokacíjsko delovánje ljuljko, pasjo travo, ter plevele, npr. navadno -ega -a s razpore- kostrebo, plazečo pirnico ang.: krmne rastline na travinju, npr. trpežno translocated herbicide transpirácija -i ž ▶ prepústnost ang.: grassland -e ž prehajanje vodne pare iz travíšče -a s ▶ travínje rastline predvsem skozi listne reže, lenticele in kutikulo, kar ustvari podtlak, ki omogoči trávna méšanica -e -e ž semenska mešanica pretok vode z raztopljenimi hranilnimi različnih vrst trav, ki se uporablja za snovmi od korenin proti višjim delom rastline pridelavo krme ali gojenje trat ang.: transpiration ang.: grass mixture 202 trávništvo trávna rúša -e -e ž 1. združba zelnatih rastlin trávniška površína -e -e ž dejanska raba z nadzemnimi in podzemnimi deli, v zemljišča, ki je poraslo s travami in zelmi kateri prevladujejo trave in ki je praviloma in se kosi vsaj enkrat na leto, občasno tudi večletna, npr. sejano travinje, lahko pa tudi pase, ter je lahko trajni travnik, barjanski trajna, npr. polnaravno travinje travnik ali kmetijsko zemljišče, poraslo z ang.: sward gozdnim drevjem trávni pogánjek potrebe pridelovanja krme za travojede živali dosejavanje semen različnih zelnatih rastlin, predvsem trav in metuljnic, v in ki prispeva k trajnostnosti kmetovanja, obstoječo travno rušo biotski pestrosti in estetski vrednosti ang.: grass seeder kulturne krajine trávniška tlà -ih tál s mn. ang.: meadow tla, porasla s travniško vegetacijo, ki so običajno -ega -jka m nadzemni del slabše kakovosti kot njivska tla, npr. travne rastline, ki je sestavljen iz stebla, zaradi plitvosti, skeletnosti, a imajo večjo listov, socvetja in zalistnih brstov vsebnost organske snovi v rodovitnem ang.: tiller delu tal trávniška bílnica -e -e ž Festuca pratensis ang.: grassland soil Huds. visoka vrsta trave, ki je razširjena na trávniški ékosistém -ega -a m ekosistem, nižinskem gnojenem travinju, posamično ki ga sestavlja zelnata vegetacija trav, trávnik pridelovanje voluminozne krme ki raste v travni ruši in je običajno namenjena pridelovanju krme ang.: sward ang.: grassland plant -a m kmetijsko zemljišče, poraslo s trávniška sejálnica -e -e ž sejalnica za travno rušo, na katerem se izvaja košnja za rastlin, ki jo sestavljajo trave, metuljnice, trávniška rastlína -e -e ž zelnata rastlina, zeli in travam podobne rastline ter se goji za 2. večvrstna kmetijska kultura zelnatih ang.: grassland area trávniška kadúlja pa raste tudi v predalpskem pasu, in se ji v metuljnic in zeli, lahko pa se v njem primerjavi z večino drugih vrst trav kakovost pojavlja tudi lesnata vegetacija s staranjem počasneje znižuje, požlahtnje-ang.: grassland ecosystem ne sorte pa se pogosto uporabljajo za setev trávniški lisíčji rèp -ega -ega rêpa sejanega travinja m ang.: meadow fescue Alopecurus pratensis L. zelo zgodnja vrsta trave na gnojenem, z vlago in rastlinski- -e -e ž Salvia pratensis L. mi hranili dobro preskrbljenem trajnem manj koristna zel, ki spada med večletnice travinju, ki je pogosto razširjena tudi na iz družine ustnatic s pritlehno listno rozeto poplavnih tleh na začetku rasti spomladi in po defoliaciji ang.: meadow foxtail ter z olistanimi, dolgimi in otrdelimi gene-trávniški máčji rèp rativnimi poganjki z modrimi podolgova- -ega -ega rêpa m timi socvetji in je razširjena predvsem na Phleum pratensis L. pozna vrsta trave na prepustnih zmerno suhih do suhih tleh gnojenem, z vlago dobro preskrbljenem eno- in dvokosnih travnikov ter kraških nižinskem travinju, ki je zaradi velike pašnikov s karbonatno podlago ter se odpornosti na nizke temperature razširjena razmnožuje s semenom, zaradi okusnosti tudi v alpskem pasu, požlahtnjene sorte pa T pa jo travojede živali popasejo v celoti se pogosto uporabljajo za setev večletnega ang.: meadow clary, meadow sage sejanega travinja ang.: timothy trávniška kŕma -e -e ž deli zelnatih travniških rastlin nad nivojem defoliacije, ki se uporab- trávniški sadovnják -ega -a m ▶ ekstenzívni ljajo za prehrano travojedih živali v sveži ali sadovnják konzervirani obliki, npr. paša, mrva, silaža trávništvo -a s 1. veda, ki se ukvarja s ang.: grassland forage proučevanjem pridelovanja travniške trávniška látovka -e -e ž Poa pratensis L. krme z agrobiološkega, ekološkega, nizka vrsta trave na trajnem travinju, ki s tehno loškega, kakovostnega, naravo-staranjem izgublja hranilno vrednost in se varstvenega in ekonomskega vidika z živicami uspešno širi in zgošča travno ang.: grassland science rušo, kar izboljša odpornost travne ruše na 2. kmetijska panoga, ki se ukvarja s mehanske poškodbe in zmanjša erozijo tal pridelovanjem travniške krme ang.: smooth meadow grass ang.: grassland management 203 trávno-dételjna méšanica trávno-dételjna méšanica -e -e ž 1. semenska trgátev -tve ž obdobje ročnega ali strojnega mešanica različnih vrst trav in metuljnic, ki pobiranja grozdja, ki je doseglo tehnološko se uporablja za pridelavo krme na njivah ter zrelost in je primerno za predelavo v za zasnovo sejanega travinja in dosejavanje vino ang.: grass-clover seed mixture trgôvsko séme -ega -éna s seme, ki je 2. posevek različnih vrst sejanih trav in na trajnem travinju ali sejanem travinju ang.: grape harvesting, grape picking krme na njivah in sejanem travinju, npr. glede kakovosti, npr. glede pristnosti, mešanica črne detelje in mnogocvetne čistosti, kalivosti S: proizvódno séme ljuljke K: TDM ang.: metuljnic, ki se uporablja za pridelavo rastlin in ustreza predpisanim zahtevam namenjeno setvi za pridelavo kmetijskih travojéda živál -e ž geodetski postopek izmere -e -i ž žival, ki se prehranjuje zemljišč, pri katerem se položaj točke predvsem ali samo s travniško krmo ali ang.: grass-clover mixture triangulácija productive seed vzpostavi in določi na podlagi merjenih krmo koševin, npr. govedo, ovca, koza, kotov, iz česar nastane mreža trikotnikov, konj ki tvorijo trigonometrično mrežo ang.: grazing animal ang.: triangulation tŕdna fáza tál -e -e -- ž mineralne in organske trigonométrično višinomérstvo -ega -a s trdne snovi v tleh, med katerimi je prazen geodetska merska metoda določanja višin- prostor, ki ga zapolnjujeta talna raztopina in ske razlike med točkama na osnovi izmere talni zrak zenitne razdalje in horizontale ali poševne trdôta -e ž višine nedostopnih točk lastnost ploda, da je trd ali mehek, ang.: trigonometric altimetry ki je odvisna od vrste, sorte in zrelosti ter ang.: soil solid phase dolžine, ki se uporablja zlasti pri določanju pomembna zaradi določanja senzorične trikótna metóda -e -e ž metoda izmere kakovosti, časa obiranja in skladiščne površine zemljišča, ki temelji na razdelitvi sposobnosti, meri pa se s penetrometrom zemljišča z diagonalami, ki se ne sekajo in tŕdo téhnično gradívo pa se izračuna s ploščino enakostraničnih -ega -ega -a s gradbeni trikotnikov, za katero je treba izmeriti le ang.: firmness tvorijo enakostranične trikotnike, površina nahajajo v antropogenih tleh, uporabijo pa trakom ang.: triangular method se pri rekultivaciji zemljišč pred nasutjem tehnogenih tal nastajajo pri gradbenih delih in se lahko dolžine stranic, lahko tudi z merskim ostanki in kosi prenesenih kamnin, ki trilaterácija -e ž geodetski postopek izmere T trébljenje plod je ob zrelosti čvrst in ni trpek, zato se trikotnikov lahko poje kot jabolko ang.: trilateration ang.: non-astringent cultivar trílétni lés -ega -á m les, ki za razvoj potrebuje -a s naravni proces, pri katerem tri rastne dobe, pri čemer v prvi oleseni, v trdoužítna sórta točke v trikotni mreži določajo na osnovi -e -e ž sorta kakija, katere merjenih in izračunanih dolžin med točkami ang.: technic hard material zemljišč, pri katerem se koordinatne trênje določen delež cvetov, plodičev ali plodov drugi in tretji pa se debeli, npr. deblo sadnih rastlin odpade med cvetenjem, med ang.: three-year-old wood razvojem ploda ali ob zrelosti S: narávno triploíd rédčenje -a m celica, ki ima genom iz treh nizov ang.: flower drop, fruit drop kromosomov ang.: triploid -a s ▶ otépanje tritikála -e ž × Triticosecale Wittm. ex A. Camus trenútna vreménska napôved -e -e -i ž ▶ žito, ki je križanec med pšenico in ržjo zdájšnja vreménska napôved ter je v primerjavi z navadno pšenico bolj tretíranje -a s postopek, pri katerem se na tolerantno na zgodnjepoletno sušo in rastlino ali njen del, nanese fitofarma-pojav glivičnih bolezni, zato se vse bolj širi cevtsko sredstvo, ki rastlino zavaruje pred v pridelavi, pri čemer se zrnje uporablja škodljivimi organizmi, npr. tretiranje predvsem za krmo rejnih živali, zaradi drevesa, tretiranje debla, tretiranje visoke vsebnosti glutena pa ima tudi semena dobre krušne lastnosti ang.: treatment ang.: triticale 204 trstíkasta bílnica trítočkôvno prikljúčno drogôvje -ega -ega zaradi svoje kakovosti pa je najpogosteje -a s drogovje, sestavljeno iz dveh poteznic, požlahtnjena in sejana vrsta trav S: angléška upornice in hidravličnega dvigala, na ljúljka ski stroj trpéžnost plóda -i -- ž lastnost ploda, ang.: katero je členkasto pripet nošeni kmetij- ang.: perennial ryegrass three-point hitch da dlje časa po obiranju bistveno ne tŕnasti pogánjek -ega -jka m stranski spremeni zunanje in notranje kakovosti ki rastlino ščiti pred rastlinojedi tŕpkost -i ž lastnost okusa, ki nastane po ang.: thorn branch zaužitju vina, soka ali nezrelega ploda, poganjek, preobražen v bodečo tvorbo, ang.: fruit durability trohnênje plóda -a -- s rastlinska bolezen, katerega tanini se v ustih vežejo na proteine ki jo povzročajo glive in za katero je v slini, kar povzroča občutek suhih značilna razgradnja sočnih tkiv ploda, ust S: astringénca ki ostanejo suha ang.: astringency trómba -e ž lijakast zračni vrtinec nad vodno tŕsna rumeníca -e -e ž bolezen vinske površino, ki nastane, ko nad plastjo toplega trte, ki jo povzročajo fitoplazme, ki se in vlažnega zraka nad vodno gladino zapiha ang.: dry fruit rot tŕsna kódravost -e -i ž ▶ akarinóza hladen veter vinske trte, zaradi česar se poslabša njena zadržujejo v floemu in okužijo vse dele ang.: waterspout kondicija ter zmanjšata količina in kakovost tropopávza -e ž mejna plast v Zemljinem grozdja ozračju med troposfero in stratosfero ang.: grapevine yellows, GY ang.: tropopause tŕsnica -e ž 1. obrat, zadruga ali podjetje, ki se troposfêra -e ž del Zemljinega ozračja, ki ukvarja s pridelavo trtnih cepljenk sega nad ekvatorjem povprečno do 20 km ang.: grapevine nursery visoko, nad poloma pa 7 km visoko, in 2. zemljišče z grebeni, na katere se potikajo v katerem poteka večina vremenskih siljenke, da se ukoreninijo, ali na katerih se procesov pridelujejo trtne cepljenke ang.: ang.: tropospheregrapevine nursery trópska nóč -e -í ž tŕsničarstvo -a čas od sončnega zahoda s 1. veda, ki se ukvarja s do sončnega vzhoda, ko je minimalna pro učevanjem pridelave trtnih cepljenk temperatura zraka enaka ali višja od 20 °C in trtnih sadik trosílnik stalnimi visokimi temperaturami in veliko kot priporočene sorte ali dovoljene sorte količino padavin, ki je značilno za ekvator-gojiti znotraj posameznega vinorodnega ialno območje T okoliša in je iz njih dovoljeno pridelati ang.: tropical climate vino ter ga tržiti -a m vlečeni ali nošeni kmetijski stroj, ang.: list of grapevine cultivars na katerem so nameščeni delovni elementi, trstíkasta bílnica -e -e ž Festuca arundinacea ki vnaprej določeno količino mineralnega Scheb. visoka vrsta trave, ki je razširjena ali organskega gnojila čim bolj enakomerno tako na poplavnih kot zelo suhih rastiščih odmečejo po površini zemljišča v prečni ali in ima zaradi vsebnosti silicija grobe vzdolžni smeri liste že v zgodnjih razvojnih fazah, ang.: fertiliser spreader požlahtnjene sorte pa imajo nežnejše trpéžna ljúljka -e -e ž Lolium perenne L. srednje liste in se uporabljajo za setev sejanega nizka vrsta trave, ki je na trajnem travinju trópsko podnébje ki nastane nad tropskimi ali subtropskimi sadik območji kopnega in morja ang.: grapevine nursery management ang.: tropical air mass tŕsni izbòr -ega -ôra m zakonsko predpisan -ega -a s podnebje s seznam sort žlahtne vinske trte, ki se smejo trópska zráčna mása 2. kmetijska panoga, ki se ukvarja s -e -e -e ž zračna masa, pridelavo trtnih cepljenk ali trtnih ang.: ang.: tropical nightgrapevine nursery management travinja na mokrih ali suhih tleh, namensko razširjena na zmerno vlažnih in rodovitnih požlahtnjene sorte pa za setev v nekmetijske tleh ter je v večjem deležu prisotna na namene, npr. za okrasne trate, zaščito proti intenzivno rabljenih travnikih, pašnikih eroziji in drugih, s teptanjem obremenjenih tleh, ang.: tall fescue 205 tŕtna cépljenka tŕtna cépljenka -e -e ž ukoreninjena sadika tujeródna vŕsta -e -e ž vrsta, ki uspeva na vinske trte, ki se pridobi s cepljenjem in ozemlju izven območja naravne razširje- ukoreninjenjem v trsnici nosti, kamor se je razširila zaradi namerne tŕtna sadíka človekove aktivnosti -e -e ž sadika, pridobljena s cepljen- ang.: ang.: grapevine graft ali nenamerne, neposredne ali posredne jem ali potikanjem, iz katere se razvije vinska introduced species trta tulovína -e ž krajša vlakna pri lanu in konoplji, ang.: grapevine sapling ki so pri izločanju dolgih vlaken odpadek pri tŕtna úš -e -í ž predelavi stebel v prejo Daktulosphaira vitifoliae (Fitch) škodljivec vinske trte, ki napada njene ang.: tow nadzemne in podzemne dele, zaradi česar túmor -ja m izbočena novotvorba na deblu povzroči propad rastlin, če niso cepljene na zaradi nekontrolirane rasti tkiva pod lubjem, odporno severnoameriško podlago ki je bolezensko znamenje okužbe z rakom ang.: grape phylloxera ang.: tumour trznína -e ž ▶ jálova práha tunél -a m zavarovani prostor, ki ima ogrodje iz tŕžna prideláva -e -e ž palic iz različnega materiala, npr. železa, lesa, pridelava, pri kateri so vsi pridelki namenjeni za prodajo na trgu in aluminija, ukrivljenih v lok in sidranih v tla, ne za samooskrbo čez katero je napeta folija, ki dobro prepušča tŕžni pridélek čvrstost plodov, velikost, okus, debelina ang.: tunnel kožice, ustrezajo prodajnim zahtevam turánska pšeníca -e -e ž ▶ določene rastlinske vrste khorasan pšeníca ang.: marketable cultivar turbuléntni tók -ega -a m hiter vodni tok na tŕžna sórta zgodnejšo pridelavo sadik in zelenjadnic in -e -e ž sorta, katere lastnosti, npr. prezimitev rastlin ang.: svetlobo, in se uporablja za pridelavo sadik, marketable production -ega -lka m pridelek, ki po površini ali pod njo, pri katerem zaradi videzu, npr. obliki in velikosti semen, plodov, ovir ali trenja v rečni strugi ali kanalih gomoljev, in po kakovosti, npr. vsebnosti nastajajo vrtinci in se vodni sloji mešajo med beljakovin v zrnju pšenice, sladkorni stopnji seboj S: nèlaminárni tók pri grozdju, ustreza zahtevam za prodajo ang.: turbulent flow ang.: marketable yield turízem na kmetíji -zma -- -- m dopolnilna tŕžni priprávek -ega -vka m ▶ komerciálni dejavnost na kmetiji, ki je lahko gostinska, tŕžnocenôvna zaščíta osmici, ali negostinska, npr. ogledi, -e -e ž ohranjanje ali oddajanje površin za piknike in kampiranje, priprávek npr. na kmetiji z nastanitvijo, v vinotoču, višanje cen pridelkov domačih proizvajal- turistični prevozi cev na ravni, ki je višja od ravni cene tuje ang.: farm tourism konkurence, s čimer se daje prednost domači pridelavi in se ohranja dohodkovna raven pri-túrnus namakánja -a -- m obdobje med delovalcev, npr. na trgu s kmetijskimi pridelki dvema obrokoma namakanja, v katerem Evropske unije z intervencijskimi odkupi, rastline porabijo dodano vodo, npr. dan, T izvoznimi nadomestili, uvoznimi dajatvami teden, dva tedna ang.: market price protection ang.: irrigation interval túja sórta zemljišč ter gozdov na reprezentativnih trgih kmetíjsko zemljíšče T vrédnost -- -i [tǝ̀] ž vrednost, ki izraža ang.: market information system efektivno kationsko izmenjalno kapaciteto -e -e ž sorta, ki je požlahtnjena in na sorptivnem delu tal registrirana na ozemlju, ki ni del države, v tŕžnoinformacíjski sistém -ega -a m zbiranje, TV -- [tǝvǝ̀] m ◀▶ tóčka venênja obdelava in objavljanje podatkov o količinah TVKZ -- [tǝvǝkǝzǝ̀] m ◀▶ trájno varováno in cenah kmetijskih pridelkov, kmetijskih kateri se goji ang.: T value ang.: foreign cultivar tujeprášna rastlína -e -e ž ▶ tujeprášnica tujeprášnica -e ž rastlina, katere cvetovi se lahko oprašijo samo s pelodom druge sorte S: tujeprášna rastlína ang.: alogamic plant 206 urádno potrjevánje U umétna zastírka -e -e ž zastirka iz polietilena, ki pokriva površino tal, npr. polietilenska črna folija ang.: foil mulch umétno gnojílo -ega -a s ▶ minerálno gnojílo učinkovína -e ž ▶ aktívna snôv umétno priprávljena zemljína -- -e -e ž učinkovítost gnojênja -i -- ž merjenje material, ki je glede sestavin ter fizikalnih uspešnosti uporabe gnojil pri pridelavi in kemijskih lastnosti podoben tlom in rastlin glede na doseganje želenih ciljev v podtalju ter se pridobiva s predelavo zemljin kmetijstvu, npr. večjega in bolj kakovostnega ali mineralnih in organskih odpadkov, npr. pridelka, zmanjšanja onesnaževanja tal, vode gradbenih odpadkov, sedimentov, naplavin, in zraka blata, zato lahko prevzame funkcije tal ang.: fertilisation efficiency ang.: artificial soil učinkovítost namákanja -i -- ž razmerje med univerzálna enáčba izgúbe tál -e -e -- -- ž količino vode, ki je dovedena na namakalno empirični model za napoved dolgoročne površino pri določeni vrsti namakanja, in letne degradacije tal zaradi vodne erozije, vodo, ki je rastline dejansko porabijo ki upošteva erodibilnost tal, erozivnost udomačêna túja sórta in naklon zemljišča K: USLE -e -e -e ž tuja sorta, ki ang.: ang.: irrigation efficiency padavin, način obdelave tal ter rabo, obliko se na ozemlju Republike Slovenije prideluje universal soil loss equation, USLE daljše obdobje, in sicer enoletnice vsaj 30 let, univerzálni tráktor -ega -ja m ▶ stándardni večletnice pa vsaj 50 let tráktor ang.: domesticated foreign cultivar únivoltílni življênjski króg -ega -ega -a m ugodílke -ílk ž mn. rastline v kolobarju, ki pojav, da ima organizem v rastni dobi ali izboljšujejo strukturo tal in ohranjajo ali koledarskem letu en rod npr. stročnice, lucerne, detelje upogíbanje -a s razpiranje toletnih poganjkov ang.: povečujejo količino organske snovi v njih, ang.: univoltine life cycle beneficial crops ali enoletnih poganjkov z uporabo vrvice, uležáni hlévski gnój -ega -ega -a m hlevski različnih sponk ali pripomočkov, ki delujejo gnoj, skladiščen dlje časa, praviloma več kot uteži, z namenom izboljšanja osvetlitve, tednov, pri katerem potečeta celična liza in umirjanja rasti in izboljšanja rodnosti sok, zato se gmota posede uporábna klimatologíja -e -e ž ▶ aplikatívna ang.: delna biološka razgradnja ter se izcedi celični ang.: bending últravijólično sévanje pršilniki za neposredno tretiranje tal ali uporábna zrélost -e -i ž ▶ tehnolóška zrélost (1, 2, 3) rastlin, npr. z droni 2 l na 10 ha ang.: ultra low volume upórnica -e ž element na zgornji strani tri-točkovnega priključnega drogovja, ki ima -ega -a s sevanje izvrtino, v katero se vstavi čep traktorskega valovnih dolžin med 0,1 μm in 0,4 μm priključka ang.: ultraviolet radiation U ang.: top link úmbrični horizónt -ega -a m ▶ últranízki volúmen -ega -mna m oznaka ULV uporábna meteorologíja -e -e ž ▶ aplikatívna formulacija FFS, ki se uporablja v zelo meteorologíja majhnih odmerkih s posebnimi mikroraz-matured farm-yard manure klimatologíja umérjanje napráve za nanášanje FFS Aum horizónt uprávni odbòr zádruge -ega -ôra -- m -a organ zadruge, sestavljen iz predstavni--- -- -- -- [fǝfǝsǝ̀] s postopek, pri katerem kov, izvoljenih izmed članov, ki odloča se naprava za nanašanje FFS naravna tako, o tekoči poslovni in razvojni politiki, da se pri škropljenju doseže enakomeren imenuje poslovodni organ ter usmerja delo nanos odmerjene količine fitofarmacevt-poslovodnih delavcev skega sredstva na ciljno površino, s čimer ang.: managing committee of cooperative se zmanjša tveganje, ki ga ima nepravilna urádno potŕjeno séme -- -ega -éna s ▶ certifi-raba fitofarmacevtskih sredstev za rastline in círano séme okolje S: kalibrácija napráve za nanášanje FFS ang.: calibration of PPP application urádno potrjevánje -ega -a s postopek, equipment ki zagotavlja visoko raven kakovosti 207 urbána klimatologíja rastlinskega razmnoževalnega materiala, V pridelkov kmetijskih rastlin in njihovih živilskih in neživilskih izdelkov S: certifi- círanje ang.: certification úrnik namákanja drevoredi, otroška igrišča, fitnes na prostem posejanih vrst s tlemi ang.: grassland rolling in kjer ne poteka pridelava hrane, saj so váljar -ja pogosto nastala kot tehnogena tla, zato lahko m vlečeni kmetijski stroj za vsebujejo gradbene ostanke ter anorganska dopolnilno obdelavo tal, ki je sestavljen iz in organska onesnažila kolutov z dvema ali več ležaji v središčni ang.: urban soil osi, zaradi česar se pri gibanju lahko vrtijo okoli svoje osi, in se pred setvijo uporablja -a -- m časovno razdelana za drobljenje talnih grud, zlasti na težkih prostorska razporeditev vode za namakanje tleh, po setvi pa za poravnavanje tal, da po sektorjih območja namakanja se omogoči boljši stik semena s tlemi in ang.: irrigation schedule zagotovi enakomerna kalitev USLE -- [usǝlǝé] m ◀▶ univerzálna enáčba ang.: roller izgúbe tál várnost hráne -i -- ž zagotovilo na podlagi utrjeválni váljar -ega -ja m valjar, ki posejano nadzora živil, da prehranski proizvod ne površino stisne in zgosti, da se doseže dober urbána tlà kot so temperatura zraka, veter, padavine, -a -- -- s agrotehnični ukrep v spomladanskem času ali ob novi energijski tokovi S: méstna klimatologíja setvi, s katerim se k tlom pritisne travna ang.: urban climatology ruša ali se zdrobijo talne grude, da površina -ih tál s mn. tla v mestih, ki se postane ravna in se zagotovi tesen stik semen uporabljajo kot okrasne zelenice, parki, urbána klimatologíja -e -e ž vába klimato- -e ž ▶ pást logija, ki proučuje vpliv mestnega okolja vadózna cóna -e -e ž ▶ ozráčeno obmóčje na lokalne meteorološke spremenljivke, váljanje trávne rúše utrújena tlà kalitev onesnaževalcev, npr. škodljivih mikro-ang.: compacting roller organizmov, plesni, zaradi česar ne ogroža stik semen s tlemi, kar zagotovi enakomerno uporabljajo pri pridelavi hrane, ali drugih vsebuje ostankov kemičnih sredstev, ki se -ih tál s mn. tla, na katerih so zdravja potrošnikov V užítna rastlína izenačevanje cen proizvodov iz EU s cenami preprečevanja škodljivega vpliva zaradi zanašanja, npr. 50 m od izdelkov iz tretjih držav, npr. trošarina vodne površine S: várnostni pás ang.: import duty ang.: buffer zone -e -e ž rastlina, katere varoválni posévek -ega -vka m posevek, ki je posamezni deli, npr. cvetovi, plodovi ali posejan ob robu kmetijskega zemljišča za listi, niso strupeni in se zaradi določenih zaščito glavnega posevka pred neugodnimi hranilnih in senzoričnih lastnosti vplivi okolja, npr. pred vetrom uporabljajo za prehrano ljudi sveži, kuhani ang.: guard crop ali kako drugače predelani ang.: edible plant varoválno biótično várstvo rastlín -ega -ega -a --uvózna dajátev replanted soil m varoválni pás -ega -ú območje, znotraj -e -tve ž davek, ki se plača katerega je prepovedana uporaba fito-ob prehodu proizvoda iz tretje države na farmacevtskih sredstev z namenom carinsko območje EU in katerega namen je vrste várnostni pás -ega -ú m ▶ varoválni pás ang.: predhodno že rastle rastline iste rastlinske ang.: food safety užítna zrélost s zatiranje škodljivih organizmov, ki -e -i ž zrelost, v kateri so plodovi temelji na ukrepih za vzpostavitev razmer, sadnih rastlin in vinske trte takega videza, ugodnih za razmnoževanje in naselitev čvrstosti in sočnosti ter imajo tako kemijsko domorodnih vrst koristnih organizmov na sestavo, da so primerni za takojšnje uživanje prostem, npr. s setvijo vmesnih posevkov ali ang.: edible maturity privabilnih posevkov za njihovo hranjenje in vzdrževanje, z uporabo okolju prijazne agrotehnike ang.: conservation biological control 208 vegetatívni materiál varoválo -a s pomagalo, najpogosteje pri gredi traktorja na priključno gred nošenega herbicidih, ki prepreči negativno delovanje ali vlečenega kmetijskega stroja izboljša učinkovanje aktivne snovi na plevele vèčseménski plód -ega -a m plod, pri ang.: aktivne snovi na gojeno rastlino in hkrati ang.: multi-plate friction clutch safener katerem se semena razvijejo iz večjega števila vèčbrázdni plúg -e -e -i ž ▶ fižólov ožíg ampak se postopoma zamenjajo v nekaj -ega -a m plug, ki ima na letih S: zímzelêna rastlína okvirju več kot dve plužni telesi, s katerimi ang.: evergreen plant sočasno reže brazde in jih odlaga na desno vegetabílni preparát -ega -a m kompostni stran glede na smer vožnje traktorja, npr. preparat, za izdelavo katerega se namesto lemežni plug, setveni plug, strniščni plug živalske ovojnice uporabi rastlinska ovojnica, ang.: multi-furrow plough npr. namesto jelenovega mehurja mladi les vèčcélična nevíhta -e -e ž nevihta, ki jo breze za rmanov preparat, namesto govejega sestavlja več enoceličnih neviht, ki druga vdŕta fižólova pégavost katerega vanjo vstopijo škodljivi organizmi multiple-seed fruit vednozelêna rastlína -e -e ang.: infection court ž rastlina, pri kateri listi ob koncu rastne dobe ne odpadejo, vdórno mésto npr. jabolko, hruška, jagoda -ega -a s mesto na rastlini, prek ang.: várstvo rastlín -a -- s ▶ fítomedicína semenskih zasnov enega cveta ali socvetja, črevesa mladi les macesna za kamilični za drugo nastajajo in odmirajo zaradi vetra, preparat, namesto goveje lobanje mladi les ki se mu z višino spreminjata smer hrasta za hrastov preparat in hitrost S: múlticélična nevíhta ang.: vegetal preparation ang.: multi-cell thunderstorm vegetacíjska dôba -e -e ž ▶ rástna dôba (1) vèčcvétni bŕst -ega -a m rodni brst, iz katerega vegetatívna aktívnost drevésa -e -i -- ž se razvijeta vsaj dva cvetova, npr. pri češnji skupek procesov v drevesu, ki potekajo v ang.: multiple-flower bud rastni dobi in rezultat katerih je rast novih vèčkôsni trávnik -ega -a m vrstno siroma- poganjkov in korenin ali podaljševanje že šen travnik na rodovitnih tleh, katerega obstoječih, debelitev debla, poganjkov in vegetacijo sestavljajo pretežno trave in na korenin, olistanje, rast in razvoj listov tremi košnjami na sezono zagotovljena vegetatívna fáza -e -e ž obdobje, v katerem primerna kakovost krme rastline močno rastejo in se razvijajo ter se jim katerem je z rednim gnojenjem in najmanj ang.: vegetative tree activity ang.: multi-cut meadow poveča volumen nadzemnih in podzemnih vèčlétnica ang.: vegetative phase -e ž rastlina, ki ima več rastnih vegetatívna partenokarpíja vèčlétna rastlína -e -e ž ▶ vèčlétnica organov, niso pa še sposobne cvetenja dob, nato zacveti, semeni in propade, npr. -e -e ž parteno- agava S: vèčlétna rastlína karpija, pri kateri se brezsemenski plod vèčnaménsko kmetíjstvo vsaj tri rastne dobe, npr. deblo, kordon, -e -e ž podlaga, ki je pridobljena iz odrezanega dela matične ogrodna veja S: stári lés rastline, najpogosteje iz poganjka, in ima ang.: perennial wood, older wood enake lastnosti kot matična rastlina vèčlétni lés ang.: vegetative parthenocarpy -ega -á m les, ki za razvoj potrebuje vegetatívna podlága ang.: multiannual plant razvije brez oprašitve ali druge spodbude opravlja tudi neproizvodne funkcije, npr. -e -í ž rast vegeta tivnih organov, ki se meri z dolžino novih V kmetijstvo, ki poleg pridelovanja hrane vegetatívna rást -ega -a s ang.: vegetative rootstock kulturne krajine, zagotav ljanje zaposlitev debla v eni rastni dobi ang.: vegetative growth in poseljenosti podeželja ang.: ohranjanje biotske raznovrstnosti in poganjkov ali s prirastom stebla ali skrbi za trajnostno rabo naravnih virov, multifunctional agriculture vegetatívni bŕst -ega -a m ▶ nèródni bŕst vèčplôščna tórna sklópka -e -e -e ž torna vegetatívni materiál -ega -a m del rastline, sklopka, ki je običajno vgrajena kot varnostni npr. mladika, rozga, enoletni poganjek, iz element nošenega ali vlečenega kmetijskega katerega se z vegetativnim razmnoževanjem stroja in omogoča samodejno prekinitev pridobi sadika sadne rastline ali trtna sadika prenosa vrtilnega momenta s priključne ang.: vegetative material 209 vegetatívni orgán vegetatívni orgán -ega -a m del rastline, ki le se ne razrašča, na njem pa se razvije en cvet, raste in nikoli ne rodi, npr. korenina, steblo, list npr. pri krizantemi premera od 17 cm do vegetatívni trávni pogánjek ang.: grandiflora cultivar, large-flower -ega -ega -jka cultivar ang.: vegetative organ 20 cm m travni poganjek, sestavljen iz nepodaljša- nega stebla z rastnim vršičkom in različno velikóst plóda -i -- ž lastnost ploda, ki razvitimi listi, pri čemer mlajše listne jo določajo njegova višina, širina in nožnice, zložene v starejše, dajejo videz debelina S: dimenzíje plóda stebla S: psévdopogánjek ang.: fruit size ang.: vegetative tiller vênčni líst -ega -a m cvetni list, običajno zelo vegetatívno razmnoževánje -ega -a s raz- barvit, ki obkroža razmnoževalne dele cveta množevanje, pri katerem se nove rastline in privablja opraševalce vêja rastlini nèspôlno razmnoževánje zmanjšana njena masa in volumen, zaradi S: povzročeno z dehidracijo, pri katerem sta ang.: vegetative propagation, asexual izgube čvrstosti pa je deformirana njena propagation oblika starševske rastline in ne s semenom, zaradi venênje jágod -a -- s stanje grozdne jagode, česar so nove rastline identične starševski pridobijo z oddelitvijo večceličnega tkiva od ang.: petal listi, brsti in plodovi venênje kŕme -a -- s postopek, pri katerem ang.: -e ž poganjek v grmu ali v krošnji rastlin z ang.: berry shrivelling branch se sveže zelinje osuši na od 35 % do 45 % vêja 1. réda -e -- -- [pŕvega] ž poganjek, ki vsebnosti suhe snovi, da postane primernejše izrašča iz provodnika S: primárna vêja za siliranje ang.: primary branch ang.: forage wilting vêja 2. réda -e -- -- [drúgega] ž poganjek, ki ventilátor -ja m naprava, ki oblikuje zračni tok izrašča iz veje 1. reda S: sekundárna vêja s tlakom do enega bara in se uporablja za véktor sušilnice za seno, ali na kmetijskem stroju, -ja m organizem, ki s svojo aktivnostjo ki delo opravlja na manjši delovni širini, npr. ang.: secondary branch prezračevanje prostora, npr. hleva, skladišča, pri prenosu virusov, ameriški škržatek pri na ciljno površino ang.: fan prenosu fitoplazme S: prenašálec ang.: enega gostitelja na drugega, npr. listna uš pršilniku za nanos kapljic škropilne brozge pripomore k prenašanju patogenov z velíka kopríva nizkim temperaturam, in sicer od 2 °C do -e -e ž Urtica dioica L. nezaželena 9 °C, za določeno obdobje, katerega trajanje vector vernalizácija -e ž izpostavljenost rastline poganjki, ki so porasli z žleznimi trihomi, omogočita razvoj zadnjih faz diferenciacije in cvetenje ali kalivost semena S: jarovizácija in je razširjena na poškodovanih ali odprtih ang.: vernalisation mestih v travni ruši na prepustnih tleh, koprivovk z dolgimi in olistanimi stebelnimi je odvisno od rastlinske vrste in sorte, da se zel, ki spada med večletnice iz družine bogatih z organsko snovjo in hranili, ter vernír -ja m naprava za natančno določanje se razmnožuje predvsem z rizomi, zaradi geografskega položaja glede na položaj biogenih aminov v listih, ki ob dotiku nebesnih teles na nočnem ali dnevnem nebu V bolezen dvokaličnic, ki jo povzročata ang.: stinging nettle, common nettle vrsti Verticillium dahliae in Verticillium velíki volúhar -ega -ja m Arvicola terrestris (L.) albo-atrum , ki prodreta v rastlino skozi talni škodljivec trajnih nasadov in vrtov, ki travojede živali večinoma ne zaužijejo, verticílijska uvélost -e -i ž glivična čeprav je hranljiva povzročajo kontaktno urtikarijo, pa je ang.: vernier korenine in se razvijata v prevodnem tkivu, sodi med glodalce in objeda vse stranske kar povzroča venenje in propad rastlin koreninah pa skorjo, kar se pri napadenih vêrtična tlà -ih tál s mn. tla, ki vsebujejo velik drevesih odraža v manjšem in manj kako- korenine, koreninski vrat, na debelejših ang.: verticillium wilt disease velikocvétna sórta ang.: vole mi in zdrsnimi ploskvami, ki nastanejo v ž -e -e sorta okrasne razmerah menjavanja sušne in deževne dobe rastline, za katero je značilen poganjek, ki vostnem pridelku, vrtnine pa propadejo vsem montmorillonita, z globokimi razpoka- delež nabrekljivih glinenih mineralov, pred- ang.: vertic soil, vertisol 210 vinifikácija vertikálna izméra -e -e ž določanje višin preko upravičeni na podlagi dejanske pridelave medsebojne prostorske lege točk na različnih ali prireje točno določenih kmetijskih višinah z uporabo višinomera proizvodov, npr. pridelave strnih žit ali ang.: vertical measurement prireje mleka v gorskih območjih vertikálna odpórnost ang.: coupled income support -e -i ž odpornost rastlin, pri kateri je udeležen en sam gen vézana vôda -e -e ž higroskopska in ali zgolj nekaj genov z velikim učinkom, filmska voda, ki jo v tleh zadržujejo talni zaradi česar je v primerjavi s horizon- delci S: reténcijska vôda vertikálni vinógrad ravnino z vrednostjo od –90° do 90° za vézica -e ž žička s papirnato ali plastično prevleko, ki se po zimski rezi uporablja določanje višine posameznih objektov v za vezanje šparonov na žico prostoru ang.: twist tie ang.: vertical angle vibracíjski podrahljálnik -ega -a m podrah- -ega -a m vinograd, v ljalnik, pri katerem ima nogača dodatno katerem so vrste vinskih trt zasajene v smeri prisilno mehansko gibanje, zaradi česar največjega nagiba in je mogoč samo na dela intenzivneje zemljišču z manjšo erozijo tal ang.: vibrating subsoiler ang.: vertical vineyard Vidiejeva dóza -e -e [vídijeva] ž vertikálno gojênje -ega -a s zaprta ▶ navpíčno gojênje kovinska posoda, ki je del aneroida in v véter -tra m gibanje zraka zaradi razlik v kateri je nekoliko znižan zračni tlak, stene zračnem tlaku, ki je najpogosteje opisano s in pokrov posode pa se lahko zaradi vertikálni kót ang.: rezi na žico z vezico, sponko ali beko, da vertical resistance se poveča njegova nosilnost in zmanjša -ega -a m kot, ki ga oklepa krak možnost lomljenja pod maso grozdja prostorskega kota z vertikalo skozi vrh kota ang.: tying in projekcija tega kraka na horizontalno odvisna od okolja S: kvalitatívna odpórnost, vézanje -a s pritrditev šparona po zimski monogénska odpórnost talno odpornostjo manj stabilna in bolj ang.: bound water vétrna erozíja smerjo in hitrostjo sprememb zračnega tlaka upognejo ang.: wind ang.: aneroid cell -e -e ž proces odnašanja talnih vídnost -i ž razdalja v metrih, do katere je delcev s površine tal zaradi delovanja mogoče razločiti temne predmete od vetra S: eólska erozíja svetlega ozadja ang.: wind erosion ang.: visibility vétrna róža -e -e ž grafični prikaz porazde-vígor -ja m življenjska moč rastline, ki se litve smeri vetra in opcijsko tudi njegove odraža v intenzivnosti rasti in razvoja hitrosti za določeno obdobje na nekem ang.: vigour območju S: vetrôvna róža ang.: wind rose vihár -ja m veter s povprečno hitrostjo od 62 km/h do 74 km/h ali jakostjo 8 boforov, ki vetrocvétka -e ž ▶ vetrocvétna rastlína lomi veje dreves, na morju pa povzroča pršec vetrocvétna rastlína -e -e ž rastlina, pri kateri ang.: storm je prenašalec peloda veter S: vetrocvétka vijúgavost pór -i -- ž brezdimenzijski geo-ang.: anemophilous plant metrijski parameter poroznega materiala, vetromér -a m ▶ anemométer ki kaže na razmerje med povprečno dolžino talnih por in dolžino vzorca vetrôvna róža -e -e ž ▶ vétrna róža V tal S: tortuóznost vetrozaščítni pás -ega -ú m pregrada, običajno ang.: tortuosity sestavljena iz več drevesnih in grmovnatih vinárstvo -a s 1. vrst ter zasajena ob robovih njiv ali trajnih veda, ki se ukvarja s proučeva-nasadov, da se zaščitita zemljišče in pridelek njem predelave grozdja in pridelave vina pred škodljivimi vplivi vetra ter se vzpostavi ang.: winemaking, wine production 2. ustrezna mikroklima za gojene rastline kmetijska panoga, ki se ukvarja s prede- ang.: shelterbelt lavo grozdja in pridelavo vina ang.: winemaking, wine production vézana dohodkôvna podpóra -e -e -e ž vinifikácija plačilo iz ukrepov skupne kmetijske politike, -e ž postopek predelave mošta do katerega so kmetijski proizvajalci v vino, ki vključuje odbiro, predelavo in 211 víno stiskanje grozdja, alkoholno fermentacijo in vínsko grózdje -ega -a s pridelek vinske trte, ki pridelavo vina z značilnimi lastnostmi ga tvori več manjših grozdov z drobnejšimi víno v vino -a s alkoholna pijača, pridobljena iz ang.: ang.: vinification jagodami, ki se po trgatvi čimprej predelajo grozdnega soka po alkoholni fermenta- wine grapes ciji, ki je kemično kompleksna mešanica, vírga -e ž padavine, vidne kot pramen, ki pridobljena z naravnimi procesi padajo iz oblaka, vendar izhlapijo, preden ang.: wine dosežejo tla vinógrad ang.: virga -a m kmetijsko zemljišče, zasajeno z eno ali več vrstami vinske trte, na katerem viroíd -a m najmanjši rastlinski patogen, se prideluje vinsko grozdje ali namizno sestavljen le iz nukleinske kisline, ki se je v grozdje rastlinski celici sposoben sam razmnoževati vinográdniška tlà zakrnelost hmelja -ih tál s mn. tla pod nasadi ang.: viroid vinske trte, običajno z globoko obdelanim ali ang.: vineyard in povzroča različne bolezni, npr. viroidno rigolanim P horizontom, ki sega od 40 cm viróza -e ž rastlinska bolezen, katere povzroči- do 60 cm globoko telj je virus in ki se preprečuje s preventivni- vinográdništvo zdravim sadilnim materialom, zatiranjem -a s 1. veda, ki se ukvarja prenašalcev ang.: vineyard soil mi ukrepi, npr. z izločanjem obolelih rastlin, s proučevanjem gojenja vinske trte ter S: vírusna bolézen pridelavo grozdja ang.: virosis ang.: viticulture virtuálna temperatúra -e -e ž temperatura, 2. kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojenjem ki bi jo moral imeti suhi zrak, da bi imel pri vinske trte in s pridelavo grozdja istem tlaku isto gostoto kot vlažni zrak ang.: viticulture ang.: virtual temperature vinoródna dežêla -e -e ž geografsko omejeno vírus -a m patogen, večji od viroida, sestavljen območje, na katerem se goji vinska trta iz nukleinske kisline in beljakovinske in prideluje vino s senzoričnimi lastnostmi, ovojnice, ki se je v rastlinski celici sposoben na katere vpliva tipično rastišče tega sam razmnoževati in povzroča različne območja, npr. Podravje, Posavje in bolezni, npr. šarko V vinotóč Kras in Slovenska Istra v vinorodni deželi deformirani, mehurjasti Primorska ang.: zucchini yellow mosaic virus, ZYMV ang.: winegrowing district vírus Y krompírja -a -- -- [ípsilon] m virus, -a m turistična kmetija, ki gostom nudi ki okuži nadzemni del rastline, kamor ga le vino in druge pijače z lastne kmetije, npr. zanesejo listne uši in ga ob sesanju izločajo sok, sadni mošt, žganje, liker, čaj, dokupi pa v liste, od koder se širi na gomolje, kar lahko ustekleničeno naravno in mineralno povzroča zmanjšanje pridelka, dolgoročno vodo ter kavo, poleg tega pa gostom lahko pa tudi izrojevanje, in je nevaren tudi za nudi tudi hladne prigrizke, kruh in pecivo z druge vrtnine, zlasti plodovke lastne ali druge kmetije ang.: potato virus Y, PVY ang.: winery viséča kapilárna vôda -e -e -e ž ▶ izolírana vínska tŕta vinoródni okóliš ang.: winegrowing region vírusna bolézen -e -zni ž ▶ viróza Primorska ang.: virus območje, ki je manjše od vinorodne dežele -ega -a m geografsko omejeno vírus rumênega mozaíka búče -a -- -- -- m virus, ki na listih bučnic povzroči virozo, ter na katerem se goji vinska trta in prideluje ki se kaže kot močna neenakomerna vino, npr. Goriška brda, Vipavska dolina, obarvanost, plodovi pa so lahko manjši, vínski létnik rodu -e -e ž rastlina iz rodu Vitis in pod- kapilárna vôda Euvitis , ki se goji za pridelavo vinskega grozdja, namiznega grozdja ali podlag visôka gojítvena oblíka -e -e -e ž gojitvena ang.: grapevine oblika vinske trte, pri kateri je deblo višje od 150 cm -ega -a m enoletna doba, ki se ang.: high-training system nanaša na leto trgatve ter predelave grozdja v vino visôka grêda -e -e ž greda na višini od 0,5 m ang.: vintage do 1 m od tal, ki ima lesen okvir, zapolnjen 212 vlážnost tál z različnim materialom, npr. ovčjo volno, v naravi označena s trajnim stabiliziranim vejevjem, organskim substratom, prstjo, in znamenjem oskrbo in spravilo vrtnin višínska razlíka -e -e ž razlika v nadmorski ang.: zaradi dvignjenosti omogoča lažjo obdelavo, ang.: benchmark raised garden bed višini med dvema točkama visôka páhovka -e -e ž Arrhenatherum elatius ang.: altitude trave, razširjena na zmerno suhih do zmerno proizvoda po nacionalni shemi kakovosti, vlažnih rodovitnih tleh, ki je pri pogosti, vsaj (L.) P. Beauv. ex J.Presl & C.Presl visoka vrsta víšja kakôvost -e -i ž označba kakovosti trikratni košnji ali paši slabše konkurenčna, živila, ki med istovrstnimi pridelki ali živili s katero se označujejo kmetijski pridelki ali zato jo v travni ruši nadomestijo na pogosto izstopajo po kakovosti, npr. zaradi večjega rabo prilagojene vrste, npr. trpežna ljuljka sadnega deleža ang.: tall oatgrass ang.: higher quality visôka réz -e -í ž rez pri strižni kosilnici, ki ima víšnja -e ž Prunus cerasus L. sadna vrsta iz razmik med strižnim nožem in protirezilom skupine koščičarjev, ki sodi v družino rožnic v razmerju 1 : 1 in se uporablja za košnjo in raste kot drevo ter ima majhne sočne visokih trav in žit plodove, običajno rdeče barve, s pecljem in visôka vŕsta tráve steje uporabljajo predelani, npr. v kompot -e -e -- ž vrsta trave, katere ang.: sour cherry generativni poganjki običajno dosežejo ang.: high cut koščico, ki so kislega okusa ter se najpogo- višino več kot 70 cm in ki bolje uspeva pri vítica -e ž preobraženi stranski poganjek, s manj pogosti defoliaciji, npr. visoka pahovka, katerim se vzpenjalka, npr. vinska trta, travniški mačji rep oprime opore in se vzpenja po njej ang.: tall-grass species ang.: tendril visôki tunél tropskih območjih od 6 km do 18 km in v novih rastlin tako, da se enoletni poganjek polarnih območjih od 3 km do 8 km, ki so spomladi upogne do tal, osrednji del poganjka sestavljeni iz ledenih kristalov se zakoplje v plitvo podolgovato jamo in ang.: high-level clouds pritrdi na več mestih, vrhnji del poganjka pa -ega -a m tunel višine do 3,5 m, ki se izven tal priveže pokončno ob oporo ima lahko nameščeno premično opremo za visôki obláki -ih -ov m mn. vítko vretêno oblaki rodov cirus, -ega -a s ▶ ózko vretêno cirokumulus in cirostratus v zmernih vláčenica -e ž neposredno vegetativno območjih na višinah od 5 km do 13 km, v razmnoževanje, s katerim se pridobi več ang.: compound layering namakanje ali ogrevanje vláženje tál -a -- s proces povečevanja vsebnosti ang.: high tunnel vode v tleh z vnašanjem in razporejanjem visokodêbelno drevó -ega -ésa s 1. vode, s čimer se omogočita polnjenje talnih sadno drevo, katerega deblo je visoko več kot 1 m por in dostopnost vode rastlinam ang.: ang.: soil moistening, soil wetting high-trunk tree visokovôdni zadrževálnik high-trunk tree količino padavin, ki je višja od letnega izhla- m -ega -a vodni pevanja S: humídna klíma, vlážna klíma zadrževalnik, ki je primarno namenjen ang.: humid climate začasnemu zadrževanju poplavne vode, katerega deblo je visoko vsaj 1,80 m vlážno podnébje -ega -a s podnebje z letno ang.: 2. drevo, ki sodi med okrasne rastline in vlážna klíma -e -e ž ▶ vlážno podnébje vode za druge rabe, npr. namakanje, ribištvo, severozahodnega dela alpsko-dinarske športne aktivnosti, ekosisteme pregrade z raznoliko nadmorsko višino in ang.: high-water reservoir za katero je značilna velika količina padavin lahko pa se uporablja tudi za skladiščenje -- -- s podnebje, ki obsega območje vzdolž vlážno podnébje hribovítega svetá -ega -a V višinomér -a m instrument za določanje skozi vse leto, letno povprečje je okoli nadmorske višine z merjenjem zračnega 2200 mm in na območju Slovenije tlaka S: altiméter doseže višek v jesenskem času ang.: altimeter ang.: wet climate of hilly region višínska geodétska tóčka -e -e -e ž točka vlážnost tál -i -- ž lastnost tal, ki opredeljuje s točno določeno nadmorsko višino, ki je količino vode v tleh, kar vpliva na njihovo del temeljne višinske geodetske mreže in barvo in konsistenco ter se ocenjuje pri 213 vléčeni kmetíjski stròj opisovanju morfoloških lastnosti tal, vodíteljica -e ž poganjek, ki je vrhnji del provod- zato se tla delijo na suha, sveža in vlažna nika ter raste najhitreje in najbolj pokončno ang.: soil moisture ang.: leader vléčna móč za gnojevko, pobiralna prikolica padavin in evapotranspiracijo v določenem časovnem obdobju ang.: pulling agricultural machine ang.: water balance -e -í ž vlečna sila traktorja pri 2. razlika med količino vode, ki vstopa določeni hitrosti v določeno območje, in količino, ki iz vléčeni kmetíjski stròj -ega -ega strôja m vôdna akumulácija -e -e ž ▶ vôdni zadrževálnik kmetijski stroj, ki je s traktorskim priklopom vôdna bilánca -e -e ž 1. razlika med količino povezan s traktorjem, npr. balirka, cisterna ang.: pulling power njega izstopa, v določenem časovnem vléčna síla -e -e ž sila, ki je potrebna za pre- obdobju S: hidrolóška bilánca kmetijskega stroja vôdna bilánca tál -e -e -- ž ▶ vôdna bilánca ang.: magovanje voznih in delovnih uporov ang.: water balance vmésni gostítelj obremenitev koles in s tem veliko vlečno čemer morajo biti dodane količine vode silo, zato se uporablja za najtežja dela v v tla enake vsoti količin odvzetih iz tal in kmetijstvu in gozdarstvu pozitivni ali negativni spremembi uskladi- ang.: tractional tractor ščene vode v tleh v določenem časovnem -ega -a m gostitelj, v katerem obdobju S: vôdna bilánca tál ali na katerem drug organizem doseže vléčni tráktor -ega -ja m traktor, ki ima vôdna bilánca tálnega profíla -e -e -- -- ž motor spredaj, kar zagotavlja enakomerno izračun količin vode v talnem profilu, pri tractive force tálnega profíla vmésni posévek -e -e ž pravica do posebne rabe -ega -vka m posevek, ki se vodnega ali morskega javnega dobra ali poseje med dvema glavnima posevkoma in naplavin, razen vodnega zemljišča je namenjen za zeleno krmo ali podor, zato ang.: water right je spravilo pridelka in podoravanje treba vôdna zalóga snegá opraviti pred tehnološko zrelostjo -e -e -- ž vodni ekvivalent ang.: intermediate crop po stalitvi snega, ki je produkt višine snežne odeje in njene gostote vnúka -e ž ▶ otávič ang.: snow water equivalent, SWE vodéna zrélost -e -i ž začetna razvojna stopnja vôdni pogánjek -ega -jka m ▶ bohotívka semena, v kateri je znotraj semenske lupine le bistra tekočina vôdni potenciál tál -ega -a -- m energija, ki ang.: blister stage je potrebna, da se enota mase talne vode s proste gladine podzemne vode dvigne do vódenje kmetíjskega gospodárstva ni tako pomemben za razširjanje bolezni, talnih delcev v nižje ležeča območja zaradi delovanja tekoče površinske vode ali da bi bilo njegovo zatiranje ekonomsko padavinske vode upravičeno S: sekundárni gostítelj ang.: water erosion ang.: alternate host vôdna pravíca enega ali več razvojnih stadijev, vendar pa vôdna erozíja -e -e ž premeščanje in odlaganje z redkimi izjemami, npr. pri hruševi rji, ang.: soil water balance proces, ki vključuje upravljanje z naravnimi, določene točke v tleh nad prosto vodno -a -- -- s človeškimi in proizvodnimi viri kmetijskega gladino S: ténzija vôde v tléh V gospodarstva ter sprejemanje poslovnih ang.: soil water potential odločitev vôdni primanjkljáj -ega -a m razlika med ang.: agricultural holding management potencialno evapotranspiracijo in količino vódenje páše -a -- s izvajanje pašnih ukrepov padavin v določenem obdobju, ki se uporablja za dosego ciljnih preskrbovalnih in drugih za izračun vodne bilance tal, oceno stopnje ekosistemskih storitev, npr. prireje mleka in suše in potrebe po namakanju rodovitnosti tal vôdni strés -ega -a m stanje rastline zaradi ang.: mesa, ohranjanja biotske raznovrstnosti in ang.: plant water deficit grazing management negativnega vpliva pomanjkanja ali presežka vodílna sórta -e -e ž sorta, ki je zaradi ugodnih vode v tleh, ki se kaže npr. s porumene- gospodarskih lastnosti najbolj razširjena na lostjo listov, odpadanjem listov in plodov, določenem območju pridelave zmanjšanjem pridelka ang.: main cultivar ang.: water stress 214 volúmen tál vôdni termométer -ega -tra m termometer vodotôpna zŕnca -ih zŕnc s mn. oznaka SG za merjenje temperature vodnih teles, npr. formulacija FFS, pri kateri se aktivna jezer, rek, morja snov v obliki zelo majhnih delcev pred vôdni tòp -ega tôpa m raztopina S: dispêrzne gránule naprava za namakanje ang.: ang.: water thermometer tretiranjem zmeša z vodo, da nastane z večjimi količinami vode v krajšem water soluble granules obdobju v strnjenem curku, zlasti z vodotôpni koncentrát -ega -a m oznaka SL namenom preprečevanja nabiranja formulacija FFS, pri kateri je aktivna snov prahu na rastlinah raztopljena v vodi ali drugih polarnih ang.: irrigation cannon topilih, npr. alkoholih vôdni vír -ega -a m ang.: soluble concentrate voda, ki je na voljo v zadostnih količinah in ima zadostno kakovost na lokaciji vodotôpni ogljíkovi hidráti -ih -ih -ov m mn. in v časovnem obdobju, primernem za ogljikovi hidrati, ki so osnovni vir ogljika določeno rabo in energije za mikroorganizme, da ti lahko ang.: water source fermentirajo krmo pri siliranju in v vampu vôdni zadrževálnik -ega -a m objekt za skla- prežvekovalcev, npr. glukoza, fruktoza, diščenje vode za različne namene, npr. za saharoza namakanje, ribištvo, zadrževanje poplavnih ang.: water soluble carbohydrates vod S: vôdna akumulácija vodotôpni prášek -ega -ška m oznaka SP ang.: water reservoir formulacija FFS, pri kateri je aktivna snov vôdno dovoljênje -ega -a s dovoljenje, ki ga v obliki zelo drobnih suhih delcev, ki jih izda upravni organ in ureja način izvajanja je za pripravo škropilne brozge pred vodne pravice tretiranjem treba zmešati z vodo, da ang.: water permit nastane raztopina vôdno teló ang.: water soluble powder -ega -ésa s površinska ali podzemna voda, ki je lahko naravna ali antropogena, vodovárstveno obmóčje -ega -a s območje, npr. reka, mlaka, ribnik določeno z zakonom, v katerem so vodna vôdno zemljíšče -ega -a s pitno vodo, zavarovana pred onesnaževa- dejanska raba njem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ang.: water body telesa, ki se uporabljajo za javno oskrbo s telesa, zato ima določene bonitetne točke v ustreznost ali količino ang.: water protection zone vrednosti nič ang.: ni mogoča, ker zajema površinska vodna ki bi lahko vplivala na njihovo zdravstveno zemljišča, na katerem kmetijska pridelava water land vodozadrževálna lastnóst tál -e -i -- ž vodonôsnik -a m lastnost tal, da vsebujejo različno količino plast pod površino tal z dovolj veliko poroznostjo in prepustnostjo, talne vode pri različnem vodnem potencialu, kar je odvisno od njihove sestave, teksture in vih količin vode strukture da omogoča črpanje ekonomsko sprejemlji- ang.: ang.: water retention property aquifer vodoodbójnost tál vodozbírno obmóčje -ega -a s -i -- ž ▶ prispévno lastnost tal, ki zmanjšuje stopnjo njihove omočitve in obmóčje zadrževanja vode v njih zaradi hidrofobnih vôlnata dláčica -e -e ž dlačica, ki se razvije na oblog na talnih delcih nekaterih zelenih delih vinske trte, predvsem ang.: soil water repellency na rastnih vršičkih in listih, kot sortna zna- V vodoprepústnost tál -i -- ž ▶ hidrávlična čilnost ali kot posledica okoljskih razmer prevódnost tál ang.: woolly hair vodorávna nìt -e níti ž del nitnega križa, ki vôlnato okó -ega očésa s fenofaza vinske trte se uporablja za viziranje vertikalnih kotov, pred brstenjem, v kateri se zaradi napenjanja določanje višinskih razlik med točkami in očesa pričnejo luskolisti odmikati in razkri- določanje nadmorskih višin točk vati volnate dlačice, ki prekrivajo brste ang.: horizontal axis ang.: woolly bud vodorávna véz -e -í ž pritrditev šparona po volúmen tál -mna -- m vsota volumna talnih zimski rezi na osnovno žico tako, da se delcev in talnih por v neporušenem vzorcu šparon čim manj upogne in priveže nanjo tal S: prostornína tál ang.: horizontal tie ang.: soil volume 215 voluminózna kŕma voluminózna kŕma -e -e ž krma, pridelana na vreménski pojàv -ega -áva m naravni pojav, travinju ali njivah, ki je sestavljena pretežno ki je odvisen od določenih vrednosti meteo- iz stebel in listov zelnatih rastlin in v suhi roloških spremenljivk, zlasti temperature snovi vsebuje več kot 18 % surovih vlaknin zraka, zračnega tlaka, zračne vlage, v ter je pomembna za pokrivanje potreb troposferi, npr. oblačnost, megla, slana volúmska vôdna kapacitéta volumnom neporušenega vzorca tal ali vremenskega pojava, npr. oblačnosti, na geografskem zemljevidu, ki določa meje ang.: soil bulk density območij ali relief S: vreménska kárta -e -e -e ž ang.: weather chart razmerje med spremembo volumskega vretêno -a s del stebla, vraščen v glavo zelja ali dela vode v tleh in spremembo vodnega ohrovta, ki je glavni vegetativni brst in se pri potenciala tal v različnem območju podtlaka uporabi za prehrano odstrani ang.: volumetric water capacity ang.: interior stem volúmski odstótek vôde v tléh -ega -tka -- vréža -e ž plazeče steblo pri bučevkah, poraslo -- -- m količina vode v tleh, ki je izražena v z dlačicami, ki se z viticami oprijema odstotkih volumna neporušenega vzorca tal podlage ali opore ang.: volumetric percentage of soil water ang.: -- voščéna zrélost -e -i ž razvojna stopnja vŕh cvêtenja volúmska gostôta tál ang.: satelít roughage vreménski zemljevíd -ega -a m slikovno -e -e -- ž razmerje predstavljene količine izbranih meteorolo-med maso suhih tal, sušenih na ških spremenljivk, npr. temperature zraka, 105 °C do konstantne mase, in pripadajočim nemoteno prebavo, npr. zelena krma, paša, vreménski satelít -ega -a m ▶ meteorolóški mrva, travna silaža, koruzna silaža, slama travojedih živali po hranilih in energiji ter za ang.: weather phenomenon semena, v kateri je vsebina znotraj semenske -a -- m ▶ pôlno cvetênje (1) lupine že suha, vendar še mehka, zato je vrhúnsko víno -ega -a s vino, pridelano seme mogoče razpoloviti z nohtom iz vinskega grozdja trt z majhnim ang.: dough stage pridelkom, ki ima senzorično oceno med vrême geografsko poreklo -éna s stanje ozračja v določenem času ang.: vŕbovec -vca m ▶ béka 18,1–20,0 točkami in označbo zaščiteno in prostoru glede na meteorološke spremen- wine of superior quality vróči dán ljivke, npr. temperaturo, padavine, veter, -ega dnéva m koledarski dan, ko je oblačnost, zračno vlago najvišja temperatura zraka 2 m nad tlemi ang.: weather enaka ali višja od 30 °C vreménska frónta ang.: hot day -e -e ž stičišče dveh različnih zračnih mas in dogajanje ob njem vročína -e ž vremenske razmere z visokimi vreménska napôved -e -i ž predvideno stanje ang.: heat v ozračju v določenem času in prostoru glede vročínska nevíhta -e -e ž nevihta, ki nastane na temperaturo, padavine, veter, oblačnost, zaradi pregretosti v labilnem ozračju zračno vlago in zračni tlak S: prognóza S: têrmična nevíhta vreména ang.: vreménska kárta -e -e ž odvečne toplote z ljudi, živali ali rastlin in ▶ vreménski zemljevíd lahko vodijo v vročinski stres ang.: weather front temperaturami zraka, ki ovirajo oddajanje V ang.: thermal thunderstorm weather forecast vreménske razmére -ih -ér ž mn. vročínski strés -ega -a stanje v m stanje rastline zaradi ozračju, opisano s trenutnimi vrednostmi negativnega vpliva kombinacije visokih meteoroloških spremenljivk na določenem temperatur ter visoke zračne vlage ali geografskem območju v krajšem časovnem nezmožnosti oddajanja odvečne toplote, obdobju, npr. hitrosti vetra, zunanje ki se kaže npr. z ožigom listov ali plo- temperature, relativne zračne vlažnosti dov, zavrto rastjo, slabšo kakovostjo ang.: weather conditions pridelka S: toplôtni šók vreménski dogódek ang.: heat stress -ega -dka m večja spremem- ba vremenskih razmer v ozračju v krajšem vročínski vál -ega -a m več dni trajajoče časovnem obdobju, npr. ploha, otoplitev obdobje s temperaturami zraka znatno ang.: weather event nad dolgoletnim povprečjem določenega 216 vŕtni màk območja, za Slovenijo vsaj tri dni trajajoče dvojice za obdelavo tal, ki imajo delovne obdobje s povprečnimi dnevnimi tempera- elemente obrnjene v smeri vožnje S: rotokul- turami zraka nad temperaturnim pragom tivátor vrstênje sredozemsko podnebje ki je požlahtnjena za pridelavo v posebnih razmerah in nima pomembne vrednosti za ang.: heat wave tržno pridelavo, vendar se zaradi potrebe po -a s ▶ kolobár trženju semenskega materiala lahko vpiše v sortno listo, npr. sorta solate 'Bistra' zmerno podnebje hribovitega sveta, 24 °C vrtíčkarska sórta -e -e ž sorta zelenjadnice, za celinsko podnebje in 25 °C za omiljeno ali enakimi temperaturnemu pragu 22 °C za ang.: rotary cultivator, rotocultivator vŕstna lastnóst -e -i ž lastnost, ki določeno ang.: garden cultivar rastlinsko vrsto tipično opredeljuje, npr. habitus, prilagojenost na klimatske razmere, vrtílni momènt -ega -ênta m mehanska energija, čas cvetenja, čas zorenja, videz plodov, ki se preko strojnih elementov in strojnih uporabnost plodov S: vŕstna značílnost sklopov prenaša do porabnika dela S: navòr ang.: species characteristic ang.: torque vŕstna razdálja -e -e ž oddaljenost dveh vrtínčna šóba -e -e ž šoba, ki tekočinski tok sosednjih rastlin v isti vrsti, določena glede razprši s premikanjem po zavitih utorih, na prostor, ki ga posamezna rastlinska vrsta vrezanih v notranjosti šobe, zaradi česar ima potrebuje za rast in razvoj izstopni curek kapljic obliko votlega stožca ang.: intra-row distance ang.: hollow cone nozzle vršíčkanje zucchini -a s ukrep, s katerim se mladiki vrtnárski tráktor sadne rastline ali vinske trte odstrani rastni -ega -ja m traktor, ki ima ozki vršiček, lahko pa tudi njen zgornji del, da se kolotek in se uporablja za delo v vrtnarski zmanjša njena rast v dolžino ter pospešita pridelavi na prostem ali v rastlinjakih obraščanje s stranskimi poganjki in tvorba ang.: garden tractor, horticultural tractor plodov S: pincíranje (2 ) vrtnárstvo -a s 1. veda, ki se ukvarja s prouče-ang.: shoot tipping vanjem pridelave zelenjave, okrasnih rastlin, vŕšni meristém -ega -a m meristem na zelišč in gob končnih delih poganjkov ali korenin, ang.: vegetable growing ki omogoča njihovo rast in podaljše-2. kmetijska panoga, ki se ukvarja s vanje S: apikálni meristém pridelavo zelenjave, okrasnih rastlin, ang.: apical meristem zelišč in gob ang.: vegetable growing vŕt -a m manjša kmetijska površina v bližini vŕtna tlà stavb, na kateri se z namenom pridelave -ih tál s mn. tla s plitvo obdelanim, hrane ali za poustvarjanje narave načrtovano vŕstna zdrúžena sétev -e -e -tve ž združena bučevk in je vzgojena iz semena preko sadik setev, pri kateri so semena vsake od dveh ali ter se goji zaradi podolgovatih ovalnih več rastlinskih vrst posejana v svoji vrsti plodov temno- ali svetlozelene barve, ki ang.: row intercropping se poberejo takoj, ko dosežejo primerno vŕstna značílnost -e -i ž ▶ vŕstna lastnóst velikost, in se uporabljajo v prehrani ljudi ang.: vŕstna sétev cylindrica vrtnina iz skupine plodovk, ki spada -e -tve ž ▶ preslédna sétev med grmičaste zelnate enoletnice iz družine vŕstna sestáva -e -e ž ▶ botánična sestáva vŕtna búčka -e -e ž Cucurbita pepo L. var. približno 20 cm, močno humoznim rodo- gojijo rastline, kot so zelenjadnice, začimbe vitnim delom tal in dobro preskrbljenostjo V in okrasne rastline z rastlinskimi hranili in veliko biološko vrtávkasta brána ang.: garden soil -e -e ž brana z delovnimi vŕtni kolobár ang.: garden aktivnostjo elementi, nameščenimi pravokotno glede -ega -ja m kolobar, v katerem se na tla in gnanimi s priključno gredjo, ki z na gredah menjavajo zelenjadnice, zdravilne enim prehodom tla poravna in jih rahlja do rastline in aromatične rastline globine okoli 25 cm S: rotobrána ang.: garden crop rotation ang.: rotary harrow vŕtni màk -ega máka m Papaver somniferum L. vrtávkasti kultivátor -ega -ja m kultivator, ki vrtnina in poljščina iz družine makovk, ki je gnan prek priključne gredi traktorja in sodi med oljnice in se uporablja v prehrani ima na pogonski gredi nameščene rotacijske ljudi ter v farmaciji za izdelavo zdravil, 217 vrtnína zaradi živobarvnih cvetov pa se goji tudi ob prijavi v sortno listo, ohranjajo tako, da se kot okrasna rastlina izločijo sortno netipične rastline in rastline, vrtnína se pridobiva le od preostalih rastlin -e ž zelenjadnica, ki se goji na vrtu, ang.: ang.: garden poppy občutljive za bolezni in škodljivce, seme pa za prehrano ljudi pa se sveži ali termično maintenance selection -e -í obdelani uporabljajo koren, čebulica, gomolj, vzgójna réz ž skupek ukrepov, s katerimi list, cvet, plod in seme se mlada sadna rastlina oblikuje v želeno ang.: vsébnost vôde v tléh zarezovanje -i -- -- -- ž količina vode, ang.: vegetable gojitveno obliko, npr. krajšanje, izrezovanje, izražena v masnih ali volumskih odstotkih, shaping pruning vzgórnik ki se v določenem času nahaja v tleh in se -a m veter, ki piha po pobočju določa s sušenjem vzorca tal na 105 °C, navzgor, kar povzroči ohlajanje zračne dokler ni dosežena konstantna masa mase in povečano relativno zračno vlago vzorca ter posledično nastanek megle, oblakov in vsejávanje ang.: upslope wind -a s vnos semen kmetijskih rastlin vzmétna brána ang.: soil water content padavin v travno rušo ali posevek, praviloma v vrste, -e -e ž brana z elastično brez oranja plitvo v tla s sejalnicami za vpetimi zobci, ki so nameščeni v vrstah in neposredno setev udarjajo ob tla ter jih rahljajo ang.: sod seeding ang.: spring harrow vsôta aktívnih temperatúr -e -- -- ž vzník -a vsota m začetek rasti in razvoja rastline iz razlik med povprečno dnevno temperaturo semena, ki je pri enokaličnicah navadno zraka in 0 °C za izbrano obdobje, ko so takrat, ko se pojavi prvi list, pri dvokalični- povprečne dnevne temperature višje od cah pa, ko se pojavita prva dva lista temperature praga ang.: emergence ang.: active temperature sum vzórčenje tál -a -- s odvzem določene količine vsôta efektívnih temperatúr -e -- -- ž tal za analizo po predpisanih postopkih, vsota razlik med povprečno dnevno npr. z upoštevanjem priporočenega časa temperaturo zraka in temperaturo praga za vzorčenja, števila odvzemnih mest, globine izbrano obdobje, ko so povprečne dnevne vzorčenja, vrste orodja, da se zagotovita temperature višje od temperature praga reprezentativnost in ponovljivost rezultatov vstópna tóčka zráka ang.: soil sampling -e -e -- ž točka na vodo-vzórčno mésto ang.: analize S: odvzèm vzórca tál effective temperature sum zadrževalni krivulji tal, ki določa vsebnost -ega -a s zemljišče ali del vode v tleh pri kritičnem matričnem zemljišča, kjer se na enem ali več odvzemnih potencialu tal mestih pridobi vzorec tal ang.: ang.: sampling site air-entry value V vrédnost vzórec tál -rca -- m -- -i [vǝ̀] ž določena količina tal, ki se vrednost, ki izraža delež nasičenosti sorptivnega dela tal z bazami za namen določevanja fizikalnih, kemijskih V površine tal vzporedno na os opazovanja, neporušeni vzorec tal ki se uporablja za določanje nadmorskih ang.: soil sample višin po celotni dolžini osuševalnih jarkov vztrájnik -a m strojni element v motorju z z namenom ugotavljanja sprememb v sedi-notranjim zgorevanjem, ki je akumulator mentaciji in eroziji dna jarka za določitev mehanske energije vzdôlžni profíl npr. na kmetijskem zemljišču, ali iz eksperi- -ega -a m prikaz prereza mentalnih posod, npr. porušeni vzorec tal, ang.: in bioloških lastnosti tal odvzame v naravi, base saturation percentage, V value ang.: ang.: flywheel longitudinal profile obsega njegovega vzdrževanja vzdôlžni raztròs gnojíla -ega -ôsa -- m raztros mineralnega ali organskega gnojila po kmetijskem zemljišču vzporedno na smer vožnje traktorja s trosilnikom ang.: longitudinal spreading of fertiliser vzdrževálna selékcija -e -e ž selekcija, pri kateri se poglavitne lastnosti sorte, opisane 218 zajámčena tradicionálna posébnost W začétek zorênja -tka -- m 1. fenofaza sadnih rastlin, v kateri se plod začne mehčati in barvati ang.: start of ripening 2. fenofaza vinske trte, v kateri se grozdna jagoda začne mehčati in barvati Walkley-Blackova metóda -e -e [vólkli ang.: veraison blêkova] ž analitski postopek za merjenje talne organske snovi, ki temelji na mokrem začétna ródnost -e -i ž del rodnega obdobja, sežigu vzorca tal ob prisotnosti koncentrira-za katero sta značilna umirjanje rasti ne žveplove kisline in kalijevega dikromata in pojav prvih plodov, ki količinsko in ter ne zajame mineralnih oblik ogljika kakovostno ne dosegajo nivoja plodov v ang.: Walkley-Black method polni rodnosti ang.: early bearing Walter-Liethov podnébni diagrám -ega -ega [válter lítov]-a m grafični prikaz dolgoletnih začímbna rastlína -e -e ž rastlina, ki v svojih povprečnih mesečnih temperatur zraka listih, cvetovih, plodovih in koreninah vse- in padavin na enem standardiziranem buje snovi, ki dajo jedem poseben, pogosto zemljevidu ostrejši okus ang.: Walter-Lieth climate diagram ang.: spice weendska analíza -e -e [véndska] ž kemijska zadímljanje -a s ▶ dímljenje analiza krme, s katero se določijo vsebnosti zádruga -e ž podjetniško združenje proizva- vode, surovega pepela, surovih beljakovin, surovih maščob, surove vlaknine in brez- jalcev, ki je organizirano zaradi pospeše- vanja gospodarske koristi in uspešnejšega dušičnega izvlečka v vzorcu krme za namen razvoja gospodarske in družbene dejav- ocenjevanja njene kakovosti nosti članov ter temelji na prostovoljnem ang.: Weende analysis, proximate analysis of pristopu, svobodnem izstopu, enakoprav- foods nem sodelovanju in upravljanju članov Wildov evaporigráf -ega -a [vájldov] m na različnih področjih, npr. kmetijskem evapori meter za merjenje in zapis izhlapeva- področju nja, ki temelji na tehtanju izhlapele vode ang.: cooperative, cooperative society ang.: Wild's evaporograph zádružna zvéza -e -e ž združenje, pravilo- ma samostojna pravna oseba, v katero se povezuje več zadrug zaradi določenih skupnih interesov, npr. zastopanja interesov zadružništva, pravnega in ekonomskega svetovanja članicam združenja, informira- nja o aktualnem dogajanju, izobraževanja, promocije zadružništva, spodbujanja go- Z spodarskega sodelovanja med članicami združenja ang.: cooperative union zádružni ristórno -ega -a m delitev letnega presežka, ustvarjenega v zadrugi, med njene začásna eléktroográja -e -e ž kolikršen je bil delež njegovega poslovnega elektroograja, sodelovanja v zadrugi člane, pri čemer članu pripada tolikšen delež, pregradi za od pol dneva do nekaj dni ter je ang.: cooperative's dividend s katero se določen del pašnika ogradi ali narejena z uporabo količkov in elektrovrvice zagrebálo -a s delovni element v obliki ang.: temporary electric fence nameščen za sejalnim sklopom in seme, začétek cvetênja odloženo v setveno brazdo, prekrije z zemljo -tka -- m 1. fenofaza cvetenja ter poravna površino tal W ali elektrotrakov kotnika, ki je na sejalnici za presledno setev sadnih rastlin, v kateri je odprtih 10 % ang.: soil-covering device cvetov Z ang.: beginning of flowering zajámčena tradicionálna posébnost -e -e -i 2. fenofaza vinske trte, v kateri s socvetja ž označba kakovosti proizvoda po evropski odpade 10 % cvetnih kapic shemi kakovosti, ki jo dobi kmetijski ang.: beginning of flowering pridelek ali živilo, pri proizvodnji katerega 219 zajedávec se uporabljajo tradicionalne sestavine ali je in se rastlinam paradižnika odstrani, da se proizvedeno po tradicionalnih postopkih, doseže enostebelna rast rastline S: aksilárni npr. belokranjska pogača, idrijski žlikrofi, pogánjek prekmurska gibanica K: ZTP ang.: axillary shoot ang.: traditional speciality guaranteed, TSG zalogôvnik -a m skladiščni prostor na vrhu zajedávec -vca m organizem, ki preživi znaten žetvenika za začasno shranjevanje žita, del svojega življenjskega kroga pritrjen na dovedenega s transporterjem iz čistilnega površini ali v notranjosti gostitelj skega sklopa, ki ima na dnu nameščeno napravo organizma, s katerim se prehranjuje spiralne oblike za prenos žita na prikolico zajedávska bolézen parasite hranil v tleh, npr. dušika, fosforja, kalija, -e -zni ž rastlinska bora, katerih dostopnost je odvisna od bolezen, ki jo povzročajo glive, ki se razvijajo količine vode v tleh in lastnosti tal, npr. pH v ali na rastlinah, od katerih dobivajo hrano, osice S: parazít založênost tál -i -- ž vsebnost rastlinskih ang.: in ga sčasoma ubije, npr. parazitoidne ang.: grain storage bin tal, teksture tal zajedávska glíva parasitic disease, parasitosis katerem se rastlinska hranila zamešajo v tla -e -e ž gliva, ki živi do globine glavnine korenin in ki se izvede v gostitelju ali na njem in iz njega ob pripravi tal za sajenje ali ob sajenju za pridobiva hrano, vendar ni nujno ožig S: parazítska bolézen zalóžno gnojênje -ega -a s gnojenje, pri ang.: npr. krompirjeva plesen, ječmenov listni ang.: soil nutrient stock preskrbo rastlin tudi za več let vnaprej ter je patogena S: parazítska glíva primerno za biološko stabilizirana organska ang.: parasitic fungus gnojila in hranila, ki se dobro vežejo na zajedávska ôsica -e -e ž sorptivni del tal škodljivec, ki izlega svoja jajčeca v predstavnike drugih vrst ang.: stockpiled fertilisation žuželk, znotraj katerih se nato razvijejo zalóžno zelínje -ega -a s zelinje, ki je ličinke, ki se hranijo s tkivi gostitelja do namenjeno odloženi paši pozno jeseni ali preobrazbe, nato se pregrizejo na površje zgodaj pozimi z namenom znižanja stroškov zakísanje parasitoid wasp zamegljevánje -a s ▶ megljênje (1, 2) -a s povečanje vsebnosti predvsem zaménjana tlà -ih tál s mn. tla, nameščena ocetne kisline v plodu zaradi delovanja po odstranitvi prvotnih, najpogo steje pogine S: parazitoídna ôsica ang.: stockpiled forage, stockpiled herbage ang.: in izletijo kot odrasle živali, gostitelj pa reje zaledenítev koncentracije oksonijevih ionov, ki vplivajo -a -- s proces povečevanja zamočvírjena tlà -ih tál s mn. tla z značilno odejo vlagoljubnih rastlin, plitvo prisotno na znižanje pH tal podzemno vodo in s H ali G horizonti ang.: soil acidification ang.: marshland soil -tve ž nabiranje ledu na ohlajenih zanášanje -a s odnašanje določene količine tleh ali objektih pri zamrzovanju vode iz škropilne brozge izven ciljne površine zraka nanašanja ali izven območja škropljenja ang.: icing zaradi različnih vremenskih, topograf-zakisovánje tál kakovost ploda uporabijo zemljine ali umetno priprav- ljene zemljine ang.: acidification ang.: replaced soil mikrobov, zaradi česar je zmanjšana onesnaženih, tal, pri čemer se lahko ocetno kislinskih bakterij in ostalih Z zalístni bŕst -ega -a m nerodni brst, ki se skih, tehničnih ali fizikalno-kemičnih razvije tik nad delom stebla, kjer izrašča list, dejavnikov S: dríft in iz katerega lahko nastane nov stranski ang.: drift poganjek S: aksilárni bŕst zanesljívost vreménske napôvedi -i -- -- ž ang.: axillary bud ocena veljavnosti vremenske napovedi, pri zalístnik -a m nerodna mladika, ki se razvije iz kateri se upoštevata dejanski vremenski letnega očesa v listni pazduhi na mladiki dogodek in uresničitev napovedi za ta ang.: axillary shoot dogodek zalístni pogánjek -ega -jka m poganjek iz ang.: weather forecast predictability, weather zalistnega brsta, ki se razvije v pazduhi lista forecast reliability 220 zastirálna kosílnica zaokrožítev kmetíjskih zemljíšč -tve -- -- ž ▶ zaráščanje kmetíjskih zemljíšč -a -- -- s zaplevéljenost odsotnosti človekove obdelave kmetijskih -i ž močna prekritost tal zemljišč, ki se zaraščajo z lesnatimi rast- arondácija kmetíjskih zemljíšč naravni proces, do katerega pride zaradi zaplinjevánje kmetijskih rastlin dejavniki, npr. nadmorska višina, podnebje, kot socialnoekonomski dejavniki, npr. ang.: weed coverage lastništvo zemljišč, nekonkurenčnost rastlinami, ki ovirajo rast in razvoj linami, in ki ga povzročajo tako naravni ali posevka z različnimi samoniklimi zaprtih prostorih, pri katerem se uporabijo -a s zatiranje škodljivcev v pridelave, ter institucionalni dejavniki, npr. zakonodaja, kmetijska politika kemične spojine, ki pri določeni tempera- ang.: abandonment of agricultural land turi in tlaku spremenijo agregatno stanje zarezovánje -a s 1. agrotehnični ukrep, pri iz trdnega v plinasto in preko dihalnih katerem se s sadjarsko žago zareže nad organov zatrejo škodljivce v vseh stadijih vegetativnim brstom ob koncu zimskega razvoja S: fumigácija mirovanja z namenom spodbuditve rasti ang.: fumigation novega poganjka ali pod brstom konec junija zaporédna sétev -e -tve ž setev, pri kateri z namenom spodbuditve diferenciacije se na isti kmetijski površini v enem letu ang.: notching posejejo semena dveh ali več rastlinskih 2. ampelotehnični ukrep, pri katerem se vrst, ki si sledijo ena za drugo, ali se posejejo s prilagojenimi škarjami zareže okrog semena iste rastlinske vrste v več terminih, šparona ali debla, da se poškoduje floem ali se posejejo semena iste rastlinske vrste in se za nekaj dni prekine tok asimilatov iz zaradi neuspele prejšnje setve, tako listov proti večletnemu lesu in koreninam z da je naenkrat na kmetijski površini le namenom zagotovitve večjih in kakovost-en pridelek, kar vpliva na večjo izkorišče- nejših grozdnih jagod nost tal ang.: notching ang.: succession planting zarodíšče -a s prostor v drevesnici, kjer poteka zapraševánje -a s nanašanje fitofarmacevtskih razmnoževanje podlag, ki so namenjene za sredstev v obliki trdnih prašnih delcev s cepljenje posipavanjem ali nanosom z zračnim tokom ang.: stoolbed na ciljno površino ang.: dusting zaródno tkívo -ega -a s ▶ meristém zapŕta grêda -e -e ž zavarovani prostor na zaskórjenje tál -a -- s pojav brezstrukturnega površini tal ali poglobljen v tla, ki ima naj- sloja v zgornjem delu tal zaradi razpadanja pogosteje betonski, redkeje lesen okvir in slabo obstojnih strukturnih agregatov in je zapolnjen s svežim hlevskim gnojem in dispergiranja glinenih mineralov, pogosto prstjo ter pokrit z okni, običajno velikosti zaradi udarca dežnih kapelj pri intenzivnih 1 m x 1,5 m, in je lahko ogrevan ali ne, padavinah, kar ob sušenju povzroči nastanek uporablja pa se za spomladansko gojenje tršega in razpokanega sloja tal vrtnin zasoljêna tlà -ih tál s mn. ▶ halomórfna tlà (1) ang.: sadik, shranjevanje vrtnin ali prezimljanje ang.: soil crusting zapŕti hidropónski sistém ang.: S: lovílna terása ang.: soil salinisation closed terrace zastájanje vôde -a -- s stanje, pri katerem -ega -ega -a m voda ne odteka prosto skozi talni profil in hidroponsko gojenje, pri katerem hranilna se dalj časa zadržuje v tleh ali v posameznih raztopina v sistemu kroži in se zamenja šele, slojih tal, kjer povzroča stalne ali začasne ko se hranila v njej izčrpajo redukcijske razmere ang.: closed hydroponic system, closed ang.: water stagnation hydroponics Z zapŕta terása zasoljevánje tál -a -- s proces sezonskega ali -e -e ž terasa, primerna za manjše enclosed garden bed padce terena in za kraje, kjer je količina letnih stalnega kopičenja soli predvsem v zgornjih horizontih, najpogosteje v okoljih, kjer je koli- padavin manj kot 600–800 mm v mokrih čina padavin manjša kot evapotranspiracija letih zapŕti plód zastála vôda -e -e ž ▶ slôjna vôda -ega -a m plod, katerega suho zastirálna kosílnica osemenje se ob zrelosti ne odpre, zato seme -e -e ž rotacijska kosilnica ne izpade iz njega, npr. lešnik za nego travnih površin, zlasti v sadovnjakih ang.: indehiscent fruit in vinogradih, ki travo odreže in jo zmelje 221 zastíranje skupaj z vsemi ostanki, ki so ostali od zimske zaščíteni prôstor -ega -óra m ▶ zavarováni organske snovi S: múlčer zaščíteno geográfsko porêklo -ega -ega -a ang.: rezi, s čimer se zagotovi hitrejša razgradnja prôstor mulching mower s označba kakovostnih vin, ki so pridelana zastíranje -a s agrotehnični ukrep, pri katerem v vinorodnem okolišu ali na območju, se z naravnim ali umetnim materialom manjšem od vinorodnega okoliša K: ZGP zastírka ang.: pri katerem se mladike ročno ali strojno mulching usmerjajo med žice čim bolj navpično, -e ž naravni ali umetni material, s da se oblikuje listna stena katerim se pokrije površina tal z namenom ang.: shoot positioning ohranjanja vlažnosti, preprečitve zaplevel- vlažnosti, preprečitve zapleveljenosti ali zatíkanje mladík -a -- s ampelotehnični ukrep, izboljšanja njihove rodovitnosti pokrije površina tal z namenom ohranjanja ang.: protected appellation of origin zasúčni kót npr. slama, kompost, folija sredstev ali drugih metod varstva rastlin ang.: mulch glede na fenofazo rastline in vremenske jenosti ali izboljšanja njihove rodovitnosti, razmere za uporabo fitofarmacevtskih zatirálno ôkno -ega -a s obdobje, ko so -ega -a m kot, ki nastane, ko se razmere optimalne, da se lahko prepreči strojni element zavrti okoli središča svoje nastanek nepopravljivih izgub pridelka osi, npr. šoba na škropilni letvi, ali od smeri ang.: weed-control window gibanja, npr. plužno telo na plugu zatíranje škodljívih organízmov -a -- ang.: rotation angle -- s zmanjšanje številčnosti škodljivih zasúčni plúg -ega -a m plug s plužno desko organizmov pod prag gospodarske valjaste oblike, ki se na ozarah obrne za 180° škode in orje v nasprotno smer njive ang.: harmful organism control ang.: turning plough zavarována sórta -e -e ž sorta, ki se po zaščítena geográfska oznáčba -e -e -e ž sistemu varstva sort Evropske unije lahko označba kakovosti kmetijskega proizvoda prideluje in razmnožuje le z dovoljenjem po shemi kakovosti, s katero so zaščiteni imetnika žlahtniteljske pravice kmetijski pridelki in živila v Evropski ang.: protected cultivar uniji, in ki jo dobi kmetijski proizvod, zavarováni prôstor -ega -óra m prostor za katerega posebne značilnosti so povezane pridelavo rastlin, ki ima konstrukcijo, z določenim območjem, na katerem mora prekrito s trdo ali mehko kritino, npr. potekati vsaj ena od faz pridelave, predelave rastlinjak, plastenjak, tunel, ali je vzpo- ali priprave, npr. kraški pršut, kranjska stav ljen z neposrednim prekrivanjem, klobasa, prleška tünka K: ZGO da se v njem dosežejo ugodnejše rastne zaščítena oznáčba porêkla -e -e -- ž prôstor označba ang.: protected place kakovosti kmetijskega proizvoda po shemi ang.: protected geographical indication, PGI razmere, kot so na prostem S: zaščíteni kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski zavarováno obmóčje -ega -a s območje, pridelki in živila v Evropski uniji, in ki jo določeno z normativnim aktom, ki je dobi kmetijski proizvod, ki je tesno povezan namenjeno ohranjanju narave in biotske z določenim območjem, zato morajo na raznovrstnosti, lahko tudi ohranjanju njem potekati pridelava, predelava in drugih posebnosti, npr. kulturne dediščine, priprava, npr. kraški med, nanoški sir, kakovosti vode, zato na njem veljajo tudi piranska sol K: ZOP nekatere omejitve kmetijske rabe, npr. ang.: protected designation of origin, PDO narodni park, krajinski park, naravni zaščíteni kmetíjski proizvòd spomenik -ega -ega -óda m kmetijski pridelek ali živilo, za katero veljajo ang.: protected area visoki standardi kakovosti in geografska zavijáč -a m škodljivec iz družine Tortricidae, Z avtentičnost, zato lahko pridobi označbo ki je predstavnik metuljev in povzroča škodo kakovosti zaščitena označba porekla, za- na različnih sadnih vrstah, pri čemer se v ščitena geografska označba ali zajamčena razvojni fazi gosenice naseli v plod gosti- tradicionalna posebnost, ki velja na trgu teljske rastline ter s tem povzroči njegovo Evropske unije, ali označbo višja kakovost, črvivost, npr. jabolčni zavijač, hrušev zavijač, ki velja na območju Slovenije breskov zavijač ang.: protected agricultural product ang.: fruit moth 222 zelêna kŕma zavóra -e ž naprava, ki je običajno nameščena opozorilih, npr. za poplave, močno sneženje na sprednjih ali zadnjih kolesih traktorja S: trenútna vreménska napôved zaznávna toplôta njegovo hitrost gibanja ali ga zaustavi naravnem okolju ali se goji na kmetijskem zemljišču in se zaradi vsebnosti biološko ang.: brake aktivnih snovi uporablja v terapevtske ali -e -e ž energija, ki prehaja medicinske namene iz toplega telesa na hladnejše zaradi tempe-z mehanskim, pnevmatskim, električnim, zdravílna rastlína -e -e ž rastlina, ki raste v na določen strojni sklop na stroju, zmanjša ali v menjalniku in s prenosom sile, npr. ang.: nowcasting zbirálni pôlž ang.: S: járek II. réda s fizikalnimi, kemijskimi in biološkimi collecting ditch lastnostmi, ki omogoča življenje v tleh, -ega -a m delovni element na delovanje funkcij tal in opravljanje eko-žetveni napravi, ki pokošeno žitno maso sistemskih storitev tal usmerja v transportni kanal, ki vodi do ang.: soil health mlatilne naprave zdrávstvena kakôvost -e -i ž kakovost rastlin-ang.: combine auger skega materiala, katere merilo je odsotnost zbírka prostórskih podátkov -e -- -- ž škodljivih organizmov strukturirana zbirka podatkov o fizičnih ang.: sanitary quality pojavih in procesih na Zemljinem površju, ki zdrávstvena selékcija -e -e ž selekcija, pri omogoča postopke sklepanja in interpretaci-kateri se z opazovanjem in laboratorijskim je z uporabo podatkov, organiziranih v tabele zbirálni járek ang.: lastnosti niso spremenjene zaradi poškodb sensible heat ali okužb -ega -rka m jarek, v katerega ang.: healthy fruit, non-injured fruit se steka voda iz osuševalnih jarkov in zdrávje tál -a -- s stanje tal, opredeljeno drenažnih cevi raturnih razlik brez spremembe agregatnega zdrávi plód -ega -a m plod, pri katerem sortne stanja ang.: medical plant zbírna kalkulácija in med seboj povezanih s ključi testiranjem ugotavljajo okužbe z virusi ali S: prostórska virusom podobnimi organizmi z namenom podatkôvna báza pridobitve kakovostnega sadilnega materiala ang.: spatial database ang.: sanitary selection -e -e ž kalkulacija stroškov, zdŕsna plôskev -e -kve ž površina strukturnih pri kateri se izračunavajo stroški, vezani agregatov z gladkimi praskami ali brazdami, na skupino proizvodov, npr. na ravni ki jih ustvarijo pritiski ob nabrekanju in kmetijskega gospodarstva S: sintétična krčenju glinenih mineralov, predvsem kalkulácija montmorillonita, značilna za vertična tla ang.: process costing ang.: slickenside zbítost tál -i -- ž povečana volumska gostota tal zdrúžena sétev -e -tve ž setev semen dveh ali in zmanjšana poroznost zaradi mehanskih več rastlinskih vrst na isti kmetijski površini obremenitev tal, kar zmanjšuje odcednost, ob istem času, kar zagotavlja večji pridelek zračnost in infiltracijo ang.: intercropping ang.: soil compaction zdrúženi kmetíjski stròj -ega -ega strôja m zbòr zádružnikov zbôra -- m najvišji upravni kmetijski stroj, ki ima veliko delovno širino, organ zadruge, ki ga v manjših zadrugah možnost delovanja pri večjih delovnih sestavljajo vsi člani zadruge, v velikih hitrostih ter omogoča osnovno obdelavo zadrugah pa voljeni predstavniki, in tal, dopolnilno obdelavo tal in setev v enem sprejema generalne poslovne odločitve, prehodu kmetijskega zemljišča program delovanja in zaključni račun ang.: combined agricultural machine ter voli in razrešuje upravni in nadzorni zdrúženi vzórec tál odbor zadruge S: óbčni zbòr článov -ega -rca -- m vzorec tal, zádruge sestavljen iz enot tal z več odvzemnih mest ang.: general assembly of cooperative izbranega vzorčnega mesta na določeni globini, ki ga je treba homogenizirati, da zdájšnja vreménska napôved -e -e -i ž odraža povprečne kemijske in fizikalne vremenska napoved za 2 uri vnaprej, ki Z lastnosti celotnega vzorčnega mesta upošteva znane izmerjene vremenske ang.: composite soil sample dejavnike, podatke daljinskega zaznavanja in tehnike računanja možnega razvoja zrač- zelêna kŕma -e -e ž sveža krma s travinja nih mas, kar se uporablja pri vremenskih in krma koševin, ki je namenjena sprotni 223 zelêna práha sezonski prehrani rejnih živali, ki niso zelínje -a s nadzemni del travne ruše ali na paši S: prílast koševine ali tisti njen del, ki se pokosi ali zelêna práha živali -e -e ž praha, pri kateri se na ang.: ang.: green fodder popase, in se uporablja za krmo travojedih kmetijskem zemljišču za določeno obdobje herbage gojijo prekrivni posevki v čisti setvi ali v zelíšče -a s zelnata rastlina, pri kateri nad- mešanicah z namenom izboljšanja rodovit- zemni del ob koncu rastne dobe praviloma nosti tal in povečanja biotske raznolikosti odmre in ki se goji zaradi svojih zdravilnih agroekosistema in aromatičnih lastnosti ang.: green fallow ang.: herb zelêna zrélost vrtnina iz skupine kapusnic, ki spada med -e -i ž stopnja zrelosti pri dvoletnice iz družine križnic in je vzgojena iz zelêna réz -e -í ž ▶ polétna réz (2) zélje -a s Brassica oleracea L. skupina Capitata nekaterih kmetijskih rastlinah, v kateri semena preko sadik ter se goji zaradi gladkih se rastlinski organ, po katerem se določa listov zelene ali rdeče barve, ki tvorijo glavo termin spravila pridelka, obarva zeleno, ter se uporabljajo v prehrani ljudi npr. obarvanje semenske lupine pri bobu ang.: cabbage ang.: zelêni bŕsti zélnata rastlína -e -e ž rastlina, katere steblo -ih -ov green maturity rastlin, v kateri se iz rodnega brsta pokažejo m mn. fenofaza sadnih nikoli ne oleseni in ki je lahko enoletnica, dvoletnica ali zelnata trajnica posamezni, še popolnoma zaprti cvetovi, ki zelêni gnój ang.: -e -e ž zelnata rastlina z green bud stage nadzemnim delom, ki ob koncu rastne dobe so obdani s čašnimi listi zélnata trájnica ang.: herbaceous plant -ega -a m ▶ podorína odmre, trajen koreninski sistem pa omogoči, zêlenina múha -e -e ž Euleia heraclei (L.) škod- da ob začetku rastne dobe ponovno zraste, ljivec, ki povzroča škodo na različnih vrstah npr. jagodnjak listne zelenjave iz družine kobulnic, pri čemer ang.: herbaceous perennial poškodbe povzročajo ličinke, ki se prehra- zeló húdi mràz -- -ega mráza m mraz, ki je v njujejo z listi, na katerih nastanejo prozorna, območjih med 30° in 60° severne zemlje- vodena in mehurjasta območja, ki rjavijo pisne širine definiran s temperaturo zraka ang.: celery fly pod –15 °C zelêni potáknjenec zeló pôzna sórta -- -e -e ž 1. -ega -nca m sorta sadne mladika ali rastline, katere pridelek zori bistveno kasneje njen del, ki služi za pridobitev nove rastline kot pridelek večine sort iste vrste, npr. sorta zelêni pogánjek -ega -jka m ▶ mladíka (1, 2) ang.: extreme cold zelenjádnice ang.: very late-ripening cultivar -ic ž mn. kmetijske rastline iz 2. sorta vinske trte, katere grozdje doseže različnih družin, ki se pridelujejo na vrtu tehnološko zrelost v V. zoritvenem obdobju, ali njivi, za prehrano ljudi pa se uporabljajo ang.: jablane, ki zori v začetku novembra green cutting z vstavljanjem v substrat in sicer od 42 do 45 dni po tehnološki njihovi različni deli, npr. solatnice, plodovke, zrelosti grozdja sorte 'Žlahtnina' zelêno cépljenje ang.: vegetables zeló vróči dán -- -ega dnéva m koledarski dan, gomoljnice, korenovke ang.: very late-ripening cultivar -ega -a s cepljenje, pri ko je najvišja temperatura zraka 2 m nad katerem se mladika vinske trte kot cepič tlemi enaka ali višja od 35 °C zelí green grafting rastline, katere pridelek zori bistveno prej -í ž mn. skupina zelnatih rastlinskih vrst, ki kot pridelek večine sort iste vrste, npr. sorta ne spadajo med trave, metuljnice ali travam jablane, ki zori julija podobne rastline in katerih priporočena se običajno uporablja za potrebe indeksiranja zeló zgódnja sórta -- -e -e ž 1. sorta sadne ang.: združi z mladiko vinske trte kot podlago in ang.: very hot day Z ang.: very early-ripening cultivar zastopanost v travni ruši je od 10 % do 30 % 2. sorta vinske trte, katere grozdje doseže od skupne mase zelinja, saj se ob večji zasto-tehnološko zrelost v I. zoritvenem obdobju, panosti zmanjša produktivnost travne ruše in sicer od pet do šest dni pred grozdjem in poslabša njena tehnološka vrednost sorte 'Žlahtnina' ang.: forbs ang.: very early-ripening cultivar 224 zímska réz zêmeljska déla -ih dél s mn. ZGO dela, ki obsegajo -- [zǝgǝó] m ◀▶ zaščítena geográfska agromelioracijah, remediacijah in rekul- zgódnja sétev -e -tve ž setev pred opti- tivacijah zemljišč ter pri vzpostavitvi izkope in premike zemljin pri gradnjah, oznáčba tehnogenih tal vrste malnim rokom za setev določene rastlinske ang.: groundworks ang.: early sowing zemljína -e ž 1. izkopani rodovitni ali zgódnja sórta -e -e ž 1. sorta sadne rastline, nerodovitni del tal zaradi gradbenih del, ki katere pridelek zori prej kot pridelek večine se lahko uporabi za vzpostavitev tehnogenih sort iste vrste, npr. sorta češnje, ki zori sredi tal, izboljšanje pridelovalnega potenciala maja kmetijskega zemljišča ali pripravljenih ang.: early-ripening cultivar substratov 2. sorta vinske trte, katere grozdje doseže ang.: excavated soil tehnološko zrelost v II. zoritvenem obdobju, 2. tla, ki se premaknejo s svojega mesta in sicer sočasno s tehnološko zrelostjo nastanka zaradi geoloških procesov, npr. grozdja sorte 'Žlahtnina' plazov, usadov ang.: early-ripening cultivar ang.: landslide material zgódnja vŕsta tráve -e -e -- ž vrsta trave, ki zemljíška knjíga -e -e ž uradna nepremičnin-spomladi zacveti prej kot večina drugih ska evidenca, v katero so vpisani in javno krmnih trav, npr. travniški lisičji rep objavljeni podatki o pravicah na nepremič-ang.: early-heading grass ninah in drugih pravnih dejstvih v zvezi z zgódnji krompír -ega -ja m Solanum tuberosum nepremičninami L. sorta krompirja, ki ima kratko rastno ang.: land register dobo, zato so njegovi gomolji majhni in zemljíška parcéla -e -e ž strnjeno zemljišče, imajo tanko kožico ter veliko vsebnost evidentirano v katastru nepremičnin z vode, kar vpliva na njihovo slabo skla-določeno mejo in identifikacijsko številko, diščenje ki leži znotraj ene katastrske občine ang.: early potato ang.: land plot zgórnji stránski sínus -ega -ega -a m zareza zemljíški katáster -ega -tra m uradna nepre-v listni ploskvi med glavno krpo in zgornjo mičninska evidenca, v kateri je najmanjša stransko krpo na obeh straneh listne beležena enota zemljiška parcela in ki ploskve povezuje stvarne pravice na zemljiščih, ang.: apical sinus vpisane v zemljiško knjigo, z lokacijo v ZGP -- [zǝgǝpǝ̀] m ◀▶ zaščíteno geográfsko prostoru porêklo ang.: land cadastre zgrábek -bka m pokošena krma, delno ali v zenítna razdálja -e -e ž kot, ki oklepa krak celoti posušena in oblikovana v vrsto, ki je prostorskega kota z vertikalo skozi vrh kota v prerezu kopaste oblike in zavzema vrednosti od 0° do 180° ter se ang.: windrow uporablja za določitev višine opazovanih zgrabljálnik točk -a m vlečeni kmetijski stroj za ang.: zenith distance pripravo sena ali krme za siliranje, ki z roglji, nameščenimi prečno na smer vožnje zgíbni tráktor -ega -ja m ▶ zglóbni tráktor traktorja, raztreseno neposušeno ali različno zgíbno krmíljenje -ega -a s ▶ zglóbno posušeno krmo oblikuje v zgrabke krmíljenje ang.: hay rake zglóbni tráktor -ega -ja m traktor s pregib- zigóta -e ž celica, ki nastane pri združitvi dveh nim osrednjim delom, ki povezuje njegov spolnih celic zglóbno krmíljenje ang.: zgíbni tráktor obdobju zimskega mirovanja, s katero se articulated tractor oblikuje želena gojitvena oblika rastline ter -ega -a s krmiljenje uravnavata njena rodnost in rast poganjkov Z traktorja, ki ima štiri kolesa enakega premera majhen radij obračanja in okretnost zímska réz -e -í ž 1. rez sadnih rastlin v S: sprednji in zadnji del ter mu omogoča ang.: zygote ang.: winter pruning, dry pruning in pregibni osrednji del, ki omogoča manjši 2. rez vinske trte, izvedena med zimskim obračalni krog S: zgíbno krmíljenje mirovanjem, s katero se z vinske trte ang.: articulated steering odstrani odvečen, neroden ali poškodovan 225 zímska sórta les ter se pusti zadosti rodnega lesa z profila, kar vodi v razvoj epiglejnih in namenom ohranjanja gojitvene oblike ter amfiglejnih tal doseganja želene rodnosti ang.: overland flow ang.: winter pruning zlóžba kmetíjskih zemljíšč -e -- -- ž ▶ zímska sórta -e -e ž 1. sorta sadne rastline, komasácija katere plodovi dosežejo užitno zrelost šele zmérni mràz -ega mráza m mraz, ki je nekaj mesecev po obiranju, ki je običajno v drugi polovici oktobra, kar omogoča, da se v območjih med 30° in 60° severne zemljepisne širine definiran s temperaturo lahko skladiščijo zelo dolgo in se zato uživajo zraka od –4 °C do –10 °C pozimi ali zgodaj spomladi, npr. sorta ang.: moderate cold jablane 'Fuji' zmérno alkálna tlà ang.: -- -ih tál s mn. winter cultivar tla s pH med 2. 8,0 in 8,9, praviloma revna s humusom, ki sorta vrtnine, ki se seje ali sadi jeseni, pridelek pa tehnološko zrelost doseže omogočajo rast predvsem nevtrofilnih in naslednjo pomlad, npr. zimska sorta pora, nekalcinofobnih rastlin prezimna cvetača, prezimna solata ang.: moderately alkaline soil ang.: winter cultivar zmérno kísla tlà -- -ih tál s mn. tla, katerih pH zímski lúk -ega -a m Allium fistulosum L. je v prevladujočem delu talnega profila med vrtnina iz skupine čebulnic, ki spada med trajnice 5,5 in 6,5, kar rastlinam omogoča dobro iz družine narcisovk in cveti poleti ter pri dostopnost hranil kateri se čebulica v tleh ne odebeli in ne ang.: moderately acidic soil zímsko mirovánje ang.: S: šôpasta čebúla z oblaki, in sicer je na nebu do 5/8 welsh onion, spring onion srednjih in nizkih oblakov ali do 6/8 -ega -a s prilagoditev visokih oblakov večletnic zmernega podnebnega pasu na nepravo steblo, ki se poleg listov uporablja ko je več kot polovica neba prekritega v prehrani ljudi razvije suhih luskolistov, ampak se razvije zmérno obláčno -- -ega s stanje neba, ang.: moderate cloudy zímsko okó ang.: S: dormánca in jugovzhodnem delu dinarske pregrade winter dormancy na območju Slovenije s količino padavin -ega očésa s rodno oko na rozgi, in letnim temperaturnim hodom, ki kaže iz katerega se razvije rodna mladika vremenskih razmer na njih ni vidne -- -- s podnebje v nižjih predalpskih hribih rasti obdobje v delu leta, ko zaradi neugodnih zmérno podnébje hribovítega svetá -ega -a značilnosti celinskega podnebja, snežna zláti ovsénec povzroča fitoplazma Grapevine flavescence ang.: temperate climate dorée, ki jo prenaša ameriški škržatek, in zmrzál pri kateri listi na mladiki porumenijo ali -i ž ▶ pozéba pordečijo, se zvijejo navzdol in jeseni ne zmŕznjena rôsa -e -e ž prozorne zmrznjene odpadejo, mladike ne olesenijo, količina in kapljice vode, ki nastanejo, če temperatura kakovost grozdja pa se zmanjšata po tem, ko se že pojavi rosa, pade pod 0 °C ang.: Flavescence dorée, FD ang.: frozen dew -ega -nca m ▶ rumênkasti zmŕznjeni dèž -ega -jà m padavine v tekočem ovsénec stanju, ki zmrznejo med padanjem zlépljanje tálnih délcev -a -- -- s proces skozi plast zraka s temperaturo, nižjo od nastajanja strukturnih agregatov zaradi zláta tŕsna rumeníca rastlína moderate climate of hilly region zmérno tôplo podnébje -- -ega -a s podnebje, -e -e -e ž karantenska na katero vplivajo potujoči cikloni v zmernih fitoplazmatska bolezen vinske trte, ki jo geografskih širinah zímzelêna rastlína in jesenskem času -e -e ž ▶ vednozelêna ang.: ang.: winter bud odeja pa se pojavi tudi v spomladanskem 0 °C S: ledéni dèž Z adhezivnih snovi organskega in anorgan- ang.: ice pellets, sleet skega izvora znótrajvŕstna kompetícija -e -e ž kompeticija ang.: soil structure stabilisation za omejene vire v okolju med osebki, zlívna vôda -e -e ž voda, ki se steka na ki pripadajo isti vrsti S: intraspecífična površino tal z višje ležečih delov in povzroča kompetícija redukcijske razmere v zgornjem delu talnega ang.: intraspecific competition 226 žároizgúba zobáta brána -e -e ž brana, pri kateri so 2. vzorec tal, posušen v sušilniku pri delovni elementi pritrjeni na členkast temperaturi do največ 40 °C, ki se naj- ali rešetast okvir in se uporablja za nego pogosteje uporablja za analizo tal zobáti váljar tooth harrow m zŕnati snég -ega -á padavine v obliki -ega -ja m drobilni valjar, neprozornih ledenih zrn s premerom manj navadno nameščen na rahljalniku, ki ima kot 1 mm, ki odskakujejo od podlage na obodu valja delovne elemente trikotne krtin zréla tlà -ih tál s mn. ▶ dôbro razvíta tlà ang.: travnikov, česanje travne ruše in ravnanje ang.: air-dried soil sample oblike, ki drobijo talne grude zŕnavost tál ang.: snow grains zobáti vênec zrnína -e ž oznaka GR -ega -nca m formulacija FFS v obliki strojni element različnih trdnih delcev določene velikosti na vztrajniku motorja z notranjim za neposredno tretiranje tal ali rastlin, ki se ang.: -i -- ž ▶ tekstúra tál tooth roller zóofenologíja ang.: S: granulát starter ring gear ang.: granule -e ž fenologija, ki ZTP mehanski zagon pogosto uporablja pri talnih insekticidih zgorevanjem, ki se uporablja za njegov proučuje fenofaze živalskih vrst v -- [zǝtǝpǝ̀] m ◀▶ zajámčena tradicionálna odvisnosti od vremenskih pojavov in posébnost podnebja S: fenologíja živáli zveríženi ródni lés -ega -ega -á m kratki ZOP -- [zǝopǝ̀] m nameščene na vrhu in je prevladujoč rodni ◀▶ zaščítena oznáčba porêkla les starih dreves pri pečkarjih zorênje tráve ang.: zoophenology poganjek zbite rasti, ki ima rodne brste razvoja trav, ki nastopi po koncu cvetenja -a -- s faza generativnega ang.: old fruiting wood zvézdasti váljar -ega -ja m drobilni valjar, ki in med katero se tvori endosperm in je sestavljen iz dveh ali treh osi, na katerih razvija kalček, konča pa se z odpadanjem je v razmiku 10 cm nameščenih od 5 do plevencev 6 delovnih elementov v obliki trikotnika zráčna gmôta -e -e ▶ zráčna mása uporablja v združenem kmetijskem stroju ž s premerom od 25 cm do 30 cm, in se ang.: ripening zráčna korenína -e -e ž nadomestna korenina, s plugom ali predsetvenikom razvita iz stebla pri nekaterih rastlinah, npr. ang.: star roller pri orhideji, ki sprejema vlago iz zraka in sodeluje pri fotosintezi ang.: aerial root zráčna mása -e -e ž obsežno zračno telo na makrometeorološki lestvici, v katerem so lastnosti zraka pretežno izenačene zaradi daljšega zadrževanja nad določenim Ž območjem S: zráčna gmôta ang.: air mass zráčni tlák -ega -a m sila teže ozračja na enoto površine tal ang.: air pressure zráčnost tál -i -- ž vsebnost talnega zraka v žájbelj -blja m Salvia officinalis L. zelišče iz talnih porah, ki je odvisna od poroznosti tal, družine ustnatic, ki spada med vednozelene razmerja med mikroporami in makroporami trajnice srednje velikosti in se goji zaradi ter trenutne vlažnosti tal listov, ki se uporabljajo kot začimba ang.: soil aeration ang.: sage zráčno súha snôv -- -e -í ž snov, ki vsebuje od žaríšče bolézni -a -- s območje, kjer se 10 % do 15 % higroskopske vlage, npr. mrva bolezen najprej pojavi in se z njega razširja ang.: air-dry matter na druga območja pridelave Ž zráčno súhi vzórec tál ang.: disease focal point -- -ega -rca -- m 1. vzorec tal, posušen do stopnje vlage, prisotne v zraku žároizgúba -e ž postopek za merjenje ogljika ang.: air-dried soil sample v organskih snoveh in karbonatih, ki so v 227 želódčni insekticíd vzorcih tal in sedimentov, s suhim sežigom žíca -e ž dolg kovinski izdelek okroglega pri temperaturah od 550 °C do 950 °C prereza, ki se pričvrsti na kole v vinogradu in do konstantne mase, pri čemer se izguba nudi oporo vinski trti in njenim rastlinskim mase pripiše vsebnosti organske snovi in delom karbonatov v vzorcu ang.: wire žénska rastlína strojna trgatev ki je sestavljena iz dveh zaporedno vezanih ang.: Geneva double curtain, GDC valjev, pri čemer prvi ločuje predolga semena -e -e ž rastlina dvodomne od čiste frakcije, drugi pa drobnozrnate rastlinske vrste, ki razvije cvetove, v katerih nečistoče, plevele in zdrobljena semena so razviti le pestiči ang.: grain cleaning machine, grain separator ang.: female plant žítni kombájn -ega -a m ▶ žétvenik žênski cvét -ega -a m 1. enospolni cvet, v žítni žúžek -ega -žka m skladiščni škodljivec, katerem so razviti le pestiči predstavnik hroščev iz rodu Sitophilus , ang.: female flower, pistillate flower ki spadajo v družino hroščev rilčkarjev, 2. enospolni cvet vinske trte, ki ima pestič in katerega ličinka se hrani z nepoškodovani- pet navzdol ukrivljenih prašnikov, v katerih mi zrni, npr. črni žitni žužek, rižev žužek, se razvije nekalivi pelod koruzni žužek ang.: female flower ang.: granary weevil žênsko socvétje -ega -a s ženski cvetovi, žíto -a s kmetijska rastlina iz družine trav, združeni na skupnem cvetišču katerih zrnje se uporablja za prehrano ljudi ang.: female catkin, female flower cluster in za krmo rejnih živali in ki so zaradi raz- žêrka -e ž valjasta ličinka predstavnikov reda širjenosti pridelave in uporabnosti zrnja Diptera, ki nima nog in izrazite glave, ustni ženévska dvójna zavésa ang.: S: digestívni insekticíd strižnimi noži na kosilnem grebenu digestive insecticide enaki, zaradi česar je zanjo značilna -e -e -e ž visoka visoka rez kordonska gojitvena oblika, pri kateri se na ang.: grain mower kordonu pušča samo kratki les, da se lahko žítni čistílnik -ega -a m naprava za ločevanje izvedejo strojna predrez, poletna rez in semena glede na različne oblike in velikosti, želódčni insekticíd -ega -a m insekticid, žítna kosílnica -e -e ž prstna strižna kosilnica, ki v telo škodljivca vstopa preko pri kateri so razmiki med protirezili in prebavil ang.: loss on ignition, LOI žíčna brána -e -e ž ▶ mréžna brána najpomembnejši vir hrane za človeka, npr. aparat, s katerim se zavrta v plodove, pa je na pšenica, riž, koruza koncu telesa ang.: cereal ang.: maggot žíva zastírka -e -e ž zastirka, ki jo sestavljajo žétvena napráva -e -e ž naprava na sprednjem nizko rastoče rastline, zlasti travna ruša, delu žetvenika, sestavljena iz strižne kosilnice, ki pokrivajo tla, običajno v sadovnjakih in motovila in zbiralnega polža, ki odkosi vinogradih S: aktívna zastírka ang.: combine header živíca -e ž 1. podzemni stolon, ki na nodijih m rastlino ter jo dovede do mlatilne naprave ang.: living mulch žétveni índeks -ega -a razmerje med suho razvije nove rastline z nadzemnimi poganjki maso pridelka zrnja in maso vseh delov in nadomestnimi koreninami, npr. pri rastline plazeči pirnici, malini, ali na vrhu razvije žétvenik ang.: underground stolon -a m samohodni kmetijski stroj za 2. ang.: harvest index gomolj, npr. pri krompirju spravilo žita, sestavljen iz žetvene naprave, ▶ rodovítni dél tál mlatilne naprave in čistilne naprave, ki žito živínsko gnojílo -ega -a s gnojilo iz izločkov sočasno požanje, omlati in očisti S: žítni rejnih živali brez dodatka stelje ali z manjšim kombájn dodatkom stelje in z različnim dodatkom ang.: combine harvester, harvester vode, ki se uporablja kot organsko gnojilo žétveni ostánek ang.: animal manure -ega -nka m deli rastlin, ki Ž ostanejo na njivi po spravilu pridelkov, življênjska sposóbnost seména -e -i -- ž npr. stebla, listi, korenine, in imajo tržno lastnost semena, da v ugodnih razmerah vrednost ali izboljšujejo rodovitnost tal kali ang.: crop residue ang.: seed vitality 228 žužkocvétna rastlína življênjski prôstor -ega -óra m prostor nad površino tal in pod njo, ki ga zaseda ena rastlina ang.: -- žížola -e ž Ziziphus jujuba Mill. sadna vrsta iz botanične družine krhlikovk, ki raste kot visok grm ali drevo in ima majhne sočne plodove temnordeče ali vijolične barve, ki se uporabljajo sveži, namočeni v žganje ali vino ali predelani, npr. v liker S: žížula, kitájski dátelj ang.: jujube, Chinese date žížula -e ž ▶ žížola žláhtna vínska tŕta -e -e -e ž Vitis vinifera subsp. sativa L. gojena vrsta vinske trte, ki je enodomna in se goji za pridelavo vinskega grozdja ali namiznega grozdja ang.: common grapevine žláhtni dél -ega -a m del rastline od njenega vrha do cepljenega mesta, ki zraste iz cepiča in je genotip sorte ang.: scion žlahtnjênje rastlín -a -- s nabor tehnik, s katerimi se iz obstoječih rastlinskih sort ustvarijo nove sorte, ki zagotavljajo večji pridelek, boljši okus plodov, lepšo obarvanosti plodov, večjo odpornosti proti boleznim, npr. odbira, križanje ang.: plant breeding žlebíčkanje -a s cepljenje na budno oko, pri katerem se klinasto prirezan cepič z več spečimi brsti vstavi v utor enake velikosti in oblike na podlagi, nato se staknjena dela tesno povežeta, rane pa zamažejo s cepilno smolo ang.: wedge grafting žlebíčna erozíja -e -e ž vodna erozija, pri kateri se zaradi koncentriranega površin- skega odtoka vode v pobočju oblikujejo do 30 cm globoke in več metrov dolge vdolbine ang.: rill erosion žléd -a m ledeni oklep, ki nastane na površini tal ali predmetih, ko padavine v tekočem stanju zmrznejo ob stiku s podhlajeno podlago ang.: glaze ice žlíčasta brána -e -e ž brana, ki ima ovalne delovne elemente vbočene oblike, s katerimi obrača zgornje plasti tal in izdeluje majhne brazde ang.: spoon harrow žužkocvétka -e ž ▶ žužkocvétna rastlína Ž žužkocvétna rastlína -e -e ž rastlina, pri kateri so prenašalke peloda žuželke S: žužkocvétka ang.: entomophilous plant 229 agrarian structure A Angleško-slovenski slovar ABA ▶ A active temperature ▶ aktívna temperatúra active temperature sum ▶ vsôta aktívnih temperatúr actual evaporation ▶ dejánsko izhlapévanje actual evapotranspiration ▶ dejánska evapotrans-pirácija abscizínska kislína actual land use ▶ dejánska rába zemljíšč abandoned agricultural land ▶ kmetíjsko actual soil water repellency ▶ dejánska zemljíšče v zaráščanju vodoodbójnost tál abandonment of agricultural land ▶ zaráščanje additional on-farm activity ▶ dodátna dejávnost kmetíjskih zemljíšč na kmetíji aboveground part of plant ▶ nadzémni dél rastlíne additional tillage ▶ aboveground shoot ▶ nadzémni pogánjek dopolnílna obdeláva tál adhesive root ▶ aboveground stolon ▶ pritlíka oprijemálna korenína adhesive water ▶ abscisic acid ▶ abscizínska kislína adhezíjska vôda abscission ▶ abscizíja adsorption ▶ adsórpcija abscission layer ▶ ločítveno tkívo adsorption complex ▶ sorptívni dél tál absolute air humidity ▶ absolútna zráčna vlážnost adulticide ▶ adulticíd absolute grassland ▶ absolútno travínje advection ▶ advékcija absolute maximum temperature ▶ absolútna advection fog ▶ advékcijska mègla maksimálna temperatúra advection frost ▶ advékcijska pozéba absolute minimum temperature ▶ absolútna adventitious bud ▶ nadoméstni bŕst minimálna temperatúra adventitious root ▶ nadoméstna korenína absorption ▶ absórpcija adventitious root system ▶ nadoméstni korenínski accumulation ▶ kumulatívne padavíne aerial root ▶ zráčna korenína akumulácija aerobic conditions ▶ aeróbne razmére accumulation phase ▶ akumulacíjska fáza aerobic degradation ▶ aeróbna razgrádnja acetic acid fermentation ▶ ócetnokislínska aerobic deterioration of silage ▶ aeróbno kvárjenje fermentácija siláže acetic acid of silage ▶ ócetna kislína siláže aerobic organism ▶ aeróbni organízem acid cation ▶ kíslo delujóči katión aerobic stability of silage ▶ obstójnost siláže na acid digestion ▶ kislínski razklòp zráku acidic soil ▶ kísla tlà aeroponics ▶ aeropónsko gojênje acidification ▶ accession ▶ akarinóza AEC ▶ aniónska izmenjálna kapacitéta akcesíja aeolian deposit ▶ eólski nanòs acclimatisation ▶ aklimatizácija aerial photography ▶ aêrofotografíranje accumulated precipitation ▶ acaricide ▶ akaricíd adventitious shoot ▶ nadoméstni pogánjek acarinosis ▶ absorption zone ▶ absórpcijska cóna sistém zakísanje acidophilous plant ▶ aerosol ▶ aerosól acidofílna rastlína acric soil ▶ aficide ▶ aficíd ákrična tlà active acidity ▶ aged farm ▶ ostaréla kmetíja aktívna kíslost active agricultural population ▶ aktívno kméčko aggregate fruit ▶ bírni plód prebiválstvo aggregation pheromone ▶ feromón zbíranja active farmer ▶ aktívni kmèt agrarian operation ▶ agrárna operácija active ingredient ▶ aktívna snôv agrarian structure ▶ agrárna struktúra 231 A agricultural cooperative movement agricultural cooperative movement ▶ kmetíjsko A horizon ▶ Á horizónt zádružništvo air-dried soil sample ▶ zráčno súhi vzórec tál (1, 2) agricultural drought ▶ kmetíjska súša air-dry matter ▶ zráčno súha snôv agricultural economics ▶ agrárna ekonómika air-entry value ▶ vstópna tóčka zráka agricultural enterprise ▶ kmetíjsko podjétje air humidity deficit ▶ deficít vlážnosti zráka agricultural entrepreneurship ▶ kmetíjsko air mass ▶ zráčna mása podjétništvo air pressure ▶ zráčni tlák agricultural holding ▶ kmetíjsko gospodárstvo air temperature ▶ temperatúra zráka agricultural holding management ▶ vódenje alarm pheromone ▶ alármni feromón kmetíjskega gospodárstva albedo ▶ albédo agricultural household ▶ kméčko gospodínjstvo alcoholic fermentation ▶ alkohólna fermentácija agricultural intensity ▶ intenzívnost kmetovánja aleurone ▶ alevrón agricultural land ▶ kmetíjsko zemljíšče alfalfa ▶ lucêrna agricultural land covered by forest trees ▶ algicide ▶ algicíd kmetíjsko zemljíšče z gózdnim drévjem alkaline soil ▶ bázična tlà agricultural land exchange ▶ medsebójna allelopathy ▶ alelopatíja menjáva kmetíjskih zemljíšč alliums ▶ čebúlnice agricultural machine ▶ kmetíjski stròj allochthonous soil ▶ alohtóna tlà agricultural market ▶ kmetíjski tŕg allochthonous soil material ▶ alohtóno tálno agricultural overpopulation ▶ agrárna prena- gradívo séljenost allogamy ▶ navzkrížna oplodítev agricultural pharmacy ▶ kmetíjska lekárna alluvial-colluvial deposit ▶ aluviálno-koluviálni agricultural plant ▶ kmetíjska rastlína nanòs agricultural policy ▶ kmetíjska polítika alluvial deposit ▶ réčni nanòs agricultural population ▶ kméčko prebiválstvo alluvial soil ▶ obréčna tlà agricultural protectionism ▶ agrárni protekcio- alluvium ▶ réčni nanòs nízem AL method ▶ amónlaktátna metóda agricultural soil ▶ kmetíjska tlà almond ▶ mándelj agricultural structural policy ▶ kmetíjska alogamic plant ▶ tujeprášnica struktúrna polítika Alpine dairy farming ▶ plánšarstvo agricultural tariff quota ▶ kmetíjska tarífna kvôta Alternaria leaf spot ▶ čŕna lístna pégavost agricultural technology ▶ ágrotéhnika alternate bearing ▶ izménična ródnost agriculture ▶ kmetíjstvo alternate host ▶ vmésni gostítelj agri-environment-climate payment ▶ kmetíjsko- altimeter ▶ višinomér-okóljsko-podnébno plačílo altitude ▶ višínska razlíka agri-food product ▶ ágroživílski proizvòd altocumulus ▶ altokúmulus agroclimatology ▶ ágroklimatologíja altostratus ▶ altostrátus agroecosystem ▶ ágroékosistem American cranberry ▶ amêriška brúsnica agroforestry ▶ kmetíjsko-gozdárska rába American grapevine leafhopper ▶ amêriški škržátek agrohomeopathic preparation ▶ ágrohomeopátski ammonium acetate extraction ▶ amónacetátna priprávek ekstrákcija agrohomeopathy ▶ ágrohomeopatíja ammonium fertiliser ▶ amónijevo gnojílo agromelioration ▶ ágromeliorácija ammonium lactate method ▶ amónlaktátna agrometeorological station ▶ ágrometeorolóška metóda postája ammonium-oxidizing bacterium ▶ amónijak agrometeorological variable ▶ ágrometeorolóška oksidirajóča baktêrija spremenljívka ampelography ▶ ampelografíja agrometeorology ▶ ágrometeorologíja ampelotechnical measure ▶ ampelotéhnični ukrèp agronomy ▶ agronomíja amphigley ▶ amfiglêj agrotechnical measure ▶ ágrotéhnični ukrèp amphoteric wetting agent ▶ katiónsko-aniónsko agrotechnology ▶ ágrotéhnika omočílo AH ▶ kmetíjsko gospodárstvo anabatic wind ▶ dólnik 232 auger conveyor A anaerobic conditions ▶ anaeróbne razmére apomictic seed ▶ apomíktično séme anaerobic degradation ▶ anaeróbna razgrádnja apomixis ▶ apomíksis anaerobic deterioration of silage ▶ anaeróbno apple ▶ jáblana kvárjenje siláže apple blossom weevil ▶ jáblanov cvetožêr anaerobic organism ▶ anaeróbni organízem apple proliferation phytoplasma ▶ metlíčavost ANC ▶ obmóčje z omejênimi móžnostmi za application drift ▶ aplikacíjski dríft kmetíjsko dejávnost applied climatology ▶ aplikatívna klimatologíja ANC payment ▶ OMD plačílo applied meteorology ▶ aplikatívna meteorologíja anemometer ▶ anemométer approbation ▶ póljski preglèd anemophilous plant ▶ vetrocvétna rastlína apricot ▶ marélica aneroid ▶ aneroíd aquaponics ▶ akvapónsko gojênje aneroid cell ▶ Vidiejeva dóza aquifer ▶ vodonôsnik angle instrument ▶ kótni instrumènt arable crop ▶ póljščina angle mirror ▶ kótno zrcálo arable farming ▶ poljedélstvo (1, 2) angle of depression ▶ depresíjski kót arable land ▶ obdeloválno zemljíšče angle of elevation ▶ elevacíjski kót arable soil ▶ njívska tlà animal manure ▶ živínsko gnojílo arable soil layer ▶ obdeloválni slòj tál anion exchange capacity ▶ aniónska izmenjálna arboricide ▶ arboricíd kapacitéta arctic air mass ▶ árktična zráčna mása anionic wetting agent ▶ aniónsko omočílo area facing natural or other specific constraints ▶ annual course ▶ létni hòd obmóčje z omejênimi móžnostmi za kmetíjsko annual cycle ▶ létni hòd dejávnost annual fleabane ▶ ênolétna suholétnica area for agriculture and food production ▶ annual plant ▶ ênolétnica obmóčje za kmetíjstvo in pridelávo hráne annual return ▶ létni donòs areal levelling ▶ ploskôvni nivelmán annual revenue ▶ létni prihódek argic horizon ▶ Bt horizónt annual shoot ▶ mladíka, tólétni pogánjek argillogenesis ▶ argilogenéza annual weed ▶ ênolétni plevél arid climate ▶ súšno podnébje annual work unit ▶ polnovrédna délovna móč aridity ▶ súšnost anomaly ▶ anomalíja aridity index ▶ kazálnik súšnosti antagonist ▶ antagoníst aril ▶ aríl antecedent soil moisture ▶ predhódna vlážnost tál aromatic cultivar ▶ aromátična sórta (1, 2) anther ▶ prášnica aromatic plant ▶ dišávnica anthocyanin ▶ antocianín aronia ▶ arónija anthracnose ▶ antraknóza articulated steering ▶ zglóbno krmíljenje anthropogenic grassland ▶ antropogéno travínje articulated tractor ▶ zglóbni tráktor anthropogenic soil ▶ antropogéna tlà (1, 2) artificial soil ▶ umétno priprávljena zemljína anthrosol ▶ antropogéna tlà (1, 2) arugula ▶ rúkvica antibiosis ▶ antibióza asexual propagation ▶ vegetatívno anticyclone ▶ ánticiklón razmnoževánje anti-drift nozzle ▶ ántidríftna šóba asian pear ▶ náši anti-drip valve ▶ protikápni ventíl asparagus ▶ špárgelj anti-hail protection ▶ protislánska zaščíta astringency ▶ tŕpkost any other liquid ▶ drúga tekočína astronomical autumn ▶ astronómska jesén AOB ▶ amónijak oksidirajóča baktêrija astronomical spring ▶ astronómska pomlád Aoh horizon ▶ Aoh horizónt astronomical summer ▶ astronómsko polétje apex ▶ rástni vršíček astronomical winter ▶ astronómska zíma Ap horizon ▶ Ap horizónt atmosphere ▶ ozráčje apical dominance ▶ apikálna dominánca atmospheric air ▶ atmosfêrski zràk apical lobe ▶ glávna kŕpa atmospheric deposition ▶ atmosfêrska depozícija apical meristem ▶ vŕšni meristém atmospheric radiation ▶ sévanje ozráčja apical sinus ▶ zgórnji stránski sínus auger conveyor ▶ pôlžasti transpórter 233 augerhole method B augerhole method ▶ metóda svédra barley ▶ jêčmen auger tube ▶ transpórtna cév barley-rye mixture ▶ ječmíga Aum horizon ▶ Aum horizónt bar mower ▶ strížna kosílnica autochthonous cultivar ▶ avtohtóna domáča sórta barn drying ▶ dosuševánje kŕme autochthonous soil ▶ avtohtóna tlà barograph ▶ barográf autochthonous soil material ▶ avtohtóno tálno barometer ▶ barométer gradívo basal bud ▶ bazálni bŕst, čŕno okó autogamic plant ▶ samoprášnica basal sinus ▶ spódnji stránski sínus autogamy ▶ sámooplodítev base cation ▶ bázično delujóči katión automatic irrigation ▶ avtomátsko namákanje base layer ▶ podtálje automatic meteorological station ▶ samodêjna base of shoot ▶ báza pogánjka meteorolóška postája base saturation ▶ nasíčenost z bázami automorphic soil ▶ avtomórfna tlà (1, 2) base saturation percentage ▶ V vrédnost autovegetative propagation ▶ nèposrédno basic agricultural activity ▶ osnôvna kmetíjska vegetatívno razmnoževánje dejávnost autumn crocus ▶ jesénski podlések basic fertilisation ▶ osnôvno gnojênje autumn cultivar ▶ jesénska sórta (1, 2) basic forestry activity ▶ osnôvna gozdárska autumn seeding ▶ jesénska sétev dejávnost auxin ▶ avksín basic income support for sustainability ▶ auxin compound ▶ avksínski priprávek osnôvna dohodkôvna podpóra za trájnostnost available plant nutrient ▶ dostôpno rastlínsko basic propagation material ▶ bázni hranílo razmnoževálni materiál available water capacity ▶ efektívna póljska basic seed ▶ osnôvno séme kapacitéta basic topographic map ▶ têmeljni topográfski avenue tree ▶ drevorédno drevó načŕt (1, 2) AWC ▶ efektívna póljska kapacitéta basil ▶ bazílika AWU ▶ polnovrédna délovna móč basiphilous plant ▶ bazofílna rastlína axillary bud ▶ zalístni bŕst BBCH-scale ▶ BBCH léstvica axillary shoot ▶ zalístnik, zalístni pogánjek beam ▶ grédelj bean ▶ fižòl bean anthracnose ▶ fižólov ožíg bean weevil ▶ fižólar Beaufort scale ▶ Beaufortova léstvica beetroot ▶ rdéča pésa B beginning of flowering ▶ začétek cvetênja (1, 2) bell bean ▶ bôb bench cut ▶ odvájanje benchmark ▶ višínska geodétska tóčka benchmarking ▶ primerjálna analíza bending ▶ upogíbanje background colour ▶ osnôvna bárva beneficial crops ▶ ugodílke back slope ▶ prevójnica beneficial organism ▶ korístni organízem bacterial cancer ▶ baktêrijski ràk berry ▶ jágoda bactericide ▶ baktericíd berry crushing ▶ drózganje bacteriosis ▶ bakterióza berry dehydration ▶ dehidrácija jágode bacterium ▶ baktêrija berry detachment ▶ pecljánje bad neighbours ▶ slábi sosédje berry formation ▶ fáza oblikovánja jágode balance plough ▶ prevésni plúg berry fruit ▶ jagodíčasti plód baler ▶ balírka berry fruits ▶ jagodíčasto sádje balloon stage ▶ balónski stádij berry plants ▶ jagodíčje bare fallow ▶ jálova práha berry shrivelling ▶ venênje jágod bare spots ▶ presléga Bg horizon ▶ Bg horizónt 234 buffer zone Bh horizon ▶ Bh horizónt blister stage ▶ vodéna zrélost B B horizon ▶ B horizónt blizzard ▶ snéžni métež biennial plant ▶ dvólétnica bloom ▶ popŕh biennial weed ▶ dvólétni plevél blossom thinning ▶ rédčenje cvetôv bilateral cordon ▶ dvórámni kordón blower ▶ puhálo bioaccumulation ▶ bíoakumulácija BN ▶ rumeníca počrnélosti lesá bioaugmentation ▶ bíoavgmentácija Bois noir ▶ rumeníca počrnélosti lesá bioavailability ▶ bíodostôpnost bora ▶ búrja biochar ▶ bíoóglje Bordeaux mixture ▶ bordójska brózga biocide ▶ biocídni proizvòd border grass strip ▶ omêjek bioclimatology ▶ bíoklimatologíja boreal climate ▶ boreálno podnébje biodegradable waste ▶ biolóško razgradljívi odpádek botanical composition ▶ botánična sestáva biodegradation ▶ bíorazgrádnja bound water ▶ vézana vôda biodiversity ▶ biótska raznovŕstnost bourse-over-bourse ▶ ródna pogáča biodynamic plant production ▶ bíodinámična bourse shoot ▶ brstíka prideláva Bowen ratio ▶ Bowenovo razmérje biodynamic preparation ▶ bíodinámični preparát box planter ▶ predálčni sadílnik biodynamic preparation 500 ▶ gnój iz róga brake ▶ zavóra biodynamic preparation 501 ▶ krêmen iz róga bran ▶ otróbi biodynamic preparation 502 ▶ rmánov preparát branch ▶ krák, vêja biodynamic preparation 503 ▶ kamílični preparát brassicas ▶ kápusnice biodynamic preparation 504 ▶ koprívov preparát Brassica vegetables ▶ kápusnice biodynamic preparation 505 ▶ preparát iz Braun method ▶ Bráunova metóda hrástovega lúbja break-even analysis ▶ analíza prága pokrítja biodynamic preparation 506 ▶ régratov preparát break-even point ▶ tóčka prelôma biodynamic preparation 507 ▶ báldrijanov breakthrough curve ▶ sledílna krivúlja preparát bristly hawkbit ▶ navádni otávčič biodynamic preparation 508 ▶ préslični preparát broad bean ▶ bôb biofumigation ▶ bíofumigácija broadcast seeding ▶ sétev na širôko (1) biogenic waste ▶ biogéni odpádek broad-leaf crop ▶ lístanka biological control ▶ biótično várstvo rastlín broad-leaf weed ▶ širokolístni plevél biological fungicide ▶ narávni fungicíd broad-spectrum insecticide ▶ širokospektrálni biological soil property ▶ biótska lastnóst tál insekticíd biometeorology ▶ bíometeorologíja broccoli ▶ brókoli bioremediation ▶ bíoremediácija brown knapweed ▶ navádni glavínec biosphere ▶ biosfêra brown leached soil ▶ rjáva izprána tlà biostimulant ▶ bíostimulánt brown podzolic soil ▶ rjáva opodzóljena tlà biostimulation ▶ bíostimulácija brown rot ▶ navádna sádna gnilôba biotic preparation ▶ biótični priprávek brown soil ▶ rjáva tlà birdsfoot trefoil ▶ navádna nokôta Brunt's formula ▶ Bruntova metóda BISS ▶ osnôvna dohodkôvna podpóra za trájnostnost brussels sprout ▶ brstíčni óhrovt bitter dock ▶ topolístna kíslica buckwheat ▶ ájda bivoltine life cycle ▶ bívoltílni življênjski króg bud ▶ bŕst, okó blackberry ▶ robída budbreak ▶ brstênje black chokeberry ▶ arónija budded plant ▶ okulát black currant ▶ čŕni ríbez budding ▶ cépljenje (1, 2), cépljenje na spéče okó black ice ▶ polédica budding knife ▶ cepílni nòž black radish ▶ čŕna rêdkev bud grafting ▶ cépljenje na spéče okó black rot ▶ čŕna pégavost bud removal ▶ oslepítev kljúča blank sample ▶ slépi vzórec bud swelling ▶ nabrékanje bŕstov, napénjanje blind seeding ▶ slépa sétev očésa blind soil pore ▶ slépa tálna póra buffer zone ▶ varoválni pás 235 build-up or similar land build-up or similar land ▶ pozídano in soródno calculation of overhead rate ▶ kalkulácija z zemljíšče enôtnim kljúčem C bulb ▶ čebúlica calibrated seed ▶ kalibrírano séme bulk substrate ▶ nasúti substrát calibrating machine ▶ kalibrátor (1, 2) bunch ▶ grózd calibration ▶ kalibrácija bunch shedding ▶ osípanje grózda calibration of PPP application equipment ▶ bunch stem necrosis ▶ sušênje pecljevíne umérjanje napráve za nanášanje FFS bunch thinning ▶ rédčenje grózdov callus ▶ kálus bunch wing ▶ krílce grózda callusing ▶ síljenje bunchy growth ▶ šôpasta razrást callusing room ▶ sílnica bunker silo ▶ korítasti sílos CAL method ▶ CAL metóda buried horizon ▶ Ab horizónt calyptra ▶ cvétna kápica burin ▶ burín cambic horizon ▶ B horizónt bursting ▶ prézanje cambium ▶ kámbij bush ▶ gŕm camshaft ▶ odmíčna gréd business income ▶ poslôvni prihódek Canadian serviceberry ▶ kánadska šmárna hrúšica business plan ▶ poslôvni načŕt cane ▶ rózga, šparón business process ▶ poslôvni procès cane training system ▶ šparónska gojítvena oblíka butternut squash ▶ muškátna búča cane wire ▶ spódnja žíca butyric acid of silage ▶ masléna kislína siláže CAP ▶ skúpna kmetíjska polítika Bw horizon ▶ Bv horizónt capacitance method ▶ mérjenje kapacitívnosti by-product costing ▶ kalkulácija vézanih proizvódov capillarity ▶ kapilárnost capillary conductivity ▶ kapilárna prevódnost capillary flow ▶ kapilárni tók capillary fringe ▶ kapilárni pás capillary hysteresis ▶ kapilárna zánka capillary pore ▶ kapilárna póra C capillary pressure ▶ kapilárni tlák capillary rise ▶ kapilárni dvíg capillary suction ▶ kapilárni sŕk capillary water ▶ kapilárna vôda Cappuccina ▶ cappuccina capsule suspension ▶ kapsulírana suspénzija cabbage ▶ caraway ▶ kúmina zélje CAC material ▶ carcinogenicity ▶ kancerogénost CÁC materiál cadastral class ▶ cardan shaft ▶ kardánska gréd katástrski rázred cadastral community ▶ cardan universal joint ▶ kardánski zglòb katástrska óbčina cadastral district ▶ katástrski okràj cardio ▶ kárdij cadastral income ▶ katástrski dohódek cardoon ▶ artičóka cadastral map ▶ katástrski načŕt carpel ▶ plódni líst cadastral measurement ▶ katástrska izméra carrot ▶ korênček cadastral municipality ▶ katástrska óbčina carrot fly ▶ korênjeva múha cadastre ▶ katáster cartographic projection ▶ kartográfska projékcija cage roller ▶ páličasti váljar Casarsa ▶ casarsa calcareous parent material ▶ karbonátna mátična catalogue of calculations ▶ katalóg kalkulácij podlága catch crop ▶ dosévek calcareous soil ▶ karbonátna tlà catch wire ▶ stránska žíca calcaric soil ▶ karbonátna tlà caterpillar ▶ gosénica calcium fertiliser ▶ kálcijevo gnojílo caterpillar tractor ▶ tráktor goséničar calcocambisol ▶ rjáva pokarbonátna tlà cation exchange capacity ▶ katiónska izmenjálna calculated meteorological data ▶ izvedêni kapacitéta meteorolóški podátek cationic wetting agent ▶ katiónsko omočílo 236 cloud seeding CAT method ▶ CAT metóda cirrostratus ▶ cirostrátus cauliflower ▶ cvetáča cirrus ▶ círus CEC ▶ katiónska izmenjálna kapacitéta CIS-YF ▶ dopolnílna dohodkôvna podpóra za C celeriac ▶ gomóljna zêlena mláde kméte celery ▶ belúšna zêlena citrus flatid planthopper ▶ medéči škržátek celery fly ▶ zêlenina múha class ▶ klása celery root ▶ gomóljna zêlena classical biological control ▶ klásično biótično cell division ▶ delítev célic várstvo rastlín cell elongation ▶ izdolževánje célice classification ▶ klasíranje Celsius temperature scale ▶ Célzijeva temperatúrna clay ▶ glína léstvica clay mineral ▶ glínasti minerál center of origin ▶ génski cénter clay shrinkage ▶ kŕčenje glíne central leader ▶ provódnik clay soil ▶ glínasta tlà centrifugal spreader ▶ centrifugálni trosílnik clay swelling ▶ nabrékanje glíne cereal ▶ žíto clean cut ▶ čísta réz cereal leaf beetle ▶ rdéči žítni strgáč cleaning unit ▶ čistílni sklòp certificate ▶ certifikát clear ▶ jásno certification ▶ urádno potrjevánje clearance ▶ prôsti prehòd certified mother plant ▶ certificírana mátična cleft grafting ▶ cépljenje v razkòl rastlína climate ▶ podnébje certified propagation material ▶ certificírani climate changes ▶ podnébne spremémbe razmnoževálni materiál climate classification ▶ klasifikácija podnébja certified seed ▶ certificírano séme climate diagram ▶ podnébni diagrám chaff ▶ pléva climate index ▶ podnébni kazálnik chamomile ▶ kamílica climate normal ▶ podnébno obdóbje chamomile preparation ▶ kamílični preparát climate period ▶ podnébno obdóbje change of planned land use ▶ spremémba climate scenario ▶ podnébni scenárij naménske rábe zemljíšč climate system ▶ podnébni sistém channel capacity ▶ pretóčnost járka climatic conditions ▶ klimátske razmére channel erosion ▶ járkasta erozíja climatic diagram ▶ podnébni diagrám chaotic sky ▶ kaótično nebó climatogenic grassland ▶ narávno travínje chard ▶ blítva climatography ▶ klimatografíja charging device ▶ polnílna napráva climatological characteristic ▶ podnébna chemical control ▶ kémično zatíranje značílnost chemical soil analysis ▶ kémijska analíza tál climatological chart ▶ klimográf chemical soil property ▶ kémična lastnóst tál climatological normal ▶ podnébno obdóbje chemical thinning ▶ kémično rédčenje climatological station ▶ podnébna postája chemical weathering ▶ kémično preperévanje climatology ▶ klimatologíja chestnut ▶ kôstanj clinometer ▶ naklonomér chickpea ▶ čičeríka clip ▶ spónka chicory ▶ katalónski radìč clonal line ▶ klónska línija chili pepper ▶ číli clonal selection ▶ klónska selékcija Chinese cabbage ▶ kitájski kápus clone ▶ klón (1, 2) Chinese date ▶ žížola closed flower ▶ pópek chip budding ▶ ploščíčasta okulácija closed hydroponics ▶ zapŕti hidropónski sistém chisel plough ▶ rahljálnik closed hydroponic system ▶ zapŕti hidropónski chive ▶ drobnják sistém chlorophyll ▶ klorofíl closed terrace ▶ zapŕta terása chlorosis ▶ kloróza clostridia ▶ klostrídiji C horizon ▶ C horizónt cloud ▶ oblák chronobiology ▶ krónobiologíja cloudiness ▶ obláčnost cirrocumulus ▶ cirokúmulus cloud seeding ▶ posípanje oblákov 237 cloud with vertical development cloud with vertical development ▶ oblák compacting roller ▶ utrjeválni váljar vertikálnega razvôja compact sowing ▶ stŕnjena sétev C cloudy ▶ obláčno compatible cultivar ▶ kompatibílna sórta (1, 2) club cultivar ▶ klúbska sórta compensation payment ▶ izravnálno plačílo cluster zone ▶ cóna grózdja competing shoot ▶ pávodíteljica CN ▶ podnébno obdóbje competition ▶ kompetícija coagulation of soil colloids ▶ koagulácija koloídov competitor ▶ kompetítor coastal fog ▶ obálna mègla complementary income support for young coated seed ▶ obložêno séme farmers ▶ dopolnílna dohodkôvna podpóra za coating of plant protection product ▶ premazovánje mláde kméte cocksfoot ▶ navádna pásja tráva complementary redistributive income support coefficient of hydraulic conductivity ▶ koeficiènt for sustainability ▶ dopolnílna prerazporedítvena hidrávlične prevódnosti dohodkôvna podpóra za trájnostnost coefficient of roughness ▶ koeficiènt hrápavosti complete flower ▶ popôlni cvét co-formulant ▶ pomagálo complex fertiliser ▶ kompléksno gnojílo cohesive water ▶ kohezíjska vôda composite soil sample ▶ zdrúženi vzórec tál cold ▶ mràz compost ▶ kompóst cold air invasion ▶ prodòr hládnega zráka composted manure ▶ kompostírani gnój cold day ▶ mŕzli dán composting ▶ kompostíranje cold storage room ▶ hladílnica compost preparation ▶ kompóstni preparát collecting ditch ▶ zbirálni járek compound layering ▶ vláčenica collection plantation ▶ kolékcijski nasàd compound leaf ▶ sestávljeni líst collection vineyard ▶ kolékcijski vinógrad concentrated emulsion ▶ koncentrírana emúlzija collective fruit ▶ sestávljeni plód condensation ▶ kondenzácija colluvial-deluvial soil ▶ koluviálno-deluviálna tlà condensation nucleus ▶ kondenzacíjsko jêdro colluvial deposit ▶ kolúvij conditionality ▶ pogojênost colluvium ▶ kolúvij conducting tissue ▶ prevódno tkívo Colorado potato beetle ▶ kolorádski hròšč conduction ▶ kondúkcija columnar apple tree ▶ stebríčasta jáblana connecting rod ▶ ójnica columnar growth ▶ stebríčasta rást Conrad index ▶ Kónradov índeks combine auger ▶ zbirálni pôlž consecutive sowing ▶ termínska sétev combined agricultural machine ▶ zdrúženi conservation agriculture ▶ ohranítveno kmetíjski stròj kmetíjstvo combined fertiliser ▶ sestávljeno gnojílo conservation biological control ▶ varoválno combine harvester ▶ žétvenik biótično várstvo rastlín combine header ▶ žétvena napráva conservation cultivar ▶ ohranjeválna sórta commercial preparation ▶ komerciálni priprávek conservation seed mixture ▶ ohranjeválna commodity cooperative ▶ blagôvna zádruga seménska méšanica common agricultural policy ▶ skúpna kmetíjska conservation tillage ▶ ohranítvena obdeláva tál polítika constant mass ▶ konstántna mása common bracken ▶ ôrlova práprot consumer nominal protection coefficient ▶ common dandelion ▶ navádni régrat koeficiènt nominálne zaščíte potróšnikov common grapevine ▶ žláhtna vínska tŕta contact fungicide ▶ dotikálni fungicíd common guava ▶ guáva contact herbicide ▶ dotikálni herbicíd common nettle ▶ velíka kopríva contact insecticide ▶ dotikálni insekticíd common pasture ▶ skúpni pášnik continental air mass ▶ celínska zráčna mása common sorrel ▶ navádna kíslica continental climate ▶ celínsko podnébje common tie ▶ klásična véz continental polar air mass ▶ celínska polárna common yarrow ▶ navádni rmán zráčna mása communal tractor ▶ komunálni tráktor continental tropical air mass ▶ celínska trópska community-supported agriculture ▶ pártnersko zráčna mása kmetovánje continuous grazing ▶ páša povprék 238 cumulative yield continuously variable transmission ▶ brez- cover crop ▶ prekrívni posévek stôpenjski menjálnik covering tissue ▶ krôvno tkívo contribution margin ▶ pokrítje cow pat pit ▶ preparát iz krávjeka C controlled grazing ▶ nadzorována páša CPP ▶ preparát iz krávjeka controlled meteorological data ▶ kontrolírani crab steering ▶ pásji hòd meteorolóški podátek crambe ▶ krámbe controlled release of PPP ▶ nadzorováno cranberry ▶ brúsnica spróščanje FFS crankshaft ▶ ročíčna gréd control measurement ▶ kontrólna méra creeping bentgrass ▶ plazéča šopúlja control soil sample ▶ kontrólni vzórec tál creeping grass ▶ plazéča tráva convection ▶ konvékcija cress ▶ kréša convection precipitation ▶ konvékcijske crested dog's tail ▶ navádni pásji rèp padavíne critical capillary pressure ▶ krítični kapilárni tlák conventional plant production ▶ konvencionálna critical number of weed ▶ krítično števílo plevélov prideláva critical point ▶ krítična tóčka conventional plant protection ▶ konvencionálno critical temperature ▶ krítična temperatúra várstvo rastlín critical value ▶ krítična vrédnost conventional seed ▶ konvencionálno séme crop ▶ kmetíjska rastlína, posévek conventional tillage ▶ konvencionálna obdeláva tál crop compatibility ▶ strpljívost conversion period ▶ preusmerítveno obdóbje crop residue ▶ žétveni ostánek conveying chain ▶ transpórtni kanál crop rotation ▶ kolobár cooling down ▶ ohladítev crop rotation field ▶ poljína cooperative ▶ zádruga crop rotation plant ▶ kolobárni člén cooperative's dividend ▶ zádružni ristórno crop succession ▶ preména cooperative society ▶ zádruga crop yield ▶ pridélek cooperative union ▶ zádružna zvéza cross axis ▶ nítni kríž coordinate system ▶ koordinátni sistém cross-fertilisation ▶ navzkrížna oplodítev copper-based plant protection product ▶ bákrov crossing ▶ krížanje priprávek cross-pollination ▶ navzkrížna oprašítev copper hydroxide ▶ bákrov hidroksíd cross-resistance ▶ navzkrížna odpórnost copper sulfate ▶ bákrov sulfát crotch angle widening ▶ razpíranje copulate ▶ kopulát crown ▶ razrastíšče cordone ▶ kordón crown gall ▶ ràk korenínskega vratú cordon training system ▶ kordónska gojítvena crude ash ▶ surôvi pepél oblíka crude fat ▶ surôve maščôbe core ▶ peščíšče crude fibre ▶ surôva vlaknína coriander ▶ koriánder crude protein ▶ surôve beljakovíne corn ▶ korúza crushing roller ▶ drobílni váljar corn cob ▶ stòrž crust ▶ srén cornelian cherry ▶ drèn cryosphere ▶ kriosfêra corn salad ▶ motovílec cryptoclimate ▶ kriptoklíma corrected meteorological data ▶ korigírani cucumber ▶ kúmara meteorolóški podátek cultivar ▶ sórta corrective pruning ▶ korékcijska réz cultivar assortment ▶ sortimènt cost calculation ▶ kalkulácija stróškov cultivar characteristic ▶ sórtna lastnóst cotton ▶ bombáževec cultivar trial ▶ sórtni poskús cotyledon ▶ klíčni líst cultivated fallow land ▶ negována ledína coulter ▶ črtálo cultivated plant ▶ gojêna rastlína coupled income support ▶ vézana dohodkôvna cultivation conditions ▶ prideloválne razmére podpóra cultivator ▶ kultivátor course ▶ hòd cumulative infiltration ▶ kumulatívna infiltrácija coverage degree ▶ stôpnja pokrôvnosti cumulative yield ▶ kumulatívni pridélek 239 cumulonimbus cumulonimbus ▶ kumulonímbus dehulling machine ▶ luščílnik cumulus ▶ kúmulus delicacy vegetable ▶ delikatésna vrtnína curative treatment ▶ kuratívno tretíranje delta trap ▶ délta pást current cost calculation ▶ tekóča kalkulácija deluvium ▶ delúvij D cuticle ▶ kutíkula de Martonne aridity index ▶ de Martonnov cutter bar ▶ kosílni grebén kazálnik súšnosti cutting ▶ potáknjenec dense fog ▶ gósta mègla cutting bar ▶ kosílna létev dense sowing ▶ gósta sétev cutting finger ▶ pŕst kosílnice deoxyribonucleic acid ▶ deóksiribonukleínska cutting knife ▶ strížni nòž kislína cutting propagation ▶ razmnoževánje s potáknjenci deposition ▶ depozícija cutting reel ▶ rezálni kolút desiccant ▶ desikánt cutting system ▶ kôsna rába desiccation ▶ desikácija cyclone ▶ ciklón desiccation phase ▶ fáza osuševánja cyclophysis ▶ ciklofíza designed soil ▶ naménska zemljína cypress spurge ▶ ciprésasti mléček desirable forbs ▶ korístne zelí cytokinin ▶ citokinín desorption ▶ desórpcija detail levelling ▶ detájlni nivelmán determinate cultivar ▶ determinántna sórta developed soil ▶ razvíta tlà development potential of a farm ▶ razvójni potenciál kmetíje D development stage ▶ razvójna fáza dew ▶ rôsa dew formation ▶ orosítev dew-point depression ▶ depresíja rosíšča dew-point method ▶ metóda rosíšča dew-point temperature ▶ temperatúra rosíšča damage threshold ▶ diagnostic horizon ▶ diagnóstični horizónt pràg škodljívosti damping off ▶ diamond dust ▶ ledéne íglice pádavica sadík dandelion preparation ▶ diapause ▶ diapávza régratov preparát danger warning sign ▶ diaphragm ▶ diafrágma gráfični znák za nevárnost Darcy's formula ▶ dichogamous flowering ▶ dihogámno cvetênje Darcyjev zákon Darcy's law ▶ dicoccum spelt wheat ▶ dvózŕnica Darcyjev zákon daughter plant ▶ diesel engine ▶ dízelski motór hčerínska rastlína day-neutral plant ▶ differential ▶ diferenciál nevtrálna rastlína dead plant ▶ differentiation ▶ diferenciácija propádla rastlína deciduous plant ▶ diffuse pollution ▶ nètočkôvno onesnáženje listopádna rastlína deep loosening ▶ podrahljávanje diffuse radiation ▶ razpršêno sévanje deep percolation ▶ globôko pronícanje vôde digestate ▶ digestát deep ploughing ▶ rigólanje digestive insecticide ▶ želódčni insekticíd deep plowing ▶ rigólanje digital agriculture ▶ digitálno kmetíjstvo deep soil ▶ globôka tlà digital cadastre plan ▶ digitálni katástrski deficit irrigation ▶ deficítno namákanje načŕt defoliant ▶ defoliánt digital elevation model ▶ digitálni modél defoliation ▶ defoliácija (1, 2, 4), razlístanje višín deformed fruit ▶ deformírani plód digital relief model ▶ digitálni modél reliéfa degenerated cultivar ▶ izrojêna sórta dill ▶ kóper dehiscent fruit ▶ sejálni plód dioecious flower ▶ dvóspôlni cvét dehulled seed ▶ olúščeno séme dioecious plant ▶ dvódómna rastlína dehulling ▶ lúščenje diploid ▶ diploíd 240 dystric property diplont host ▶ diplóntski gostítelj drainage ditch ▶ osuševálni járek direct drilling ▶ nèposrédna sétev drainage filter ▶ drenážni fílter direct marketing on farm ▶ nèposrédno tŕženje drainage hydromodule ▶ hídromódul na kmetíji osuševánja direct payment ▶ nèposrédno plačílo (1, 2) drainage line ▶ odvódnica D direct-producer hybrid ▶ samoródnica drainage pipe ▶ drenážna cév direct radiation ▶ nèposrédno sévanje drainage system ▶ osuševálni sistém disc harrow ▶ króžna brána draining ▶ osuševánje disc mower ▶ dískasta kosílnica drift ▶ zanášanje disc plough ▶ kolútasti plúg drill coulter ▶ sejálni lémež disc spreader ▶ centrifugálni trosílnik drip irrigation ▶ kápljično namákanje disease focal point ▶ žaríšče bolézni dripper ▶ kapljáč disinfected seed ▶ razkúženo séme drive ▶ gonílo disk coulter ▶ króžno črtálo driven machine ▶ gnáni stròj dispersible concentrate ▶ dispêrzijski koncentrát driven shaft ▶ gnána gréd dispersion pheromone ▶ feromón razpršítve drive shaft ▶ pogónska gréd dispersion rate ▶ stôpnja dispêrznosti driving machine ▶ pogónski stròj distance meter ▶ razdaljemér drizzle ▶ pŕšec disturbed lysimeter ▶ nasúti liziméter drizzling ▶ pršênje (3) disturbed soil sample ▶ porúšeni vzórec tál drop ▶ káplja ditch ▶ járek droplet ▶ kápljica diurnal course ▶ dnévni hòd drought-prone soil ▶ súšna tlà diurnal cycle ▶ dnévni hòd drought stress ▶ súšni strés DMR ▶ naménsko dvójno zorênje drum mower ▶ bóbnasta kosílnica DNA ▶ deóksiribonukleínska kislína drupe ▶ koščíčasti plód domesticated foreign cultivar ▶ udomačêna drupes ▶ koščíčarji túja sórta dry-bulb thermometer ▶ súhi termométer domestic consumption ▶ domáča porába (1, 2) dry fodder ▶ mŕva domestic cultivar ▶ domáča sórta dry fruit rot ▶ trohnênje plóda dominant species ▶ dominántna vŕsta drying device ▶ sušílna napráva dormant bud ▶ spéče okó (1, 2), spéči bŕst drying speed ▶ sušílna hitróst dose rate ▶ odmérek dry matter ▶ súha snôv dose rate per hectare ▶ hektárski odmérek dry open land ▶ súho odpŕto zemljíšče double chip-budding ▶ nikolácija dry pericarp ▶ súho oseménje double fertilisation ▶ dvójna oplodítev dry pruning ▶ zímska réz double Guyot ▶ dvójni guyot dry reservoir ▶ súhi zadrževálnik double-knife mower ▶ brezpŕstna strížna dry root rot ▶ korenínska trohnôba kosílnica dry seed ▶ súho séme double-layer greenhouse ▶ dvóstréšni dry soil density ▶ gostôta súhih tál rastlinják dry weight ▶ súha mása double reasoned maturation ▶ naménsko dustable powder ▶ prašívo dvójno zorênje dust fertiliser ▶ prášnato gnojílo double ridge stage ▶ fáza dvójnega róba dusting ▶ zapraševánje dough stage ▶ voščéna zrélost dwarf cultivar ▶ šíbka sórta downburst ▶ nevíhtni píš dwarf rootstock ▶ šíbka podlága downpour ▶ nalív dynamic climatology ▶ dinámična downy mildew of grapevine▶ peronóspora vínske klimatologíja tŕte dynamic meteorology ▶ dinámična downy mildew of lettuce ▶ solátna plésen meteorologíja downy mildew of onion ▶ čebúlna plésen dystric brown soil ▶ dístrična rjáva tlà drainage channel ▶ odvódni járek dystric property ▶ dístričnost 241 early bearing E early bearing ▶ E electrical conductivity of water ▶ eléktrična prevódnost vôde electric fence ▶ eléktroográja electric fence energizer ▶ pášni aparát electric thermometer ▶ eléktrični termométer začétna ródnost electromagnetic method ▶ eléktromagnétna early-heading grass ▶ zgódnja vŕsta tráve metóda early potato ▶ zgódnji krompír elemental carbon ▶ elementárni ogljík early-ripening cultivar ▶ zgódnja sórta (1, 2) elevator ▶ elevátor early sowing ▶ zgódnja sétev eliminating the overgrowth of agricultural land ▶ easily soluble fertiliser ▶ lahkotôpno gnojílo odprávljanje zaráščanja kmetíjskih zemljíšč ecodormancy ▶ ekolóško mirovánje elite ▶ elíta (1, 2) ecologically important structural element ▶ elite plant ▶ odbránka ekolóško pomémbni struktúrni elemènt elluvial-illuvial soil ▶ eluviálno-iluviálna tlà economic damage ▶ gospodárska škóda eluvial horizon ▶ É horizónt economic damage threshold ▶ pràg gospodárske EM ▶ efektívni míkroorganízmi škóde embryo ▶ émbrio economic size of agricultural holding ▶ embryonic stage ▶ embrionálni stádij ekonómska velikóst kmetíjskega gospodárstva embryo sac ▶ embrionálna vréčka economy of scale ▶ ekonomíja obséga emergence ▶ vzník ecotoxicity ▶ ékotóksičnost emissivity ▶ emisívnost ectodormancy ▶ prèddormánca emmer wheat ▶ dvózŕnica ectomycorrhiza ▶ éktomikoríza emulsifiable concentrate ▶ koncentrát za emúlzijo ectoparasite ▶ éktoparazít emulsifier ▶ emulgátor ectoparasitic fungus ▶ éktoparazítska glíva emulsion for seed treatment ▶ emúlzija za EDC ▶ motílec endokrínega sistéma tretíranje seména edible cultivar ▶ jedílna sórta enclosed garden bed ▶ zapŕta grêda edible maturity ▶ užítna zrélost endangered cultivar ▶ ogróžena sórta edible plant ▶ užítna rastlína end cap ▶ izlívka EFC ▶ efektívna póljska kapacitéta endive ▶ endívija effective cation exchange capacity ▶ efektívna endocarp ▶ endokárp katiónska izmenjálna kapacitéta endocrine-disrupting chemical ▶ motílec effective field capacity ▶ efektívna póljska endokrínega sistéma kapacitéta endodormancy ▶ fiziolóško mirovánje effective microorganisms ▶ efektívni míkro-endodrift ▶ éndodríft organízmi end of flowering ▶ kônec cvetênja (1, 2) effective permeability ▶ efektívna prepústnost endomycorrhiza ▶ éndomikoríza effective porosity ▶ efektívna poróznost endoparasite ▶ éndoparazít effective power ▶ délovna móč endoparasitic fungus ▶ effective precipitation ▶ efektívne padavíne (1, 2) éndoparazítska glíva efektívna céna effective price ▶ endophytic bacterium ▶ endofítna baktêrija efektívna temperatúra effective temperature ▶ endophytic fungus ▶ endofítna glíva vsôta efektívnih effective temperature sum ▶ endosperm ▶ endospêrm temperatúr energy state of soil water ▶ energíjsko stánje tálne vôde efficacy threshold ▶ pràg učinkovítosti jájčece egg ▶ energy value of fodder ▶ energíjska vrédnost jájčna célica egg cell ▶ kŕme eggplant ▶ jájčevec ensiling ▶ silíranje kŕme E horizon ▶ É horizónt enterobacteria ▶ enterobaktêrije Eh value ▶ Eh vrédnost entomopathogenic bacterium ▶ éntomopatogéna einkorn wheat ▶ ênozŕnica baktêrija ejector ▶ izmetálo entomopathogenic fungus ▶ éntomopatogéna elderberry ▶ čŕni bèzeg glíva 242 farm accountancy data network entomopathogenic nematode ▶ éntomopatogéna exchangeable sodium percentage ▶ délež ogórčica izmenljívega nátrija entomophilous plant ▶ žužkocvétna rastlína excursion farm ▶ izlétniška kmetíja epicotyl ▶ epikotíl exocarp ▶ eksokárp epigley ▶ epiglêj exodrift ▶ éksodríft epiphytotics ▶ epifitocíja expander ▶ ekspánder equerre ▶ kótni válj expeller cake ▶ ekspéler equipotential line ▶ ekvipotenciálna čŕta experimental field ▶ poskúsno pólje equivalent branch ▶ enakovrédna vêja experimental plantation ▶ poskúsni nasàd F eradication treatment ▶ eradikatívno tretíranje export licence ▶ izvózno dovoljênje erect hair ▶ export refund ▶ izvózno nadomestílo ščetínasta dláčica erineum mite ▶ pršíca šíškarica export subsidy ▶ izvózna podpóra erinosis ▶ erinóza extender ▶ eksténder erodibility ▶ erodibílnost extensive grassland management ▶ ekstenzívna erosion channel ▶ rába travínja erozíjski járek erosion rill ▶ extensive grassland use ▶ ekstenzívna rába travínja erozíjski žlebìč erosivity ▶ extensive orchard ▶ ekstenzívni sadovnják erozívnost Esca ▶ extensive plantation ▶ ekstenzívni nasàd káp vínske tŕte ESFY ▶ extensive plant production ▶ ekstenzívna leptonekróza koščíčarjev ESP ▶ prideláva délež izmenljívega nátrija espalier ▶ extinction coefficient ▶ koeficiènt slabítve špalír essential plant nutrient ▶ sévanja esenciálno rastlínsko hranílo extractability ▶ ekstrabílnost ether extract ▶ extreme cold ▶ zeló húdi mràz surôve maščôbe ethylene ▶ extreme weather event ▶ ekstrémni vreménski etilén etiolation ▶ dogódek etiolácija Euro-Asian grapevine ▶ évroázijska tŕta European brown rot ▶ cvétna gnilôba European corn borer ▶ korúzna véšča European grape berry moth ▶ pásasti grózdni sukáč European grapevine moth ▶ krížasti grózdni F sukáč European model of agriculture ▶ evrópski modél kmetíjstva European stone fruit yellows ▶ leptonekróza koščíčarjev eutric brown soil ▶ évtrična rjáva tlà factor income ▶ fáktorski dohódek eutric property ▶ évtričnost facultative cultivar ▶ presévna sórta evaporation ▶ izhlapévanje facultative diapause ▶ fakultatívna diapávza evaporation fog ▶ puhtéča mègla FADN ▶ FADN evaporation heat ▶ izparílna toplôta Fahrenheit temperature scale ▶ Fahrenheitova evaporation rate ▶ jákost izhlapévanja temperatúrna léstvica evaporimeter ▶ evaporiméter fall ▶ pádec evapotranspiration ▶ evapotranspirácija fallow ▶ práha evapotranspirometer ▶ evapotranspirométer false helleborine ▶ béla čmeríka evergreen plant ▶ vednozelêna rastlína false stalk ▶ nèprávo stêblo excavated soil ▶ zemljína family farm ▶ družínska kmetíja exchangeable acidity ▶ izmenljíva kíslost family nucleus ▶ jêdro družíne exchangeable cations ▶ izmenljívi katióni fan ▶ ventilátor exchangeable extraction ▶ izmenjálna farm ▶ kmetíja ekstrákcija farm accountancy data network ▶ FADN 243 farm advisory service farm advisory service ▶ kmetíjska svetoválna field trial ▶ póljski poskús slúžba fig ▶ fíga farm diversification ▶ diverzifikácija dejávnosti filament ▶ prášnična nìt na kmetíji film water ▶ fílmska vôda farm gate price ▶ odkúpna céna finger bar mower ▶ pŕstna strížna kosílnica farm production type ▶ proizvódni típ kmetíje finger weeder ▶ pŕstni okopálnik farm tourism ▶ turízem na kmetíji firmness ▶ trdôta farm transfer ▶ prenòs kmetíje first cut hay ▶ senó F farm transferee ▶ prevzémnik kmetíje first-order meteorological station ▶ meteorolóška farm with accommodation ▶ kmetíja z nastanítvijo postája 1. réda farmyard manure ▶ hlévski gnój first rosette leaf ▶ sŕčni líst FD ▶ zláta tŕsna rumeníca first true leaf ▶ pŕvi právi líst FDR ▶ mérjenje odbôja v frekvénčnem prostóru fistular leaf ▶ cévasti líst feathered maiden ▶ obráščena sadíka fitotron ▶ fítotrón feed ▶ kŕma flame weeder ▶ ožigálnik feed digestibility ▶ prebavljívost kŕme flat fan nozzle ▶ špránjasta šóba feijoa ▶ fedžója flat training system ▶ ploščáta gojítvena oblíka female catkin ▶ žênsko socvétje Flavescence dorée ▶ zláta tŕsna rumeníca female flower ▶ žênski cvét (1, 2) flax ▶ lán female flower cluster ▶ žênsko socvétje fleshy fruit ▶ omesenéli plód female plant ▶ žénska rastlína fleshy pericarp ▶ mesnáto oseménje fennel ▶ komárček floating hydroponics ▶ plavajóči hidropónski fertigation ▶ fertigácija sistém fertile soil ▶ rodovítna tlà floating hydroponic system ▶ plavajóči fertile soil layer ▶ rodovítni dél tál hidropónski sistém fertile spikelet ▶ fertílni klásek flood ▶ popláva fertilisation ▶ gnojênje, oplodítev flood irrigation ▶ poplávno namákanje fertilisation dose ▶ gnojílni odmérek floral axis ▶ cvetíšče fertilisation efficiency ▶ učinkovítost gnojênja Florence fennel ▶ koromáč fertilisation plan ▶ gnojílni načŕt floristic composition ▶ florístična sestáva fertilisation recommendation ▶ priporočêno flowable concentrate for seed treatment ▶ gnojênje koncentrírana suspénzija za tretíranje seména fertilisation value ▶ gnojílna vrédnost flower ▶ cvét (1, 2) fertilised flower ▶ oplojêni cvét flower axis ▶ cvetíšče fertiliser ▶ gnojílo flower cap ▶ cvétna kápica fertiliser application rate ▶ gnojílni odmérek flower drop ▶ trébljenje fertiliser hopper ▶ nasípnica flower induction ▶ indúkcija cvetênja fertiliser spreader ▶ trosílnik flowering ▶ cvetênje fertility ▶ ródnost flowering intensity estimation ▶ cvétni nastávek festulolium ▶ festulólium flower leaf ▶ cvétni líst fiber crops ▶ predívnice flower stem ▶ cvétno stêblo Fick's first law of diffusion ▶ pŕvi Fickov zákon flywheel ▶ vztrájnik Fick's second law of diffusion ▶ drúgi Fickov zákon fodder conservation ▶ konzervíranje kŕme field ▶ njíva fodder quality ▶ kakôvost kŕme field-air capacity ▶ póljska zráčna kapacitéta fog ▶ mègla field capacity ▶ póljska kapacitéta fogger ▶ meglílnik (1, 2) field crop ▶ póljščina fogging ▶ megljênje (1, 2) field emergence ▶ póljski vzník foil mulch ▶ umétna zastírka field inspection ▶ póljski preglèd foliar analysis ▶ foliárna analíza field margins ▶ ozáre foliar feeding ▶ lístno gnojênje field path ▶ póljska pót foliar fertiliser ▶ lístno gnojílo field scabious ▶ njívsko grabljíšče foliar fertilising ▶ lístno gnojênje 244 fuzzy kiwifruit foliar herbicide ▶ lístni herbicíd fruit colouration ▶ obárvanost plóda food safety ▶ várnost hráne fruit cracking ▶ pókanje plóda food security ▶ prehránska várnost fruit cultivar from the list A ▶ seznám Á food trap ▶ prehránska pást fruit cultivar from the list B ▶ seznám B forage catch crop ▶ kŕmni dosévek fruit drop ▶ odpádanje plódov, trébljenje forage conditioning ▶ gnêtenje kŕme fruit durability ▶ trpéžnost plóda forage conservation ▶ konzervíranje kŕme fruit fly ▶ sádna múha forage crop ▶ kŕmni posévek fruitful bud ▶ ródno okó forage curing ▶ sušênje kŕme fruitful shoot ▶ ródna mladíka F forage harvester ▶ silážni kombájn fruit growing ▶ sadjárstvo (1, 2) forage plant ▶ kŕmna rástlina fruit hairiness ▶ dlákavost plóda forage wilting ▶ venênje kŕme fruiting branch ▶ ródna vêja forbs ▶ zelí fruiting bud ▶ ródni bŕst forced convection ▶ prisílna konvékcija fruiting period ▶ ródno obdóbje foreign cultivar ▶ túja sórta fruiting phase ▶ ródno obdóbje forest glade ▶ gózdna jása fruiting plantation ▶ ródni nasàd forest grazing ▶ gózdna páša fruiting shoot ▶ ródni pogánjek forest land ▶ gózdno zemljíšče fruiting spur ▶ májska kítica forest opening ▶ gózdna jása fruiting tree ▶ ródno drevó forestry tractor ▶ gozdárski tráktor fruiting vegetables ▶ plódovke forest soil ▶ gózdna tlà fruiting volume ▶ ródni volúmen forest species ▶ gózdna vŕsta fruiting wood ▶ ródni lés (1, 2) forest trees plantation ▶ plantáža gózdnega drévja fruitlet ▶ plodìč formative pruning ▶ gojítvena réz fruit load ▶ obložênost drevésa four-stroke engine ▶ štíritáktni motór fruit moth ▶ zavijáč four-wheel steering ▶ štírikolésno krmíljenje fruit nursery management ▶ sadjársko foxy aroma ▶ foxy okús drevésničarstvo (1, 2) fragmentation of agricultural land ▶ fruit plant ▶ sádna rastlína razdrobljênost kmetíjskih zemljíšč fruits ▶ sádje free grazing ▶ nènadzorována páša fruit set ▶ ovések free water ▶ prôsta vôda fruit size ▶ velikóst plóda frequency domain method ▶ mérjenje v fruit species ▶ sádna vŕsta frekvénčnem prostóru fruit sugar ▶ sádni sládkor frequency domain reflectometry ▶ mérjenje fruit thinning ▶ rédčenje plodíčev odbôja v frekvénčnem prostóru fruit tree ▶ sádno drevó fresh manure ▶ svéži gnój fruit wine ▶ sádno víno fresh soil sample ▶ svéži vzórec tál full fertility ▶ pôlna ródnost fresh weight ▶ svéža mása full flowering ▶ pôlno cvetênje (1, 2) friction clutch ▶ tórna sklópka full-time farm ▶ čísta kmetíja frigo plant ▶ hlajêna sadíka fumigant ▶ fumigánt frontal fog ▶ frontálna mègla fumigation ▶ zaplinjevánje frontal thunderstorm ▶ frontálna nevíhta functional female flower ▶ funkcionálno žénski cvét front plough ▶ čêlni plúg functional male flower ▶ funkcionálno môški cvét front-wheel steering ▶ dvókolésno krmíljenje fungal canker ▶ glívični ràk frost ▶ pozéba, slána fungicide ▶ fungicíd frost day ▶ hládni dán fungistatic ▶ fungistátik frost-free season ▶ obdóbje brez sláne fungus ▶ glíva frost hollow ▶ mrazíšče funicular capillary water ▶ izolírana kapilárna frozen dew ▶ zmŕznjena rôsa vôda fructose ▶ sádni sládkor furrow ▶ brázda fruit ▶ plód Fusarium foot rot ▶ fuzárijska nôžna gnilôba fruit brandy ▶ sádno žgánje fuzzy kiwifruit ▶ kívi 245 gall G gall ▶ G germination energy ▶ energíja kalítve germination rate ▶ stôpnja kalívosti germination test ▶ kalílni tést G horizon ▶ G horizónt gibberellin ▶ giberelín šíška girdling ▶ obróčkanje (1, 2, 3) gall fly ▶ hŕžica GIS ▶ geográfski informacíjski sistém gall midge ▶ hŕžica glaciology ▶ glaciologíja gamete ▶ gaméta glass greenhouse ▶ steklenják gamma-ray absorption method ▶ metóda glasshouse ▶ steklenják vpíjanja gáma žárkov glaze ice ▶ žléd GAP ▶ dôbra kmetíjska práksa gleying ▶ oglejevánje garden ▶ vŕt gley soil ▶ glêjna tlà garden bed ▶ grêda global navigation satellite system ▶ globálni garden crop rotation ▶ vŕtni kolobár navigacíjski satelítski sistém garden cultivar ▶ vrtíčkarska sórta global radiation ▶ globálno sévanje garden poppy ▶ vŕtni màk global warming ▶ globálno segrévanje garden soil ▶ vŕtna tlà glume ▶ ogrinjálna pléva garden tractor ▶ vrtnárski tráktor GMO ▶ génsko spremenjêni organízem garlic ▶ čêsen GNSS ▶ globálni navigacíjski satelítski sistém GDC ▶ ženévska dvójna zavésa goblet ▶ gŕm gene ▶ gén Go horizon ▶ Go horizónt gene centre ▶ génski cénter goji ▶ gódži jágoda general agricultural cooperative ▶ splôšna goji berry ▶ gódži jágoda kmetíjska zádruga good agricultural practice ▶ dôbra kmetíjska general assembly of cooperative ▶ zbòr zádružnikov práksa general levelling ▶ generálni nivelmán good neighbours ▶ dôbri sosédje generative bud ▶ ródni bŕst gooseberry ▶ kosmúlja generative organ ▶ generatívni orgán Gračanin rain factor ▶ Gračáninov padavínski generative phase ▶ generatívna fáza fáktor generative propagation ▶ generatívno gradient line ▶ pádnica razmnoževánje gradual rectangular level tool ▶ postópično generative rootstock ▶ sejánec oródje genetically modified organism ▶ génsko grafted nursery plant ▶ cépljena sadíka spremenjêni organízem grafting ▶ cépljenje (1, 2), cépljenje na genetic erosion ▶ génska erozíja búdno okó Geneva double curtain ▶ ženévska dvójna grafting knife ▶ zavésa cepílni nòž grafting material ▶ genome ▶ genóm cepílni materiál grafting shears ▶ geochemical soil composition ▶ géokémična cepílne škárje grafting wax ▶ sestáva tál cepílna smôla graft union ▶ geographic information system ▶ geográfski cépljeno mésto grain cleaning machine ▶ informacíjski sistém žítni čistílnik grain conveyor ▶ geographic latitude ▶ geográfska širína transpórter grain legumes ▶ geographic longitude ▶ geográfska dolžína stróčnice grain mower ▶ geographic visualisation ▶ géovizualizácija žítna kosílnica grain separator ▶ geometric altimetry ▶ geométrični nivelmán žítni čistílnik geométrični nivelmán geometric levelling ▶ grain storage bin ▶ zalogôvnik géoprocesíranje geoprocessing ▶ graminicide ▶ graminicíd géostacionárni satelít geostationary satellite ▶ granary weevil ▶ žítni žúžek geotrópični kót geotropic angle ▶ grandiflora cultivar ▶ velikocvétna sórta géovizualizácija geovisualisation ▶ granulated fertiliser ▶ granulírano gnojílo kalítev germination ▶ granule ▶ zrnína 246 gypsum block grape berry ▶ grózdna jágoda grazing area ▶ pášna površína grape berry skin ▶ jágodna kóžica grazing diary ▶ pášni dnévnik grape harvesting ▶ trgátev grazing management ▶ vódenje páše grape phylloxera ▶ tŕtna úš grazing period ▶ pášna perióda grape picking ▶ trgátev grazing residuals ▶ pášni ostánki grapes ▶ grózdje grazing season ▶ pášna sezóna grape seed ▶ grózdna pèčka grazing system ▶ pášna rába grapevine ▶ vínska tŕta green bud stage ▶ zelêni bŕsti grapevine graft ▶ tŕtna cépljenka green cutting ▶ zelêni potáknjenec grapevine nursery ▶ tŕsnica (1, 2) green fallow ▶ zelêna práha grapevine nursery management ▶ tŕsničarstvo (1, 2) green fodder ▶ zelêna kŕma G grapevine powdery mildew ▶ oídij vínske tŕte green fruit ▶ mládi plód grapevine sapling ▶ tŕtna sadíka green grafting ▶ zelêno cépljenje grapevine shoot ▶ mladíka greenhouse ▶ rastlinják grapevine yellows ▶ tŕsna rumeníca greenhouse effect ▶ toplogrêdni učínek graphical unit of agricultural land use ▶ gráfična greenhouse gas ▶ toplogrêdni plín enôta rábe kmetíjskega gospodárstva greenhouse whitefly ▶ rastlinjákov ščítkar grass-clover mixture ▶ green manure ▶ podorína trávno-dételjna méšanica (2) green maturity ▶ zelêna zrélost grass-clover seed mixture ▶ green pruning ▶ polétna réz (2) trávno-dételjna méšanica (1) grey mould ▶ síva plésen grasses ▶ Gr horizon ▶ Gr horizónt tráve grass flowering ▶ Griffith-Taylor climate diagram ▶ Griffith- cvetênje tráve grassland ▶ -Taylorjev podnébni diagrám travínje grassland area ▶ gross average irrigation hydromodule ▶ brúto trávniška površína grassland ecosystem ▶ povpréčni hídromódul namákanja trávniški ékosistém grassland forage ▶ gross irrigation norm ▶ brúto nórma namákanja trávniška kŕma grassland management ▶ gross irrigation requirement ▶ brúto obròk trávništvo grassland rolling ▶ gross working irrigation hydromodule ▶ brúto váljanje trávne rúše délovni hídromódul namákanja grassland plant ▶ namákanja trávniška rastlína grassland soil ▶ ground fog ▶ tálna mègla grassland science ▶ trávništvo grass leaf ▶ groundwater ▶ podzémna vôda trávniška tlà grass-like plants ▶ groundworks ▶ zêmeljska déla líst tráve grass sward density ▶ trávniška sejálnica growth ▶ rást gostôta trávne rúše growth acceleration ▶ pospeševánje rastí grass sward renovation ▶ obnôva trávne rúše growth conditions ▶ rástne razmére grass tillering ▶ razráščanje tráve growth potential ▶ rástni potenciál graupel ▶ sódra guard crop ▶ varoválni posévek gravel ▶ pród guide wire ▶ stránska žíca gravel sediment ▶ pródnati nanòs gully erosion ▶ grápasta erozíja gravimetric method ▶ grass phytomer ▶ growing cube ▶ gojítvena kócka fitomér tráve growing point ▶ rástni vršíček grass regrowth ▶ regenerácija tráv growing season ▶ rástna dôba (1, 2) grass seeder ▶ grass mixture ▶ growing bench ▶ gojítvena míza trávna méšanica trávam podóbne rastlíne gravitational flow ▶ gravimétrična metóda Guyot ▶ guyot gravitacíjski odtòk GY ▶ tŕsna rumeníca gravitational potential ▶ gravitacíjski potenciál gypsum block ▶ mávčni blók gravitational water ▶ gravitacíjska vôda gravity drainage ▶ gravitacíjsko osuševánje grazing ▶ páša grazing and cutting system ▶ pášno-kôsna rába grazing animal ▶ travojéda živál 247 hail H hail ▶ H heliograph ▶ heliográf heliophilous plant ▶ heliofílna rastlína heliophyte ▶ heliofílna rastlína hemimetabolous insect ▶ hemimetabólna žužélka hemp ▶ konôplja tóča herb ▶ zelíšče hairiness ▶ dlákavost herbaceous perennial ▶ zélnata trájnica hairy root ▶ lásasta korenína herbaceous plant ▶ zélnata rastlína halo blight ▶ mástna fižólova pégavost herbage ▶ zelínje halomorphic soil ▶ halomórfna tlà (1, 2) herbage growth rate ▶ priràst zelínja hand sowing ▶ sétev na širôko (2) herbicide ▶ herbicíd haploid ▶ haploíd herbicide strip ▶ herbicídni pás haplont host ▶ haplóntski gostítelj hermaphroditic flower ▶ dvóspôlni cvét hard bedrock ▶ R horizónt heterotroph ▶ heterotróf hardwood cutting ▶ lésnati potáknjenec hexaploid ▶ heksaploíd hardy kiwi ▶ drobnoplódni kívi H horizon ▶ H horizónt harmful organism ▶ škodljívi organízem hidrology ▶ hidrologíja harmful organism control ▶ zatíranje škodljívih highbush blueberry ▶ amêriška borovníca organízmov high cut ▶ visôka réz harrow ▶ brána higher quality ▶ víšja kakôvost harrowing ▶ bránanje high-level clouds ▶ visôki obláki harvester ▶ žétvenik highly acidic soil ▶ močnó kísla tlà harvest index ▶ žétveni índeks highly saline soil ▶ močnó slána tlà harvest maturity ▶ pôlna zrélost (1, 2) high-training system ▶ visôka gojítvena oblíka hascap berry ▶ háskap jágoda high-trunk tree ▶ visokodêbelno drevó (1, 2) hasel ▶ léska high tunnel ▶ visôki tunél haustorial root ▶ sesálna korenína high-water reservoir ▶ visokovôdni zadrževálnik hay crumbs ▶ senéni drobír hipogley ▶ hipoglêj haylage ▶ senáža histic horizon ▶ H horizónt haymaking ▶ pripráva sená historical costing ▶ obračúnska kalkulácija hayrack ▶ kozôlec histosol ▶ šôtna tlà hay rake ▶ zgrabljálnik hitch pin ▶ čèp haystack ▶ senéna kopíca HLM ▶ héktolítrska mása hay tedder ▶ obračálnik hoar ▶ sréž hay tedding ▶ obráčanje kŕme hoarfrost ▶ ívje hazard statement ▶ stávek o nevárnosti hoe crop ▶ okopavína hazelnut powdery mildew ▶ léskova pepélovka hoeing ▶ okopávanje head ▶ gláva (1, 2) hoeing machine ▶ okopálnik heading ▶ klasênje, latênje hoeing weed ▶ healthy fruit ▶ zdrávi plód okopavínski plevél vročína heat ▶ holder of agricultural holding ▶ nosílec toplôtna bilánca heat balance ▶ kmetíjskega gospodárstva toplôtni tók heat flow ▶ hollow cone nozzle ▶ vrtínčna šóba resáva heathland ▶ holometabolous insect ▶ holometabólna žužélka vročínski strés heat stress ▶ homogamous flowering ▶ homogámno cvetênje vročínski vál heat wave ▶ homogeneity ▶ homogénost rastlínam težkó heavily available water ▶ homogeneous atmosphere ▶ homogéna atmosfêra dostôpna vôda homogeneous soil ▶ homogéna tlà heavy rain ▶ môčni dèž homogenised soil sample ▶ homogenizírani heavy soil ▶ têžka tlà vzórec tál hectolitre mass ▶ héktolítrska mása honeyberry ▶ háskap jágoda hedge bedstraw ▶ navádna lákota honeydew ▶ medéna rôsa hedgerow ▶ omêjek honey plant ▶ medovíta rastlína 248 indehiscent fruit hop ▶ hmélj hydromeliorated soil ▶ hídromeliorírana tlà hop downy mildew ▶ hméljeva peronóspora hydromelioration ▶ hídromeliorácija hop field ▶ hmeljíšče hydromelioration channel ▶ hídromelioracíjski hop garden ▶ hmeljíšče járek hop growing ▶ hmeljárstvo hydromorphic soil ▶ hidromórfna tlà (1, 2) hop production ▶ hmeljárstvo hydrophilic plant ▶ hidrofílna rastlína hop trellis ▶ hméljska žíčnica hydrophyte ▶ hidrofílna rastlína horizontal angle ▶ horizontálni kót hydroponics ▶ hidropónsko gojênje horizontal axis ▶ vodorávna nìt hydrosphere ▶ hidrosfêra horizontal measurement ▶ horizontálna izméra hygrograph ▶ higrográf horizontal resistance ▶ horizontálna odpórnost hygrophyte ▶ higrofílna rastlína horizontal rod ▶ rezálka hygrophytic plant ▶ higrofílna rastlína horizontal tie ▶ vodorávna véz hygroscopic coefficient ▶ higroskópski koeficiènt hormone-type herbicide ▶ hormónski herbicíd hygroscopic moisture ▶ higroskópska vlága horn manure ▶ gnój iz róga hygroscopic water ▶ higroskópska vôda I horn silica ▶ krêmen iz róga hypanthium ▶ oplódje horseradish ▶ hyperaccumulator ▶ híperakumulátor hrèn horsetail preparation ▶ hyperparasite ▶ híperparazít préslični preparát horticultural plant ▶ hyperplasia ▶ hiperplazíja hortikultúrna rastlína horticultural tractor ▶ hypertrophy ▶ hipertrofíja vrtnárski tráktor horticulture ▶ hypocotyl ▶ hipokotíl hortikultúra hose-reel irrigation machine ▶ hypoplasia ▶ hipoplazíja bóbnasti namakálnik host ▶ hypsometry ▶ hipsometríja gostítelj hotbed ▶ tôpla grêda hot day ▶ vróči dán hot pepper ▶ feferón H-statement ▶ stávek o nevárnosti hulled grain ▶ plevénec human capital ▶ človéški kapitál I humectant ▶ humektánt humid climate ▶ vlážno podnébje humification ▶ humifikácija humospodic horizon ▶ Bh horizónt humus ▶ húmus humus accumulative soil ▶ húmusno- ice crystal ▶ ledéni kristál akumulatívna tlà ice fog ▶ ledéna mègla humus balance ▶ húmusna bilánca ice pellets ▶ zmŕznjeni dèž humus soil layer ▶ humózni slòj tál ice point ▶ ledíšče husked grain ▶ plevénec icing ▶ zaledenítev hybrid ▶ krížanec icing day ▶ ledéni dán hybrid grapevine ▶ samoródnica illuvial horizon ▶ iluviálni horizónt hybrid seed ▶ hibrídno séme imago ▶ imágo hydrant ▶ hidránt immature fruit ▶ nèdozoréli plód hydraulic conductivity ▶ hidrávlična prevódnost tál import duty ▶ uvózna dajátev hydraulic gradient ▶ hidrávlični pádec (1, 2) income ▶ dohódek (1, 2) hydraulic hitch control ▶ regulacíjska hidrávlika income source ▶ dohodkôvni vír hydraulic position control ▶ pozícijska hidrávlika income support ▶ dohodkôvna podpóra hydraulic soil property ▶ hidrávlična lastnóst tál incompatibility gene ▶ sterilitétni gén hydraulic steering ▶ hidrávlično krmíljenje incompatibility group ▶ sterilitétna skupína hydrodynamic clutch ▶ hídrodinámična sklópka incompatible cultivar ▶ ìnkompatibílna sórta (1, 2) hydrological drought ▶ hidrolóška súša incomplete flower ▶ nèpopôlni cvét hydrolytic acidity ▶ hidrolítska kíslost indehiscent fruit ▶ zapŕti plód 249 indeterminate cultivar indeterminate cultivar ▶ nèdeterminántna sórta intercellular space ▶ medcélični prôstor indexing ▶ indeksíranje interception ▶ intercépcija index of maturity ▶ índeks zrélosti (1, 2) intercrop ▶ sòsévek indicator plant ▶ indikátorska rastlína (1, 2) intercropping ▶ zdrúžena sétev indirect control ▶ posrédno zatíranje inter-incompatible cultivar ▶ intersterílna sórta induced resistance ▶ inducírana odpórnost interior stem ▶ vretêno industrial crop ▶ industríjska rastlína intermediate crop ▶ vmésni posévek industrial cultivar ▶ industríjska sórta intermediate ovary ▶ obrásla plódnica inert substrate ▶ inêrtni substrát internal combustion engine ▶ motór z nótranjim infected root ▶ okúžena korenína (1, 2) zgorévanjem infection ▶ okúžba internal drainage ▶ nótranja drenáža tál infection court ▶ vdórno mésto internal quality ▶ nótranja kakôvost infective stage ▶ infektívni stádij internode ▶ člének, internódij infectivity ▶ infektivnost interpolation ▶ interpolácija I inferior ovary ▶ podrásla plódnica interrill erosion ▶ medžlebíčna erozíja infertile wood ▶ nèródni lés (1, 2) inter-row distance ▶ medvŕstna razdálja infiltration ▶ infiltrácija inter-row space ▶ medvŕstni prôstor infiltration capacity ▶ kapacitéta infiltrácije interspecific competition ▶ medvŕstna infiltration coefficient ▶ koeficiènt infiltrácije kompetícija infiltrometer ▶ infiltrométer interspecific cultivar ▶ interspecífična sórta inflorescence ▶ socvétje interstitial velocity ▶ pórna hitróst inflorescence primordia ▶ kábernik interstock ▶ posredoválka infrared radiation ▶ ínfrardéče sévanje intervention price ▶ intervéncijska céna inhalation insecticide ▶ dihálni insekticíd intervention purchase ▶ intervéncijski odkúp injection nozzle ▶ injéktorska šóba inter-vine distance ▶ medtŕtna razdálja injury ▶ poškódba intra-row distance ▶ vŕstna razdálja inoculation ▶ inokulácija intraspecific competition ▶ znótrajvŕstna inoculative biological control ▶ inokulatívno kompetícija biótično várstvo rastlín intraspecific cultivar ▶ intraspecífična sórta inoculative release ▶ inokulatívno biótično introduced species ▶ tujeródna vŕsta várstvo rastlín introduction ▶ introdúkcija inoculum ▶ inókulum introduction plantation ▶ introdukcíjski nasàd inorganic fertiliser ▶ minerálno gnojílo inundative biological control ▶ preplávno inorganic plant protection product ▶ anorgánsko biótično várstvo rastlín fitofarmacévtsko srédstvo inundative release ▶ preplávno biótično várstvo insecticide ▶ insekticíd rastlín intake drum ▶ dovajálni bóben invasive alien species ▶ invazívna tujeródna vŕsta integrated plant production ▶ integrírana in vitro plant ▶ tkívno vzgojêna rastlína prideláva IPP ▶ integrírano várstvo rastlín integrated plant protection ▶ integrírano várstvo irisation ▶ irizácija rastlín irrigation ▶ namákanje intensive fertilisation ▶ intenzívno gnojênje irrigation cannon ▶ vôdni tòp intensive grassland management ▶ intenzívna irrigation duration ▶ trájanje namákanja rába travínja irrigation efficiency ▶ učinkovítost namákanja intensive grassland use ▶ intenzívna rába irrigation interval ▶ túrnus namakánja travínja irrigation line ▶ namakálna línija intensive orchard ▶ intenzívni sadovnják irrigation norm ▶ nórma namákanja intensive plantation ▶ intenzívni nasàd irrigation parameter ▶ parámeter namákanja intensive plant production ▶ intenzívna irrigation ratio ▶ obròk namákanja prideláva irrigation schedule ▶ úrnik namákanja intensive training system ▶ intenzívna gojítvena irrigation system ▶ namakálni sistém oblíka irrigation uniformity ▶ homogénost namákanja 250 land tenure structure isobar ▶ izobára Kelvin temperature scale ▶ Kélvinova isohyet ▶ izohiéta temperatúrna léstvica isohypse ▶ izohípsa Kerner’s index ▶ Kêrnerjev kazálnik isoneph ▶ izonéfa Khorasan wheat ▶ khorasan pšeníca isophene ▶ izoféna kiwi ▶ kívi isotherm ▶ izotêrma kiwiberry ▶ drobnoplódni kívi isothermal atmosphere ▶ izotêrmna atmosfêra knife coulter ▶ nôžasto črtálo Italian ryegrass ▶ mnogocvétna ljúljka knip tree ▶ kníp sadíka Ivanov's humidity coefficient ▶ koeficiènt kohlrabi ▶ nadzémna kolerábica vlážnosti Ivánova Kopecky cylinder ▶ Kopeckyjev cilínder Köppen climate classification ▶ Köppnova klasifikácija podnébja J J L K Japanese medlar ▶ japónska néšplja L job costing ▶ analítična kalkulácija joint demand ▶ laboratory experiment ▶ laboratórijski poskús skúpno povpraševánje joint product calculation ▶ laboratory trial ▶ laboratórijski poskús kalkulácija z ekvivaléntnimi števíli labour force ▶ délovna síla joint purchase ▶ lachrymation ▶ solzênje skúpni nakúp joint selling ▶ lactic acid fermentation ▶ mléčnokislínska skúpna prodája joint supply ▶ fermentácija skúpna ponúdba jostaberry ▶ lactic acid of silage ▶ mléčna kislína siláže jósta juvenile period ▶ laminárni tók mladóstno obdóbje land cadastre ▶ zemljíški katáster juvenile phase ▶ mladóstno obdóbje land consolidation ▶ komasácija juvenile tree ▶ mládo drevó land cover ▶ june drop ▶ LAI ▶ índeks lístne površíne júnijsko trébljenje laminar flow ▶ jujube ▶ LAG ▶ lokálna akcíjska skupína žížola pokrôvnost tál land degradation ▶ degradácija zemljíšča land elevation ▶ nadvíšanje zemljíšča land grading for drainage ▶ bavlíranje landmark ▶ mejník land perimeter ▶ obsèg zemljíšča K land plot ▶ zemljíška parcéla land plot boundary ▶ mêja parcéle land plot number ▶ parcélna števílka land rating ▶ bonitéta zemljíšča land recultivation ▶ rekultivácija zemljíšča land register ▶ zemljíška knjíga Karavanke foehn ▶ karavánški fén Landsberger mixture ▶ grašljínka Karst meadow ▶ kráški trávnik landside ▶ pláz Karst pasture ▶ kráški pášnik landside heel ▶ pêta katabatic wind ▶ górnik landslide material ▶ zemljína keelback slugs ▶ slínarji land tenure structure ▶ poséstna struktúra 251 land use land use ▶ rába zemljíšč lemma ▶ krôvna pléva Lang rule ▶ Lángovo pravílo lens ▶ léča Lang’s rain factor ▶ Lángov padavínski fáktor lenticel ▶ lenticéla large-flower cultivar ▶ velikocvétna sórta lento-capillary point ▶ lentokapilárna tóčka large-fruit cultivar ▶ debeloplódna sórta less aromatic cultivar ▶ mánj aromátična sórta larvae ▶ ličínka less desirable forbs ▶ mánj korístne zelí larvicide ▶ larvicíd lettuce ▶ soláta late-heading grass ▶ pôzna vŕsta tráve level ▶ nivelír latent bud ▶ spéči bŕst levelling ▶ nivelmán latent heat ▶ laténtna toplôta levelling plank ▶ ravnálna dèska lateral ▶ laterál (1, 2) levelling rod ▶ nivelmánska láta lateral-bearing cultivar ▶ laterálno ródna sórta ley ▶ koševína lateral bud ▶ létno okó, stránski bŕst (1) liana ▶ lijána lateral leaf nervure ▶ stránska lístna žíla LIDAR ▶ LÍDAR lateral lobe ▶ stránska kŕpa lift arm ▶ potéznica lateral root ▶ stránska korenína lifted fog ▶ dvígnjena mègla lateral shoot ▶ stránski pogánjek lifting force ▶ dvížna síla lateral sinus ▶ stránski sínus lightning ▶ stréla lateral water flow ▶ laterálno gíbanje vôde light rain ▶ ráhli dèž L late-ripening cultivar ▶ pôzna sórta (1, 2) light soil ▶ láhka tlà late sowing ▶ pôzna sétev light trap ▶ svetlôbna pást lawn ▶ tráta lignification ▶ olesenítev layer ▶ gróbanica lignified shoot ▶ olesenéli pogánjek LCP ▶ lentokapilárna tóčka lignified wood ▶ olesenéli lés leached soil ▶ izprána tlà limacide ▶ limacíd leaching ▶ izpíranje lime fertiliser ▶ apnéno gnojílo leader ▶ vodíteljica liming value ▶ apnílna vrédnost leaf aphid ▶ lístna úš limited liability ▶ omejêno jámstvo leaf area index ▶ índeks lístne površíne limit value ▶ mêjna vrédnost leaf area meter ▶ merílnik lístne površíne line ▶ línija leaf armpit ▶ lístna pázduha line levelling ▶ línijski nivelmán leaf base ▶ lístno dnò linseed ▶ lán leaf blade ▶ lístna plôskev liquid fertiliser ▶ tekóče gnojílo leaf bud ▶ lístni bŕst liquid manure ▶ gnójnica leaf celery ▶ lístna zêlena liquid thermometer ▶ tekočínski termométer leaf collar ▶ lístno dnò list of fruit cultivars ▶ sádni izbòr leaf cutting ▶ lístni potáknjenec list of grapevine cultivars ▶ tŕsni izbòr leaf energy balance ▶ energíjska bilánca lísta lithological discontinuity ▶ kamnínska nèzvéznost leafing ▶ olístanje litter ▶ stélja leaf margin ▶ lístni rób litter meadow ▶ stéljnik leaf miner ▶ lístni zavrtáč litter-raking forest ▶ stéljnik leaf scar ▶ lístna brazgotína living mulch ▶ žíva zastírka leaf sheath ▶ lístna nôžnica load weight ▶ obremenílna mása leaf sinus ▶ lístni sínus loam ▶ ílovica leaf spot disease ▶ lístna pégavost loamy soil ▶ ílovnata tlà leaf tearing ▶ obtrgovánje lístov lobe ▶ kŕpa leaf wetness duration ▶ trájanje omóčenosti lísta lobed leaf ▶ deljêni líst leafy kale ▶ lístnati óhrovt local action group ▶ lokálna akcíjska skupína leafy vegetables ▶ solátnice local climate ▶ lokálno podnébje lean-to greenhouse ▶ ênostréšni rastlinják local cultivar ▶ lokálna sórta leek ▶ pòr local production ▶ lokálna prideláva legumes ▶ metúljnice local thunderstorm ▶ krajévna nevíhta 252 mating disruption local wine ▶ dežêlno víno main cultivar ▶ vodílna sórta lodging ▶ poléganje main host ▶ glávni gostítelj LOI ▶ žároizgúba mainly cloudy ▶ pretéžno obláčno long cane ▶ dôlgi lés main root ▶ glávna korenína long-day plant ▶ dolgodnévnica main shoot ▶ glávni pogánjek long fruiting shoot ▶ ródna šíba maintenance selection ▶ vzdrževálna selékcija longitudinal profile ▶ vzdôlžni profíl main wire ▶ osnôvna žíca longitudinal spreading of fertiliser ▶ vzdôlžni maize ▶ korúza raztròs gnojíla major element ▶ glávni elemènt long-night plant ▶ kratkodnévnica major nutrient ▶ mákrohranílo long pruning ▶ dôlga réz male catkin ▶ môško socvétje long-range weather forecast ▶ dolgoróčna male flower ▶ môški cvét (1, 2) vreménska napôved male flower cluster ▶ môško socvétje long shoot ▶ dôlgi pogánjek male plant ▶ môška rastlína long-term annual average ▶ dolgolétno povpréčje managed grassland ▶ gojêno travínje long-wave radiation ▶ dolgovalôvno sévanje managing committee of cooperative ▶ uprávni loose smut of barley ▶ ječménova gôla snét odbòr zádruge loose soil ▶ sípka tlà Manning's roughness coefficient ▶ Manningov loquat ▶ japónska néšplja koeficiènt hrápavosti loss on ignition ▶ žároizgúba manual grafting ▶ rôčno cépljenje lovage ▶ lúštrek manual planting ▶ rôčno sajênje low cut ▶ nízka réz manure ▶ gnój M low-level clouds ▶ nízki obláki manure storage ▶ gnojíšče low-training system ▶ nízka gojítvena oblíka mapping ▶ kartíranje low-trunk tree ▶ nizkodêbelno drevó (1, 2) maritime air mass ▶ môrska zráčna mása low tunnel ▶ nízki tunél maritime climate ▶ oceánsko podnébje lucerne ▶ lucêrna maritime polar air mass ▶ môrska polárna LWD ▶ trájanje omóčenosti lísta zráčna mása lysimeter ▶ liziméter maritime tropical air mass ▶ môrska trópska zráčna mása marjoram ▶ majarón marketable cultivar ▶ tŕžna sórta marketable production ▶ tŕžna prideláva marketable yield ▶ tŕžni pridélek M market information system ▶ tŕžnoinformacíjski sistém market price protection ▶ tŕžnocenôvna zaščíta marking planting position ▶ kolíčenje nasáda marking planting site ▶ kolíčenje nasáda marmorated stink bug ▶ marmorírana maceration ▶ macerácija (1, 2) smrdljívka machine cooperative ▶ strôjna zádruga marsh horsetail ▶ močvírska préslica machine grafting ▶ strôjno cépljenje marshland soil ▶ zamočvírjena tlà machine planting ▶ strôjno sajênje marsh meadow ▶ barjánski trávnik machinery circle ▶ strôjni króžek mass efficiency ▶ másna storílnost macroclimatology ▶ mákroklimatologíja mass percentage of soil water ▶ másni odstótek macrofauna ▶ mákrofávna vôde macrometeorology ▶ mákrometeorologíja mass rearing ▶ namnoževánje macronutrient ▶ mákrohranílo master farm ▶ mójstrska kmetíja macropore ▶ mákropóra master horizon ▶ glávni horizónt maggot ▶ žêrka mat-forming growth ▶ blazínasta razrást main crop ▶ glávni posévek mating disruption ▶ mótenje párjenja 253 matured farm-yard manure matured farm-yard manure ▶ uležáni hlévski gnój meslin ▶ sóržica mature fruit ▶ dozoréli plód mesocarp ▶ mezokárp mature soil ▶ dôbro razvíta tlà mesoclimatology ▶ mézoklimatologíja maximum allowed concentration ▶ nàjvéčja mesofauna ▶ mézofávna dovóljena koncentrácija mesometeorology ▶ mézometeorologíja maximum residue level ▶ mêjna vrédnost mesophyll ▶ lístna sredíca ostánkov mesophyte ▶ mezofílna rastlína maximum thermometer ▶ maksimálni termométer mesophytic plant ▶ mezofílna rastlína meadow ▶ trávnik mesosphere ▶ mezosfêra meadow buttercup ▶ ripéča zlatíca metabolite ▶ presnôvek meadow clary ▶ trávniška kadúlja metal mobile form ▶ mobílna oblíka kovíne meadow fescue ▶ trávniška bílnica meteoric water ▶ padavínska vôda meadow foxtail ▶ trávniški lisíčji rèp meteorological archive ▶ meteorolóški arhív meadow orchard ▶ ekstenzívni sadovnják meteorological autumn ▶ meteorolóška jesén meadow sage ▶ trávniška kadúlja meteorological data ▶ meteorolóški podátek mean daily temperature ▶ povpréčna dnévna meteorological drought ▶ meteorolóška súša temperatúra meteorological instrument ▶ meteorolóški mean global temperature ▶ povpréčna globálna instrumènt temperatúra meteorological measurement ▶ meteorolóška mean monthly temperature ▶ povpréčna merítev mésečna temperatúra meteorological nomogram ▶ meteorolóški M measuring tape ▶ mérski trák nomográm mechanical blossom thinning ▶ strôjno rédčenje meteorological observation ▶ meteorolóško mechanical pre-pruning ▶ strôjna prèdréz opazovánje mechanical seeder ▶ mehánska sejálnica meteorological radar ▶ meteorolóški rádar mechanical steering ▶ mehánsko krmíljenje meteorological satelite ▶ meteorolóški satelít medical plant ▶ zdravílna rastlína meteorological spring ▶ meteorolóška pomlád Mediterranean climate ▶ sredozémsko podnébje meteorological station ▶ meteorolóška postája medium-heavy soil ▶ srédnje têžka tlà meteorological summer ▶ meteorolóško polétje medium-height training system ▶ srédnje visôka meteorological variable ▶ meteorolóška gojítvena oblíka spremenljívka medium-late ripening cultivar ▶ srédnje pôzna meteorological winter ▶ meteorolóška zíma sórta (1, 2) meteorology ▶ meteorologíja medium-level clouds ▶ srédnje visôki obláki metering device ▶ odjemálna napráva medium-range weather forecast ▶ srednjeróčna method Korostel ▶ Korostélova metóda vreménska napôved microbial biomass ▶ mikróbna bíomása medlar ▶ néšplja microbial soil analysis ▶ míkrobiolóška analíza tál megafauna ▶ mégafávna microclimatic conditions ▶ míkroklimátske meliorated soil ▶ meliorírana tlà razmére melioration ▶ meliorácija microclimatology ▶ míkroklimatologíja meliorative fertilisation ▶ melioratívno gnojênje microfauna ▶ míkrofávna meliorative plant ▶ melioratívna rastlína microgranule ▶ míkrogranulát melissa ▶ melísa microirrigation ▶ namákanje z míkrorazpršílci melon ▶ melóna micrometeorology ▶ míkrometeorologíja melting ▶ taljênje micronutrient ▶ míkrohranílo melting heat ▶ talílna toplôta micropore ▶ míkropóra melting point ▶ talíšče micropropagation ▶ míkrorazmnoževánje meltwater ▶ snežníca middle cut ▶ srédnja réz member's share ▶ článski délež midrib ▶ glávna lístna žíla meristem ▶ meristém migratory species ▶ migracíjska vŕsta meristematic propagation ▶ meristémsko mild Mediterranean climate ▶ omíljeno razmnoževánje sredozémsko podnébje 254 mycotoxin milk stage ▶ mléčna zrélost morphological soil property ▶ morfolóška mineral fertiliser ▶ minerálno gnojílo lastnóst tál mineral fertiliser spreader ▶ metálni trosílnik mosses ▶ mahôvi mineral horizon ▶ minerálni horizónt mostly clear ▶ pretéžno jásno mineralisation ▶ mineralizácija mother grapevine ▶ mátična tŕta mineralogical soil analysis ▶ mineralóška analíza tál mother plant ▶ mátična rastlína mineral soil ▶ minerálna tlà motocultivator ▶ motórni prekopálnik mineral soil composition ▶ minerálna sestáva tál motor cultivator ▶ motórni prekopálnik mineral soil layer ▶ minerálni dél tál mouldboard ▶ plúžna dèska minimum thermometer ▶ minimálni termométer mouldboard plough ▶ lémežni plúg minimum tillage ▶ minimálna obdeláva tál mound layering ▶ grebeníčenje mint ▶ méta mountain ▶ planína mist blower ▶ pršílnik (1, 2) mountain climate ▶ gôrsko podnébje misting ▶ pršênje (1, 2) mountain farming ▶ plánšarstvo mixed bud ▶ méšani bŕst mountain pasture ▶ planínski pášnik mixed crop ▶ méšani posévek mountain tractor ▶ gôrski tráktor mixed fertiliser ▶ méšano gnojílo mounted agricultural machine ▶ nóšeni mixed intercropping ▶ méšana zdrúžena sétev kmetíjski stròj mixed pruning ▶ méšana réz mouse-ear stage ▶ míšje uhó mixed stocking ▶ méšana páša moving average ▶ drséče povpréčje mixing tube ▶ mešálo mower ▶ kosílnica mixture for bare-root plant ▶ kálež mower conditioner ▶ gnetílnik M mobilized metal ▶ mobilizírana kovína mowing ▶ kôšnja model cost calculation ▶ modélna kalkulácija MRL ▶ mêjna vrédnost ostánkov moderate climate of hilly region ▶ zmérno muggy weather ▶ sparína podnébje hribovítega svetá mulberry ▶ múrva moderate cloudy ▶ zmérno obláčno mulch ▶ zastírka moderate cold ▶ zmérni mràz mulching ▶ zastíranje moderately acidic soil ▶ zmérno kísla tlà mulching mower ▶ zastirálna kosílnica moderately alkaline soil ▶ zmérno alkálna tlà mulch mowing ▶ múlčenje modified leaf ▶ preobráženi líst multiannual plant ▶ vèčlétnica modified pyramidal form ▶ izbóljšana multi-cell thunderstorm ▶ vèčcélična nevíhta piramidálna oblíka multi-cut meadow ▶ vèčkôsni trávnik modified release of PPP ▶ nadzorováno multifunctional agriculture ▶ vèčnaménsko spróščanje FFS kmetíjstvo modified shoot ▶ metamorfozírani pogánjek multi-furrow plough ▶ vèčbrázdni plúg mole drain ▶ kŕtica multi-plate friction clutch ▶ vèčplôščna tórna mole drainage ▶ krtíčna drenáža sklópka moling ▶ krtíčenje multiple-flower bud ▶ vèčcvétni bŕst mollic horizon ▶ Amo horizónt multiple fruit ▶ soplódje monoccocum spelt ▶ ênozŕnica multiple-seed fruit ▶ vèčseménski plód monoculture ▶ mónokultúra multiple-shaft transmission ▶ stôpenjski monoecious flower ▶ ênospôlni cvét menjálnik monoecious plant ▶ ênodómna rastlína multiresistance ▶ mnogotêra odpórnost monolith lysimeter ▶ monolítni liziméter multi-sowing ▶ sétev v kúpčke monophagous pest ▶ monofágni škodljívec multi-species grazing ▶ méšana páša monopodial growth ▶ monopódijska razrást mummified fruit ▶ mumificírani plód mono-species grazing ▶ ênovŕstna páša must ▶ mòšt mono-species stocking ▶ ênovŕstna páša mustard ▶ gorjúšica monoterpene ▶ mónoterpén mycorrhiza ▶ mikoríza morphological development ▶ morfolóški razvòj mycosis ▶ mikóza morphological selectivity ▶ morfolóška selektívnost mycotoxin ▶ míkotoksín 255 narrow crop rotation N narrow crop rotation ▶ N nitrophilous plant ▶ nitrofílna rastlína nitrophyte ▶ nitrofílna rastlína NK fertiliser ▶ NK gnojílo node ▶ medčlének, nódij non-aromatic cultivar ▶ nevtrálna sórta ózki kolobár non-astringent cultivar ▶ trdoužítna sórta narrow-leaf plantain ▶ ozkolístni trpôtec non-beneficial crops ▶ nèugodílke narrow-leaf weed ▶ ozkolístni plevél non-calcareous soil ▶ nèkarbonátna tlà narrow-track tractor ▶ ozkokolotéčni tráktor non-calibrated seed ▶ nèkalibrírano séme nashi ▶ náši non-carbonate soil ▶ nèkarbonátna tlà national action plan ▶ nacionálni akcíjski prográm non-cohesive soil ▶ sípka tlà national coordinate system ▶ držávni non-cultivated plant ▶ samoníkla rastlína koordinátni sistém non-dormant bud ▶ búdno okó national list of cultivars ▶ sórtna lísta non-fertile land ▶ nèplódno zemljíšče national topographic map ▶ držávna topográfska non-fertile soil layer ▶ nèrodovítni dél tál kárta non-fruiting shoot ▶ nèródni pogánjek natural convection ▶ narávna konvékcija non-homogeneous soil ▶ nèhomogéna tlà natural grassland ▶ narávno travínje non-injured fruit ▶ zdrávi plód natural plant protection product ▶ narávno fíto-non-ionic wetting agent ▶ nèiónsko omočílo farmacévtsko srédstvo non-marketable yield ▶ nètŕžni pridélek natural pyramidal form ▶ narávna piramidálna non-polluted soil ▶ nèonesnážena tlà oblíka non-production function of agriculture ▶ nectarine ▶ nektarína nèproizvódna fúnkcija kmetíjstva negative mass selection ▶ négativna mnóžična non-selective herbicide ▶ nèselektívni herbicíd selékcija non-target organism ▶ nècíljni organízem negative temperature ▶ négativna temperatúra non-viable pollen ▶ nèkalívi pêlod NEL ▶ néto energíja za laktácijo non-viable seed ▶ nèkalívo séme nematicide ▶ nematocíd North American grapevine ▶ sévernoamêriška tŕta nematodes ▶ ogórčice northeast wind ▶ séverovzhódnik neonicotinoid ▶ klóronikotinílni priprávek northern corn leaf blight ▶ korúzna prógavost nephoscope ▶ nefoskòp northern highbush blueberry ▶ amêriška borovníca net average irrigation hydromodule ▶ néto northern wind ▶ sévernik povpréčni hídromódul namákanja notching ▶ zarezovánje (1, 2) net cylinder ▶ mréžasti kolút no-tilling ▶ nèposrédna sétev net energy for lactation ▶ néto energíja za nowcasting ▶ zdájšnja vreménska napôved laktácijo nozzle ▶ šóba net irrigation norm ▶ néto nórma namákanja NP fertiliser ▶ NP gnojílo net irrigation requirement ▶ néto obròk namákanja NPK fertiliser ▶ net radiation ▶ seválna bilánca NPK gnojílo nursery bed ▶ net working irrigation hydromodule ▶ néto sétvena pósteljica nursery plant ▶ délovni hídromódul namákanja sadíka nut ▶ neutralising value ▶ nevtralizacíjska vrédnost lupínasti plód nut fruits ▶ neutral soil ▶ nevtrálna tlà lupínasto sádje nevtrónska sónda neutron probe ▶ nut plants ▶ lupínarji nevtrónska metóda neutron-scattering method ▶ nutrient cycling ▶ króženje hraníl novozapádli snég new snow ▶ nutrient film technique system ▶ NFT sistém novozelándska špináča New Zealand spinach ▶ nutrient mobilisation ▶ mobilizácija hraníl NFT sistém NFT system ▶ nutrient outflow ▶ iztòk hraníl nimbostrátus nimbostratus ▶ nutrient solution ▶ hranílna raztopína nitrátna direktíva nitrate directive ▶ nutrient uptake ▶ odvzèm hraníl dušíkovo gnojílo nitrogen fertiliser ▶ nutrient use efficiency ▶ izkorístek hraníla nitrogen-free extract ▶ brezdušíčni izvléček nuts ▶ lupínasto sádje nitrogen remobilisation ▶ remobilizácija dušíka nut weevil ▶ léšnikar 256 overseeding Oa horizon ▶ O open vase ▶ kôtel optimal fertilisation ▶ optimálno gnojênje orchard ▶ sadovnják orchard and vineyard tractor ▶ ozkokolotéčni tráktor Oh horizónt orchardgrass ▶ navádna pásja tráva oak bark preparation ▶ preparát iz hrástovega oregano ▶ origáno lúbja organic carbon ▶ orgánski ogljík oat ▶ ôves organic crop rotation ▶ ekolóški kolobár objective weather forecast ▶ objektívna organic farming ▶ ekolóško kmetíjstvo vreménska napôved organic feed ▶ ekolóška kŕma obligatory diapause ▶ obvézna diapávza organic fertiliser ▶ orgánsko gnojílo ochric horizon ▶ Aoh horizónt organic fodder ▶ ekolóška kŕma odometer ▶ odométer organic horizon ▶ orgánski horizónt Oe horizon ▶ Of horizónt organic litter horizon ▶ Ol horizónt official certification service ▶ slúžba za urádno organic-mineral fertiliser ▶ orgánsko-minerálno potrjevánje gnojílo O horizon ▶ Ó horizónt organic-mineral soil ▶ orgánsko-minerálna tlà oil dispersion ▶ óljna dispêrzija organic mulch ▶ narávna zastírka oil pumpkin ▶ óljna búča organic plant production ▶ ekolóška prideláva oilseed cakes ▶ óljne pogáče organic plant protection ▶ ekolóško várstvo rastlín oilseed meals ▶ óljne tropíne organic plant protection product ▶ orgánsko oilseed rape ▶ óljna ógrščica fítofarmacévtsko srédstvo oilseeds ▶ óljnice organic seed ▶ ekolóško séme old cultivar ▶ stára sórta organic soil ▶ orgánska tlà older wood ▶ vèčlétni lés organic soil amendment ▶ orgánski izboljševálec tál old fruiting wood ▶ zveríženi ródni lés organogenesis ▶ organogenéza old Slovene crop rotation ▶ stároslovénski kolobár organoleptic characteristic ▶ senzórična lastnóst O Ol horizon ▶ Ol horizónt Oriental wheat ▶ khorasan pšeníca oligophagous pest ▶ oligofágni škodljívec ornamental plant ▶ okrásna rastlína olive ▶ óljka ornamental vine ▶ okrásna tŕta olive fruit fly ▶ óljčna múha orographic cloud ▶ orográfski oblák olive grove ▶ óljčnik orographic precipitation ▶ orográfske padavíne olive growing ▶ óljkarstvo (1, 2) orographic thunderstorm ▶ orográfska nevíhta olive leaf spot ▶ pávje okó orthogonal method ▶ ortogonálna metóda ombrograph ▶ ombrográf orthophoto ▶ órtofóto ombrometer ▶ ombrométer orthotrophic shoot ▶ ortotrópni pogánjek one-bud spur ▶ čèp osier withy ▶ béka one-cut meadow ▶ ênokôsni trávnik osmotic potential ▶ one-flower bud ▶ ênocvétni bŕst osmótski potenciál ênosmérni plúg one-way plough ▶ other agricultural lands ▶ ostála kmetíjska ênolétni lés one-year-old wood ▶ zemljíšča čebúla onion ▶ other non-agricultural lands ▶ ostála nèkmetíjska čebúlna múha onion fly ▶ zemljíšča čebúlček onion set ▶ other permanent plantations ▶ ostáli trájni nasádi tobákov résar onion thrips ▶ outlet drum ▶ odvajálni bóben ontogenétski razvòj ontogenetic development ▶ outwintering ▶ prezimovánje na prôstem open drainage system ▶ odpŕti osuševálni sistém ovary ▶ plódnica open hydroponics ▶ odpŕti hidropónski sistém oven-dried soil sample ▶ absolútno súhi vzórec tál open hydroponic system ▶ odpŕti hidropónski over colour ▶ krôvna bárva sistém overfertilisation ▶ prekomérno gnojênje open land ▶ odpŕto zemljíšče overland flow ▶ zlívna vôda open terrace ▶ odpŕta terása overseeding ▶ dosejávanje 257 ovicide ovicide ▶ ovicíd partly clear ▶ délno jásno oviposition ▶ ovipozícija partly cloudy ▶ délno obláčno ovule ▶ seménska zasnôva part-time farm ▶ méšana kmetíja ovum ▶ jájčna célica pasture ▶ pášnik owlet moth ▶ sôvka pasture capacity ▶ storílnost pášnika ox-eye daisy ▶ navádna ivánjščica pastureland ▶ pášnik oxidation-reduction potential ▶ rédoks potenciál pasture science ▶ pášništvo oxidative biodegradation ▶ bíooksidatívna pasture soil ▶ pášniška tlà razgrádnja pasture topping ▶ čistílna kôšnja oxidised horizon ▶ Go horizónt pathogen ▶ patogén PAW ▶ rastlínam dostôpna vôda pawpaw ▶ asimína payment right ▶ plačílna pravíca PDO ▶ zaščítena oznáčba porêkla pea ▶ gràh peach ▶ bréskev peanut ▶ arašíd pear ▶ hrúška peat soil ▶ šôtna tlà pedicel ▶ pêcelj (1, 3) P paddock ▶ pedogenic carbonates ▶ pedogéni karbonáti čredínka pedogenic factor ▶ tlotvórni dejávnik palea ▶ prèdpléva pedogenic process ▶ tlotvórni procès paleosoil ▶ páleotlà pedogenic property ▶ tlotvórna lastnóst paleosol ▶ páleotlà pedology ▶ pedologíja palmately lobed leaf ▶ dlánasto deljêni líst pedon ▶ pedón palmette training system ▶ palméta pedotransfer function ▶ pretvórbena fúnkcija tál panicle ▶ lát peduncle ▶ grózdni pêcelj paradormancy ▶ prèddormánca peduncle flower ▶ pecljáti cvét paraffined graft ▶ parafinírana cépljenka peeled seed ▶ P peach leaf curl ▶ bréskova kódravost paraffining ▶ obrúšeno séme parafiníranje parasite ▶ pendulum spreader ▶ nihájni trosílnik zajedávec parasitic disease ▶ penetrant ▶ penetránt zajedávska bolézen parasitic fungus ▶ penetrometer ▶ penetrométer zajedávska glíva parasitoid ▶ Penman method ▶ Penmanova metóda parazitoíd parasitoid wasp ▶ Penman-Monteith method ▶ Penman- zajedávska ôsica parasitosis ▶ Monteithova metóda zajedávska bolézen parenchyma ▶ osnôvno tkívo pepper ▶ páprika parenchymatic cell ▶ parenhímska célica perennial plant ▶ trájnica parent material ▶ mátična podlága perennial ryegrass ▶ trpéžna ljúljka parent plant ▶ stárševska rastlína perennial wall-rocket ▶ tankolístni dvórédec parent rock ▶ mátična kamnína perennial weed ▶ trájni plevél parent vineyard ▶ mátični vinógrad perennial wood ▶ vèčlétni lés parity income ▶ paritétni dohódek pergola ▶ návadni látnik parsley ▶ peteršìlj perianth ▶ cvétno odeválo parsnip ▶ pastinák pericarp ▶ oseménje parthenocarpic cultivar ▶ partenokárpna sórta perimeter method ▶ obódna metóda parthenocarpic fruit ▶ partenokárpni plód periphysis ▶ perifíza parthenocarpy ▶ partenokarpíja permaculture principle ▶ permakultúrno načêlo parthenogenesis ▶ partenogenéza permanent crops on arable land ▶ trájne rastlíne partial diapause ▶ parciálna diapávza na njívski površíni particle size analysis ▶ mehánska analíza tál permanent electric fence ▶ stálna eléktroográja 258 plant growth regulator permanent grassland ▶ trájno travínje phytoextraction ▶ fítoekstrákcija permanent green cover ▶ trájna ozelenítev phytohormone ▶ rastlínski hormón permanently protected agricultural land ▶ trájno phytomedicine ▶ fítomedicína varováno kmetíjsko zemljíšče phytopathogenic bacterium ▶ fítopatogéna permanent pest ▶ stálni škodljívec baktêrija permanent plantation ▶ trájni nasàd phytopathogenic fungus ▶ fítopatogéna glíva permanent tissue ▶ trájno tkívo phytopharmacy ▶ fítofarmacíja permeable soil ▶ prepústna tlà phytophenology ▶ fítofenologíja permitted cultivar ▶ dovóljena sórta phytoplasma disease ▶ fítoplazmátska bolézen persimmon ▶ káki phytoplasmosis ▶ fítoplazmátska bolézen pest ▶ škodljívec phytoremediation ▶ fítoremediácija pesticide ▶ pesticíd phytosanitary measure ▶ fítosanitárni ukrèp pest risk ▶ škodljívost phytosanitary regulation ▶ fítosanitárni predpís pest risk assessment ▶ océna škodljívosti phytostabilisation ▶ fítostabilizácija petal ▶ vênčni líst phytotoxicity ▶ fítotóksičnost petiolar sinus ▶ pêceljni sínus picking ▶ obíranje petiole ▶ pêcelj (2) pick-up device ▶ pobirálna napráva petrol engine ▶ bencínski motór pick-up reel ▶ motovílo PGI ▶ zaščítena geográfska oznáčba piezometer ▶ piezométer phacelia ▶ facélija pinching out ▶ pincíranje phenogram ▶ fenográm pink bud stage ▶ rdéči bŕsti phenolic maturity ▶ fenólna zrélost pinnately lobed leaf ▶ pérnato deljêni líst phenological calendar ▶ fenolóški koledár pip ▶ pèčka phenological phase ▶ fenofáza pistil ▶ pestìč phenological station ▶ fenolóška postája pistillate flower ▶ žênski cvét phenological variable ▶ fenolóška spremenljívka piston engine ▶ bátni motór phenology ▶ fenologíja PK fertiliser ▶ PK gnojílo phenophase ▶ fenofáza plagiotropic shoot ▶ plagiotrópni pogánjek P pheromone ▶ feromón planimeter ▶ planiméter pheromone capsule ▶ feromónska kápsula planimetrics ▶ planimetríranje pheromone dispenser ▶ feromónski dispénzer planned calculation ▶ plánska kalkulácija pheromone gland ▶ feromónska žléza planned land use ▶ naménska rába zemljíšč pheromone trap ▶ feromónska pást plant ▶ rastlína phloem ▶ floém plantation ▶ nasàd phosphatic fertiliser ▶ fosfátno gnojílo plant available water ▶ rastlínam dostôpna vôda photoperiodism ▶ fotoperiodízem plant-based insecticide ▶ rastlínski insekticíd photoreaction ▶ fotoreákcija plant breeding ▶ žlahtnjênje rastlín physical capital ▶ fízični kapitál plant cell ▶ rastlínska célica physical control ▶ fizikálno zatíranje plant cell wall ▶ rastlínska célična sténa physical meteorology ▶ fizikálna meteorologíja plant coefficient ▶ koeficiènt rastlíne physical soil analysis ▶ fizikálna analíza tál plant condition ▶ kondícija rastlíne physical soil property ▶ fizikálna lastnóst tál plant cover ▶ prekrívka physical weathering ▶ fizikálno preperévanje plant covering ▶ nèposrédno prekrívanje physiological age ▶ fiziolóška stárost plant disease ▶ rastlínska bolézen physiological disorder ▶ fiziolóška môtnja planter ▶ sadílnik physiological dormancy ▶ fiziolóško mirovánje plant functional group ▶ funkcionálna skupína physiologically acidic fertiliser ▶ fiziolóško kíslo plant functional type ▶ funkcionálna skupína gnojílo plant gene bank ▶ rastlínska génska bánka physiological maturity ▶ fiziolóška zrélost plant genetic resource ▶ rastlínski génski vír physiological selectivity ▶ fiziolóška selektívnost plant growth inhibitor ▶ inhibítor rastí physiopathy ▶ fiziolóška môtnja plant growth promoter ▶ stimulátor rastí phytoclimatology ▶ fítoklimatologíja plant growth regulator ▶ rástni regulátor 259 plant hormone plant hormone ▶ rastlínski hormón pneumatic spreader ▶ pnevmátski trosílnik plant hygiene ▶ rastlínska higiéna PO ▶ organizácija proizvajálcev planting ▶ sajênje pod ▶ stròk planting along contour lines ▶ sajênje po plástnicah podsolisation ▶ opodzoljevánje planting area ▶ gojítveni prôstor podzol ▶ podzól planting density ▶ gostôta sajênja point ▶ tóčka planting depth ▶ globína sajênja point source pollution ▶ točkôvno onesnáženje planting distance ▶ sadílna razdálja poisonous forbs ▶ strupéne zelí planting hole ▶ sadílna jáma polar air mass ▶ polárna zráčna mása planting machine ▶ sadílni stròj polar climate ▶ polárno podnébje planting material ▶ sadílni materiál polar coordinate system ▶ polárni koordinátni planting of cuttings ▶ potíkanje sistém planting probe ▶ sadílna sónda polar method ▶ polárna metóda planting reel ▶ sadílni kolút polar orbital satellite ▶ polárnoorbitálni satelít planting site ▶ sadílno mésto pollen ▶ pêlod plant nutrient ▶ rastlínsko hranílo pollen grain ▶ pelódno zŕno plant passport ▶ rastlínski pótni líst pollen sac ▶ pelódna vréčka plant production ▶ prideláva pollen tube ▶ pelódni mešíček plant protection product ▶ fítofarmacévtsko srédstvo pollinating cultivar ▶ opraševálna sórta plant protection product for non-professional pollination ▶ oprašítev use ▶ FFS za nèpoklícno rábo polluted soil ▶ onesnážena tlà plant protection product for professional use ▶ pollution ▶ onesnáženje FFS za poklícno rábo polygon ▶ poligón plant protection product residues ▶ ostánki fíto- polyline ▶ polilínija farmacévtskih srédstev polyoculture ▶ pólikultúra plant protection science ▶ fítomedicína polyphagous pest ▶ polifágni škodljívec plant sap ▶ rastlínski sók polyvoltine life cycle ▶ pólivoltílni življênjski króg P plant species ▶ rastlínska vŕsta pome ▶ pečkáti plód plant thinning ▶ razsájanje pome fruits ▶ pečkáto sádje plant tissue culture ▶ rastlínska tkívna kultúra pomegranate ▶ granátno jábolko plant transplanting ▶ presájanje pomes ▶ pečkárji plant unavailable water ▶ rastlínam nèdostôpna pomology ▶ pomologíja vôda poor soil ▶ siromášna tlà plant water deficit ▶ vôdni primanjkljáj porous plate method ▶ metóda porózne plôšče plant water requirements ▶ potrébe po vôdi positional selectivity ▶ pozícijska selektívnost plastic greenhouse ▶ plastenják positive mass selection ▶ pózitivna mnóžična plastochron ▶ plastohrón selékcija plough ▶ plúg positive pressure potential ▶ pózitivni tláčni plough body ▶ plúžno teló potenciál plough chisel ▶ plúžni rahljálnik post-application drift ▶ póstaplikacíjski dríft plough frame ▶ okvír plúga potassium fertiliser ▶ kálijevo gnojílo plough head ▶ plúžna gláva potato ▶ krompír ploughing ▶ oránje potato blight ▶ krompírjeva plésen ploughing depth ▶ globína oránja potato cyst nematodes ▶ krompírjeve ogórčice plough layer ▶ orníca potato digger ▶ izkopálnik plow ▶ plúg potato haulm ▶ krompírjevka plowing ▶ oránje potato planter ▶ sadílnik krompírja plow layer ▶ orníca potato virus Y ▶ vírus Y krompírja plug tray ▶ gojítvena plôšča potential acidity ▶ potenciálna kíslost plum ▶ slíva potential evaporation ▶ potenciálno izhlapévanje plumule ▶ plúmula potential evapotranspiration ▶ potenciálna pneumatic seeder ▶ pnevmátska sejálnica evapo transpirácija 260 PTF potential production of grass sward ▶ prismatic roller ▶ prizmátični váljar potenciálna produktívnost trávne rúše process costing ▶ zbírna kalkulácija potential soil water repellency ▶ potenciálna processing activity ▶ predeloválna dejávnost vodoodbójnost tál producer group ▶ skupína proizvajálcev powder snow ▶ pršìč producer nominal protection coefficient ▶ powdery mildew ▶ pepélasta plésen koeficiènt nominálne zaščíte proizvajálcev power take-off ▶ prikljúčna gréd producer organisation ▶ organizácija PPP ▶ fítofarmacévtsko srédstvo proizvajálcev PPP formulation ▶ formulácija FFS product ▶ proizvòd PRA ▶ océna škodljívosti production asset ▶ proizvódno srédstvo pre-basic seed ▶ prèdosnôvno séme production cooperative ▶ proizvódna zádruga precautionary statement ▶ prevídnostni stávek production factor ▶ proizvódni dejávnik precipitation ▶ padavíne production function of agriculture ▶ proizvódna precipitation event ▶ padavínski dogódek fúnkcija kmetíjstva precipitation falling from clouds ▶ padavíne production of grass sward ▶ produktívnost slábega vreména trávne rúše precipitation fog ▶ pršéča mègla production orientation ▶ proizvódna usmerítev precipitation forming in place ▶ padavíne lépega production plan ▶ načŕt proizvódnje vreména production plantation ▶ proizvódni nasàd precipitation maximum ▶ padavínski máksimum production potential of agricultural land ▶ precipitation minimum ▶ padavínski mínimum prideloválni potenciál kmetíjskega zemljíšča precipitation regime ▶ padavínski režím production potential of farm ▶ proizvódni precipitation station ▶ padavínska postája potenciál kmetíje precipitation surplus ▶ preséžek padavín productive seed ▶ trgôvsko séme precision agriculture ▶ precízno kmetíjstvo professional farmer ▶ poklícni kmèt pre-clonal selection ▶ prèdklónska selékcija propagation ▶ razmnoževánje pre-crop ▶ prèdposévek propagation material ▶ razmnoževálni materiál predator ▶ plenílec prop root ▶ opórna korenína P preferential flow ▶ preferénčni tók proso millet ▶ prosó premature ripening ▶ prisílno zorênje protandry ▶ protandríja preovigenic species ▶ preovigéna vŕsta protected agricultural product ▶ zaščíteni pre-pruning ▶ prèdréz kmetíjski proizvòd pre-sowing cultivator ▶ prèdsétvenik protected appellation of origin ▶ zaščíteno pre-sowing tillage ▶ dopolnílna obdeláva tál geográfsko porêklo pre-sprouting ▶ nakaljevánje gomólja protected area ▶ zavarováno obmóčje pressure compensating dripper ▶ kompenzacíjski protected cultivar ▶ zavarována sórta kapljáč protected designation of origin ▶ zaščítena pressure plate method ▶ metóda tláčne plôšče oznáčba porêkla preventive treatment ▶ preventívno tretíranje protected geographical indication ▶ zaščítena price support ▶ cenôvna podpóra geográfska oznáčba primary branch ▶ vêja 1. réda protected place ▶ zavarováni prôstor primary bud ▶ glávni bŕst protogyny ▶ protoginíja primary endosperm ▶ primárni endospêrm proximate analysis of foods ▶ weendska analíza primary growth ▶ primárna rást pruning ▶ réz (1, 2) primary host ▶ glávni gostítelj pruning saw ▶ sadjárska žága primary irrigation pipe ▶ glávni cevovòd pseudocereal ▶ nèprávo žíto primary meristem ▶ primárni meristém pseudogley ▶ psévdoglêj primary mineral ▶ primárni minerál pseudogleying ▶ psévdooglejevánje primary pest ▶ primárni škodljívec P-statement ▶ prevídnostni stávek primary root ▶ glávna korenína psychrometer ▶ psihrométer primary tillage ▶ osnôvna obdeláva tál psychrometric equation ▶ psihrométrska enáčba primary yield ▶ primárni pridélek PTF ▶ pretvórbena fúnkcija tál 261 PTO PTO ▶ prikljúčna gréd radicchio forcing process ▶ síljenje radíča pulling agricultural machine ▶ vléčeni kmetíjski radicle ▶ radíkula stròj radiosonde ▶ rádiosónda pulling power ▶ vléčna móč rain ▶ dèž pulp ▶ mesó (1, 2) rainbow ▶ mávrica pump ▶ črpálka rain factor ▶ padavínski fáktor pumpkin ▶ búča rainfall interception ▶ prestrézanje padavín pupa ▶ búba raised garden bed ▶ visôka grêda purchase price ▶ nabávna céna ranker ▶ ránker pure crop ▶ čísti posévek raspberry ▶ malína pure-line cultivar ▶ línijska sórta raspberry beetle ▶ malínar PVY ▶ vírus Y krompírja rating point ▶ bonitétna tóčka pyramidal form ▶ piramidálna oblíka rational method ▶ racionálna metóda Ravaz index ▶ índeks Ravaz RAW ▶ rastlínam lahkó dostôpna vôda RDP ▶ prográm razvôja podežêlja readily available water ▶ rastlínam lahkó dostôpna vôda real estate ▶ nèpremičnína real evapotranspiration ▶ dejánska evapotran- spirácija rearing chamber ▶ gojítvena kómora rear-wheel steering ▶ štírikolésno krmíljenje Q quality class ▶ receptacle ▶ cvetíšče kakôvostni rázred reciprocating engine ▶ bátni motór quality fruit ▶ kakôvostni plód recognised geographical indication ▶ priznána quality scheme ▶ shéma kakôvosti geográfska oznáka quality wine ▶ kakôvostno víno recognised traditional denomination ▶ priznáno quarantine crop succession ▶ karanténska preména tradicionálno poimenovánje quarantine disease ▶ karanténska bolézen recommended cultivar ▶ priporočêna sórta quarantine pest ▶ karanténski škodljívec record of actual land use ▶ evidénca dejánske R quarantine weed ▶ karanténski plevél rábe zemljíšč quince ▶ kútina rectangular coordinate system ▶ Q real evaporation ▶ dejánsko izhlapévanje quinoa ▶ pravokótni kvinója koordinátni sistém recultivated soil ▶ rekultivírana tlà red clover ▶ čŕna dételja red currant ▶ rdéči ríbez reddish-brown soil ▶ rdéčerjáva tlà red fescue ▶ rdéča bílnica R redistribution of water in soil ▶ prerazporêjanje vôde v tléh redistributive payment ▶ prerazporedítveno plačílo redox potential ▶ rédoks potenciál red radish ▶ mésečna rêdkvica reductive horizon ▶ Gr horizónt rachis ▶ klásno vretêno, socvétna ós re-entry period ▶ délovna karénca radiant flux ▶ seválni tók reference evapotranspiration ▶ referénčna evapo-radiation balance ▶ seválna bilánca transpirácija radiation fog ▶ radiácijska mègla reference soil group ▶ referénčna tálna skupína radiation frost ▶ radiácijska pozéba reference soil sample ▶ referénčni vzórec tál radicchio ▶ radìč reference year ▶ referénčno léto 262 row cleaner reflected irradiance ▶ odbíto sévanje riding tractor ▶ jahálni tráktor reflection ▶ odbòj rigid tine ▶ tóga nogáča refractometer ▶ refraktométer rill erosion ▶ žlebíčna erozíja regeneration ▶ regenerácija ringing ▶ obróčkanje (1, 2, 3) regenerative agriculture ▶ obnovítveno kmetíjstvo ring roller ▶ obróčasti váljar regional climatology ▶ regionálna klimatologíja ripening ▶ zorênje tráve register of agricultural holdings ▶ regíster ripening phase ▶ fáza dozorévanja (1, 2, 3) kmetíjskih gospodárstev rocket ▶ rúkvica register of spatial units ▶ regíster prostórskih enôt rodenticide ▶ rodenticíd regosol ▶ regosól roller ▶ váljar regrafting ▶ precépljenje (1, 2) rolling harrow ▶ kotálna brána regulator ▶ regulátor Roman fennel ▶ koromáč rejuvenation ▶ pomlajevánje (1, 2) root ▶ korenína relative air humidity ▶ relatívna zráčna vlážnost root abundance ▶ prekorenínjenost tál relay intercropping ▶ izménična sétev root aphid ▶ korenínska úš relict soil ▶ relíktna tlà root apical meristem ▶ korenínski vršíček remote sensing ▶ daljínsko zaznávanje root ball ▶ korenínska grúda rendzina ▶ rendzína root crown ▶ korenínski vrát renewal ▶ pomlajevánje (1, 2) root cutting ▶ korenínski potáknjenec Ren's crop rotation ▶ rénski kolobár root hair ▶ korenínski lásek repellent ▶ odvračálo rooting ▶ korenínjenje repellent crop ▶ odvračálni posévek rooting in carton boxes ▶ kartonáža replaced soil ▶ zaménjana tlà root-knot nematodes ▶ ogórčice korenínskih šíšk replanted soil ▶ utrújena tlà root nodule ▶ korenínski nódul replanting ▶ podsájanje root-propagated weed ▶ korenínski plevél reproduction material ▶ reprodúkcijski materiál rootstock ▶ podlága (1, 2, 3) reproductive growth of grass ▶ generatívna rást rootstock cane ▶ kljúč podláge tráve rootstock nursery ▶ matičnják reproductive organ ▶ generatívni orgán rootstock vine ▶ korenják reproductive tiller ▶ generatívni trávni pogánjek root sucker ▶ korenínski izrástek residual effect ▶ reziduálni učínek root system ▶ korenínski sistém resistance ▶ odpórnost root trunk ▶ korenínsko dêblo R resistant cultivar ▶ odpórna sórta (1, 2) root vegetables ▶ korénovke rest period ▶ pášni premòr rosemary ▶ róžmarin retting ▶ gódenje rosette growth ▶ rozétasta rást return flowering ▶ povrátno cvetênje rotary cultivator ▶ vrtávkasti kultivátor return period ▶ povrátna dôba rotary harrow ▶ vrtávkasta brána reversible plough ▶ obračálni plúg rotary mower ▶ rotacíjska kosílnica revised universal soil loss equation ▶ revidírana rotational grazing ▶ čredínska páša univerzálna enáčba izgúbe tál rotation angle ▶ zasúčni kót RGI ▶ priznána geográfska oznáka rotation cycle ▶ pášni obhòd rhizome ▶ rizóm rotocultivator ▶ vrtávkasti kultivátor rhizosphere ▶ rizosfêra rototiller ▶ prekopálnik R horizon ▶ R horizónt roughage ▶ voluminózna kŕma rhubarb ▶ rabárbara rough hawkbit ▶ navádni otávčič ribwort plantain ▶ ozkolístni trpôtec rough hawksbeard ▶ dvólétni dímek rice ▶ ríž roundback slugs ▶ lázarji Richard’s equation ▶ Richardova enáčba rounding of agricultural land ▶ arondácija ricinus ▶ klóščevec kmetíjskih zemljíšč ridge ▶ grebén, léha round training system ▶ okrógla gojítvena oblíka ridger ▶ osipálnik rowan ▶ jerebíka ridging ▶ osipávanje row cleaner ▶ odgrebálo 263 row intercropping row intercropping ▶ vŕstna zdrúžena sétev savoy cabbage ▶ glávnati óhrovt row seeding ▶ preslédna sétev scab ▶ škrlúp Royat cordon ▶ royat scaffold branch ▶ ogródna vêja ruderal weed ▶ ruderálni plevél scale ▶ merílo runner ▶ pritlíka scale insect ▶ kápar rural development policy ▶ polítika razvôja scarification ▶ skarifikácija podežêlja scarp ▶ brežína rural development programme ▶ prográm scattering ▶ sípanje razvôja podežêlja schisandra ▶ šisándra rushes ▶ lóčkovke scion ▶ žláhtni dél RUSLE ▶ revidírana univerzálna enáčba izgúbe tál scionwood ▶ cepìč (1, 2, 3) rutabaga ▶ kolerába screw conveyor ▶ pôlžasti transpórter rye ▶ ŕž scutching ▶ otépanje sea breeze ▶ maestrál sea buckthorn ▶ rakítovec sea kale ▶ krámbe seasonal dynamics ▶ sezónska dinámika seasonal polymorphism ▶ sezónski polimorfízem seasonal production of grass sward ▶ sezónska S saddle grafting ▶ S rást trávne rúše secondary branch ▶ vêja 2. réda secondary bud ▶ stránski bŕst (2) secondary carbonates ▶ pedogéni karbonáti secondary endosperm ▶ sekundárni endospêrm secondary growth ▶ sekundárna rást sedlánje secondary irrigation pipe ▶ razvódni cevovòd saddle tractor ▶ sistémski tráktor secondary meristem ▶ sekundárni meristém safener ▶ varoválo secondary mineral ▶ sekundárni minerál sage ▶ žájbelj secondary pest ▶ sekundárni škodljívec (1, 2) saline-sodic soil ▶ slána nátrijeva tlà secondary root ▶ sekundárna korenína saline soil ▶ slána tlà secondary yield ▶ stránski pridélek salinity ▶ slánost second cut hay ▶ otáva sampling depth ▶ globína vzórčenja sedges ▶ ostríčevke sampling point ▶ odvzémno mésto sedimentation method ▶ sedimentacíjska metóda sampling site ▶ vzórčno mésto seed ▶ séme sand ▶ pések seed cleaning ▶ číščenje semén sandy sediment ▶ peščéni nanòs seed coat ▶ seménska lupína sanitary quality ▶ zdrávstvena kakôvost seedcorn maggot ▶ sanitary selection ▶ zdrávstvena selékcija fižólova múha seed crop ▶ saprophyte ▶ saprofít seménski posévek seed dormancy ▶ SAR ▶ kolíčnik adsorbíranega nátrija mirovánje seména seeder ▶ saturated flow ▶ nasíčeni tók sejálnica seed hopper ▶ saturated hydraulic conductivity ▶ nasíčena nasípnica seeding ▶ hidrávlična prevódnost sétev seeding element ▶ saturated paste extract ▶ nasíčeni tálni ekstrákt sejálni elemènt seeding furrow ▶ saturated soil ▶ nasíčena tlà sétvena brázda seeding unit ▶ saturated soil sample ▶ nasíčeni vzórec tál sejálni sklòp seed inoculation ▶ saturated soil water content ▶ pôlna vôdna inokulácija seména seedling ▶ kapacitéta sejánček nasíčeni párni tlák saturated vapour pressure ▶ seedling container ▶ gojítveni lônček obmóčje nasíčenja (1, 2) saturated zone ▶ seedling rootstock ▶ sejánec hranílno-kredítna savings and loan cooperative ▶ seedling transplanting ▶ pikíranje zádruga seedling tray ▶ gojítvena plôšča 264 simple leaf seed material ▶ seménski materiál sessile flower ▶ sedéči cvét seed mixture ▶ seménska méšanica sessile leaf ▶ sedéči líst seed plate ▶ sejálni kolút severe cold ▶ húdi mràz seed plough ▶ sétveni plúg sex attractant ▶ spôlni atraktánt seed priming ▶ nakaljevánje seména sex pheromone ▶ spôlni feromón seed production ▶ semenárstvo sexual dimorphism ▶ spôlni dìmorfízem seed selecting machine ▶ seléktor sexual propagation ▶ generatívno razmnoževánje seed sowing guide ▶ sétveni koledár sexual stage ▶ spôlni stádij seed tube ▶ sejálna cév shaft ▶ gréd seed vitality ▶ življênjska sposóbnost seména shallot ▶ šalótka seed weed ▶ seménski plevél shallow soil ▶ plítva tlà segetal weed ▶ segetálni plevél shaping pruning ▶ vzgójna réz selected quality ▶ izbrána kakôvost share ▶ lémež selection ▶ selékcija shelterbelt ▶ vetrozaščítni pás selection vineyard ▶ selékcijski vinógrad shield budding ▶ T okulácija selective grazing ▶ selektívna páša shoot ▶ pogánjek selective herbicide ▶ selektívni herbicíd shoot elongation ▶ izdolževánje pogánjka selectivity ▶ selektívnost shoot positioning ▶ zatíkanje mladík self-cleaning capacity ▶ sámoočiščeválna sposóbnost shoot removal ▶ plétev mládik self-cleaning filter ▶ sámočistílni fílter shoot tipping ▶ vršíčkanje self-fertile cultivar ▶ sámooplódna sórta short cane ▶ krátki lés self-fertilisation ▶ sámooplodítev short chisel ▶ krátki rahljálnik self-loading feed mixer wagon ▶ krmílno-mešálna short-day plant ▶ kratkodnévnica prikólica shorter cane ▶ pénjevec self-loading wagon ▶ sámonakladálna prikólica short-grass species ▶ nízka vŕsta tráve self-pollinating plant ▶ samoprášnica short-night plant ▶ dolgodnévnica self-pollination ▶ sámooprašítev short pruning ▶ krátka réz self-propelled agricultural machine ▶ samohódni short-range weather forecast ▶ kratkoróčna kmetíjski stròj vreménska napôved self-seeding ▶ sámozasêjanje short shoot ▶ krátki pogánjek self-sterile cultivar ▶ sámonèoplódna sórta short stub cut ▶ réz na pŕstan selling price ▶ prodájna céna short-wave radiation ▶ kratkovalôvno sévanje semi-bush ▶ pôlgŕm shot-hole disease ▶ lístna lúknjičavost koščíčarjev semi-dwarf cultivar ▶ srédnje bújna sórta shower ▶ plôha S semi-dwarf rootstock ▶ srédnje bújna podlága silage ▶ siláža semi-hydroponics ▶ tankoplástno gojênje silage additive ▶ silírni dodátek seminal root ▶ seménska korenína silage bale ▶ silážna bála semi-natural grassland ▶ pôlnarávno travínje silage effluent ▶ silážni sók semi-sparkling wine ▶ bíser víno silage harvester ▶ odjemálnik siláže senescent period ▶ obdóbje stáranja silage heap ▶ silážni kúp senescent phase ▶ obdóbje stáranja silage making ▶ silíranje kŕme sensible heat ▶ zaznávna toplôta silage pressing ▶ tláčenje siláže sensitive area ▶ občutljívo obmóčje silage rolling ▶ tláčenje siláže sensory assessment ▶ senzórično ocenjevánje silicate parent material ▶ silikátna mátična sensory characteristic ▶ senzórična lastnóst podlága sensory evaluation ▶ senzórično ocenjevánje silo ▶ sílos sepal ▶ čášni líst silt ▶ mélj septoria leaf spot ▶ pšeníčna lístna pégavost silty soil ▶ méljasta tlà sequential extraction ▶ sekvénčna ekstrákcija silvopasture system ▶ drevésno-pášna rába service tree ▶ skórš simple fruit ▶ enostávni plód sesame ▶ sézam simple layering ▶ gróbanje sesquioxides ▶ seskvioksídi simple leaf ▶ enostávni líst 265 single-axle mower single-axle mower ▶ ênoósna kosílnica socio-economic farm structure ▶ sociálno-single-axle tractor ▶ ênoósni tráktor ekonómska struktúra kmetíje single-cell thunderstorm ▶ ênocélična nevíhta sodic soil ▶ nátrijeva tlà single fertilisation ▶ enójna oplodítev sodium adsorption ratio ▶ kolíčnik single fertiliser ▶ enostávno gnojílo adsorbíranega nátrija single-furrow plough ▶ ênobrázdni plúg sod seeding ▶ vsejávanje single Guyot ▶ enójni guyot soft fruit rot ▶ gnítje plóda single-plate friction clutch ▶ ênoplôščna tórna soft hail ▶ sódra sklópka soft root rot ▶ korenínska gnilôba single product costing ▶ enostávna delítvena soil ▶ tlà kalkulácija soil acidification ▶ zakisovánje tál single-seed fruit ▶ ênoseménski plód soil acidity ▶ kíslost tál single-sided plough ▶ plúg krájnik soil aeration ▶ zráčnost tál single-span greenhouse ▶ pôlkróžni rastlinják soil aggregate ▶ struktúrni agregát single sprout ▶ enójni pogánjek soil air ▶ tálni zràk sinovigenic species ▶ sinovigéna vŕsta soil amendment ▶ izboljševálec tál SIR ▶ téhnika sterílnih sámcev soil analysis ▶ analíza tál sirocco ▶ júgo soil bulk density ▶ volúmska gostôta tál sister cultivar ▶ sêstrska sórta soil class ▶ rázred tál SIT ▶ téhnika sterílnih sámcev soil clod ▶ tálna grúda site ▶ rastíšče soil colloid ▶ tálni koloíd skeletal root ▶ skelétna korenína soil colour ▶ bárva tál skeletal soil ▶ skelétna tlà soil compaction ▶ zbítost tál skeleton ▶ skelét soil conditions ▶ tálne razmére skim coulter ▶ predplúžnik soil consistency ▶ konsisténca tál skin ▶ kóžica soil cover ▶ pokrítost tál sky ▶ nebó soil-covering device ▶ zagrebálo sleet ▶ zmŕznjeni dèž soil crushing ▶ drobljênje tál (1, 2) slender spindle ▶ ózko vretêno soil crusting ▶ zaskórjenje tál slickenside ▶ zdŕsna plôskev soil cultivation ▶ tálno gojênje slope ▶ naklòn soil degradation ▶ degradácija tál slope runoff ▶ pobóčna vôda soil depth ▶ globína tál Slovenian soil classification system ▶ slovénska soil desertification ▶ opuščávljanje tál S klasifikácija tál soil development ▶ razvòj tál slurry ▶ gnójevka soil dispersion ▶ dispêrznost tál small farmers scheme ▶ shéma za mále kméte soil drying ▶ sušênje tál small-flower cultivar ▶ malocvétna sórta soil ecosystem service ▶ ékosistémska storítev tál small-fruit cultivar ▶ drobnoplódna sórta soil electrical conductivity ▶ eléktrična smog ▶ smóg prevódnost tál smoke generation ▶ dímljenje soil energy balance ▶ energíjska bilánca tál smoothing roller ▶ gládki váljar soil erosion ▶ erozíja tál smooth meadow grass ▶ trávniška látovka soil extraction ▶ ekstrákcija tál snow ▶ snég soil filtration capacity ▶ filtracíjska sposóbnost tál snow avalanche ▶ snéžni pláz soil finger test ▶ pŕstni poskús snow cover ▶ snéžna odêja soil-forming factor ▶ tlotvórni dejávnik snow grains ▶ zŕnati snég soil-forming process ▶ tlotvórni procès snow pellets ▶ bábje pšêno soil fraction ▶ frákcija tál snowslide ▶ snéžni pláz soil fragment ▶ tálni délec snow stick ▶ snegomér soil function ▶ fúnkcija tál snow water equivalent ▶ vôdna zalóga soil gaseous phase ▶ tálni zràk snegá soil genesis ▶ genéza tál SO ▶ stándardni prihódek soil health ▶ zdrávje tál 266 spike soil heat ▶ toplôta tál soil water ▶ tálna vôda soil herbicide ▶ tálni herbicíd soil water balance ▶ vôdna bilánca tálnega profíla soil horizon ▶ horizónt soil water content ▶ vsébnost vôde v tléh soil hydrology ▶ hidrologíja tál soil water depletion level ▶ primanjkljáj vôde v soil insecticide ▶ tálni insekticíd tléh soil layer ▶ slòj tál (1, 2) soil water equivalent ▶ ekvivalènt vlážnosti tál soilless cultivation ▶ hidropónsko gojênje soil water potential ▶ vôdni potenciál tál soil liquid phase ▶ tálna raztopína soil water repellency ▶ vodoodbójnost tál soil matric potential ▶ mátrični potenciál tál soil water retention curve ▶ krivúlja vodozadr-soil moistening ▶ vláženje tál ževálnih lastnósti tál soil moisture ▶ vlážnost tál soil wetting ▶ vláženje tál soil moisture deficit ▶ deficít vlážnosti tál solar constant ▶ solárna konstánta soil moisture equivalent ▶ ekvivalènt vlážnosti tál solarigraph ▶ solarigráf soil moisture profile ▶ profíl vláženja tál solarimeter ▶ solariméter soil moisture regime ▶ režím vlážnosti tál solar insolation ▶ sónčno obsévanje soil mottling ▶ marmorácija tál solar radiation ▶ sónčno sévanje soil number ▶ tálno števílo solaxe ▶ sónčna ós soil nutrient stock ▶ založênost tál solonchak ▶ solončák soil order ▶ oddélek tál solstice ▶ solstícij soil organic matter ▶ tálna orgánska snôv soluble concentrate ▶ vodotôpni koncentrát soil partical density ▶ gostôta tŕdne fáze tál soluble solid ▶ tôpna súha snôv soil percolation ▶ odcédnost tál solum ▶ sólum soil pest ▶ tálni škodljívec solution for seed treatment ▶ raztopína za soil pH ▶ pH tál tretíranje seména soil pit ▶ pedolóška jáma sorghum ▶ sírek soil pore ▶ tálna póra sour cherry ▶ víšnja soil porosity ▶ poróznost tál southwest wind ▶ júgozahódnik soil profile ▶ tálni profíl south wind ▶ júgo soil remediation ▶ remediácija tál sowing ▶ sétev soil rooting depth ▶ fiziolóška globína tál sowing depth ▶ globína sétve soil salinisation ▶ zasoljevánje tál sowing rate ▶ sétvena nórma soil sample ▶ vzórec tál sowing time ▶ čàs sétve soil sampling ▶ vzórčenje tál sown grassland ▶ sejáno travínje soil science ▶ pedologíja spading harrow ▶ lopátasta brána S soil seed bank ▶ tálna seménska bánka spading machine ▶ lopátar soil solid phase ▶ tŕdna fáza tál span ▶ ládja soil solution ▶ tálna raztopína sparkling wine ▶ penéče víno soil specific surface area ▶ specífična površína tál sparse sowing ▶ rédka sétev soil stoniness ▶ kamnítost tál spatial data ▶ prostórski podátek soil structure ▶ struktúra tál spatial database ▶ zbírka prostórskih podátkov soil structure stabilisation ▶ zlépljanje tálnih délcev spatial data layer ▶ podatkôvni slòj soil temperature ▶ temperatúra tál spatial plan ▶ prostórski načŕt soil texture ▶ tekstúra tál specialised agricultural cooperative ▶ specia-soil texture class ▶ tekstúrni rázred lizírana kmetíjska zádruga soil thermal radiation ▶ sévanje tál specialised farm ▶ specializírana kmetíja soil thermometer ▶ tálni termométer species characteristic ▶ vŕstna lastnóst soil thin section ▶ tálni zbrúsek species composition ▶ botánična sestáva soil type ▶ tálni típ spectrum of activity ▶ spékter delovánja soil value ▶ tálno števílo spelt ▶ píra soil volume ▶ volúmen tál sperm cell ▶ spermálna célica soil vulnerability ▶ ranljívost tál spice ▶ začímbna rastlína soil washing ▶ pránje tál spike ▶ klás 267 spike harrow spike harrow ▶ klínasta brána statistical weather forecast ▶ statístična spikelet ▶ klásek vreménska napôved spinach ▶ špináča steering ▶ krmíljenje splash erosion ▶ pljuskôvna erozíja steering transporter ▶ transpórtni tráktor splice grafting ▶ navádna kopulácija Stefan-Boltzmann law ▶ Stefan-Boltzmannov split grafting ▶ cépljenje v razkòl zákon spodic horizon ▶ Bfe horizónt stem ▶ pecljevína, stêblo spoon harrow ▶ žlíčasta brána stem elongation ▶ bílčenje, steblênje sporogenic bacterium ▶ sporogéna baktêrija sterile insect release ▶ téhnika sterílnih sámcev spotted wing drosophila ▶ plódova vínska sterile insect technique ▶ téhnika sterílnih sámcev mušíca sterile spikelet ▶ sterílni klásek spray boom ▶ škropílna létev sterilisation ▶ sterilizácija sprayer ▶ škropílnica sticker spreader ▶ adhezív spray flower cultivar ▶ malocvétna sórta sticky board ▶ lepljíva plôšča spraying ▶ škropljênje stigma ▶ brázda pestíča spray mixture ▶ škropílna brózga stimulative partenocarpy ▶ stimulatívna spray sticker ▶ adhezív parteno karpíja spreading disc ▶ metálna plôšča stinging nettle ▶ velíka kopríva spreading of fertiliser ▶ raztròs gnojíla stinging nettle preparation ▶ koprívov preparát spreading width ▶ metálna širína stink bug ▶ steníca spring cereal ▶ járo žíto stocking cycle ▶ pášni obhòd spring crop ▶ nèprezímni posévek stocking density ▶ gostôta zasédbe spring cultivar ▶ jára sórta, spomladánska sórta stocking rate ▶ obtéžba spring harrow ▶ vzmétna brána stock nursery ▶ mátični nasàd spring onion ▶ zímski lúk stockpiled fertilisation ▶ zalóžno gnojênje spring pruning ▶ spomladánska réz stockpiled forage ▶ zalóžno zelínje spring seeding ▶ spomladánska sétev stockpiled herbage ▶ zalóžno zelínje spring tine ▶ elástična nogáča stock plant ▶ mátična rastlína sprinkler ▶ razpršílec stolon ▶ stolón sprinkler irrigation ▶ namákanje z razpršílci stoma ▶ lístna réža sprinkling ▶ oroševánje stone ▶ koščíca sprout ▶ kálček stone fruits ▶ koščíčasto sádje spur ▶ brstìč, réznik stone-fruit spur ▶ rozéta S spurred cordon ▶ kordón z rézniki stoolbed ▶ zarodíšče stable manure ▶ hlévski gnój storage carbohydrates ▶ rezêrvni ogljíkovi hidráti stagnant water ▶ slôjna vôda storage disorder ▶ skladíščna bolézen stagnic horizon ▶ Bg horizónt storage pest ▶ skladíščni škodljívec stamen ▶ prášnik storage root ▶ korén staminate flower ▶ môški cvét storm ▶ neúrje, vihár stand ▶ sestòj stratification ▶ stratifikácija standard cultivar ▶ stándardna sórta stratocumulus ▶ stratokúmulus standard output ▶ stándardni prihódek stratus ▶ strátus standard propagation material ▶ stándardni straw ▶ sláma razmnoževálni materiál strawberry ▶ jágoda standard seed ▶ stándardno séme straw breaking ▶ lomljívost bíli standard tractor ▶ stándardni tráktor straw shaker ▶ pretresálo stand density ▶ gostôta sestôja straw walker ▶ pretresálo standing water ▶ stojéča vôda streamline ▶ tokôvnica starch-iodine test ▶ škróbni tést Streif index ▶ índeks zrélosti (1) star roller ▶ zvézdasti váljar strip grazing ▶ obróčna páša starter ring gear ▶ zobáti vênec strip intercropping ▶ sétev v pasôvih start of ripening ▶ začétek zorênja strip sowing ▶ trákasta sétev 268 systemic insecticide strongly acidic soil ▶ močnó kísla tlà supplementary activity on farm ▶ dopolnílna structural fund ▶ struktúrni sklàd dejávnost na kmetíji structural resistance ▶ struktúrna odpórnost supplementary farm ▶ dopolnílna kmetíja stub ▶ čèp supplementary fertilisation ▶ dognojevánje stubble ▶ strníšče supplementary income ▶ dopolnílni dohódek stubble catch crop ▶ strníščni dosévek supplied soil ▶ preskrbljêna tlá stubble chisel ▶ strníščni rahljálnik supported capillary water ▶ podpŕta kapilárna stubble plough ▶ strníščni plúg vôda stubble seeding ▶ strníščna sétev surface active agent ▶ površínsko aktívna snôv stub cut ▶ réz na čèp surface drainage ▶ površínsko osuševánje stunting of shoot ▶ kržljávost surface drainage system ▶ površínsko osuševánje stylar remnant ▶ jágodni pópek surface erosion ▶ površínska erozíja Styrian pumpkin ▶ óljna búča surface flow ▶ površínski odtòk subalpine climate ▶ omíljeno gôrsko podnébje surface productivity ▶ površínska storílnost subaqueous soil ▶ podvôdna tlà (1, 2) surface runoff ▶ površínski odtòk subcontinental climate ▶ omíljeno celínsko podnébje surface soil layer ▶ površínski slòj tál subhorizon ▶ pòdhorizónt surface soil sample ▶ površínski vzórec tál subjective weather forecast ▶ subjektívna surface stoniness ▶ površínska kamnítost vreménska napôved surface-storage capacity ▶ kapacitéta površínske sublimation ▶ sublimácija zalóge vôde sub-Mediterranean climate ▶ omíljeno surface water ▶ površínska vôda sredozémsko podnébje surfactant ▶ površínsko aktívna snôv subsequent crop ▶ naknádni posévek surveying rod ▶ mérska láta subsequent flowering ▶ naknádno cvetênje surveyor's cross ▶ kótni kríž subsistence agriculture ▶ sámooskŕbno kmetíjstvo suspension concentrate ▶ koncentrírana suspénzija subsoil ▶ nèrodovítni dél tál suspoemulsion ▶ suspénzoemúlzija subsoiler ▶ podrahljálnik sustainable agriculture ▶ trájnostno kmetíjstvo subsoiling ▶ podrahljávanje sward ▶ trávna rúša (1, 2) subsoil roller ▶ podzémni váljar SWE ▶ vôdna zalóga snegá subsoil sample ▶ podpovršínski vzórec tál sweeping roller ▶ česálni válj substrate ▶ substrát sweet cherry ▶ čéšnja subsurface drainage ▶ cévni drenážni sistém sweet corn ▶ sládka korúza subsurface drainage system ▶ cévni drenážni sistém sweet fennel ▶ koromáč subsurface flow ▶ podpovršínski tók sweet potato ▶ sládki krompír S subsurface irrigation ▶ podzémno namákanje sweet vernal grass ▶ dišéča bóljka subtropical climate ▶ súbtrópsko podnébje sweet wormwood ▶ sládki pêlin succession planting ▶ zaporédna sétev swiss chard ▶ blítva suction filter ▶ sesálni fílter SWRC ▶ krivúlja vodozadrževálnih lastnósti tál suction pipe ▶ sesálna cév sylleptic shoot ▶ predčásni pogánjek sugar beet ▶ sladkórna pésa Sylvoz ▶ sylvoz summer cultivar ▶ polétna sórta (1, 2) symbiotic fungus ▶ simbiótska glíva summer dormancy ▶ polétno mirovánje symbiotic nitrogen fixation ▶ simbiótska vezáva summer pruning ▶ polétna réz (1, 2) dušíka summer savory ▶ šetráj sympodial growth ▶ simpódijska razrást sunburn ▶ sónčni ožíg symptom of plant disease ▶ bolézensko známenje sunflower ▶ sónčnica synchronous transmission ▶ sinhronizírani sunshine duration ▶ trájanje sónčnega obsévanja menjálnik supercell cloud ▶ súpercélični oblák synergist ▶ sinergíst supercell thunderstorm ▶ súpercélična nevíhta synoptic meteorology ▶ sinóptična meteorologíja superior ovary ▶ nadrásla plódnica systemic fungicide ▶ sistémični fungicíd superparasite ▶ híperparazít systemic herbicide ▶ sistémični herbicíd supervisory committee ▶ nadzórni odbòr zádruge systemic insecticide ▶ sistémični insekticíd 269 table cultivar T table cultivar ▶ T thermal convection ▶ prôsta konvékcija thermal inversion ▶ temperatúrna invêrzija thermal thunderstorm ▶ vročínska nevíhta thermal time ▶ termálni čàs thermograph ▶ termográf namízna sórta thermometer ▶ termométer table grapes ▶ namízno grózdje thermophilic pest ▶ toploljúbni škodljívec table wine ▶ namízno víno thermophilous plant ▶ termofílna rastlína tachymeter ▶ tahiméter thermophyte ▶ termofílna rastlína tall fescue ▶ trstíkasta bílnica thick-layer cultivation ▶ debeloplástno gojênje tall-grass species ▶ visôka vŕsta tráve thin-layer cultivation ▶ tankoplástno gojênje tall oatgrass ▶ visôka páhovka thinning ▶ rédčenje tank ▶ rezervoár thinning cut ▶ izrezovánje target content ▶ cíljna vsébnost thinning downward-growing branch ▶ target organism ▶ cíljni organízem spodrezovánje target value ▶ cíljna vrédnost third cut hay ▶ otávič target yield ▶ cíljni pridélek thorn branch ▶ tŕnasti pogánjek tarragon ▶ péhtran Thornthwaite climate classification ▶ Thornth-tayberry ▶ tájberi waitova klasifikácija podnébja T-budding ▶ T okulácija Thornthwaite moisture index ▶ Thornthwaitov TDR ▶ mérjenje odbôja v časôvnem prostóru vlážnostni índeks technic hard material ▶ tŕdo téhnično gradívo thousand-seed weight ▶ mása 1000 zŕn technogenous soil ▶ tehnogéna tlà three-point hitch ▶ trítočkôvno prikljúčno drogôvje technological maturity ▶ tehnolóška zrélost three-year-old wood ▶ trílétni lés (1, 2, 3, 4) thresher ▶ mlatílna napráva tedder ▶ obračálnik threshing basket ▶ mlatílna košára temperate climate ▶ zmérno tôplo podnébje threshing drum ▶ mlatílni bóben temperature ▶ temperatúra threshold temperature ▶ temperatúra prága temperature deviation ▶ temperatúrni odklòn thrips ▶ résarji temperature gradient ▶ temperatúrni gradiènt throwing device ▶ razmetoválna napráva temperature inversion ▶ temperatúrna invêrzija thunder ▶ gròm temperature stress ▶ temperatúrni strés thunderbolt ▶ blísk temperature sum ▶ temperatúrna vsôta thunderstorm ▶ nevíhta temperature threshold ▶ temperatúrni pràg thyme ▶ tímijan temporary electric fence ▶ začásna eléktroográja tillage ▶ obdeláva tál temporary green cover ▶ kratkotrájna ozelenítev tillage depth ▶ globína obdeláve tendril ▶ vítica tilled fallow ▶ tensiometer ▶ tenziométer čŕna práha tiller ▶ ten-striped spearman ▶ kolorádski hròšč trávni pogánjek tillering ▶ terminal-bearing cultivar ▶ terminálno ródna sórta razráščanje terminálni bŕst terminal bud ▶ time domain reflectometry ▶ mérjenje odbôja v terpén terpene ▶ časôvnem prostóru terása terrace ▶ timothy ▶ trávniški máčji rèp terasírani vinógrad terraced vineyard ▶ tine ▶ nogáča terásna plôskev terrace tread ▶ tine weeder ▶ česálo terasíranje terracing ▶ tine weeding ▶ česánje teréstrično sévanje terrestrial radiation ▶ tissue culture propagation ▶ míkrorazmnoževánje terroir ▶ terroir titratable acid ▶ titrácijska kislína tertiary root ▶ terciárna korenína titration ▶ titrácija tetraploid ▶ tetraploíd tolerance threshold ▶ pràg toleránce theca ▶ pôlprášnica tolerant cultivar ▶ tolerántna sórta (1, 2) theodolite ▶ teodolít tomato ▶ paradížnik thermal conductivity ▶ toplôtna prevódnost tongue grafting ▶ angléška kopulácija 270 typology of agricultural holdings tool carrier tractor ▶ ogródni tráktor tree crown ▶ krôšnja tooth harrow ▶ zobáta brána tree nursery ▶ drevésnica tooth roller ▶ zobáti váljar tree nursery management ▶ drevésničarstvo (1, 2) top-dressing fertilisation ▶ dognojevánje trees and shrubs ▶ drevésa in grmíčevje top link ▶ upórnica trellis ▶ konstrúkcija topophysis ▶ topofíza trench ▶ rázor topping ▶ čistílna kôšnja triangular method ▶ trikótna metóda topsoil ▶ rodovítni dél tál triangulation ▶ triangulácija topsoil addition ▶ preplastítev tál trigonometric altimetry ▶ trigonométrično tornado ▶ tornádo višinomérstvo torque ▶ vrtílni momènt trilateration ▶ trilaterácija tortuosity ▶ vijúgavost pór triploid ▶ triploíd total amount ▶ skúpna vsébnost triticale ▶ tritikála total carbon ▶ celôtni ogljík tropical air mass ▶ trópska zráčna mása total contribution margin ▶ skúpni prispévek za tropical climate ▶ trópsko podnébje krítje tropical night ▶ trópska nóč total diapause ▶ totálna diapávza tropopause ▶ tropopávza total income of agricultural holding ▶ skúpni troposphere ▶ troposfêra dohódek kmetíjskega gospodárstva true leaf ▶ právi líst totalisator ▶ totalizátor trunk ▶ dêblo (1, 2) total yield ▶ skúpni pridélek TSG ▶ zajámčena tradicionálna posébnost totipotency ▶ totipoténtnost TSW ▶ mása 1000 zŕn tow ▶ tulovína tuber ▶ gomólj tower silo ▶ stôlpni sílos tubers ▶ gomóljnice toxin ▶ toksín tuber vegetables ▶ gomóljnice trace element ▶ elemènt v sledôvih tufted growth ▶ šôpasta razrást track ▶ koloték tufted hairgrass ▶ rúšnata másnica tractional tractor ▶ vléčni tráktor tufted root ▶ šôpasta korenína tractive force ▶ vléčna síla tumour ▶ túmor tractor ▶ tráktor tunnel ▶ tunél tractor attachment ▶ tráktorski prikljúček turbulent flow ▶ turbuléntni tók tractor coupling ▶ tráktorski priklòp turning circle ▶ obračálni króg traditional speciality guaranteed ▶ zajámčena turning plough ▶ zasúčni plúg tradicionálna posébnost turning radius ▶ obračálni króg trailing stem ▶ plazéče stêblo turnip ▶ répa trail pheromone ▶ sledôvni feromón T value ▶ T vrédnost T training system ▶ gojítvena oblíka twist tie ▶ vézica transitional horizon ▶ prehódni horizónt two-axle mower ▶ dvóósna kosílnica transition zone ▶ prehódno obmóčje two-axle tractor ▶ dvóósni tráktor translocated herbicide ▶ translokacíjski herbicíd two-cut meadow ▶ dvókôsni trávnik translocation activity ▶ translokacíjsko delovánje two-furrow plough ▶ dvóbrázdni plúg transmission ▶ menjálnik two-plate friction clutch ▶ dvóplôščna tórna sklópka transmission zone ▶ obmóčje prenôsa two-spotted spider mite ▶ navádna pršíca transmissivity ▶ prepústnost two-stroke engine ▶ dvótáktni motór transpiration ▶ transpirácija two-way plough ▶ dvósmérni plúg transverse profile ▶ préčni profíl two-wheel steering ▶ dvókolésno krmíljenje transverse spreading of fertiliser ▶ préčni raztròs two-year-old wood ▶ dvólétni lés gnojíla tying ▶ vézanje trap ▶ pást typical varietal bunch ▶ sórtno značílni grózd trap crop ▶ privabílni posévek typical varietal leaf ▶ sórtno značílni líst treatment ▶ tretíranje typology of agricultural holdings ▶ tipologíja tree ▶ drevó kmetíjskih gospodárstev 271 UAA U V UAA ▶ kmetíjsko zemljíšče v uporábi vadose zone ▶ ozráčeno obmóčje ultra low volume ▶ últranízki volúmen valerian preparation ▶ báldrijanov preparát ultraviolet radiation ▶ últravijólično sévanje vapour pressure ▶ párni tlák umbric horizon ▶ Aum horizónt variable costing ▶ kalkulácija po spremenljívih uncontrolled grazing ▶ nènadzorována páša stróških underground part of plant ▶ podzémni dél rastlíne vector ▶ véktor underground stolon ▶ živíca vegetable ▶ vrtnína undersown crop ▶ podsévek vegetable growing ▶ vrtnárstvo (1, 2) undesirable forbs ▶ nèzaželêne zelí vegetables ▶ zelenjádnice undeveloped soil ▶ nèrazvíta tlà vegetal preparation ▶ vegetabílni preparát undisturbed soil sample ▶ nèporúšeni vzórec tál vegetation cover ▶ rastlínski pokròv unfeathered maiden ▶ nèobráščena sadíka vegetative bud ▶ nèródni bŕst unfertilised flower ▶ nèoplojêni cvét vegetative growth ▶ vegetatívna rást unfruitful bud ▶ nèródno okó vegetative material ▶ vegetatívni materiál unfruitful shoot ▶ nèródna mladíka vegetative organ ▶ vegetatívni orgán unilateral cordon ▶ ênorámni kordón vegetative parthenocarpy ▶ vegetatívna unique administrative identifier of agricultural partenokarpíja holding ▶ KMG-MID vegetative phase ▶ vegetatívna fáza unisexual flower ▶ ênospôlni cvét vegetative propagation ▶ vegetatívno universal soil loss equation ▶ univerzálna razmnoževánje enáčba izgúbe tál vegetative rootstock ▶ vegetatívna univoltine life cycle ▶ únivoltílni življênjski podlága króg vegetative tiller ▶ vegetatívni trávni unlimited liability ▶ nèomejêno jámstvo pogánjek unsaturated flow ▶ nènasíčeni tók vegetative tree activity ▶ vegetatívna unsaturated hydraulic conductivity ▶ kapilárna aktívnost drevésa prevódnost veraison ▶ začétek zorênja unsaturated soil ▶ nènasíčena tlà vernalisation ▶ vernalizácija unsaturated zone ▶ ozráčeno obmóčje vernier ▶ vernír unstable silage ▶ nèstabílna siláža vertical angle ▶ vertikálni kót untreated conventional seed ▶ nèrazkúženo vertical cloud ▶ oblák vertikálnega razvôja konvencionálno séme vertical hydroponics ▶ navpíčno gojênje U upland meadow ▶ senožét vertical measurement ▶ vertikálna izméra upright brome ▶ pokônčna stoklása vertical resistance ▶ vertikálna odpórnost V upslope fog ▶ pobóčna mègla vertical rod ▶ profílka upslope wind ▶ vzgórnik vertical tie ▶ navpíčna véz urban climatology ▶ urbána klimatologíja vertical vineyard ▶ vertikálni vinógrad urban heat island ▶ méstni toplôtni ôtok verticillium wilt disease ▶ verticílijska urban soil ▶ urbána tlà uvélost USLE ▶ univerzálna enáčba izgúbe tál vertic soil ▶ vêrtična tlà utilised agricultural area ▶ kmetíjsko zemljíšče v vertisol ▶ vêrtična tlà uporábi very early-ripening cultivar ▶ zeló zgódnja sórta (1, 2) very hot day ▶ zeló vróči dán very late-ripening cultivar ▶ zeló pôzna sórta (1, 2) vetch-oats mixture ▶ ovsíga 272 weather event vetch-rye mixture ▶ ržíga warming up ▶ otoplítev viable pollen ▶ kalívi pêlod warning value ▶ opozorílna vrédnost viable seed ▶ kalívo séme washed soil ▶ oprána tlà vibrating subsoiler ▶ vibracíjski podrahljálnik water balance ▶ vôdna bilánca (1, 2) vigorous cultivar ▶ bújna sórta water body ▶ vôdno teló vigorous rootstock ▶ bújna podlága watercore ▶ stêklavost plódov vigour ▶ vígor water dispersible granule ▶ močljíva zŕnca vine condition ▶ kondícija tŕte water dispersible powder for seed treatment ▶ vineyard ▶ vinógrad močljívi prášek za tretíranje seména vineyard soil ▶ vinográdniška tlà water drop penetration time ▶ čàs prodíranja vinification ▶ vinifikácija vôdne káplje vintage ▶ vínski létnik water erosion ▶ vôdna erozíja virga ▶ vírga water flow regulator ▶ regulátor pretóka vôde virgin soil ▶ devíška tlà water flux density ▶ gostôta tóka viroid ▶ viroíd water framework directive ▶ okvírna vôdna viroid-free plant ▶ brezviroídna rastlína direktíva virosis ▶ viróza water land ▶ vôdno zemljíšče virtual temperature ▶ virtuálna temperatúra watermelon ▶ lúbenica virus ▶ vírus water movement ▶ gíbanje vôde virus-free plant ▶ brezvírusna rastlína water permit ▶ vôdno dovoljênje visibility ▶ vídnost water protection zone ▶ vodovárstveno viticulture ▶ vinográdništvo (1, 2) obmóčje vole ▶ velíki volúhar water reservoir ▶ vôdni zadrževálnik volumetric percentage of soil water ▶ volúmski water retention property ▶ vodozadrževálna odstótek vôde v tléh lastnóst tál volumetric water capacity ▶ volúmska vôdna water right ▶ vôdna pravíca volunteer ▶ samosévna rastlína water soluble carbohydrates ▶ vodotôpni volunteer plant ▶ kapacitéta watershed divide ▶ razvódnica V value ▶ samosévna rastlína ogljíkovi hidráti V vrédnost water soluble granules ▶ vodotôpna zŕnca water soluble powder ▶ vodotôpni prášek water source ▶ vôdni vír waterspout ▶ trómba watersprout ▶ bohotívka water stagnation ▶ zastájanje vôde W water stress ▶ vôdni strés water supply area ▶ prispévno obmóčje water supply zone ▶ prispévno obmóčje water surface tension ▶ površínska napétost vôde water thermometer ▶ vôdni termométer W waiting period ▶ karénca WDPT ▶ čàs prodíranja vôdne káplje Walkley-Black method ▶ Walkley-Blackova weakly developed soil ▶ mláda tlà metóda weather ▶ vrême walnut ▶ ôreh weather analysis ▶ analíza vreména walnut anthracnose ▶ rjáva pégavost oréha weather balloon ▶ meteorolóški balón walnut husk fly ▶ oréhova múha weather chart ▶ vreménski zemljevíd Walter-Lieth climate diagram ▶ Walter-Liethov weather conditions ▶ vreménske razmére podnébni diagrám weather diagnosis ▶ diagnóza vreména warm air invasion ▶ prodòr tôplega zráka weathered soil ▶ preperéla tlà warm day ▶ tôpli dán weather event ▶ vreménski dogódek 273 weather forecast weather forecast ▶ vreménska napôved wine ▶ víno weather forecast predictability ▶ zanesljívost wine grapes ▶ vínsko grózdje vreménske napôvedi winegrowing district ▶ vinoródni okóliš weather forecast reliability ▶ zanesljívost winegrowing region ▶ vinoródna dežêla vreménske napôvedi winemaking ▶ vinárstvo (1, 2) weather front ▶ vreménska frónta wine of superior quality ▶ vrhúnsko víno weather phenomenon ▶ vreménski pojàv wine production ▶ vinárstvo (1, 2) wedge grafting ▶ žlebíčkanje winery ▶ vinotóč weed ▶ plevél winter bud ▶ zímsko okó weed-control window ▶ zatirálno ôkno winter cereal ▶ ozímno žíto weed coverage ▶ zaplevéljenost winter crop ▶ prezímni posévek weed-free window ▶ ôkno razplevéljenosti winter cultivar ▶ ozímna sórta, zímska sórta (1, 2) weeding ▶ plétje winter dormancy ▶ zímsko mirovánje weed seed ▶ plevélno séme winter pruning ▶ zímska réz (1, 2) Weende analysis ▶ weendska analíza wire ▶ žíca weighing lysimeter ▶ wire harrow ▶ mréžna brána tehtálni liziméter welsh onion ▶ wireworm ▶ strúna zímski lúk western corn rootworm ▶ witches broom shoot ▶ mêtlasti pogánjek korúzni hròšč western flower thrips ▶ wood bud ▶ lésni bŕst cvetlíčni résar wet-bulb thermometer ▶ woody plant ▶ lésnata rastlína môkri termométer wet climate of hilly region ▶ woolly bud ▶ vôlnato okó vlážno podnébje hribovítega svetá woolly hair ▶ vôlnata dláčica wet seed ▶ working depth ▶ délovna globína môkro séme wet snow ▶ working element ▶ délovni elemènt júžni snég wet soil ▶ working height ▶ délovna višína môkra tlà wet soil density ▶ working power ▶ délovna móč gostôta vlážnih tál wetting agent ▶ working width ▶ délovna širína omočílo World Reference Base for Soil Resources ▶ wettable powder ▶ working speed ▶ délovna hitróst močljívi prášek wetting zone ▶ klasifikácija WRB wetting front ▶ frónta vláženja wheat ▶ wormwood ▶ pêlin obmóčje vláženja wheel tractor ▶ WP ▶ tóčka venênja pšeníca whip grafting ▶ WRB ▶ klasifikácija WRB kolésni tráktor angléška kopulácija white clover ▶ béla dételja white currant ▶ béli ríbez white lupin ▶ béli vôlčji bôb white mold ▶ béla gnilôba wide crop rotation ▶ širôki kolobár wide spreader ▶ širôki trosílnik X wild carrot ▶ navádno korênje wild parsnip ▶ navádni rebrínec wild plant species ▶ dívja rastlínska vŕsta X Wild's evaporograph ▶ Wildov evaporigráf wild turnip ▶ óljna répica wild vine ▶ gózdna tŕta xenovegetative propagation ▶ posrédno wilting point ▶ tóčka venênja vegetatívno razmnoževánje wind ▶ véter xerophilous plant ▶ kserofílna rastlína wind erosion ▶ vétrna erozíja xerophyte ▶ kserofílna rastlína wind intensity ▶ jákost vétra X-ray powder diffraction ▶ réntgenska práškovna wind rose ▶ vétrna róža difrákcija windrow ▶ zgrábek xylem ▶ ksilém 274 ZYMV Y yarrow preparation ▶ rmánov preparát yellow maturity ▶ rumêna zrélost yellow oatgrass ▶ rumênkasti ovsénec yellow rattle ▶ máli škrobôtec yield efficiency ▶ ródni potenciál yield per hectare ▶ hektárski pridélek young farm transferee ▶ mládi prevzémnik kmetíje young soil ▶ mláda tlà young vine ▶ mláda tŕta Z zenith distance ▶ zenítna razdálja zone of aeration ▶ ozráčeno obmóčje zoning ▶ rajonizácija zoophenology ▶ zóofenologíja zucchini ▶ vŕtna búčka zucchini yellow mosaic virus ▶ vírus rumênega mozaíka búče zwitterionic wetting agent ▶ katiónsko-aniónsko omočílo zygote ▶ zigóta ZYMV ▶ vírus rumênega mozaíka búče Y Z 275 Viri in literatura ADROVIĆ, Edo idr., 2019: Razlagalni slovar strojništva. COLNARIČ, Jože, VRABL, Stojan, 1991: Vinogradništvo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Ljubljana: Kmečki glas. Botanični terminološki slovar, 2. dopolnjena in pregledana COLNARIČ, Jože, GREGORIČ, Janez, HRČEK, izdaja (ur. Franc Batič, Borislava Lojze, KOROŠEC-KORUZA, Zora, 1985: Posebno Košmrlj-Levačič), 2023. Ljubljana: Založba ZRC vinogradništvo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, SAZU. https://doi.org/10.3986/978-961-05-0734-5. VTOZD za agronomijo. CANARACHE, Andrei, VINTILA, Irina, MUNTEANU, Compendium of Cucurbit Diseases and Pests, Second Ioan, 2006: Elsevier‘s Dictionary of Soil Science. Defi- Edition (ur. Anthony P. Keinath, William M. nitions in English with French, German, and Spanish Wintermantel, Thomas. A. Zitter), 2017. St. Paul: APS Word Translations Press. https://doi.org/10.1094/9780890545744. . Amsterdam: Elsevier. BARKLEY, Andrew, BARKLEY, Paul W., 2013: ČEBULJ, Anka idr., 2022: Sadni izbor za Slovenijo Principles of Agricultural Economics 2022. Elektronska verzija. Ljubljana: Javna služba . London, New York: BERNIK, Rajko, 1996: Ackerbau, Pflanzenbau und Pflanzenzüchtung: Tehnika v kmetijstvu: uvod v Grundwissen Bachelor . Stuttgart: Verlag Eugen strojništvo . Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek Ulmer. za agronomijo. Dry Beans and Pulses Production, Processing and BERNIK, Rajko, 2004: Tehnika v kmetijstvu: traktor . Nutrition (ur. Muhammad Siddiq, Mark A. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za Uebersax), 2013. Ames; Chichester; Oxford: Wiley- agronomijo. Blackwell. BERNIK, Rajko, 2006: Tehnika v kmetijstvu: mehanična ELZEBROEK, A. Ton G., WIND, Koop, 2008: Guide nega in oskrba ter kemično varstvo rastlin . Ljubljana: to Cultivated Plants . Wallingford; Cambridge: CAB Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. International. BERNIK, Rajko, 2010: BATTELINO, Darinka idr., 1984: content/uploads/2022/11/Sadni-izbor-2022_CIP.pdf. Izvajanje drenažnih ČERGAN, Zoran idr., 2008: Routledge. v sadjarstvu. https://sadjarstvo.javnesluzbe.si/wp- sistemov: priročnik Koruza. Ljubljana, Kmečki . Ljubljana: Biotehniška fakulteta, glas. Katedra za melioracije in urejanje kmetijskega DIEPENBROCK, Wulf, ELLMER, Frank, JENS, Léon, prostora, VTOZD za agronomijo. 2009: BERNIK, Rajko, 2010: Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za Tehnika v kmetijstvu: hortikultura. The Encyclopedia of Seeds: Science, Technology and Uses (ur. Michael Black, J. Derek Bewley, Peter Halmer), agronomijo. 2008. Wallingford; Cambridge: CAB International. Tehnika v kmetijstvu: varno delo Forages, Volume II: The Science of Grassland Agriculture, na kmetiji . Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek 7th Edition (ur. Kenneth J. Moore, Michael Collins, za agronomijo. C. Jerry Nelson, Daren D. Redfearn), 2020. Biopesticides Handbook (ur. Leo M.L. Nollet, Hamir Chichester: John Wiley & Sons. Singh Rathore), 2015. Boca Raton, London, New Geografski terminološki slovar (ur. Drago Kladnik, Franc York: CRC Press, Taylor & Francis Group. Lovrenčak, Milan Orožen Adamič), 2013. Ljubljana: BLAŽIČ, Mateja idr., 2010: Gradivo za usposabljanje Založba ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/978-961- prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin . 254-470-6. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in GLIHA, Slavko, ŠTERN, Vilko, 1985: Kmetijsko prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije. ekonomsko izrazoslovje . Ljubljana: Kmetijski inštitut BLAŽIČ, Mateja idr., 2022: Temeljna načela dobre Slovenije. kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe Glossary of Terms Used in Agrometeorology / Glossaire des fitofarmacevtskih sredstev: študijsko gradivo terms utilises en agrométéorologie / Glosario de tér- za usposabljanje uporabnikov, distributerjev in minos usados en la agrometeorología , 1990. Geneva: svetovalcev. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, World Meteorological Organization (WMO), CAgM gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, Report No. 40. https://library.wmo.int/idurl/4/37388. veterinarstvo in varstvo rastlin; Kmetijski inštitut JAHN, Reinhold idr., 2006: Guideline for Soil Slovenije. Description. Fourth edition. Rome: Food and BLUME, Hans-Peter idr., 2016: Scheffer/Schachtschabel Agriculture Organization of the United Nations. Soil Science. Berlin: Springer. https://www.fao.org/4/a0541e/a0541e.pdf. 277 Viri in literatura HANSEN, Vaughn E., STRINGHAM, Glen E., fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za agrarno ISRAELSEN, Orson Wilso, 1980: Irrigation Principles ekonomiko. and Practices. 4th Edition. Hoboken, New Jersey: LAMOVŠEK, Janja idr., 2021: Pogoste bolezni in škodljivci John Wiley and Sons. rastlin. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, HILLEL, Daniel, 1998: Environmental Soil Phisics: Oddelek za varstvo rastlin. Fundamentals, Applications and Environmental LEŠNIK, Mario, 2007: Tehnika in ekologija zatiranja Considerations. Cambridge, Massachusetts: Elsevier, plevelov. Ljubljana: Kmečki glas. Academic Press. MANLEY, Will, FOOT, Katharine, DAVIS, Andrew, HOČEVAR, Andrej, PETKOVŠEK, Zdravko, 1988: 2019: A Dictionary of Agriculture and Land Meteorologija: osnove in nekatere aplikacije. Ljubljana: Management. New York: Oxford University Press. Partizanska knjiga. MARTIN, John Holmes, WALDREN, Richard P., HRČEK, Lojze, 1966: Vinogradništvo, 1. del: Biologija in STAMP, David Lee, 2006: Principles of Field Crop ekologija vinske trte. Ljubljana: Univerzitetna založba. Production. Upper Saddle River: Pearson Prentice HRČEK, Lojze, 1977: Vinogradništvo, 2. del: Hall. Ampelografija. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Meteorološki pojmovnik i višejezični rječnik: hrvatski, VTOZD za agronomijo. engleski, njemački i francuski jezik (ur. Branko Gelo), HUDINA, Metka, RUSJAN, Denis, JAKŠE, Marijana, 2005. Zagreb: Državni hidrometeorološki zavod; 2011: Osnove hortikulture. Ljubljana: Biotehniška Hinus. fakulteta, Oddelek za agronomijo. Meteorološki terminološki slovar (ur. Zdravko Petkovšek, JACKSON David, THIELE Graham, LOONEY Norman, Zvonka Leder), 1990. Ljubljana: Slovenska akademija MORLEY-BUNKER Michael, 2010: Temperate and znanosti in umetnosti; Društvo meteorologov Subtropical Fruit Production. Walingfort; New York: Slovenije. CAB International. MILEVOJ, Lea, 2007: Kmetijska entomologija: splošni JEJČIČ, Viktor, 2007: Traktor. Ljubljana: Kmečki glas. del. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za JENČIČ, Raul, 1986: Kmetijski stroji. Ljubljana: Kmečki agronomijo. glas. MILEVOJ, Lea, 2011: Biotično zatiranje škodljivcev v Kmetijski tehniški slovar, 5. knjiga A, Kmetijski stroji (ur. zavarovanih prostorih. Ljubljana: Ministrstvo za France Adamič), 1979. Ljubljana: Tiskovna komisija kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna in Komisija za slovensko kmetijsko terminologijo pri uprava Republike Slovenije. VTO za agronomijo Biotehniške fakultete. MILLER, Roger LeRoy, 1988: Economics Today: the Micro Kmetijski tehniški slovar, 1. knjiga, 1. zvezek, Nauk o View. Sixth Edition. New York: Harper and Row. tleh: gradivo za pedološki slovar (ur. Jože Sušin), OSTERC, Gregor, RUSJAN, Denis, 2013: Drevesničarstvo 1983. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, VTOZD za in trsničarstvo: gojenje lesnatih sadik in trtnih agronomijo. cepljenk. Ljubljana: Kmečki glas. Kmetijski tehniški slovar, zvezek 7, Vinogradništvo (ur. PENSON, John B. Jr., CAPPS, Oral, Jr., ROSSON, Lojze Hrček), 1994. Ljubljana: Agronomski oddelek C. Parr III, WOODWARD, Richard T., 2010: Biotehniške fakultete Univerze. Introduction to Agricultural Economics. Seventh Kmetijski tehniški slovar, 1. knjiga, 6. zvezek, Sadjarstvo Edition. Hoboken: Pearson. (ur. France Adamič), 1995. Ljubljana: Oddelek za PINTAR, Marina, 2003: Osnove namakanja: s agronomijo Biotehniške fakultete. poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v KOCJAN AČKO, Darja, 2015. Poljščine: pridelava in severovzhodni Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za uporaba. Ljubljana: Kmečki glas. kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. KORON, Darinka, 2019: Gojenje jagodičja. Ljubljana: PINTAR, Marina, 2006: Osnove namakanja s poudarkom Kmečki glas. na vrtninah in sadnih vrstah v zahodni, osrednji in KOVAČIČ, Matija, 1997: Preobrazba kmetijskih južni Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, zadružnih organizacij v Sloveniji. Ljubljana: gozdarstvo in prehrano. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v Republiki Inštitut za agrarno ekonomiko. Sloveniji (ur. Stanislav Gomboc), 2002. Ljubljana: KOVAČIČ, Matija, 2000: Razvojno-tipološka členitev Društvo za varstvo rastlin Slovenije; MKGP, Uprava podeželja v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Biotehniška za varstvo rastlin in semenarstvo. 278 Viri in literatura RAKOVEC, Jože, VRHOVEC, Tomaž, 2017: Osnove UREK, Gregor idr., 2012: Raba fitofarmacevtskih sredstev meteorologije za naravoslovce in tehnike. Ljubljana: in preučitev možnosti za njihovo racionalnejšo DMFA – založništvo. uporabo v Sloveniji. Ljubljana: Kmetijski inštitut Rastlinski virusi in njihovo poimenovanje (ur. Irena Slovenije. Mavrič Pleško), 2015. Ljubljana: Kmetijski inštitut UREK, Gregor idr., 2013: Temeljna načela dobre kmetijske Slovenije. prakse varstva rastlin in varne rabe fitofarmacevtskih RUSJAN, Denis, 2020: Tehnologije pridelave grozdja: sredstev. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in namizno grozdje. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in Oddelek za agronomijo. varstvo rastlin, Sektor za fitofarmacevtska sredstva; SADAR, Vinko, 1951: Oljnice, korenovke, predivnice in Kmetijski inštitut Slovenije. hmelj. Ljubljana: Kmečka knjiga. VADNAL, Katja, 2003: Agrarna ekonomika: osnove, trg, SAMUELSON Paul Anthony, NORDHAUS William D., država. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za 1989: Economics: An Introductory Analysis. Sixteenth agronomijo. Edition. Boston: McGraw Hill. Procedures for Soil Analysis. Technical Paper No. 9, 6th SATTLER, Friedrich, WISTINGHAUSEN, Eckard Edition (ur. L. P. van Reeuwijk), 2002. Wageningen: von, 1995: Kmetovanje po biološko-dinamični International Soil Reference and Information Centre. metodi. Vrzdenec: Društvo za biološko-dinamično VESEL, Viljanka idr., 2020: Oljka. Ljubljana: Kmečki gospodarjenje Ajda. glas. SCHAETZL, Randall J., ANDERSON, Sharon, 2005: VIDIC, Nataša J. idr., 2015: Tla Slovenije s pedološko Soils: Genesis and Geomorphology. Cambridge; New karto v merilu 1:250000 = Soils of Slovenia with Soil York: Cambridge University Press. Map 1:250000. Luxembourg: Evropska komisija, SINKOVIČ Tomaž, 2010: Uvod v botaniko: druga Skupni raziskovalni center (JRC) = European prenovljena izdaja s slikami. Elektronski vir. Commission Joint Reaearch Centre (JRC): Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za Publications Office of the European Union. agronomijo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. VIDRIH, Tone, 2005: Pašnik: najboljše za živali, zemljo php?id=1162. in ljudi. Slovenj Gradec: Kmetijska založba. STAJNKO, Denis, 2017: Obdelovanje tal in protierozijska VRŠČAJ, Borut, GRČMAN, Helena, KRALJ, Tomaž, 2019: zaščita na vodovarstvenih območjih Klasifikacija tal Slovenije 2019. Sistem za opisovanje . Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. in poimenovanje tal Slovenije. Ljubljana: Kmetijski ŠTAMPAR, Franci, 2000: inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta UL. Kivi – pridelovanje in uporaba . Ljubljana: Kmečki glas. Weed Research: Expanding Horizons (ur. Paul E. Hatcher, ŠTAMPAR, Franci idr., 2014: Robert J. Froud-Williams), 2017. Chichester, West Sadjarstvo . Ljubljana: Kmečki glas. Sussex, Hoboken: John Wiley and Sons. ŠTAMPAR, Franci, JAKOPIČ, Jerneja, 2023: World Reference Base for Soil Resources, 2022: Gojenje in rez sadnih rastlin International Soil Classification System for Naming . Ljubljana: Kmečki glas. SOLAR, Anita, 2023: Soils and Creating Legends for Soil Maps. 4th edition. Lupinarji: oreh, leska, kostanj, mandelj. Vienna: International Union of Soil Sciences. Ljubljana: Kmečki glas. TURK, Jernej, 1998: Zrnate stročnice v prehrani (ur. Blaž Cigić, Silva Agrarna ekonomika: teorija in aplikacije Grobelnik Mlakar, Darja Kocjan Ačko), 2022. . Maribor: Fakulteta za kmetijstvo. TURK, Jernej, 2001: Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za Teoretične in empirične analize v agrarni ekonomiki kmetijstvo in biosistemske vede. . Maribor: Fakulteta za kmetijstvo. Urbanistični terminološki slovar (ur. Breda Mihelič, Marjeta Humar, Matej Nikšič), 2016. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/978-961-254-943-5. UREK, Gregor, HRŽIČ, Aleksander, 1998: Ogorčice – nevidni zajedavci rastlin: fitonematologija. Ljubljana: samozal. G. Urek. UREK, Gregor, ŠIRCA, Saša, GERIČ STARE, Barbara, 2009: Cistotvorne ogorčice (Nematoda: heteroderinae) Slovenije. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije. 279 15 161 10 24 10 161 15 15 246 276 39 € 9 789610 509479 15 396