-PROLETAREC' JE
j E L A V S k 1 LIST ZA MISLECE CIIATELJE
PROLEtAREC
Official Organ Yugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez«
PROSVETNE MATICE GLASILO
J« S« Za
ŠT. - iNO. 1661	•»	«MMr. « IN), si as*l sttUs si t kitala, IM.. mM M M K Ca*s». al Mars« >.
CHICAGO, ILL, 12. JULIJA (July 12), 1939
We»Uy «t 2301 So. LewniUU Av«.
.... LETO—VOL. XXXIV.
Vojna Japonske na Kitajskem v tretjem letu
NAD 3 MILIJONE UBITIH IN RANJENIH.— JAPONSKI MILITARIZEM PROVOCIRA SOVJETSKO UNIJO IN IMPERIALISTIČNE SILE. — ANGLIJA SE IZOGIBA SPOPADU
T
BOJ PROTI ODPRAVI UNIJSKEMEZDEPRIWPA
mmm
V vojni na Kitajskem ki jo je j ske, kar pomeni 580,000 kv.
pričela Japonska 7. julija pred dvema letoma, je bilo ie Atiri milijone ubitih in ranjenih, večinoma Kitajci, ker se vojna >rii na njihovem ozemlju. Vz-
milj njene površine, nevJtovJU Mandžurijo, ki jo je okupirala že pred leti in jo industrializirala ter utrdila proti Rusiji. V t?j tretjini Kitajske, ki je sedaj
lic temu uradno ni vojna, ker pod vlado japonskega imperia-Japonska ni nikoli napove-1 lizma, živi, oziroma je živelo dala. Tak je namreč sedanji o-' 170 milijonov Kitajcev, ali to-bičaj. Hitlerje ni napovedal ne liko kot je vseh prebivalcev so-
rehoslovaiki. ne Avstriji, in Italija ne Etiopiji in ne Alba-
vjetske Unije. Milijone Kitajcev je bežalo iz okupiranih kra-
niji. Nemčija in Italija sta bi!i'jev v notranjost svoje prostra-v vojni proti )p*nski republiki,[ne dežele. Vsa važna kitajska a sta ve* čas tajili, da sta v pristanišča in vsi največji indu-vojni.	jstrialni in prometni centri so-
- »_ f a	zdaj v oblasti japonske ar-
Japonske ,«gube	made
\ tej vojni v Aziji, ki Mradno Veli1ii premogovniki in ogro-! >->lch m volna ima tudi Jarpon-mna po|ja ie|ezne rude v cen-' *kn velike izgube, ki pa so kaj- tralni Kitajski ho danes pod ja-pada veliko manjše nego kitaj-, poreko oblastjo. *ke. Ker Kitajska nima dovolj
letal in ne »podobnih letalcev,	Odoor Kitajcev
ne more dati prebivalstvu na Vz,ic tem pridobitvam pa bo Japonskem okusiti učinke vzeI° Japonce ie dolgo, predno bomb, kakršne me*ejo japon-'"3 *>°dO **plačevale, ako >kl letalci na kitajska mesta.	Knjti v°in* *e'
Japonska priznava, da je bi- kopana. Kitajske čete povzro-lo na Kitajskem ubitih 70,000	Japoncem velike izgube, j
njenih vojakev. Pravilno itevi- V okupiranih krajih se skrivajo lo ie kajpada mnogo vttje. Ra- oddelki kitajskih vojakov, ki njenih je bilo gotovo kakih .par napadajo Japonce iz zasede. <to tisoč. Japonska armada na večinoma ponoči, podnevu pa Kitajskem in v Mandžuriji Jte-,se PonieAaj© v tvojih civilnih . je eden in četrt milijona	>ed ostalo ^Ujakol^^^
V denarju jo ta vo jna stane po-1 prebivajo.
Aktivnosti so merilo dela in uspehov vsakega pokreta
Na eni prošlih sej odborov JSZ je v razpravi o sedanjem stanju našega pokreta Donald J Lotrich dejal, da je stagnaciji med nami krivo edino le pomanjkanje aktivnosti. Ako člani klubov ne agiti-rajo za ojačanje svoje organizacije, ne bo novih članov in še med prejšnjimi nastane mrtvilo
Ako ne bomo šli med delavce in jih urgirali, da si naj naroče Proletarca, ne bo novih naročnikov. Ker stari vsled smrti, bolezni, brezposelnost! in drugih vzrokov odpadajo, je naravno, da mora v tem položaju list nazadovati v cirkulaciji
Ako se ne bomo brigali za prosvetno delo in ga vršili, qa ne bo.
Čimveč nas bo aktivnih v klubih, v Prosvetni matici in v agitaciji za Proletarca,-večji bodo uspehi. Nobeno jamranje ne pomaga, Nikaki izgovori ne drže Priznati je treba, da če ne napredujemo, je temu vzrok premalo delovnosti med nami samimi.
Ta vzrok je treba odstraniti in odpravljen bo, če se vsi, ki verujejo v naše gibanje; spet prično aktivno udejstvovati v njemu.
NAŠE PRIREDBE
Detroit. — Klub it, 114 JSZ
priredi izlet v nedeljo 16. julija na l/Ower Strait* Lake. Vabi na ta piknik vse svoje prijatelje v Detroitu in okolici.
Jchnstown, Pa.—Piknik kluba it. 5 JSZ v nedeljo 16. julija na Parkhillu (več v drugi notici na tej in angleški strani.)
VVaukegan, lil.—Piknik kluba it. 45 JSZ v nedeljo 30. julija. K ub obeta, da bo ta izlet nekaj posebnega.
Cleveland, O. — Izlet kluba
Delavec it. 28 JSZ na Zomovo farmo v Brooklynu v nedeljo 30. julija.
Arma, Kan«. — Izlet kluba
it. 27 JSZ. in prijateljev v nede-
A. F. L. NA ČELU BORBE ZA PROTEKTIRANJE PLAČ PO UNUSKIH LESTVICAH
VELIKE STAVKE, KI PA SAME NA SEBI POSTAV ZA OVIRANJE RELIFNIH AKCIJ NE BODO SPREMENILE—ODBORNIKI AFL IN KONGRESNIKI V TEŽKI "SITUACIJI"
Zanimivo je, kako spretno je i prejemajo za dremljenje pri znalo kapitalistično časopisje1 d*1", dremlje jo ali spe ie en-zakrivati s tendencioznimi po- krat to*liko ur kot doslej za ena-ročili namero reakcije za ome- ko	• • •
"Sijajna" ideja"
Ko so pristaii "varčevanja'
jitev in končno uničenje WPA. Seveda, dlavski listi so o zaroti poročali resnična dejstva in ! v kongresu čuli ta argument, apelirali na delavce, da »e naj v° smatrali za "sijajno ide-
I ,. „	,	».i« io". Samo na ta način se bomo
.jo »O. julija na Novakovo far- ub.. nijo nevarnosti p.čata le- ..^.j. f|o| k| ^ |ena.
mo, Camp 50.	nobe , ako so uposleni pri \V rjjo . wpA kakih 60 ur
_---P. A., ampak delavakih časo- na mpw VkMmo jjyn delati
Dva jugoslovanska listo ;P:?0V delavci večinoma ne či- za plačo še enkrat toliko
pa boste videli, kako naglo bodo znali poiskati delo v
11!
f i
privatnih podjetjih . . .
V istem času, to je skozi zadnjih par let, ko se kongresniki ukvarjajo z bojem proti relif-nim akcijam, pa so sebi naka-
PRESOJANJE IMM.OOKOV DOMA IX PO SVETI
«•0
►fl H
i« 2ed. dr-jimovine — največ v Avstriji. _ _	je mesena maja snaiala 40 kjer so bila mnoga velepos<Ntva
v prečno Kirl milijone dolarjev! Kitajcem pomagaj s potreb-	več, I**0™** iT1 ?S iin n»>k >si
na dan.
* Japonske pridobitve
V dveh letih vojne je Japonska okupirala tretjino Kitaj-
v Nemčiji	ta!0
Na Dunaju izhajajo "Hrvat- Racija dobro organizirana
ke Novine", i?.'asilo gradttčan-! Predno je reakcija, organizi-
kih Hi vato v. Pisane ao v atari rana v trgovski komori, v indu-
ča k avti in i. List pravi, da se ftrialnih zvezah, v "patriotič-
*" Hrvatsko kulturno drufcvo" j nih" firmah itd. začela svoj si-
svobodno razvija. To je mogo- -ematični boj proti relifu, se je \ ^ UvlaZe b^Z^tot^
če. ako ni proti, nego za nacije.,v svojih vrstah sporazumela za	dolariev za dodatne "nrivat-
Slo venski list v Nemčiji je,motnost 'n za strategijo ka-	.7? -I*a dodatne pmat
"V^^Airi i<vVia ia f 4 ^iraifgijo, Ka	'tajnike in za ;potne stroske,
i Koroiki Slovenec . Izhaja V(tere namen .ie udarjanje po	„„ ^ ih imaio ali ne
Celovcu. Iz slednjega je razvi- "zapravJjlvosti" se<lanje zve-1** ' J
zne administracije. Kaj sploh	Unije AFL v »krbeh
povprečen čitatelj razume o1 Stara postava je določala, da pravih vzrokih sedanje Mdepre- morajo zidarji, tesarji, elektri-sije"! Nič ne razume, pravijo ^arj, jn Vsi drugi strokovni de-kapitaHstični toriji. Domenili ;avci prejemati za vsako uro so se za udar na vsako akcijo dela pri \VPA tolikšno mezdo, i» iva vsak ►poskus, ki bi imel kakrtt al<o bi bili uporen; v pri-
voiincA iu	»i . 'fifUJiil Z h
dno, da tretji rajh s ponemče vanjem Slovencev na Koro-ikom sistematično nadaljuje. Pred vsem med otroci slovenskih staršev. V vseh občinah in večjih vaseh so uatanovljeni o-troiki vrtci, v katerih se slovensko mladino vajraja-v *em*kem j jeziku za nemAki nacljaki patriotizem. n« >" ">
ičinami in posebno s posojili ^tntkov več kot maja lansko, Naciji so na lhvaaiu vzeli kato-	v Lftfii4(1J)mLfflrfn
Anglija in ZedTržave, Fraacic	nravijo^da j^ to liAki dobrodelni akciji zavode, t f™'* fe^!^
ja pa jim je —dokler je mogla^	^fRl odtiM n, pisarniAke rekorde, gotovino in in kluba J5Z t Jonnstownu
izvažala pi (Nadaljev
krivo,'^ so Vpili in vpijejo dapes "o svojem razkošju in zločinskem zapravljanju'spret-
Unije AFL so se streznile, de-lav<w pri, WPA .nami izprevi-deli, kaj jim preti, in oklicane
"Cankarjev Glasnik
i it !ta^ pokril mm
ben poklic.	Naciji v Avstriji zahtevajo, da ^ajne. Vriil se bo na Parkhillu.
Bolgarski premier or. Geor-	*e naJ dobrodelnost katoliiki, Klub vabi vse prijatelje Prole-
gij Klosseivanoff je bil na ob-	popolnoma odvzame. Iz tarca in delavskega časopisja
i . . . . -. .. ..... . .	Knl >1 ■ >h m t.M.i . • H» 1. „ * „ _ ' . ... —
redni seji 7. julija pečala tudi z namigi tz Clevelanda, da je nai ik)kret s svojim vodstvom in poMenim ljudem, glasilom nasproten reviji "Can- Eksekutiva JSZ je na ome-
bolni*nic tirajo ven katoliike usmiljene sestre in jih nadome-iiacij^kimi boinicarka-
isku v Nemčiji. Hitler ga je si-
Eksekutiva JSZ se je na svoji dobro imeti v uvklu, da ne bo jajno sprejel dasi ne s tolik-
ta ali oni raiie verjel zdražfcar Šnnn pompom kot jugt>slovan-	2
jem in iprovokatorjem, kot pa skera regenta kneza Pavla. imi-
Ampak vendar je bil bolgarski Avstralija bo potroiila v ob-miniatrski predsednik sprejet rambne namene v tem letu tako. da je to v svarilo Rumuni- $149,760,000 dolarjev. Boji se
karjev Glasnik" In sabotira a- njeni seji izjavila, da je bila in
gitacijo zanjo. To napačno ostane glede "Cankarjevega ji, Jugoslaviji in Grčiji. Kajti Japonske, mnenje pridno neti v aovraitvu G'asnika" zvesta resoluciji, ki Nemčija je Bolgaru namignila, I "Arijci" ▼ Berlinu so skleni-
lo socialističnega-gibanja pitts- je bila sprejeta na zboru leta buriki -Naprej" in njegovi pri-11936.
da bo podprla zahtevo njegove li, da jim bo v bodoče <pod čast države za povrnitev krajev, ki jo pometati ulice in izvrievati
Z ozirom na mnenja, izraža- so ji bili vzetf z mirovnimi po- druga javna dt*la skupno z fci-
godbami *po svetovni vojni. di. Arijska kultura je torej mo Zda i ie odvisno, kdo se bo sku-|čno prodrla tudi med pome-
ytaii v Clevelandu.
JSZ je na svojem zadnjem na v Proletarcu pa Je treba u-zboru leta 1936 v posebni re-j pošte vati, da ima v njemu pra-
soluciji izjavila, da se načelno vico pisati o tem ali onem pro-	ial Nemčiji bolj prikupiti, dajtače.
strin>a z akcijo provizoričnega blemu ali nazorih vsak član in	bo deležen več njene milosti v j Ameriški mladinski konci ,
odbora v Clevelandu za ustano- somiiljenik naiega gibanja ta-	bodočem razkosevanju Evrope, je obsodil v načelu vse diktatu-vitev revije v počast spominn'ko kot misli, ako se ravna v v slučaju, da bo ona ie risala re. pa na j si bo<lo komunistične,
mejah časniikih pravil.	zemljevid kakor ga poslednjih faij*tične ali nacijske. Komuni-
Ivana Cankarja, in ob enem je zbor pooblastil eksekutivo J9Z, da naj posveti reviji svojo pozornost, to je, da naj jo naie g banje podpira, ako bo ureje-vana v smislu delavske kulture. Z"č"la je izhajati julija 1937, torej eno leto po naiem zboru.
Eksekutiva JSZ želi, da se to par M.
Ameriški telefonski trust je
njeno izjavo vzame na znanje
v prijateljskem razumevanju in dobil meseca junija za telefon-v duhu volje za sodelovanje, s sko podužbo 15,700 novih na-katerim bomo v obeh ozirih do- jemnlkov. Tudi to smatrajo za scijH več kot pa če bi nasedli dobro znamenje, kajti nekomu na«pačnim domnevam in se vjeli se taka naročila gotovo, izpla-NaSi sodrugi v raznih krajih hujskačem, ki izrabijo vsako čaio. — pred vsem v Clevelandu, priliko za svoje razdiralne na-kjer je sedež Cankarjeve usta- mene. nove, so bili med prvimi, ki so i agitirali za pridobitev naročni-j kov reviji. Ampak če to agrta-cljsko delo ni napredovalo kot bi kdo rad, ni naia krivda, pač pa posledica razmer in pa premajhnega itevila onih, ki jim bi bilo za čltanje tuda kaj bolj-
sti so za to resolucijo glasovali —1- v zadregi sicer — ampak s ičitom, da so komunisti brani-telji demokracije.
vobče na to prireditev. Poset so obljubili tudi mnogi nai i rojaki iz drugih naselbin, med njimi John in Mary Fradel, ki prideta z družino, Joseph Tursich z družino iz naselbine Jerome itd. Prireditelji obljubljajo vsem obilo zabave In se nadejajo velike udeležbe.
so delavcem ne morejo
for iva je
pomagala	. ,
~ w jro^avn im kenerej ;a jc spre-
AFL smatra, da jo rd-nia je| in le on jo lahko tudi spre-rvezna vlada boli naklon' na m oni.
Lewis bo govoril v Chicagu
16. julija
' V čikaikem stadiumu na W. Madison St. se bo 16, julija vr-iil velik shod delavcev klavni-&ke industrije, ki so organiiira-ni v CIO. Glavni govornik bo John L. Lewis.
CIO kakor nji. Pa je vsled pomagala kongresnim komisijam in s kampanjo v časopisju prav istim silam, ki so ennko sovražne unijskemu gibanju in vsaki delavski politični organizaciji.
Tako je zvezni kongres sprejel s to nepričakovano in nena-menoms dano pomočjo AFL tudi postavo, s katero hoče dati sramotilni pečat vsakemu de-(lavcu, ki je uposlen ali ki bi is-
Tal^o je morila AKL zdaj nekako spremeniti svojo negativno taktiko in s svojimi unijami. posebno z onimi stavbin-skih strok, pritisnila te dni na po.-lance, da naj svojo postavo sprsmene, če ne . . . Namreč ako ne, naj ne bodo razočarani, ako jih pri prihodnjih volitvah AFL ne bo indorsirala.
Bilo bi pametno, ako se bi AFL brif^ala za brezposelne o pravem času. Tako pa je iko-
H
Reforme" v Italiji
Potrebna oprema
Počitničarjem v Angliji vla-Katoliska cerkev ▼ Nemčiji da priporoča, naj vzamejo s saje zopet ob prilične kose svoj« bo tudi plinske maske.
V Italiji se sme vikati ("voD zdaj samo stare ljudi, vsi drugi pa se tikajo ("tu"). Beseda "oni" ("lei"), ki je bila v rabi za počaičevanje uradnikov, advokatov, duhovnikov Rd, je prepovedana. Tudi rokovanj? je zabranjeno.
'štmT
XII. zbor JSZ in Prosvetne matice bo leta 1940
kal upoFlitve pri \VPA. Prvič,,dila njim in zaposlenemu član-vsi ti delavci so vef ali manj U^vu svojih unij.
"lenuhi", ki se jim niti pljuvati, __
ne ljubi, nego le dremljejo, da	.	,
f končajo svoj iiht. Nu, če je Obnovite naročnino, cim vam
temu tako, je rekel zvezni kon- j poteče. S tem nam veliko pri-gres, potem naj za plačo, ki jo hranite.
V loj in |»rilio«liiji ilki
Septembra to leto bi se imel in pa vsled možnosti, da «e do	čel bi se bodisi na praznik 30. Priobčeni bodo le ie dopisi, ki
vriiti XII. redni zbor JSZ in takrat situacija v ameriiki so-	maja, ki pade drugo leto na če- so že v tiskarni postavljeni in
iefra kot navadnega iunda. Prosvetne matice. Eksekutiva j cialiatični stranki in v delav-	trtek, in bi trajal ako potrebno >aka jo objave. Ako in v kolikor
Proletarec se bori z enakimi je že večkrat razpravljala o *kem gibanju v obče razčisti in	do nc lelje popoldne. Ali pa 4. potrebno, se diskuzija o tem in
težkočami od početka.	predlogih za odložitev zbora bo delegatom laglje sklepati	julija, ki .pade tudi na četrtek, j vseh drugih problemih naiega
. . . .	j.___W______J----«1---- 1___L.__i. t___.__t a___ __	f>	_l \___: _ n«iAnn nar mP»f>fPV
Vsa namigavanja o naročanju dopisov proti agitaciji Ka "Cankarjev Glasnik" so brez podlage. Hujskanje "Napreja
na prihodnje leto. toda smo	brez predsodkov, kar bo nai<»-iker ima ob tem prazniku več gibanja prične par mesecev
končno ostali pri prvotnem	mu gibanju ie <po*bno v korist, i I ju.1 i pc*itnice kot pa meseca pred prihodnjim zborom, ki bo sklepu, da se vrii letos. To mnenje je večina odbo-jmaia. Odbor ni o tem ie nič d?- po udeležbi lahko eden na j ve.S
■ Odbor JSZ in Proavetne ma-	ra na omenjeni seji »prejela za finiHvnc Ta sklenil, ker je za to'jih v zgodovini nagega pokreta j
in lahko tudi najkonHruktiv-j neiii. ako bo za to Vsestranska! volja. Jafajmo torej naie klu-|
in njegovih ljudi z ozirom na tiče je na seji dne 7. julija spet	najpravilnejie in najboljše vllj dnvolj ra««i in je potrebni "Cankarjev Glasnik" ima pro- imel pred sabo priporočila ne- korist JSZ in Prosvftni matici nočakati tudi priporoči od klu-
zorrn namen oslabiti#pokret, katerih klubov in posamezni- ter sklenila zbor odlomiti na hov J?Z in konferenc Prosvet- I_____
kateri j« gotovim ljudem trn v kov, da se zbor odloži ia vzro-	prihodnje leto. i ne msHce. Ravno trko o vpra-! be in Prosvetno matico, da so
peti, in s tem koncem konca iko ka. ker smatrajo, da bo prihod-1 fftifiatirano je bilo, da naj iaivju kje naj ae vrii.	j bo prihodnji zbor vr*il tudi v
♦liti "Cankarjevemu Glamiku" nje leto (zaradi volitev) zanj	eksekutiva takoj določi tudi| Razprava o odnoiajih JSZ duhu navduienja nad nagimi
in "Proletarcu". To dejstvo je več zanimanja kot ga je Mos,	datum prihodnjega zbora. Pri- do aOc. stranke a tem odipade. Hcupnimi uspehi.
Vojna na Kitajskem ee je po številu irtev razvila v eno izmed največjih v sgodovini. Članek o nji je na prvi strani.
Zbor JSZ in Prosvetne mitice, ki je bil sklican <a letos mereča neptembra, je cdloren na prihodnje leto. V* rok i so navedeni v poročilu o tem sklepu odbora na 1. strani.
V tej številki je navedeno stališče odbora JSZ s osi-rom na coitke, da rkusamc cvirati agitacijo za "Cankarjev Glarnfk" in objavljen je dopis tajnika Cankarjeve Ustanove L. Kaferla.
Frank Zaita opisuje na 5. strani intervju a James Onealom v New Yorku o vprašanju bodočega razvoja socialističnega gibanja v tej deželi.
Frank Alesh in Frank Podlipec pišeta o polemiki, ki je trajala minule tedne o JSZ »n soc. stranki. Frank Barbič je sastopan c svojim kritičnim mnenjem proti oniifl, ki imajo o njem kritična in še hujša mnenja.
Ali se bo AFL ia sedanjega svojega pritiska na kongres, ki je podaljšal delovne ura pri WPA, ne pa mezde (eh delavcev, kaj naučila? članek o tem je na prvi strani.
L
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Novi predsednik mehiške revolucionar stranke
IZHAJA VSAKO SREDO.
Izdaj« Jugoslovanska D«l«v»k« TliktfM	Chicago, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZ«
NAROČNINA v Zedinjeaih driavah ia celo lato $J.0#; ta pol 'oU $1.75,
ca četrt leta 11.00. Inozemstvo: za celo leto SS.50; ta »oi leU $2 00.
Vti rokopiai in oglati morajo biti v rtaAent uradu najp*»»n*ja do pondeljkt __popoldnejMjpi u>t»jk^r v številki tek vvg« tednj^
PROLETAREC
Publithed every Wednesday by the Jugotlav Workroa^'s Publuhing Co.,
Inc. Eatabliihed 1906.
Editor_____________________________-------------------Fraak ZaiU.
Busjnets Manager..................<.................Charlet Pogorelec.
Asst. Editor and Asat. Busineaa Manager ..V...	Drasler
SUBSCRIPTION RATB6: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Montht $1.00. Foreign Countriet, One Year $».50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.
Tolepkon«: ROCKWELL 2»64.
CHICAGO. ILL.
j^HpC JC$* . % jpPI	^pF1 " v j M . i'	
Jc* «*^ JG a 1 ^KKm/r mftf^ ^BK^ L^M AIBakS	T ' a J Lm er ■ i,	pHftv vi jd ^VT ^v ^rapa IBM^^^- ei vK^^r i?
	> V g	
	Hjjjj	
		^rsrr^ i •"•■rn^mJ ■ < •taj^jj^v J
novo ustanovljenim ndom špan-j kega krila v zlatu in z bri-lja.i: i, ki mor« bitj P°delj< no
amo 21 osebam."
Gornje poročilo je cenzor 'krajist, czfroma črtal na treh mc tih, čeprav je posneto po italijanrki vojaški reviji. Oči-vindo je cenzor črta1', pred vsem komentar urednika "D. P." in | pestil le številke.
ftentfki ||r-tl pa pri m ?r rdi j
Zapisnik konference Prosvetne matice il!inoiskega-wisconsinskega
okrožja
R
Zborovanje se je vršilo dnestega. Obe publikaciji sta ii maja 1989 v Slovenskem1 ustvarili ugled radi dobre ka-delavsker* centru; Chicago, j kovosti. List bo prihodnje leto pričetek ob 10. dop. Za pred- praznoval 35-letmco in je naj-" ednika izvoljen Frank Alesh, starejši delavaki \i*t z izjemo
runavaja, da jo nem;ka leta-1	. ■ .	iron
J » t*	i	i i za zapisnikarja pa lajniK non-
a navezi a genera u Francu iz<	'
r at a si
i^apariMi iskanje in brskanje za krivei
Ribničan, ki je dejal,, da j*£e konja v dolini v kateri ve, da ga ni, je izrekel vgi i ko1 modrost, čeprav se m« jo v ljudskih
dovtipih pripisuje za neumnost.
! v„j Cerkv$, pojitipie straiike^ delavsko gibanje yaeh struj, vjade fašističnih i? demokratičnih dripv, ylada USSR in člani izs.ain "i^iruKlipnpffu Lnniu" nairAi.4#» tam. kier 'vedo
N« sliki v »redi je rovi predtediuk mehiške revolucionarne stranke, ko • pi i»ego svestobe aj*nim recelom i« programu »prejem« svojo tluiLo. T« •traaka 0 e*jj«čj« politič«« organizacija v mehiiki republiki. VU«U j« še dolgo v e jenih rofceh in j« »koro gotovo, da bo bodoči mehiški predsednik spet člau t« strank v Volile« kampanja s« predsednik« je t« v teku.
več mesecev
TUDI V JUGOSLAVIJI SO SMELI POVEDATI RESNICO 0 ZMAGI NAD ŠPANSKO REPUBLIKO >
• .»ii •.« del
družin iščejo
?0"? »M*

i/gubljeaega konja'
da ga ni.
Svet je v krizi. Zaeno z njim je vse drugo v krizi in zmedi: narodi dežele, posamezni sloji, mir, socialni problemi, kmetijstvo, vprašanje zaposljevanja itd.
Kdo je vsega tega kriv? Kje »o vzroki?
Za pravilno iskanje vzrokov je potrebno, da je človek v ta namen dovolj razumen, pošten in pa brez predsodkov, ki bi mu zašle pije val i vid. Torej bi moral biti ie nekako "popolno bitje". Ker še nismo dospeli toliko daleč, smo pač vzlic vsem prnii&bicmm ie zm«Wiritiarbari in tudi uredba, v Kakršni ži-- vsled kera barbarska čeprsy jo označujemo za civili-
jHintJ ;rr;:,...,;.. .,*.'{•
Zaradi kttntn*le. ki4 jo Imajo vlade in "posedujoči »toj i riad najrajše tam, kjer vedo|časopisjem v Kvropi in drugje,
in pa vsied cenzure in vladnih
i i
ovale tu<Ji podmornice' itali-jan.-hv vojne mornarice.
Razen italijanskih podmornic ao pomagale Francu tudi tri nemške podmornice in sicer U
i .7 u
Morcka v Španijo 15,000 Mavrov, te da gorečilo v "D. P." piše 1« o dovolj "vojakov" iz Afrike. Citati ji si morajo torej sami misliti, kdo so bili tisti vojaki, ker jim časopis vtčed cenzure tega ni t*mel razjasniti. ' Za zgodovino je že danes popolnoma jasno, da je premagaj špansko republiko nemsko-ita)ijan ki fašizem • sodelovanjem arljleških torijev in katolike cerkve.
fcrence Anton Garden. Zapisnik pre^Snjega »zborovanja »prejet kftt čitan.
Zastopniki
Zastopana so sledeča dru-
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Precej <?e razpravlja o bodočnosti JSZ. kar je dobro znamenje. Aks si«o re*ni, bomo iz te diskuzije lahko izluščili marsikaj v koriti našega gibanja. Potrebno je* da delamo vsi edino s tega stališča. i ;	»•
,m • o .9>>r
dala vtki Radničkih novin v Beogradu.
V PM je priključenih okrog 190 društev, v glavnem SNPJ in HSPZ, klubov in drugih organizacij. Knjige Španski testament je izdala 3000 izvodov in razposlala priključenim orga-štv'a po sledečih zastopnikih: nizacijam. čitatelji ho se o knji-DruUva &NPJs št. 1 Ivan Mo- ^ pohvalno izraz iU. Organizi-lek, Frank Bizjak: št. 14 Mar-.ra;a je tudi govorniško turo za tin Judnich; št. 16 Leonard g^dr. Zaitza po vzhodu in v Alpner; št. 30 John Potokar; tem okrožju. Dalje je bila pod-102 Paula Skavich in Fran- VZeta tura za Joškota Ovna v ces V reče k; št. 104 Anton Jer- interesu španskih lojalistov, šin; št. 119 Josephine Kozina je prineslo okrog $70. JSZ (odsotna vsled bolezni) ; 192 |jn pm gta zbrali za španske lo-Mary Mnsich; 449 John Siir<| jaliste okrog $2500; edini atro-har; 559 John Simon in Oscar ^i s to akcijo so bili v zvezi s Godina; milwauska federacija poštnino in tiskovino — skup-SNPJ, Vincent Pugol ; dru«;vo no okrtij $80, Ves denar je bil 19 JPZS Mary Mihelich; go- pCslan na Trade Union Relief ripodinjuki odsek »ND, Wau- for Spainr čigar blagajnik je D.
I/arrani Hulilti' .laruli * ("'itiH,nlf»i Dubin ky »'vlcn/ltiSIr krnia.
kegan, Helon"Jereb; čitalnica SND,. \V-iiukegan, Andrew M<>-žck; žam.ikt zairužmi odsek, Josephine Podboj; klutfi JBZ: št. a Frank Alt^h, Vitiko l.Očrti-
predsednik kroja |ke junije 1LGW. Ta odbor je pošilja! denar pomožnemu pd-'boru sUokovne internacionale. Razmere za vsako načelno
gibanje ip socialistično časopisje je danes neugodno, toda
vimo, je zacijo
propagand, ljud,tw> n Nedelo, v ^ I* V 34. U 18 se je da se španska repirbhka v re^l ljUK)m uradut|{H nem&ke«a po-nici bon z italijansko «t nem-iroči,a ^ 20 novembra 1936
ško armado, ne pa z generalom potopUa pri ra^trelitvi torpe-Francom, ki bi bil—prepuščen ^ sam sebi — poražen v par tednih.
Klerikalni listi v Sloveniji zdaj priznavajo, da je »jenera-!'u Francu pomagala ,Kim-Berliq •'veliko ve4 ne^o ae je mt&lilo", Vendar , pa zaslugo* ia	.
Čtnaa^ ae ^^dno	akc??JB
. Ako presojamo 2'Vkilka te resnica, tirT^roka, da bi ai
lrH lase, se obmetavali z bčitjci in slabe i
, ... . —	. —— — - — r -
razmere ^ felab ^blotaj
Delovanje podmornic je prenehalo po konferenci v Nyomi (v septembru 1937), ki jo je iz«*ili'a Anglija na kateri je bMb sfcfcfcjefh,	pHčela
proti o^yžfaWJtr trgovskih ladij
Ko to pišem, je moja hfčerka škar, iJošk<i Oven, Kristina Freda v bolnici zaradi sa^ru^; Turpin, Joseph Drnstori št1.' 37 ljenja kr\'i. ^Posledice zastru-.Krimina Podjavoršek11 45 Paul; bo "zapihala druga sapa in po-pitve so udarile po vsem telesu. Peklaj ; 180 Anton Jeršin; Ju- gnala naše gibanje zopet na-Zdravniki in drugi so zmajeva- nior Guild JSZ, Chicago, Mitzi prej.
ii in izražali bojazen, da ji o-j Oven; pcvsJTi zbori: Sava, Ali- Komentarji k Pogorelčeve-*<tane na ranjeni nogi, kjer je ce Artach, Antonette Chesnik; mu poročilu: Možek pravi, da nastal izvor zastrupljenja, pa- Naprej, Leonard Alpner. Da- Je potrebno . da ao uredniki raliza za zmerom. Stvar je pri- 1 je sta navzoča referenta Chas. j preYjdni s priobčevanjem kri-šla iz malega 'tura\ Odprl ae! Pogorelec in Frank Zaitz ter tičnih dopisov iz naselbin, ker
je ostalo | več gostov.	lahko včasih netakten dopis
Taji ca ni
tnago še neralu Fr
neralu Francu in pa "masi Katolike Spattlje/Kf^	ju-
sika-
^eten za razumevanje te reanicetJ* he em ne drugi dobVi atvaH toliko W ško-p JtfH ^m^^ ^i^^orii^ (n .^piiiih^
v»! JiTan '♦i	vid f« -»M	i M	:,<1
TT--;d*n' I
HMško pWt^g*rtila zA vero".
Blatlbors^	foii-
tika", ki klerikalniWlahirtačlje i«cIfcriva k41ik«tf r*+'1M|"*H da-
-r-
Odhajanje slovenskih časnikarskih
aftUlT ni
M in frlrncoake • vojne mornarice. '
^atodiigt pb^Il Vneiri^kih tistih pa Je akla1 NeVn<ija'fcjuiJ v pMISua iioVfc gen^fklii^
cu potom nekr tvrthte V Tehia "
n* okatoiinnhAtm pitoTv ivdA****M*pre
vok-vlijjtkmrrik MtftV v Apktil jOi pntikli iveH^ka #,I^ft<haii^LM
___ _	/ tfi-tav I
'Sfl so MMtn Kondai^Frank Sakser, Jože Zavertnik in nedavno Louis L. Pire, poleg teh pa še mnogo drugih, ki so delali zdaj pri temu zdaj tpri drugemu listu, kjer ie so imeli priliko služiti vsakdanji kruh, ne ozirajo se na načela.
Prvi štirje pokojniki so bili v marsičem najvažnejši individualni oblikovalci javnega življenja med ameriškimi Slovenci.
Konda, Sakser in	L. Pire ao bili novinarji s trgovskih
ozirov. Jože Zavertnik je bil edini med pokojnimi vodilnimi slovanskimi časnikarji v Ameriki, ki je delal kot idealist in gospodarsko stran zastopal zmerom * sfc»lišča skupnosti vseh — 'ožtwma V prid orgtffthM#ije, v kateri *e je najbolj udejstvoval.
Vai so' b\]\ "prodlAt ¥&tri\ e r in trenj — iz<ybJfkovali so jih ^polftičrti In fektmotVištrVHttiči te dežele in vsi so smatrali, da koristijo vaein. V iiešhlčl gri^\o priznanje samo enemu — ker le ta edmi je detal ne "l&se ali svoje privatno podvzetje, ampak za vse. Kar je prf tem zaslužil za preživljanje, mu je bilo i* očitano veliko bolj ViecrAkirtigim, ki ao res delali zase in za večanje avoje imovine^
V prejšnji številki Proletarca je bilo v notici o smrti L. J. Pirca rečeno, da je nam bil odkrit, brezobziren načelen nasprotnik. čestokrat smo želeli, da bi avoj boj vodil bolj v skladu z resnico, da bi se gibal v bolj razumniAki plasti, ampak bil je kar je pač bil. Ako .bi naAe gibanje mogel streti, bi bil to storil, kajti poskušal je na svoje načine posebno med svetovno vojno in pozneje. V zgodovini ameriških Slovencev ima Loui« Pire avoj list, na katerem je zapisano, da je poskusi marsikaj — da, celo a svobodomiselstvom, pa se končno sprijaznil z dejstvom, da najlaglje kam prideš, ako plavaš s tokom. V tem toku je doeeget marsikaj zase in za svoje pristaše. Posebno
*	je bil v pomoč cerkvi. Ako mu bodo v kulturnem vrtu kdaj po-
*	stavili soho, je gotovo! da ne bodo slavili kot predstavnika delavskega gibanja ali za prvaka liberalizma med cleveland-skimi Slovenci. Vzlic temu je bil človek, ki je delal, verjel v delo in sku&al koristiti sebi ih svojim ljudem.
ji z dne UJu janijA) toiei:i»> an Kj: ltaUjte «>daj sama pova^itooli-ko je bila poklala »niaitva pomoč ureneraiti Francu* Za da-1 sa trajanja španske <driaWjan| ske vojne se lip,A^iU^m^d ti- Ind Afttlert^o. »Nato je NemMja skom pristašev' in nasprotpikoy »poalala iT generala Franca .ostra polemMtov Od'62 r Maroko, v !>ne 31. ka o udeležbi Italije v Španiji, julija 1936 je bilo prepeljanih
je in zacelil, toda kar strupa v njemu, je udaril po životu. Staršem priporočam, naj bodo f* takih slučajih silrto o-tfrezni. Naj dajo-otroke1 zdravniško preiskati čimvefkrat irt- se ravnati po- zdravnikovih halv<o-seveda,-v kc^ikor je^Ho revežem moffoCej i f ;ijj ? him o-	J : i * .
V he4el/o116JIjufija je član-rtto■*Ml>a1»aWfei'-JSfc va«lla-m^fMV, na 'kateri 1-u ,,
bMUth<ji konferenci in
M mno (M
čand
razipravljfc!) tfcVpo t
lUIlAU »V.OSUI	I-----
'ajnik poroča, da konferen- povzroči prepir in škodo v na-ni vodila posebnih aktivno- Albini. Jeršin želi, da bi naši
V blagajni je M5.22\ Zd pre- sanj i h. Alpner želi, da bi kdo rled^Vljig-^ds^dnik i^ehuje^fižeJl M Mil>iv;aukee na agitaci-
^Možeka. 'točal
{<i P orH^i 1 a Va t op n fko v H) d clo-ortŽa^ačiir st>
.(lv<?nec,.prihodnjič.),
Tedaj se je stalno naglaAalo, da se bojuje v Španiji na strani Franca največ 36,000 mož. Se-daj pa prinaša uradna italijanska vojaška revija "Force ar-mateM članek, v katerem pra/vi, da so od konca 1. 1936. pa do marca 1937. poslali iz Italije v Španijo vojsko 100,000 n 4370 velikih tovornih avtotito-, hitov. 1200 tankov, 750 topov in 40,000 ton raznega streliva Pri prevozu čet in materijala je sodelovalo 53 trgovskih in 30 vojnih ladij. Nadalje so fto-
na pamiku Woermann iz Hamburga šest lieinkel aparatov, 18 protiletalskih topov, mno-go municije in nadomestnih delov za letala. Francovi letalci pa so bili nespretni, kakor trdi nemško časopisje in so od 6 Heinkel letal izgubili tri. Tedaj so pri$h v Španijo nemški letalci. Osnovana je bila takozvana "I/egija Condor"w: — Poveljniki te legije so bili c general Sperrle do 1. 1937., general Volkmann do konca	y. H^ht^efcn.
-rr Hitler je te odlikoval z
dek kluba in hašega skupnega 6eT6vatij«l. * ' 'iT f
• -,»	m ! • I' T1 Ot)
----T.oje ^0
In'W-Wtn# JuHileje Nada ^.fflO?) svetnico'I- soboto,"'3.
v^k^tert Mln A Me -
nethi^ vJ^M, ^-ietP ht v na( rfTtladrai tovi u« m
?5-ima-
Premogovnik Blaine v našiVl92. Nekatera dru.Uva 'so haro-
okolici obratuje samo en dan v tednu. Hov na Bartonu, v katerega so poklicali delavce nazaj pred par tedni, pa je tudi že skrčil obrat.
*
V nedeljo 23. julija ob 10.
čila Majski Glas za svoje člane in prispevala za španske !o-jaliste.
Gospodinjski odsek SND v VVaukeganu, star 13 let, je mnogo pomagal v stavkah z vodstvom stavkovne kuhinje in
* " VoiM bo v jeseni «
&!o|> lll>rt\ .1«	«,,h i •
i	delavski
lajiU^,^ V. MacLoughhi^, ki ,se jp	mednarodne delavske
konference liffe narodov v, Ge-jaayi, pravi, 4a vojna v Evropi j^mibne v,jesen^, f.,v
? i - i . i . i 11 'U • ■
Čudna zveza
Nemčija je v zvezi 7. Japonsko. V vojni s Kitajsko ji bi morala pomagati, a namesto tega je prodala Kitajcem za $25,-000,000 orožja, ki je bilo, oziroma bo plačano z ar/rfeškim denarjem.


KNJIGE: CANKARJEVE DRU2BE ZA LETO 1940 DOLOČENE
Kam bomo z zlatom?
Zedinjene države imajo 60 odstotkov vsega zlata, kar ga je na svetu, ali v vrednosti nad 16 milijard dolarjev. Dobivamo ga iz raznih dežel za nadaljne milijona mesec za mesecem. V Ken-tuckyju je zvezna vlada fcgradila ogromne trdnjavske shrambe za to zlato, ki ga čuva zvezna armada. Tudi srebra imamo ogromno.	'> m)*]
In žita, železa, bombaža, volne, mesa in vsega kar človek potrebuje in tudi luksurijoznosti v izobilju.
4 A vendar smo v krizi. Milijone ljudi je podhranjenih, milijoni brez potrebne zdravstvene oskrbe, milijone starih in onemoglih životari kakor stara šara na svojih kupih.
Kaj je narobe? Ničesar, Če je vsega za vse več kot preveč. Le s pametjo ao ljudje v navskrižju.
Na letošnjem občnem zboru Cankarjeve družbe, ki se je vršil v Ljubljani, je uprava poročala, da je lani ta kulturna u-stanova lepo napredovala. Zboru je predsedoval s. dr. Cele-stin Jelene.
Sprejet je bil knjižni program za prihodnje leto. Družba bo fedala štiri redne knjige, peto pa dobe naročniki proti posebnemu doplačilu 5 din.
v svojem poročilu pravi družba, da bodo knjige sledeče:
dop. se vrši važen sestanek prijpn piketiranju. Čitalnica SND f. Škofu na Bartonu. Določila ima 40 članov in čitatelji pri-ga jC prošla konferenca Pr>.d™ ?e*ajo po knjigah; apeli-sveine matice. Vabljeni na U bf> na uprkVništvk listov
I za pVogto naročnino. Zadružni ddštk \lelo fčVfiVtercfcu žadruž-
firi«^ ».3.	r-h Ti T • -
sestanek so (poleg delegiranih Članov vai somišljeniki. T<> vseh,, ki plačujemo davke jn smo valed Jtega in vsled svojega dela upravičeni skrbeti za pm
nfcga podjetja.
" Klub jL 1 je aktiven z raz-hirrti akcijafnj['—'Zadnja.' pri-
tektiranje raznih svojih koristi,1 redba meseca marca je bila za pred vsem pri oblastih, kjer se danske IbjalfiM in Proletarca.
Ho u geta, burno veliko francosko revolucijo, "marseljezo" pod Napoleonom I. v julijski revoluciji, pod drugo in tretjo republiko in končno, ko marae-Ijeza postane svobodoljubna pesem vaeh ljudstev. Tako nam W en d lova "MaiaeljezaM poda razvoj od velike revolucije do
iga je še po-praznu-
jemo to leto 160-letnico fran-toske revolucije.
4., Dr. Anton Dermota, Slo
današnjih dnLKn^iga sebno pomenibna, leo
brez organizirane akcije nikamor ne pride. V naprej izvoljeni odbor bo imel pravila na tem sestanku v redu za predložitev. Ako bomo nastopali združeno, se bomo laglje in veliko bolj us-pešno borili za svoje pravice kot pa vsaki zase. Posebno je potrebno skupno nastopanje za tujarodce, katere zdaj najrajše
zapostavljajo. * «
Društvo št. 13 SNPJ in angleško poslujoče društvo št. 64(\ iste jednote priredita slin je 3B-I letnice SNPJ v soboto 28. oktobra. Priprave aanj so v polnem teku. Sodeloval bo spet Vadna-
Stara pesem
> i' IA *	' • .»<(•(■
Kandidati v kongres in v senat obljubljajo pred volitvanv biezposclnim zadostne podere in ^rim ljudem visoke pokojnine. Po izvolitvi poznajo večinoma samo svoje koristi.
1. Koledar za 1. 1940. v po- venski aocUliatični problemi. S
Pravica je lepa reč in vwi st je telimo. A vsak si jo po svoja
tolmači. Zato tudi toliko različnih pravic po svetu.
veta nem obsegu za 16 strani in z bolj pestro vsebino kakor lani;
2.	Makahn Gorkega povest
(naslov se še določi). To delo s kavnega ruakejga piaatelja bo ugajalo vsem;
3.	Herman VVendel, Marae-1 jeaa. To je zadnje, najbolj dovršeno delo, ki ga je končal pisatelj tik pred »vojo smrtjo. H. Wendel, po rodu alzaAki Nemec, združuje v sebi francoaki duh in nemško kulturo. Znan nam je že po toplih opisih našega ljudstva. V tej knjigi pa opisuje življenje in menjajočo se usodo revolucionarne himne <4maroeljeze,\ njenega pesnika
to knjigo, ki bo obravnavala na poljuden način nabolj pereča vprašanja v slovenski politiki, proslavi CD '26'Htfttlco stnrti tega odličnega slovenskega publicista, politika in urednika "NaAih Zaipiskov";
5. Milica Stvpan, Težko va-fojljm otroci. Knjiga obeega 166 strani in člani v Jugoslaviji jo dobe proti nizkemu doplačilu 5 din. V tem vzgojnem delu pisateljica poljudno razlaga, kako je treba ravnati % otroci najrazličnejših temperamentov in nravi, kaka je s tako imenovanim "vzornim'! ali lajnjivifn. ali livahnim, jecljavlm, občutljivim otrokom Itd.
drugem bo pravočasno poroča-no. — Joaeph Snoy.
piknik 4. julija ^>a bo za Proletarca; goji tudi mladinski krožek pod imenom Junior Guild. Klub 37 v Milvvaukeeju je bil aktiven z razpečavanjem Majskega Glasa in sodeluje z vvest-alliškim klubom. Klub 45 v Waukeganu, dasi majhen po številu, je še vedno trdnjava, ki je predvsem na poti republikanski masini v naselbini. Kiub 180 v West Allisu in druitvo 104 SNPJ pomagata drug drugemu. P ka zbora Seva in Naprej belo'/, i! m napredek v ffevskih močeh <in se prilično dobro razvijata. Junior Guild kfoba Št. 1 je imel na predvečer
lov kvartet iz Clevelanda z no-J ^uspešno domafo zabavo, ima vimi koncertnimi točkami. 0.*>lo mesečna predavanja.
Titk in Prosvetna matica
Charles Pogorelec, upravnik Pyoh:tarca in tajnik P. M.r govori o publikacijah. Kar še
Proletarca tičfe, je stara pesem glede financ In širjenja lista, ker se ljudje najtežje uče resnice. Kriza, ki gre že v deseto leto, je list močno udarila, toda bomo na kakšen način premostili tudi te težave, kakor smo Isto velja za dopis iz VValsen- jih v preteklosti. Izdatna po-burga, Colo., za dopis iz Bar-j moč listu sta Družinski koledar
in deloma tudi Majski Glas.
LISTNICA
UREDNIŠTVA
Opazovalec. Pa. — Dopis o "slovenskem dnevu" ni mogel v to številko, ker je bil že napolnjen z drugim gradivom.
tonarjiO., za zapisnik konference P. M. v Bartonu, ki je bil poslan te prej, In za drugo zaostalo gTadivo. Vsi omenjeni dopisi bodo v prihodnji številki.
Kdo je proti cerkvi?
Katoliška cerkev v Avstriji in Nemčiji je bila silovito proti socialni demokraciji, češ, da je za uničenje cerkve. Pomagala je vsled tega Hitlerju, v povračilo pa ji zdaj pleni imovino.
Tole mi ne gre v glavo...:
Kljub slabim razmeram, so o-glasi v koledarju znaiali približno toliko kot prejšnje leto. MG bo prinesel okrog $200 či-
čemu »U boiji aapovedi "N« ubijaj** in "Ne k rad i" med kr-ičanakimi narodi najmanj *p°~ kovani?
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
—iIPh sem takrat prijel samo do 2alne, do Novega mesta pa je od tu še sedem ur hoda. 6e danes merijo ljudje po Slovenskem razdalje po urah peš hoje.
V Novem mestu sva z ženo
GLASOVi IZ NAŠEGA GIBANJA
(Nadaljevanje.)
Po obiskih na gradu Klevevf in v banovinskih kmetijskih Šo lah na Grmu in Mali loki pri Novem mestu .smo sklenili, da se bomo nekaj časa ogibali kleti. Franjo Funian nas je vodil v mestece Kostanjevica, da si o-gledamo starodavno trdnjavo s cerkvijo. To je bil nekoč ciste-rijanski samostan, iz katerega je pregnal menihe cesar Jožef in njihovo veliko posestvo pa proglasil za last države. Grad. samostan, ali pravzaprav trdnjava v Kostanjevici ima pestro zgodovino. M a rs; kaka bitka se je že vršila okrog njci/a. Bil je oblegan v času turških vpadov, v bojih med graščaki in videl jc bitke tudi v ča <u kmečkih upo rov. Grad s posestvom je bi' pozneje vpisan v takozvani V3r ski znVad, čigar dohodki -»o sc v AvUriji in nato v Jugoslaviji ' uporabljali za plače duhovni kov. Letos je jugoslovanski1 vlada dala vsa ta posestva nr Dolenjskem in Gorenjskem, k' jih je vzel cerkvi cesar Jožef ljubljanski škofiji.
Prostrana poslopja bivšega cisterijanskega samostana služijo zdaj za stanovanja in urade. Zanimiva ie cerkev, v kateri raziskovalci starin in zgodovine stavb po Slovenskem odkrivajo stare «tene in freske. Poslopja in cerkev je nam razkazoval uslužen ravnatelj in arhitekt ter nam razlagal zgodovino te trdnjave in njene cerkve, ki je bila nekoč v svoji notranjosti arhitektično res umetniška zgradba.
Pri glavnem vhodu so se ob obzidju igrali otroci; ki stanujejo v tem poslopju. Mnogo jih je bilo. Ravnatelj se je nad nji-mf jako jezil. Nato je uzrl še kepe blata, ki so jih nametali v u klesane spominske zarisbe in v grb nad vhodom. 4,Kdo je to naredil?" Otroci so se nekoliko ustrašili in začeli dolžiti drug drugega. Ravnatelj bi bil pač rad, da bi mi dobili čim-boljše vtise, pa mu je bilo nekam nerodno, ker se mu je zde-'o, da so otroci omadeževali če-stitljivost stare trdnjave. Tolažili smo ga, da otroci so otroci, pa naj si bo v Kostanjevici ali pa v Ameriki. On je menil, da matere premalo pazijo nanje, da so brez prave vzgoje, pa počno kar ne bi smeli.
Ko smo se poslovili, smo naročili Žagarju, da naj ravnatelja spravi v dobro razpoloženje z napitnino. Ampak mož, ki se je čutil, da je visok državni u-radnik, jo je odločno in kar nekam užaljeno odklonil. To je povzročilo, da se je potem še Tone Žagar slabo počutil in kratkomalo izjavil, da naj v bodoče to nalogo prevzame kdo drugi, čemu bi moral le on biti v zadregi, kot je bil v tem slučaju. Mi pa smo imeli s tem mnogo zabave.
Blizu Novega mesta smo obiskali Ludvika Medveška in njegovo družino. Sekal je smre-čevje in ga spravljal v butare, da bo kaj kurjave pozimi. "Ti ne boš dolgo tu," sem menil. In -es se je kmalu vrnil na St. Clair vršiti svoje »tare posle, kjer se počuti bolj doma kot na >vojem domu v starem kraju. Ga. Medveškova je nas povabila v hišo, da nam postrežejo. Zgovorna, zdrava ženska, ki je marsikaj prestala s številnimi otroemi in zmagala vse težave. ^Pis, ki ga ji je posvetil njen dn Milan Medvešek v Ameriškem družinskem koledarju, je več kot zaslužila. Je to mati, na kakršno so otroci upravičeno ^o nosni. Andrew Furlan jih je Umiral. Nato je uzrl še skupino ciganov, ki je šla mimo, zbi-ial dovtipe na njih račun in jih ■tkal.
Zanimala me je tudi vas Bistrica v občini ftent Rupert. Tu ie bil rojen Frank Udovič, ki je *edaj prevoznik v Chicagu. V tem kraju je on "zgodovinska oseba". Ko mu je bilo šest let, e nekje iztaknil užrgalice in lef na kratko potovanje, da najde primeren prostor in zakuri. Ko je prikoracal do bližnjega kozolca, si je mislil: "Tu bo pravi kraj, nihče me ne bo videl." KmaHi so sikali ognjeni jeziki po kozolcu in veter jih je raznašal dalje, da je bila na veliko Frankovo začudenje vsa vas Zalog skoro hipoma v plamenih.4 Mali France je mislil napraviti le majhen ogenj, pa se mil je namen čisto ponesrečil. Po prestani grozi in obupu so- kmetje * zgradili novo vas, oziroma hiše in kozolce ter hleve v nji.*Zdaj je spet stara. Takratni kmetje so že večinoma umrli in če se Frank vrne,, ga ne bo nihče podil kot požigaica.
Žagarjevo Peggy sem vprašal. čemu me na povabi na Tonetov rojstni dom na Karte lje-vem pri Mirni peči, pa je namesto nje odgovoril dr. Furlan. da mora biti človek že precej viteza, ako hoče prodreti v tisto trdnjavo. Z avtom se sicer pride gori, a ga je škoda," je še dodal Andrew. Peggy pa je re-k>a, da ni tako težko, vsaj ona se je že privadila tiste poti in ji ie pri Zagarjevi sestri, ki gospodinji doma, prav všeč.
Novo mesto z okolico ima mnogo zanimivosti, bodisi gradov in drugih. Iz urad neg* ljudskega štetja je razvidno, da ima dolenjska metropola nad štiri tisoč prebivalcev. Nekoč je bilo to mesto jako slovito z živahnim trgovskim prometom, pa ga je s časoma, z zgraditvijo boljših »vez prera-stel Karlovec. Se ko sem bil v šoli, ml je prišla v roke obsežna knjiga "Zgodovina Novega mesta", ki jo je izdala Stovenska matica. Prečita 1 sem jo z velikim užitkom in si čeatokrat želel. da bi mogel tako "daleč".
Zbral Charleg Pogorelec
Pueblo, Co'o. Naši fantje tu kavec je poslal $8 v tiskovni ogledaVa precej ulic, slViti Ka- in v bližnJ*m WaUenburfu za- fond Proletarca. ki jih je na-pitol (cerkev) šli na stoLp, aj	se J|m da se posebno i bral na proslavi dneva SNPJ na
priznanje, kajti spomnijo se Clairtonu. Marka kaj pogosto
Mi bomo s tabo v boju za penzije do konca!"
katertlja je lep razgled, mene pa je veselilo gledati z mostu tudi v leno Krko, po kateri so ae vozili mladi ljudje v čolnih in begali ribe, ki jih je v nji jako veliko. Pogledala sva tudi v stari magistrat^ v obe posojilnici, v trgovine, sokolski dom in tako dalje. V par slučajih sta naju spremljala Žagarjev*. Tone, kateremu je Novo mesto kot da je rojen v njemu, nam je pojasnjeval zanimivosti. U-stavili smo se na okrajnem glavarstvu, kamor bi se moral Žagar vzlic svojemu amer&kemu državljanstvu in ameriškemu potnemu listu naznanjati vsakega toliko Časa. Gospodov ob tej priliki ni bilo v uradu. Tone je bil namreč v jugoslovanski armadi, v kateri je službo pustil brez dovoljenja in šel v A-meriko. To je bilo po vojni. Pustiti vojaščino »na prepovedan način je v vsaki državi jako nevarno in Tone je hotel vedeti, Če se lahko vrne v avoj rojstni kraj ne da bi ga Jugoslavija nadlegovala zaradi njegovega nepostavnega odhoda iz njene armade. Na konzulatu v Chka&u so mu izpo*lovali zagotovilo, da ne bo nadlegovati, le oznanjati se bo moral v novomeškem sreznem uradu. "Naj kar pozabi na te obiske." sem mu svetoval, in res ni več poizvedoval, kdaj bodo merodajni uradniki v svojih pisarnah. Bržkone jih bi dobil laglje v kavarni kot pa v uradu.
Sedanja vojaška posadka v Novem mestu šteje kakih 600 mož. Vojašnico imajo tik frančiškanske cerkve. Menda je bila nefcoč gimnazija, samostan ali kar že. Pod Avstrijo so imeli v Novem mestu le meščansko gardo, kar je bil velik privilegij. Njeni Mani so imeli uniforme. sablje in puške i^ se veŽ-bali v vojaščini za paradne — ne za vojne namene. procesijah Sv. Rešnjega teleAa. na rojstni dan vladarja in na slič-nih velikih slavjih so oddajali sal ve, toda se je dostikrat primerilo, da niso ustrelili vsi hkrati, kakor se je glasilo povelje, pa je odjeknilo, kot da kdo strelja s strojno puško. V bivši Kranjski se je Novo mesto zelo postavljalo s svojo godbo. Samo domžalska godba je bila približno toliko dobra, ljubljanska pa ji ni bila kos. Ljubljana je imela pač fino vojaško godbo, ki je zasenčila vsako zasebno, toda bila jc smatrana za nemško, zato so na narodna slavja v Ljubljani vabili zmerom novomeško, ali pa domžalsko godbo, na velika slavja največkrat obe.
Novo mesto sem ai predstavljal za živahno trgovsko mesto. Pa ni nič posebnega. Pravijo, da je v njemu vsega skupaj o-krog 40 prodajalen. Zgodaj popoldne. too ljudje iz okolice odidejo, prodajalne zapro. Za No-vomeščane jih odpro spet par ur zvečer. Precej je v Novem mestu obrtnikov, posebno čevljarjev in krojače v, pa tudi drvj/ah ni malo. V mestu je en moderni hotel s prvovrstno restavracijo, gostilen pa je mno-
Proletarca brez kakega poseb- vidimo v zadevnih izkazih, za nega opominjanja iz upravni- kar mu vse priznanje, kakor štva. Pred kratkim ao imeli v tudi prispevateljem. Puebiu proslavo 35-letnice S. N. j San FrancUco, Cel*. Smo že! P. J. m nato še v W alsenburgu. mj8|j|jf da knr ^ proietarca ti-' Poročajo, da so imeli v obema če, je na 'kranjskem hribu",
krajema izredno veliko udele-
res že vse zaspalo, pa nas je v
žbo. Razpoloženje v obema je;tem presenetil Andrew Lekšan bilo najboljše in v tej razigra-par naročninami.
nosti so se naši agilni agitatorji spomnili tudi Proletarca, kakor se na taki delrfvaki proslavi spodobi. Sli so na delo v Puebiu Fr. Pogorelec s pomočjo Edvvarda Tomšiča, ki sta zbrala $7.85. v VValsenburgu pa naš France L. Tomsich, ki se je d*-kretiral za tajnika Franceta
Milvvaukee, Wia. Leonard Alpner je zadnji teden pottlal 2 naročnini in pravi, da se v kratkem spet oglasi.
Buhl, Minn. Max Martz je poslal eno naročnino. Pravi, da je kljub porazu FLP pri zadnjih volitvah še zmerom na
Boltezarja iz Puebla. Rezultat j	kajti poda :*e ne, pa naj
je $12.75 v tiskovni sklad. Nov>r,de k*rkoh- Ke,r Maxa r>°' ce je poslal Frank Bokezar, ki!*"*™ kot staro korenino za
je zraven priložil še 5 naročnin. | napredn« ?; T r*di Verj?'
Vsem nabiralcem in prispeva- memo ,	bo tam^1Ja
te!jem iskrena hvala!	fv0J Plknlk	'
. tll VT ,, , ^ katerega se udeleži tudi pisec Chicago, III. Na čikaški fron-,teh vrstiCt da sp*t	»voje
ti kar se naročnin tiče, je bHo L^ znance in prijatelje z že-
zadnja dva tedna bolj mirno, j ,wnew okrožja Torej na svi-
bili pa smo bolj živahni na pik- denjef Max!
niku v korist Proletarca 4. juli
ja. kjer je bila izvrstna udele
žba. Čeprav ao vremenski bogo-
Burgettstown, Pa.
mel je priden kot
Jože Kr-mravlja.
JmmIii	, ~ * "." Kjerkoli more, poagitira za
vi grozili zjutraj z močo, se je Proletarca 7adnii teden ie do-proti poldnevu zjasnilo in na- , , * ^ . .	J P
sta! je krasen dan, nato pa začeli prihajati naši mnogobrojni prijatelji, somišljeniki in so-
slal 2 naročnini.
Diamondville, Wyo. Anton Tratnik ima v listu ta teden
drugi. Udeležba je bila prvo- kratko Poročilo in poslal je 2 vrstna. istoUko promet v go- j naročnini, provizijo pa poklo-?tilni. kuhinji, okrog tombole nB v	fond M Pro,e"
V	—-----» »	—	— —'	—' • » • W W •	;
itd. Vse v najlepšem razpolo-iUrca*
ženju, natakarji, "kelnarce" in	Jenners, Pa. Ako ne morem
kuharce pa so se morali obra-	drugače kaj storiti za Proletar-
čati urno da je bilo kaj, ako so	ca, bom pa na ta način, pravi
hoteli postreči številnim poset-	Jože Tursich. Poslal je vsoto
nikom. Vsem delavcem, prispe-	$2.25 v tiskovni sklad, ki jo je
vateljem daril za tomholo, ka-	zbral v veseli družbi med pri-
kor posetnikom gre priznanje	jatelji in znanci na Tire Hillu.
za dober gmoten in moralen us-	Indianapolia, Ind. Louis Sa-
peh tega piknika. Da ne poza-	Aek je obnovil naročnino, poleg
bim,( naročnin so dobili Chas.	pa poslal $2 tiskovnemu fondu.
Pogorelec S. Mary Oven 3 in	Hvala, Lojze!
Angela Zaitz 2.	Herminia, Pa. Tone Zornik
Bridgeport, O. Konferenca klubov JSZ in društev P. M., ki je imela nedavno zborovanje
je naročil še 25 i&tisov Majskega Glasa. Pravi, da je to, kar imamo še v zalogi, treba razpe-
na Škofovi farmi v Bartonu, je čati. Poslal je tudi U naročnin prispevala $10 v tiskovni fond ter naročil nekaj knjig iz naše Proletarcu, Nace Žlemberger, knjigarne.
pa je pridjal še 50c povrhu.
Ely, Minn. John Teran je posla) dve naročnini. Pravi, da ima več prospektov za nove naročnike, ki se jih bo kmalu lotil. Omenja, da se tam zdaj nekoliko boljše dela. Ako te mogoče, se v nekaj dneh vidimo, dru že Teran.
Johnatovm, Pa. John Langer-holc in John Rak agitirata vzajemno in rezultat njune agitacije je dober. Zadnji teden sta poslala 11 naročnin. Poročata, da se nadejata dobiti v bližnji bodočnosti še več novih naročnikov.
Meedow Land*, Pa. Martin Baje je poslal eno novo naročnino in 2f>c podpore Proletarcu. Martin ne zamudi nobene prilike, da ne bi ipoagitiral za list.
Arrna, Kana. Tone Shular je poslal dve in pol naročnine in pravi, da se v kratkem zopet o-glasi.
Cleveland, O. Izgleda, da bo
spet odnesla prvenstvo v izkazu naših agitatorjev na delu
go vsakovrstnih, kot je običaj Jennie Dagarin. Zadnji teden
Waukegan, III. Martin Jud-nich je poslal Se 7 naročnin ter $1 tiskovnemu skladu, ki ga je prispeval Frank Mihevc.
Fontana, Calif. Oglasil se je spet Anton Blasich in poslal 2 naročnini. Poslali smo mu tudi novo pobotno knjižico, ker namerava poskusiti z agitacijo med našimi oranžarji.
Latrobe, Pa. Mary Fradel je poslala 2 naročnini in 60c podpore listu. Pravi, da so se raz-govarjali s sodrugi iz Strabana, VVest Newtona, I^atroba in drugih naselbin zapadne Pen ne glede prireditve v korist Proletarca. O stvari bo poročala več v bližnji bodočnosti.
med Slovenci.
Rok, ki sva si ga določila za bivanje v Smarjetskih toplicah,
je poslala 12 naročnin ter $1,25 v tiskovni fond. John Krebel je poslal 2 naročnini, John Bozich
je potekel. Poslovila sva se od	pa novce za že prej poslane na
starega bivšega soc. vodja	ročnine.
Josipa Kopača bi mu obljubila, Red Lodge, Mont. Iz tega odda ka obiAčeva v Trstu. Albina	daljenega kraja smo včasih Furlanova je naju povabila, da	bolj pc^ostoma dobili kak glas, naj obiščeva njo in družino na	a poslednja leta so naši fantje njenem domu pri Kranju, z Ža-	tam kar nekam utihnili. Le Ka-garjevima pa sva se dogovorila,	jetan Erznožnik se sem in tja da se vrneva določenega dne v	^ oglasi. Zadnji teden je po-Novo mesto in nadaljujemo pot	$l ai 2 naročnini.
v njunem avtomobilu po Belo-
Sheboygan, Wi». France Stih
krajini, Hrvatski i" v Dalma-|tudi noče laosUti> Zadnji te. cijo.	(Dalje prihodnjič.) den je ^^ 6 naro*nin.
u . . , ""	Detroit, Mich. John Zornik
Nouk delavstvu	^ po^al 6 naročnin. Pravi, da
Na udnji k on ▼•(!€! ji 4r T«w*««a4m *rf •*«!)•. ki •• h *r4iU junija v Indianapolisu. »a 4ala(ati •▼•jam« vaditelj« sa#eta*l)*ll. <U i udi em »e od dr. Tawn«aada indartiraai kon«ra»niki pa molilni imtfi Rili e kongresu nj^forsmu načrtu Krka«, ani f« na sape*1*'	M
$200 metalna pokojnina aa mara naaljaeall i« kanfraanika. ki — tn^HI. • roje obljubo, »a mara pri prikadajik ralitrak r Ireefrea peraaiti. Gereja j« pricer » kanraneija. na kateri ae dala«ati prirejali Teureaeede eardeA®«® •racije ie m« sagah e reke.
Kongres je poslabšal relifne akcije in ob enem sprejel postavo, ki določa, da naj dva in pol mflijona delavcev VVPA dela še enkrat toliko ur na mesec za isto plačo kot prej. Tega si ne bi upal nikdar sprejeti, ako bl bilo delavstvo organizirano politič no ZASE, namesto za politiko korporacij, ki je PROTI-DRLAVftKA.
Somišljeniki v Colorodu na
delu za Proletarca
Frank Boltezar je poelal v tiskovni sklad Proletarca vsoto $23.75 ki so jo zbrali on in drugi prijatelji ter prijateljice Proletarca na raznih prireditvah. (Prispevatelji so označeni imenoma v izkazu v tej številki.) V VValsenburgu se je za to stvar najbolj odlikoval Frank Tomsich, v Puebiu pa sta bila nabiralca Fr. Pogorelec in Edvard Tomsich.
Udeležba na priretfbama SNPJ v VValsenburgu in v Puebiu je bila ogromna. Vzlic vročini je vse dobro izpadlo. Napredna stvar torej živi in se jača.
Za Proletarca v Pa.
Poročajo, da se vrše priprave in posvetovanja za priredi tev v korist Proletarca. ki se naj bi vršila enkrat oktobra v VVest Newtonu. V ta namen bi v pri zori 1 igro klub "Soča" iz
Sodružica Kathy Junko pravi, da je tudi ona me-1 tala Proletarca v peč
Naša sodružica Kathy Junko v Detroitu je nedavno obnovila naročnino in pri tem omenja med drugim tole: "Proletarec zahaja v našo hišo 34. leto. To je list, katerega bi moral čitati vsak zaveden delavec. V začetku je izhajal mesečno, Glas Svobode pa tedensko. Ker sem bila strogo versko vzgojena, sem nekaj časa oba metala v peč, kajti smatrala sem, da ju tudi moj soprog Leo ne sme čitati. čemu bi se 'pokvarir a takim branjem! Ampak leta ao minevala, čitala sem in uvidela, da sem Proletarca krivično rodila. Ob priliki — mogoče že za prihodnji Ameriški družinski koledar, napišem o tem nekaj spominov iz svojega življenja in iz življenja ljudi, med katerimi smo se gibali in delali."
Sodružica Junko je bila svo-ječasno tajnica kluba it. 114 JSZ, večkrat je bila tudi na naših zborih in se udejstvovala v nalem ipbanju skupno s tvojim -oprogom, ko pa je njega ta-čela mučiti bolezen, je morala veliko svojega časa porabiti doma, a vzlic temu ae za naše gibanje zmerom zanima in smo u ver jeni, da bo njen apis, ki ga obljublja, res interesanten.
Njenemu soprogu se je zdravje že precej izboljšalo, ampak hoditi mora še zmerom s pomočjo palic. Upamo, da bo do prihodnje jeseni povsem okreval in se oglasil s svojo sopro-po na našem zboru vsaj kot gost. Oba bosta v družbi aodru-gov prisrčno sprejeta.
landu se vsem najtopleje zahvaljuje za to požrtvovalno delovanje, javnosti pa omenja poimensko v hvaležni spomin šle- j deče:
Paul Klun, preda., Sylvia Fa- ! bec, tajnica, John Jergel, John Dečman, Joseph Hrvatin, Math Pavlakovič, Anton Barilar, George Vidina, Joseph Matičič, Dr. F. J. Arch, John Lokar in Matt Spolar. Izredna hvala gre za izredno delo, katerega sta izvršila v prvi vrsti Paul Klun / in njegova soproga, ter dr Ar-chu rn John Lokarju. Prisrčna in iskrena vam hvaia. Prav lepa hvala gre tudi ženskemu gospodinjskemu klubu Slovenskega doma na Butler St za okusno večerjo, katero so servirale vsem gostom, dalje direktoriju Slovenskega doma za izkazano naklonjenost
Brez teh bi bilo težko, kajti ti so se zavzeli in »končali vae predpriprave za koncert. Zahvala je na mestu tudi listom in dopisnikom, kateri so koncert oglašali. Za Cleveland prav lepa hvala Ameriški Domovini in Enakopravnosti, izmed zunanjih listov pa Prosveti, Proletarcu, Napreju, Zajed-ničaru in glasilom naših organizacij.	i
Da smo se mogli z dovršenim petjem pokazati izven Clevelanda pa igre priznanje in zahvala posameznikom, društvom in organizacijam, katera ao darovala v potovalni fond. Vsem tem najlepša hvala in enako vsakemu poedincu, kateri je na katerikoli način pripomoigel do tega slovenskega gostovanja v Pittsburghu.
Joseph Siakovič, preds., Ančka Traven, tajnica.
Piknik "Proletarca" 4. julija bil uspešen
Chicago. — Odbor, ki se je trudil, da bi piknik 4. julija v korist "Proletarca" čimboljše uspel, je dosegel svoj namen. Vreme je bilp ugodno in poset i >bi1en, četudi je ^mnogp ljudi šlo za par dnj ven, iz mesta. Člani jn članice, prevzeli razna dpl^, so sodelovali drug t drugim, da je bilo Vse čimboljše in točno opravljeno bodisi v kuhinji, točilnici pri vhodu, pri zvočniku in kjer je bilo že treba.	^
Mtpj^ člartt $%nicei kluba ter drugi prijatelji Proletarca so se resno potrudili v razpečevanju vstopnic v pred prodaji, kar je mnogo pomagalo k zvijanju dohodkov in k obilni udeležbi.
Tombola je bila dobro aranžirana in dobitkov mnogo. Tisti, ki so zanjo pripravki vse potrebno na pikniku in nabirali darila, so spet znatno pripomogli zvišati dohodke piknika. (Imena prispevateljev daril so na angleški strani.)
Zapestno uro je dobila Helen Krosel iz Melrose Parka.
V paviljonu je igral J. Ko-chevarjev orkester, popoldne pa se je iz zvočnfkov razlegalo po vrtu slovensko petje in godba. oddajano s fonografskih plošč. Posodila sta jih Jennie Ladstatter in Angela Zaitz. Oz-nanjevalec je bil Joseph Turpin. Kratek govor o delavskem gibanju in socialističnih aktivnostih je imel Arthur McDo-
Keglov vrt v Willow Spring-oi je za take izlete jako prikladen in Mr. in Mrs. Kegel sta poskrbela ,da je bila poslužba prvovrstna tudi z njune strani.
Pogoji za močn armado sovjetske Unije
Sovjetska Rusija je v zadnjih !5 letih zelo razvila industrijo in zgradila veliko nove. Sirovin ima v obilici, kar je v teh Časih važno posebno z obrambnega stališča. Tudi prebivalstvo se ji naglo množi. Od leta 1926, ko se je vršilo zadnje ljudsko štetje, je naraslo za 23,000,000. Pri letošnjem so jih našteli .sKupno 170,000,000. kar je žnatno več kot jih imata Nemčija in Italija skupaj.
u ,v
Letina v Italiji in Nemčiji
Poročajo, da bo pridelek žita v Nemčiji letos obilnej&i kot kdaj prej in tudi drugi pridelki bodo obilni. Le delavcev manjka, da bi jih pospravili. Tudi v Italiji je letina jako dobra. Generalni štab osi Rim-Berlin je tega jako vesel, ker se nadeja velike pomnožitve zaloge živil Za armado v slučaju vojne.
Zahvala skupnih mladinskih zoorov
Cleveland, O. — Nepozabni
nastop elevelandskih slavčkov 11. junija v Pittsburghu bi bil nemogoč brez nesebičnega in irudapolnega sodelovanja na-rodno-zavedne tamkajšnje aku-pine, katera je naredila vse v ijeni moči, da se je koncert tako gladko iztekel. Od-bor Skupnih mladinskih zborov v Cleve-
"Proletarec' ne bi mogel izhajati bres podpor. Ker ao mu za zbiranje prispevkov v njegov tiskovni aklad.
IJsten to and Adoertise over
PALANOECH'S TU60SUV RADIO
Folk Songg and Mueic Tam buri t za Orchestra
S te tion WWAE, Ev®ry Sunday 1 to t M6 S. Clark St., Chicago — Har. 3006
»MMMIMMMIMMIMMf
PRISTOPAJTE K
I SLOVENSKI : PODPORNI
NARODNI < JEDNOTI !
► NAROČITE SI DNEVNIK ;
: "PROSVETA" j
Steea aa cele lata $6.00, pel lata $3.00
Ustanavljajte nova drufttva. Deset članov (le) je treba sa novo druitro. Naslov sa list in sa tajniitvo je!
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
mmmmmmimmmiiiih
se v kratkem poda na agitacijo strabana. Z dobro voljo z vseh
in obiAče vae naročnike. SkuAal bo dobiti tudi nskaj novih. Pri delu mu bosta gotovo pomagala as. John Plachter in Joseph Klarich.
A kron, O. Leo Bregar je poslal 3 naročnine naročil 1 iz-tis Majakega Glasa.
Canonsburg, Marko Te-
st rani bo ta prireditev gotovo uspela moralno in gmotno in koristila s tem kuturno ter ob enem pomagala tiskovnemu skladu Proletarca.
Možno je, da bo nekaj priredb v ta namen tudi v drugih
naselbinah.
»♦♦M»miMHMMMMMHIMtMIMMMMIMMM»IHt
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HAIJSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 ----- - *
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
I.................................................ti
.■ iL',.!^ a i ž.iiiii rn.. iw-firfLahri»itt

KOMENTARJI
Ameriška jugoslovanska legija, ki ae postavlja za ameriško patriotih no, republikansko in demokratično, je imenovala za svoje častne člane jugoslovanskega mladoletnega kralja Petra, kneza namestnika Pavla in več drugih odličnih članov režima in dvora, V ta ne-men jim je izdelala krasno tiskan dokument in se z njim jako postavila. V povračilo jim bo knez namestnik Pavle podelil red sv. Save HI. vrste, m >r-da komu še kaj boljšega, in generalni konzul jim bo ob tej priliki priredil v downtownu Ghicaga sijajen banket. Tako bodo oboji rešfli problem odlikovanj in pa svobodo obeh de-fel v imenu njegovega mladega veličanstva. Vroče je, pa se gode čudne reči. Dokument častnega v !la njen ja v Jugoslo-Tafirko-ameri.-ko legijo kralju in knezu namestniku so podpi-š*lik hjeni ocfbomiki ameriški demokrati Frank Žukli. Thomas Blazina, J. A. ManJusich
ki N. tPopovich.
•
Vsi slovenski duhovniki v Clevelandu mašujejo za pokojnega Louisa Pirca. Kajti dobri ljudje so kupili več sto svetih maš, da se bodo brale za njegovo dušo. Kar mi ne gre v glavo je, čemu je treba za dobrega, vernega človeka Stvarnika toliko prositi ?
a 4 S-	*
»	če-bi dopisnik Enako-
pravnosti ""Anton Dračpr" po« gjedal v svojp bližino, pa bi res ,YkW> koltko '*so 'naši* neuki časnikarji zagrešili v zadnjih 30 letih".,.To, bj bilo pisanja o njih. Ne prilika za Dračarja bi bila le, da bi'slabo ime ostalo
na "dračarjifi".
*
rti^iiti^«.! — i ' T ,C«> >J / ^
.ti Ce hočeš uspevati, zavrzi liberalne smernice in se oprimi katoliških. Tako pravi v bistvu '■Aa. Slovenec" z dne 4. julija •vpo*očilu o smrti Louisa Pirca. Dokler je bil liberalec, mii je težko Šlo. S katoliškim! smernicami pa izbomo.
♦
V "Enakopravnosti" z dne 6. julija piše v imenu "Napre-
ja" njegov upravnik M. Spoler
0	nekih * indirektno naperjenih načrtih za likvidacijo 'C. G.' in
proti njegovemu uredniku Et-bimi Kristanu."
*To "indirektno naperjenje" je kajpada rz Chicaga — od kje pa drugod, in "Naprej", ki je fJasrlo 'sloge* in 'združevanja', je poslal svoje legije na bojne poljane, da rešijo revijo pred čikaškimi mavri.
Njegov dopis je falotski, de-magogičen in pisan po določenem jezuitskem načrtu ljudi, katerim je revija "Cankarjev Glasnik" devetindevetdeseta briga. Natolcevanja v omenjenem dopisu so laž, kar najbolj i /edo vara lice okrog "Napreja", ki se pečajo s to umazano taktiko.
♦ '
Kadar socialist čita čikaško "Tribuno", se nanjo nič ne to-goti, ker ve, da ima opraviti z odkritim sovražnikom delavskega gibanja. Slovenski socialisti pokojnega L. Pirca niso so-vraiili, ker so vedeli, da se z njim bore kot z odkritim sovražnikom. Amrpak kadar imajo socialisti opraviti z ljudmi kot je M. Spoler v Pittsburghu, pa človeka lahko pograbi "strahovita jeza" ker čuti, da ima pred *abo človeka za vrat nih namenov — sovražnika v ovčji koži, či^rar namen je zavajati dobro
hoteče, toda lahkoverne ljudi.
#
Nihče ni zlil na Btbina Kristana toliko žolča, kakor hrvatski in slovenski komunisti. Naj
1	e-bilo sredstvoŠe tako umazano. posluiili so seiga. Zdaj pa kar naemkrat trdijo, da ao njegovi "zaščitniki"! FalotsUo.ta-krnt h« falotstro dane*. . Tudi nekateri« "svobodomiselni'' izredni ki so jim pomsl»ali. Enako sedaj.	t •5
•	•	i o£j
Taktika ščuvanja "metropole" proti "čikagu" je bedasta in nikomur koristna; razen namenom štaba "Radničko^j Glasnika", če hočejo prizadeti to razumeti, se ne bodo vjeE
v nastavljeni past.
*
"Naprej" pravi, da je stran-
karsko "popolnoma neodviaen list". In kot tak obljublja delovati za strmoglavi j en je kapitalističnega razreda. V ta namen bo pridobil za aktivno borbo vse, ki so navdušeni tepsti se v isti namen. Kako to brez stranke gre, "Naprej" ne pove. Pa mu je tudi vseeno. Lastuje ga stranka, pokoren mora biti stranki, le naivneži mu naj verjamejo, da ni to kar je. »
Majhen narod smo. Ampak če priredimo piknik in ga krstimo za "slovenski dan", pa postanemo ameriško slavni, svetovno slavni in slovensko slavni. Kajne, kako enostavno je priti k slavi. Skoda našemu narodu pa je atorjena s tem, da se z njegovim delom skušajo okoristiti taki tipi nagega in drugih narodov, ki niso med Slovenci v Ameriki nikoli orali in nikdar sejali. Le požeti hočejo ampak
še to z drugimi močmi. *
Vročina ima posledice na marsikaj: v zadostni vlagi na rastline da uspevajo in ob rod e, v suši, da se posule. Meti ljudmi pa, da se po nepotrebnem jeze.
Kuhajte jedila okusno na HLADNEJŠI-LAHKI NAČIN
• • a na iivtomatirnem
ELEKTRIČNEM ŠTEDILNIKU
• Kuhanje z elektriko je hladnejše in udobnejše. Hladnejše, ker se v*a vročina osredotoči v grelnih edinicah pod posodami in ker popolna Insularija drži vročino v notranjosti štedilnika In Izven kuhinje.
Kuhanje z elektriko je lahko. Nobene painje, čakanja ali skrbi . . . jestvlne se kuhajo v vaši odsotnosti in so gotove ob vašem povratku.
Oflejte si t* moderne avtomatična štedilnike v trgovinah električnih patrebftcin, v šelezninzkik. v dt partmentnih In v trgovinah ■ pohištvom w vaiI oko liei. ali pa v trgovskih lokalih Commonwealth Edi-IMI družbe v mritu.
C0MM0NWEALTH EDISON COMPANV

Odgovor John Tonceku
Cleveland, O. — V Proletareu z dne 21. junija je dopis Johna Tanceka bs Girarda, O., pod naslovom: "Kaj je a konferencami Prosvetne matice v severovzhodnem Chiju", v katerem je pokazal, da potrebuje nekoliko pouka in pojasnila, in P* da se temu medsebojnemu spotikanju in , ga žen ju principov h apravi prej ko mogoči konec, ker vemo. da je le par sodnikov, ki razumevajo delavsko šolo po načrtih John Tan-
, i
Stvar ae tiče Cankarjevega Glasnika, kateremu John Tancek nikakor ne privoli življenja. ; Kako
je njemu mogoče presojati vsebino Cankarjevega Glasnika, katero se opazi med vrsticami in direktno — Je za nas vprašanje, ker John Tancek ni bil dosedaj še naročen na Glasnik. Torej Tancek je lahko napisal ta dopis na lastno inicijativo, ali po naročilu. Ta dvom postaja z-elo verjeten če preudarimo, posebne bolesti, ki jih heraža Tancek v dopisu, ki
ao tudi za njega samega le zgolj ugibanja.
John Tancek pravi, da ga je opozoril Chas. Pogorelec pismeno, "Če eo društva girard-skega okrožja še člani Prosvetne matice". Tancek odgovarja, da je včlanjenih šest. čudno. Kako pa da Chas. Pogorelec, kot tajnik P. M. po preteku šest mesecev od letnih sej, tega še ne ve, da mora izpraševati Tan-cka sedaj? Jaz vem, da so po večini olevelandska napredna društva včlanjena pri P. M. in navzlic temu jim ni v najpotje Caitkarjev Glasnik pač pa ga podpirajo, zagovarjajo in branijo čeravno so bila pred časom poslana neka svarilna pisma od Chas. Po(gorelca, jim niti na misel ne pride, da bi skočili za grm in metali kamenje na njega, kot to dela Tancek s svojim dopisom. Prijatelji, ali mislite, da je to moralna pridobitev za naš delavaki pokret?
Glede shoda, ki se je imel vršiti po sklepu zadnje konference Prosvetne matice v Clevelandu zadnjo jesen, pa pojasnim v toliko: Vsem je znano, da delavske atranke niso imele vsled nezadostnih podpisov avojih kandidatov na voTilni listi in političen shod ne bi imel uspeha kot bi se želelo. V skli-oatvenem odboru mislim je bil John Filipich, L. Zorko, M. Medve&ek, J. Jauch in podipisa-ni, in če je potrebna zato kritika, nas kar obsodite na prihodnjem zboru Prosvetne matice.
Vršil pa se je velik delavski ahod dne U. decembra 1938 1., ko smo tu v (pardon) Clevelandu, praznovali dvajsetletnico smrti pisatelja Ivana Cankarja, in ko smo priklicali in predstavili našim ljudem eno izmed njegovih del, igro "Za narodov blagor" v štirih dejanjih, kar
BORBA PROTI TUBERKULOZI
vieo v vsakem slučaju. Izza grma ali po naročilu, pa ni možato metati kamenja v organizacijo oziroma revijo z zaslugami kot je Cankarjev Glasnik.
Vedimo vsi to: vsako skrito in nepošteno namigavanje pride na dan, in največja neumnost je, če človek pljuje v lastno skledo.
Louis Kafer le, preds. Cankarjeve ustanove.
Zdravztvani oddelek me« t a N«w York ja lato« pod v zel veliko »Utema-tičao sazaovana akcija prati tuberkulozi ia pljučnim boleznim v obče. V taj zdra vat veni kampanji pomaga finančna in s zdravniki WPA. Najprvo »a ta-vršili zdravstveno preiskavo na članih unija ILGW, ki »o upozleni v tovarnah za iscMovanjo ianzkih in otroških oblek. Na zliki od lava aa štino zo pred-zadnik unija David Dubinzkjr, župan LaCuardia in »dravztveni komizar dr. John M. Rice, t ar članica unija, ki zo na adravniški preiskavi.
TO IN ONO
Cleveland, O. — Oberkibi-carji radi dajejo nasvete drugim, pa jih nič koliko sami potrebujejo. Vse kar drugi dela-jo je zabavno, kar pa oni o-pravljajo, je pa seve kulturnega pomena, in vsa^a beseda, ki jo izustijo, je resna! In iskrena je ipa takrat, kadar je še po-plahnjena, ker je oberkibicar šur, da je eno pošteno zinil.
hand kibiearji nimajo spomina na take dogodljaje.
Vsa taka izžvižgavanja so kombinacija fašizma-komunrz-ma, ki skupaj npadata in se poslužuje iste metode uničiti nasprotnika. Kdor odobrava njih taktiko je njihov in se ga lahko smatra za faAista, ali obratno komunista, ker gliha vkup Štriha .
Kristus je imel poleg že tako malo prijateljev, kot pove legenda, še zatajevalca in izdajalca. Izdajalec je bil toliko žentleman, da se je 'kesail svojega dejanja ter se obesil.
čudno kako se človekom jezik zapleta, ker rečejo, da če pišeš o pogrebih in prideš v kašo, si oaebnež, če pišeš o narodovem posojilu si tudi oseb-než. če pišeš v reviji si oeeb-než. Zakaj pa si oaebnež? Zato, ker sem jaz, ako bi pa ravno isto pisal olberkibicar, bi bila pa kultura, ali pa poučljiva po-
Obrnili se bomo na izivižga- _ nje in sitnarstvo, ali kar je že veet. Razlika je le ta: Kdo je
je bilo najbrže toliko vredno, kot en navaden shod s par sto ljudi. Žal, da ni bilo opaziti na tem "shodu" J. Tancka, ki pravi, da je Čestilec Cankarjevih del, ker precej drugih Girard-čanov je posetilo dotično predstavo. Pomnimo, ideje oziroma spisi ležeči v omari ne izpolnjujejo želje pisatelja; in hvalLsa-nje le na zunaj ne zadostuje. Seveda to vzame dela, ker prireditev ali predstava se ne izvrši brez dejavnih, in r*uumnih oseb. Zato tan<;?k, če $ovek j*-vršuje delo, s^.piu vsekakor more priznati tudi eksistenco, in to velja tudi glede naAega kulturnega zavzetja pri Cankarjevi ustanovi.
Zakaj se ne yrii konferenca društev in klubov včlanjenih pri Prosvetni matici? John Tancek se je pod dopisom podpisal kot organizator za girardsko okrožje P. M. in vprašuje v časopisu, da zakaj se ne vrši zbor. Ali bi ne bilo bolje, da bi pisal organizatorju za elevelandsko okrožje in bi skupaj določila dan konference, saj imata vendar polno moč glede tega? Pa ti gre Tancek v duhu v Chicago kot polnomočen organizator za P. M. in vprašuje samega sebe, da kdaj se bo vršila konferenca društev P. M.? Kaj to pomeni? Ali je pravično z vračati krivdo na Cankarjev Glasnik in clevelandske aodrutfe? Kako naivno je to podtikanje.
Da se razjasnijo pojmi glede Cankarjevega Glasnika. John Tancek ne vidi nobene razlike glede nalog, ki jih imajo vršiti naši časopisi; ne ve, da se dnevnik raz kkuje od tednika in tednik od mesečnika. Dnevne vesti niso zgolj leposlovni in izobraževalni pogoj našega znanja, in on pa — kot izgleda — bi bil zadovoljen le z nekakšno mešano "drukarijo". Gotovo,
pali in se učili iz teh velikih spisov, ker so namenjena ne samo Slovencem, ampak človeštvu v splošnem. - če je Tancek v resnici zaveden delavec ali količkaj strateg, bi moral pozdravtii akcijo, ki je poklicala k peresu človeka, ki je najbolj zmožen nadaljevati in tolmačiti ideje pokojnega pisatelja Ivana Cankarja, ih to Je, našega starega delavskega 1 borite!ja, pisatelja in pesnika Etblna Kristana, ki je sedaj med nami kot starosta flelAvMcega gibanja, še vedno čil fn zdrav v delavski ideologiji hi prozi slovenskega jezika, ki ga obvlada on. Tancek. ie ai v resnici zaveden delavec, ali boš z lahko vestjo nadaljeval Vlogo "grobokopa" vsemu temu dobremu namenu? Ali ihislijo taki Tancki, razni brezbrižni naprednjaki in drugi, ki s takim početjem .indirektno služijo reakciji, da če zadušite Cankarjev Glasnik, da bo potem imel Proletarec več sigurnosti za svoj obstoj? Kakšna zmota.
Ob koncu svojega dopisa Tancek zaključuje: "Ampak skoraj bi rekel, da nekomu je pa le prav prišlo, ko ste ustanovili to revijo, in to tistim, kjer se tiska." Naivnost. Ali Proletarec za to izhaja, da ima tiskarna Adrija v Chicagu delo? Ali se je dnevnik Prosveta zato u-?tanovilo da je dobila tiskarna delo in to vae brez da je potre-ba zato naročnikov, kaj ne Tancek? Da pa ne boste po naselbinah mislili, da ne poznamo gospodarstva pri Cankarjevi ustanovi, kakor namiguje s tem J. Tancek, naj mi bo kot predsedniku C. U. dovoljeno pojasniti to zadevo: Na razpisano ponudbo za tiskanje C. G. so se odzvale sledeče tiskarne: Adrija in tiskarna SNPJ v Chica-
to. Tale krbicar je poaetil sejo, sklicano po socialistični stranki v Clevelandu, Ohio, m to radi glavnega uradnika od eksekutive. Na to sejo ali shod so se pa tudi navšlili komunisti. In to predno je šel naš Joseph Martinek v čehoslovakijo. Seja se je vršila mirno, dokler niso aačeli komunisti rogoviliti; govornik ni prav nič sitnaril, ker to so hoteli vprizoriti komunisti namenoma. Namen je posvečeval sredstva in uspelo je. Razbili so shod, ker so tulili buuu in z žvižganjem. To se je zgodilo zato, ker se je govorilo o socializmu namesto "komundiz-mu". Nam, ki smo se udejstvo-vali pri takih zadevah, je to znano, kdor pa ni posečaT takih shodov, mu je to španska vas.
Norman Thomas je bil izžvi-žgan in odveden a policijo iz Jersey Cityja, ker Je "sitnarii" in hotel govoriti na javnem aho-du. Ker je po metropolsko večina tako zahtevala, ni smel govoriti. Ampak ugodilo se je, da sedaj lahko govori na javnem shodu ravno tam, kjer takrat ni smel. Le škoda, da taki tirat
pisali
Kar ee tiče Cankarjevega Glasnika, bom omenil le to, kar je poročal John Prudich na seji dr. št. 53 SNPJ. in to je: Cankarjev Glasnik ima malo naročnikov v Clevelandu, največ jih je zunaj po Penni in Ohiu. Nam je znana gotova izobrazba izbranejšega, ki pa ni leposlovna, in to gotove rojake zanima.
Onih, ki bi verjeli oberkibi-carjem z veliko domišljijo, pa tudi ne najdeš več med tepci. Izginili ao kakor kafra, ker tudi tepcem se včasih oči od pro. In to se je že zgodilo, in tako kmala.
Frank Barbič.
'»» » ,» -ii« Čuden župan . n
čikaški župan Kelly je pred komisijo za transportacijo izjavil, da ni za mtioicipaHno lastništvo ulične in nadulične' Železnice ter avtobusne prometne družbe. Chicago ima rzmed svetovnih mest najslabši trans-portačijski sistem za osebni pfomet. Javno lastništvo teh sredstev bi bil najboljši izhod.
1
=
VOJNA JAPONSKE NA KITAJSKEM V TRETJEM LETU
da Proletarec piše kot tednik. ju, in iz Clevelanda češka tis-
tudi v območju Cankarjeve ide ologije. To vrSi tudi Prosveta, ampak s tem Se ne more biti rečeno, da ne potrebujemo dnevnika Prosvete. Po Tancko-vi primerjavi bi moral poleg Cankarjevega Glasnika prenehati tudi dnevnik Prosveta, ker Če ne privošči JJvfjenja mesečniku, ga ne privošči tudi dnevniku, zato ker tednik piše v Cankarjevem duhu.
Tancek nadalje pravi: "Kdor se dosedaj ni seznanil a Cankarjevimi idejami, ae tudi v bodoče ne bo." Kakšna naivnost ! Tancek, pa res smatraš Cankarjeva dela za tako majhna? Ali ne veš, da so ae začela širiti in čitati Cankarjeva dela šele po njegovi smrti, in da so prodrla tudi v tuje jezike oziroma narode? Cankarjeva dela so tako mečna, da čeprav mi vsi Tancki in Kaferleti izginemo in naš jezik v Ameriki sploh, se bodo dobili ljudje, ki bodo čr-
kama Delnicky Lbty in Enakopravnost. Cena je bila od tiskarne Adrije za $20 višja od Delnicky List.v, od tiskarne SNPJ pa še nekoliko višja, in Enakopravnost je pristala na slično ceno kot Delnicky Listy. Delo se je oddalo nato tiskarni Enakopravnost, ker pri enakosti v ceni smo upoštevali aloven-sko podjetje. Tiskovine so v Chicagu zato dražje, ker je u-aijska lestvica za nekaj odstotkov višja od clevelandske tis-karake unije. AH bi bilo Tan-cku ljubše, da plačujemo par desetakov na mesec več, samo da ae revija tiska v Chicagu? Ali naj gTemo v kako neunijsko tiskamo? Torej, kaj je narobe a tiakom John Tancek? Kar bodi brez nkr'bi, tudi na gospodar | Stvo se razumemo pri Cankar-jevem Glasniku. V naprej: vso konstruktivno kritiko bomo u-poštevali, za vsako hudobno namigavanje bomo pa vrgli roka-
(Nadaljevanje a 1. atrani.)
tajske veliko municije. Zdaj jim s slednjo največ pomaga Sovjetska Unija, ki pa Ima zaradi japonske osvojitve notranje Mongolije a kitajsko celino akrajno alabe prometne zveze.
Jeza nad Anglijo
Japonski generalni štab smatra, da bi bil odpor Kitajcev kaj nmJo strt, če bi jim Anglija nehala pomagati in jih navduševati v vztrajanju. Namen Anglije in drugih je a to taktiko Japonsko pustiti v vojni na Kitajskem do izčrpanja in ji potem narekovali svoje "mi-rovnf" pogoje. Ampak Japonska je militarLstiČno, industri-alno in trgovsko izbomo organizirana. Zaradi ogromnih vojnih naročil je nastala v nji "prosperiteta", kateri pa bo sledil neizogiben polom, kakor je sledil umetni ameriiki pro-sp€t]r>tetf. Posledice vojne Japonska čezdalje bolj čuti. Predno pa ae na Japonskem pojavi kak težak gospodarski krah, ho£e japonsko vrhovno ipov^lj-^t\<> izriniti Anglijo in njen vpliv iz Kitajske. Angleški kapitalizem ima pa Kitajskem o-gromne investicije, ki segajo v gromen investicije .ki segajo v gleški kapital (n angleški vpliv je dominiral v kitajskih lukah in v industrialnih središčih. Temu hoče napraviti Japonska v svojo varnost čimprej konec!
Zveza, ki pomaf* Japonski
Anglija io t>ila na tfitajakem od Jap<> /«> toliko provoci-rana in poniževana, da bi v vsakem sličnem prejšnjem slučaju nastopila proti nji z vso svojo oboroženo in gospodarsko sita, anrrnak sedaj inauhe apravlja v žep ln ae zadovoljuje le a protesti. Vojni z Japonsko se Anglija ogiba vsled strahu, da jo
bi v Evropi istočasno napadli Nemčija in Italija. V takem apopadu bi pretila angleškemu imperiju reana nevarnost. V Londonu dobro vedo, da je cilj Rima, Berlina in Tokia zrušiti to ogromno velesilo in se polastiti njenih kolonijalnih posesti ter industrij, ki jih je zgradil kapitalizem Velike Britanije v Aziji, Afriki in drugje.
Kadar in ako se to zgodi, bo tudi Francija brez moči varovati svoje kolonije v Aziji in Afriki. Zato ata Pariz m London v tako teani zvezi.
In kaj Rusija?
V	interesu Rusije je, da japonski imperializem ne postane toliko mogočen, da bi mu uspelo vzeti Sibirijo in ruski vpliv potisniti iz Azije, kar namerava storiti. Spopadi ob mandžur sko-aibirski meji ae pogosto dogajajo z Žrtvami na obeh straneh, meseca maja pa je prišlo ob meji Vnanje Mongolije do ppih Velikih bitk med mongol-sko-sovjetskimi in mandlursko-iaponskfipi četami. Japonci za-triujeio- d* eo povzročili aovje-tom veliko ikode na letalih in da so potisnili mongolske in so-vjetzU ? čete preko meje. V Moštvi naobratno trdijo o usrpehih svoje armade.
Vzlic temu ne izgleda, da sta Anjglija in Rusija pripravljeni nastopiti proti Japoncem akup-no. dasi je obema nevarna.
V	vsej tej ogromni igri med velesilami za svetovno prven-st\<>. za posesti ter privilegije, trgovino in posesti na Kitajskem pa je žoga kitajsko ljudstvo, ki ga brezobzirno Izrabljajo in koljejo tuji in kolikor morejo tudi domači krvosesi. To bo minilo, kadar kitajsko ljudstvo samo postane gospodar avoje dežele in a tem svoje usode.
Po Vorku
Piše FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Na 16. ulici blizu Union S(|uarea je poslopje, ki ga pozna vsaj ]>o imenu »to tisoče a-meriških delavcev. Omenil sem že v eni prejšnjih številk, da je solastnik te zgradbe na vzhodni 15. ulici z eno delnico tudi Proletarec, ki pa je sicer zdaj brez vrednosti. Poklonil mu jo je pred mnogimi leti eden nje-- govih prijateljev. Ime zgradbe, ki jo imam v mislih, je Peoples House (ljudski dom). V njemu se je odigral precejšen del zgodovine ameriškega delav.skftJH gibanja. Tu je bil glavni %tan socialistične stranke mesta Nevv York, Tu je »bil mnogo let tudi neuraden glavni stan ameriške socialistične stranke. Tu «o imele, ali imajo še. svoje urade razne unije, še več pa jih obdržu-je svoje seje v njemu. Tu je bil tudi urad radio postaje WEVD, ustanovljena, da služi delavskemu gibanju in v poča?t Eugene V. Debsu.
Dvorana, v kateri se vrJe manjši shodi, predavanja, seje itd., se imenuje "Debsov avditorij**. V tem poslopju je urad In učne sobe Randove šole za socialno znanost. Njen predsednik je znani socialistični veteran Algernon Lee. Tu poučuje August Cleassens in mno^i drugi. Tu je neštetokrat argumentiral na sejah socialističnih odborov pokojni Morris HiM-quit. Tu je Randova knjigama, urad social-demokratske federacije in uredništvo ter uprav-ništvo znanega tednika Nevv Leader.
Naravno, da sva se z ženo o-glasila v tem domu, vpraševala to iti ono ju r odgovarjala na vprašanja. Želel sem govoriti z urednikom New I^eadra Jamesom Onettlam: Ril je' V uredništva in tipkal, ko sva- se mu predstavila. Proletarec mu je znari še iž časov ko je prevzel tajništvo JSZ " Frank Pčtrich.j Proletarec je bil takrat priporočan, v mncfaih angleških ter irugih socialističnih listih m v zameno so ga oglašala angl »-ska, če&ka, pemška. italijanska in druga socialistična glasila. Delavci so tako med tovariši vseh narodnosti -lahko agitirali PlIMtftt»]ki®rIo|i mogofe za vse te Tfcfte?-Kmklu ko so Zed. države stopile v svetovno vojno, je to prenehalo.
James Oneal je priznan delavski zgodovinar. Razvoj socialističnega gibanja v tej deželi mu je odprta knjiga.
Star je 64 let. Rojen je bil v
10,000 beguncev jz Spopr je v Mehiki
V Mafciko i« 14. junija d«>*»oio mm-
dsljnib 10,000 beguncev ia Španije, osiroma U taborišč v Franciji, kje
mu je zdravje jako poslabšalo. - a°bUi	v M*hiki -
Lahen mrtvoud ga je že v dru- ,T gič napadel in vid mu je ope-
šal, da je v stanju čitati in pisati samo Še par dni v tednu.
Pravil je nama. da je delal najtežje od deta 1930 pa vseskozi, dokler ni omagal in je moral o*tati dolgo v postelji. To delo pa ni bilo samo delo nego boj s sodrugi, s takozvani-mi militanti. katerih ni mogel prepričati, da bodo a svojo deklaracijo, ki so jo predložili de-troUski konvenciji soc. stranke, povzročali konec svoji stranki, ako jo sprejmejo. Sprejeli so jo. Oneal je bil edini iz tako-zvane stare garde, ki je bil takrat izvoljen v eksekutivo, kjer ie nadaljeval z dokazovanjem, da se bo boj v stranki zanjo po-gaibno končal, ako ne pride do »porazuma. Boj med brati je umoren, posebno ako jih je več proti enemu.
4tNew Leader" je po razkolu leta 1936 postal glasilo socialdemokratske federacije. To je nedvomno najboljše urejevan delavski politični list v tej deželi. Njegovi sotrudniki so delavski novinarji, pisatelji, funkcionarji v mnogih delavskih organizacijah, torej ljudje, ki imajo znanje in skušnje.
ENOTNOST ZA OHRANITEV J. S. L JE NEOBHODNO POTREBNA
=r
Vincento Lombardo Toledano
bili sprejeti s velikimi svečanostmi, katerim ja naieljeval ¥0411101) raago-čne Mehiške delavske koafadaracije Viacanto Lombardo Toledano. laja-vit ja, da jim bo mekiiko svobodo ljub««* ljudetve ob itrtai io jim pomagalo raprej v bork« aa aevobodi-tov Španijo is faiiatičnili kleid.
so tri stranke, ki se nazivajo za socialistične. Ljudje Čitajo, da sta v Franciji najmočnejši stranki socialaična in "radikalno socialistična". Začudeno
Chicago lil. Priobdene razprave o prihod n jam zboru Jugoslovanske socialistične zveze kažejo, da se je zadnjih par let
tudi nas prijela bolezen, katera že precej časa alabi socialistično stranko. Ta bolezen je osebnost, katera je oslabila stranko, in če bo šlo tako na-j prej, bo tudi razdvojila nato 1 zvezo. To jasno pričajo izražena mnenja ds sedaj priobčenih razprav, v katerih se kažejo posamezniki v taki luči, da na javnost ne mofejo narediti prav nM dobrega vtisa. Kadar *e v katerakoli organizaciji kaže v javnost samo slabe strani, je čisto naravno, da bodo posledice nezaupnost. Zato so v veliki zmoti oni, ki mislijo da bodo naš izstop iz socialistične stranke opravičili z oblatitvijo njenega vodstva. To mnenje je povsem zmotno, ker tisti, ki kažejo na napake stranke, ubijajo med »'astnimi pristaši socialistično idejo, katera je nas dr žala skupaj ko* močna veriga.
Ce Že kažemo na ngpake tftraiice, je tudi pošteno, ako pogledamo v zrcalo naših napak. katerih je tudi precej. Kar našo zgodovino preglejmo in priznajmo, da je stranka razen par centov asesmenta dobila
liral, da dajmo sprejeti tako široko platformo, da bomo lahko ostali vai v zvezi, ne ozirajo se, da ae v marsičem mnenja križajo. Militantni zagovorniki raznih resolucij pa so naglaša-li, da bi bilo to proti strankinim načelom. Posledice so, da smo sedaj bolj razdvojeni in stranka bo mogoče zgubila poslednjo federacijo.
Frank Aleah.
Čuje svoje redne in izredne a-. Svojo provizijo je prispeval sesmente soc. klubom pravico listu v podporo. Pitše, da dala in dolžnoat, da izrazi svoje v premogovniku 5 dni na teden, mnenje. Danes sem prejel od kar je mnogo v sedanjih ftz-tajnika soc. stranke v Took merah. Zaposlen je tudi kot County mesečno poročilo. Ka-i tajnik društva, tako da mu
kor razvidno, ao Čika£ki sodrugi še vedno aktivni. Da nimajo
več moči, ni krivda tistih, ki se zvesto držijo soc. stranke temveč tistih/kateri so jo zapustili. Med tem so tudi veliko krive današnje razmere in reakcionarni politikarji, kateri s svojimi postavami otežk\iiejo ali *>a ponolnoma nreprečujeio de-'ovanie na političnem polju. Iz •trankinoT* poročila razvidim, da imajo v načrtu poletno šolo in Deb^ovo Šolo. Med drugim imnjo za soboto lfJ. julija ob pol desetih zvečer izlet na la-
Nekej kritike in klic k ncdalievoniu dela
Cicerc, lil. — Kakor je razvidno iz zadnje številke Prole- dii "Theodore Roosevelt". Me-tarca, agitacija za odcepitev od nim. je to zelo dobro za soc. stranke očividno napredu-' spremembo ob enem koristno
nem redu. Njegove smernice pa so iste kot dokler je bil gladilo socialistične stranke.
"Koliko ima vaša federacija članov v New Yorku?" sem vprašal Oneala. "Nad tisoč. Prošle mesece je dobila mnogo novih, večinoma spet iz vrst bivših in sedanjih članov soc. stranke."
"Koliko ima SDF članov v vseh £ed. državah?" To bosta izvedela v tajništvu, je odgovoril Oneal.
"Kaj je tvoje mnenje o pred-Uvjih in akciji za združenje socialistične stranke irt social-de-mokratrke federacije?"
V Ugovor me je vprašal, če se mi znani takozvani dodatni pogoji (pojnti) eksekutive socialistične stranke. Za socialdemokratsko federacijo so ne samo žaljivo predloženi, nego zanjo nesprejeml jivi. V se ia-njib oko K* ln a h združenja med tema dvema skupinama ne bo, je menil Oneal.
Kot vsakemu, ki je veliko delal za pokret in se boril za njegov program in načela, je tudi Onealu težko, da je gibanje prišlo v tej kritični dobi a-meriške repul/ike na tako ni-
Indianapolisu. Se zelo mlad se zko točko.
je seznanil s socialističnimi agitatorji, posebno z Eugenom V. Debsom v Terre Haute v India-nl, s katerim sta nato delala v socialističnem gibanju rama ob rami skozi do Debsove smrti. Oneal je postal pomožni tajnik socialistične stranke že 1. 1903. Napisal je mnogo pamfletov. brošur in znanstvenih razprav o delavskem in socialističnem gibanju, in knjigo MWorkers in American History".
Ta od mladega delavni sodrug še zmerom dela kolikor more. V zadnjih nekaj letih se
'"Socialistična stranka se pod .sedanjim imenom med maso ne bo več uveljavila," je rekel Oneal in dodal: "Zmerom sem nasprotoval predlogom za spre-menitev njenega imena, ampak zdaj bi bila drugačna označba potrebna.**
"čemu to smatraš?" Pa je pojasnjeval, da prvič, ker si stranka v svojih notranjih ho-matijnh ni napravila kredita svojemu imenu, v drugič pa je med maso o označbi "socialistična** veliko konfuznega mišljenja. V Nevv Yorkn na primer
radikalno socialistična ni ne radikalna in ne socialistična. Tudi je povprečnemu A-meričanu uganka, čemu Hitler svojo stranko naziva ^nemška narodna delavska socialistična stranka". V* čem je socialistična? Dalje čitajo. da se sovjetska država naziva za u-nijo socialističnih republik, da gradi socializem, a pristaši te-j?a socializma ae nazivajo za boljševike in komuniste. V 1 i-Kih čitajo. da je ne*- deal socialističen in da uvaja socializem v Zed. države. Vsled tega označba "socialistična , stranka" med ameriško maso ni več in ne more postati magnetična.
'.'Kakšno ime bi po tvojem mnenju bilo za združeno, ali reorgnizirano soc. stranko naj-prikaldnejše?" On bi bil za ime "aocial-demokrataka", je rekel.
"Ne morem soglašati**, sem mu odvrnil. Kajti tudi označba "pocial-demokratska" je dia-kreditirana, posebno vsled poloma stranke tega imena v Nemčiji in Avstriji.
"Misliš?" Zagotovil aem mu, :la res mislim tako in da bi ime "Social Democratic Party" vt!e-klo še manj kakor sedanje.
Onealu sva želela zdravje in se poslovila. V uradu SDF sva
je. Navadni argumenti jim niso več v zadostilo. Sedaj eo se pričeli posluževati celo zbadljivk, da dosežejo svoj namen. Na četrti strani v prvi koloni v Komintarjih stoji dobesedno sledeče: V razpravi o JSZ razvid im, da se najbolj navdušujejo" za stranko tisti, ki niso ektivni v nji ne v JSZ. Izjem je malo."
Ako se bodo sodrugi začeK posluževati take taktike za svojo propagando za odstop iz soc. stranke, znajo s tem biti uspešni, ob enem bodo pa tudi razbili vse kar imamo. Jaz menim,
za strankino blagajno, v kateri je večna auša. Bilo bi umestno, bi se večje število slovenskih sodrugov in sodružic udeležbo tega izleta. Stane 75c za os?bo. Vstopnice se dobi pri tajniku soc. stranke.
Zadnji piknik našega lista
manjka časa na vseh koncih in krajih, a vseeno si ga najde za agitacijo v prid Proletarca in drugih naših publikacij. Piše, da letos najbrže ne bo imel nič počitnic, dasi je pri družbi, kjer dela, vprašal zanje. Kadar ni v rovu, ali na agitaciji, ali pri društvenih knjigah, pa mora delati okrog svojega doma. Taki so naši delovni ljudje, ki skušajo uporabiti vsako uro časa čimboljše sebi in drugim v korist.
V i?edrčera »einamu so priredbe
klubov JSZ, konferenčnih organiaa* cij in socialističaib kulturaik dru* i te v.
JULIJ
DETROIT, MICH. — I* le t kluba Proletarca je dobro usoel in hi- 1,4 * -•deljo i«, julijo no Lower
Strait« Lake.
JOHNSTOWN, PA. — Piknik klo-
V vprriujejo, kako to in čemu se
New Leadru so zastopana ra- ne združita. Pa jim je treba	. ^ . . -	, . ---------------------------------r
zna mnenja iz delavskih vmt! pojasnjevati, da tista, ki ae ime-	je rednih in stvarnih doka-
in o problemih, ki so na dnev- nuje •'radikalno socialistična"	° JT' " J	f*! *«v dovolj za eno ali drugo!
terih je precej, nismo vzgojili niti enega člana, kateri bi se udejstvil v njenem vodstvu. Prav raditega nimamo pravice, da jim očitamo, da so v stranki
lo je precejšnje število udeležencev. To je dokaz, da še živimo ter hočemo naprej. Nasprotniki nas lahko ustavljajo, nemogoče pa je nas ustaviti. Torej naprej!
Frank Podlipec.
Težave delavskih družin
stran, ne da bi ae posluževali' ^Ph S«oy je nam pisal_______
teh neumestnih uščipalk. Ako fne3.julija med drugi«: Mo- ko* #.r«i
eden ali drugi sodrug danes ni aktiven, ni s tem rečeno, da nikoli ni bil, ali da ne bo več. Ob
ji m'ajši hčerki Fredi se je naredil na nogi 'tur*. Pred 4. tedni, se ji je prepustil in nekdo ji je
ba It. S JSZ V nedeljo 16. julija no Patkhillu. Prebitek ▼ korist klubove bla rajne in Proletarca.
WAUKEGAN. ILL__Piknik ki«.
ba it. 45 JSZ * nedeljo 30. julijo, j CLEVELAND, O. — Piknik ' soc. kluba "Delavec" it. 18 JSZ eo Zor novi farmi, Bradle? Rd., Brooklyn, I r nedeljo 30. julijo.
ARMA. KANS. — Piknik klubo it. 21 JSZ v nedeljo 30. julija na Novakom p 60.
AVGUST
prihajali na vodstvo ljudje. ka-jenem jma vsak sodrug. ki pla-j8rnojno rano.ven stisnil in se je
teri niso imeli velikih (sposobnosti, še manj pa socialističnega znanja. Tudi pravice nimamo, da jim očitamo, ker so zasledovali v stranki druige cilje, to so že nekateri prej vedeli. Pa smo kljub temu te nepoklicane elemente dopuščali med našo mladino, da so nam uničili naše de-
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XII. IZKAZ
Pvtblo, Colo. Joe Vodnar fl; po 60e: A ima Strah, John Tomaich. Joe o^ini . a» BBBL	. FrSjančič, Frank Pojforelee in Frmnk
k>. To mladino bi morali m: po- Smaraje? p« ž5c: John Zupani,
šil jati med Amerikance ter jo Mortm suipai»ki, Georso Udovich. Jo«
usposobfti za agitacijo za Vorbtf. Potor	Lpaio Eriut,
u; i.	John Klun. Nick Radoviclk. Robert
stranko, pa bi mi in stranka j Rob|rfti	KnafeJJ<,( >r.nk l.
imeli koristi od nje.	TomKieh, Anna Kern, Mary Tomsich,
Tudi Red Falcon SO se pridno Louii. Zutmmn in Jacob i Foftoreloe; Alrvli	ssmi>	ti**s Hochevar Jr. 1 &c; po lOc: John
sirHi med nami, sami smo jim Mrwaaf# Slt.fjM1 F>tur in Mohor dobili voditelje, med njimi ne- strumbeij, nkupoj 17.85. (Na^la na katere zelo sposobne. Niso nam proalavi	SNPJ Bdw*rd
Tom^ich in Fr. Pornrelec. ponlal Fr. Bolteser.)
Walsenburc. Colo. Po $1: Kdward
Tomaich in Jo« Bubnich; po 50c: Frank Tomaich, Jacob Skerlj, Blai Sirova«, Ignac Urban, Georgc 9ti-arlich. Mike Pojrorelec, Anton Medved, Joe Pintar, Ivan Bisjak, Frank Bolte-zar in Mike Briški; po 26c: Blaž Kcrn, Georare Preskar, Joe Minordi-mo, Louia Shustar, Darkini Siamore Judsre, John Scrtmak, lxmta Zutman. Joe Turkovich. Mike Mrseli, Frank
bili po volji, od stranke smo nekaj zahtevali, kar nam ni mogla dati. Navodila in voditelje. Poslala nam jih je in sicer take. kateri bi se morali sami od nas učiti. Tudi tukaj je bila naša skromnost napaka. Le tujec je, ki zna, naš človek ni sposoben.
Zelo piškav je tudi izgovor, katerega se vedno naglafta ta
je, da smo organizirani, da ii-1 Pesnik, .To« Slavec. Frank Kaliater, govorila s sod ru žico, ki se milrim° Propagando med našim Zupančič, Joe Cudar, Štefan
ie Hel. znan«. "Moje	Po^^at^S
Lena Morrow Leww," je reki*. Item n' b1'® potrebno, da smo ne
...............................................
PB1STOPAJTE K
SLOVENSKI ZARODKI PODPORNI JEDXOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
:
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99 :
Naročnina M Združeno driavo (isven Ckicaga) in Kanado $«00 na loto. $3.C0 aa pol lota. $1.50 aa ioftrt letat aa Cbicafo in Cicero $7.50 ma aoio loto, $3.75 aa pol Utat aa inoaemstvo $9.00.
NASLOV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JEi
2lisi7 Lanndale Avenue CM™««, Illinois
Seveda, poznam jo že dolgo, največ iz nejnih aktivnosti v socialističnem pokretu. Bila je strankina predavateljica in agi-Latorica že leta 1902. Slišal sem jo predavati samo enkrat, a čital pa mnogo o njenem agita-cijskem delu. Tajnika federacije še ni bilo v uradu. Z Angelo sva se pozdravila še z nekaterimi in nadaljevala z obiski v druge urade.
(Dalje prihodnjič.)
i$
D. P." o vprašanju ameriške izolacije
Mariborska "D. P.M z dne 17. junija je priobčila daljši članek o boju v ameriAkem kongresu zaradi vprašanja nevtralnost: in izolacije Zed. držav. V članku pravi, da so ameriški socialisti za izolacijsko politiko, social demokrati in komunisti pa za podpiranje podftike kolektivne varnosti, kateri je naklonjen predaednik Roo#e-j velt. Za kolektivno varnoat je tudi predsednik AFL William Green, podpredsednik AFL Matthevv Woll pa je za boj proti diktaturam, in to enako proti faAiertJčnim kot bolj*evi*kim. Predsednik CJO John L. Lewis o vprašanju izolacije in o zunanji politiki ameriške vlade ni izjavil ničesar določnega, ker «ta v njegovi organizaciji (CIO) močno zastopana oba nazora, pravi članek v omenjenem listu.
HI........................t....................
Priporočile prijateljem, da al naroče Proletarca.
■ I ■ ■ ■ ■ H ■ Boltt-zar Jr.; Valentin Vudovich 20c; združili s socialistično stranko. Frank Pavlovec 5c, skupaj $12.75.
Ostali bi lahko izven nje in Ši-( (Nabrala na proslavi 35-letniee S. N.
rili socializem, mogoče bi to P-J- PrankL.Tom.ich in njerov Uj.
__.. . , ..	, nik Frank Boltezar.)
gorili, ako bl Videli urpehe. Caron.bur,, Pa. Po 50c: Tony Po-
Ker jih nismo, stio se po zadnji	trovčič, John Fradel, Joe Hrvatin in
ločitvi ponovni wtekli pod	John Terčelj; Frank Sam« 35c; Mar-
njeno okrilje	ko Tekavec 30c; po 25c: Frank Bolki
V-^	j u	..j	(Mihvaučan), Joneph Zorko, Paul
vse kaze, da .bo na prihod-	Tavčar. Uwrence SHak (SUr aty,
njem zboru zelo dober argu- W. Va), Frank Augufctin, John Ko-ment za napake, ki jih je dela- klirh. Jennie Jerala, George Smrekar.
la stranka in naša zveza, da se J<<>™;	l^lZl^c^t
__. . _ , l,avrich. Anton Memencic, C»eo. Vit-
ponovno »ločimo od nje. Toda kovlrh Frtnk Aub<.i, Matt Gračanin,
ločitev nam ne bo prinesla tega I>ouis Uhernik, Joaeph Juvan, Frank
kar nekateri naglašajo, poseb- šuster. Srečko Jurjevec; Anton Gu-
Z ££ £ ^i-ona n-^in.	U "ofc ^^.on'tVnlJ;
da bomo po ločitvi še bolj raz-	iim.novan r>c, skupaj $8.00. (Nabral
deljeni kot smo sedaj. Enotnosti	na SNPJ dnevu v Clairtonu, Pa.,
ni že dolito časa med nami. To	Marko Tekavec.)
kažejo tudi razprave, za obstoj	JrmT' P* P° tt' vZl^KrZ'
««	,	»in Joe 7/upon; po 25c: r rank Krese-
z\ eze nam je pa neobhodno po- vich Mary rurnicb. Joe Tumich;
trelma. Radi tega je potrebno. Frank Sma.vla I5c; po 10c: Joe Zidar, da se že pred zborom »porazu- Tonv Brely in Charle* Cerjak; Tony memo, da je za ohranitev zve-	5c :kkupaj 12 2R> {PoM
ze potrebna reorganizacija. Pa	i Konferenc, klubov
naj bo ie ena ali druga, se ve JSZ in druitev P. M. $10; Nace Žlem-da bi bila najprikladnejša ta- herjrcr 50c, skupaj $10.50. (Poalal ka, da bi nam ohranila veli na Jo^h > Matt Pptrnvirh l2
nM.vA>nam	rt a. a. t	Cleveland, O. Matt Petrovtch 9«.
. .. . . . *	,n	Lorain, O. Marv Keriič 75c.
organizacije bi bilo mogoče dr- M*adow Land., Pa. Martin Baje žati skupaj ^e precej let na- 25c.
predne Slovence v Ameriki.	Diamondviiu, wfo. Anton Tratnik
Ako bodo zastopniki na pri-	"°cu**lo»d. o. Math. Pishier $1 oo;
nodnjem zboru to upoštevali.	Frank Kovach 25c, skupaj $1.25.
potem je predvidevana mož-	(poslala Jennie l)a*arin.)
nost, da bomo vsaj nekaj ohra-	in^an.p^:.. ind. Uuia ^»Mt
nlH fim no	JV	Herminie. Pa. Anton Petrovčlč
M upa že	rtnrom (Oirn0irl<,) &0r in joe PKernel (U-
razpali Osebne strasti, pa bomo brary) 25c, skupaj 75c. (Poalal An-
kot na zadjem zboru šli preko ton Zornik.)
vseh interesov skupnosti, kate- w.«ke*.«. lil. Frank Mihove $1.
ra nam je bolj kot kaj dnagega	^tj Fradel 60c.
potrebna. Nastale bodo kapri- ipriofficld. lil. Klub 4t 47 JSZ ce tu in tam, katere nas bodo $5 00.
zopet kot zadnjič Ae bolj raz- Walaonb»-«. Colo. Federacija U. N.
dvojne, fr „m vne*ponobil« za Lf-^^Vl^ f
kmalu zacelila. Posledica je bila zastrupljevanje v notranjost. Sedem dni je ležala v omotici. Se sedaj, ko to pišem, je v bolnici, v privatni sobi. Vrstimo se pri nji dan za dnem noč in dan ... Samo da ne bo posledica paraliza, kot se v bolnici boje, da se prav lahko dogodi. Ko sem jo gledal, kako trpi, sem plakat ob njeni postelji.
Hčerka Margaret pa je bila operirana pred par meseci in zdaj je delo zgubila. Ampak vse bo dobro, ako rešimo Fre-do, ki je zalo, pridno dekle. Shujšala je silovito, da je je le kost in koža. ,
Tudi sam aem slabega zdravja.
Rad bi agitiral, rad skrbel zh klub, obiskoval naselbine — pa ne morem vsega.*'
Jože Snoy, imel si že veliko težav in vemo, kako hudo je očetu in materi pri otroku, ki se bori med življenjem in smrtjo, ali celo med zdravjem in posledicami bolezni, ki ne izginejo. Ampak sta premmala že veliko. Hčeri Fredi želimo vsi čimprejšnjega okrevanja.
SPRINGFIELD, ILL. — Piknik kluba it. 47 JSZ v nedeljo «. avgusta.
Canonsburg, Pa. — Piknik kluba
it. 11S in Konference JSZ aa nap. Penno 20. avgusta na Drenikovem parku v Strabane, Pa. •
MILVVAUKEE, W13.—Piknik kluba it. 37 JSZ v nedeljo 27. *V«»«ta v Kuzmatovem parku na W. Beloit Rd. in So. 92nd St., West Allis. ' T CHICAGO.—Piknik pevskeVo »bora "Sava" ▼ nedeljo 27. o v*vata pri Valentinu Kobalu, ClarendOn Milini.
Glas iz Wyominga
Anton Tratnik iz Diamond-villa, Wyo., piše, da je agitacija za delavsko gibanje in nade liste težavna stvar, kakor zmerom. Orjemo in sejemo,M pravi on, "a žetev je nezadovoljiva in trudoma opravljena." Kadar agitiraš med delavci za delavce, ti lete očitki na u&e*»a z vseh strani, kakor da so socialisti vsega krivi in kot da bi oni imeli vlado v svojih rokah, ne pa demokratska in republikanska stranka.
Tratnik kliče Pofforelcu: MCharley, le kar korajžno naprej, z zavestjo, da vtfšimo dobro de!o v prid ljudi. Bodo s časoma že spoznali, kje jih čevelj žuli. Ko izpregledajo, bo nam to vsem v korist."
SEPTEMBER Zbor JSZ In Proavetne notice 16. in 17. roptembra v Chicagu. h tr*
OKTOBER ' CHICAGO. TLL. — Dramska prod-•tava kluba it. 1 JSZ ▼ nedeljo II. oktobra v dvoran. SNPJ.
NOVEMBER	, .
CHICAGO. ILL. — Koncert "Smo** v nedeljo 26. novembra e dvoaani
SNPJ.
CLEVELAND, O. — Koncert »oc. Zarje na Zahvalni dan 30. Sov. o SND na St. CUir Aeo.
DECEMBER CLEVELAND. O. — Plesna veeeli-ca kluba it. 49 JSZ na božični dan 25. decembra * Slov. del. domu na Watevloo Rd.
CHICAGO, ILL. — Sil vest rova na-bava kluba it. 1 dne 31. doc. 1»3«
v dvorani SNPJ.
1040 MAREC
CHICAGO. ILL - Priredba v ke rist Proletarca v nedeljo 4. marca i dvorani SNPJ.
i
APRIL
CHICAGO, ILL. — Koncert "Sa-vo" v nedeljo 31. marca v dvorani
SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junije no Keglovem vrtu v Willow Springsu.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ava., Cleveland. a
Fino pivo, vino in iganje. Vsak petek ribja večerja, ob aoboUh kokošja. — Fina poatreiba. Dobra godba.
l
HHIIIIIIIIHIIIIHHIIt'
BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tol. 1479
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—#:00; 7:00—8:30 Deilj At 3724 W. 26th Street
Tol. Cmurford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4 :S0—6:00 p. m. Daily Tel. Canol 1100 Wednesday and Sunday by appointments only
Residence Tel.t Craorford S440 If no anturer — Call Austin 8700
vsako konstruktivno delo. Na zadnjem zboru sem ape-
Skupaj v tem i«ka«u ISfll.M. pr»j-ftn j i frk*« $466.48, »kupaj $5M.0S,
MIIIIMMMMMMMMM
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, "
■	Ciceru in Bervvvnu.	"
■	■
l Parkview Laipndrj €o.!
]J FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika "
■	Fina poatreiba Cene ameme — Delo jamčeno |
■	Telefoni: CANAL 7172—7173	* 1 1727-1731 W. 2lat Street CHICAGO, ILL. "
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of the NVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
education
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTII
CHICAGO, ILL., July 12, 1939
VOL. XXXIV.
Finish and Well Done
Proving again in no uncertain terms that Mwhere there is n will there is a way,M Branch 1 JSF. with the cooperation of ali ita members and friends "put across" its picnk last Tuesday in grand and splendiferous style.
Kegi s spaoious picnic grove to its full lengfeh and width teemed with humanity from early moming till late into the night of a prefect picnic day which earlier threatened to be one of the worse, with dark skies full of heavy low-hanging clouds and the humidity so low it was oppre.ssive.
The crowd came early and stayed late; the kitchen and bar did a hummirtg business while crowds jammed the dance fioor and took refuge in the shaded spots with their balinas and lunch baskets.
Tombola found many enthusiasts and the game went mer-rily on throughout the afternoon.
• A young lady from Melrose Park, Helen Krosel, went home a beautiful gold wrist watch the richer.
To ali who gave gifts or made cash donations; to ali who worked at the stands or helped in any other way to make the picnic tfietffKaod success it *** ,4thank*," fof yowf willing co-operatidn through vvhich Ve were able to keep Ihings moving smoothly and in a comradely špirit.
The following individuals, groups and business houses con-tributed ffilfet for the Tombola game:
Unhrsrsal Furniture Store, Dutka Jewehry Store, Frank'* Meat Market, Pelikan Drug Store, Havlik Fruit Store, SNPJ girls, VCrejci Candy Store, Reliable Liquor Store, Douglas Cloth-ioi Store, Spatt Knitting Mili*, The Thrift Shop, Cermak Hard ware Store, F. H. Ondrus A Son, Koselks Hardwere Store, 26th Street Jurenile Shop, Tabor Bros., Mri. J, Thaler, Mrs. Anton Zafts, Mrs. F. Udovich, Mrs. F. Vider, Mrs. R. Bosicnik, Msry Oven snd Wencel's Dairy.
Our members should reciprocate by patronrzing those who patronize us.
Cash donations were made by following: Frank Omahen, Frank Flor, Dr. J. J. Zsvertnik, and John Hochevar. Emest Dreshar made tke stgns.
fflKI We hoped and planned to make this picnic in financial pffojms e#ua| Jast year's. We succeed and are satisfied.
Our lloin)(N
By JOSEPH DRASLER
:t J i« »i
TT i <*
.«•-	utfMf
.thlli ,4)1,64 Ki i}lt>
JOHN BULL BROUGHT IT OH HIH$ELF
|{?illi'«>. 7|?rcf>oii9fq ?


Jif- OI.*«- rn.	^
EVERYBODY CAME
Chicago, lil. — The Fourth of July picnic held by Bianch 1 JSF out st Kegl'a Grove wiu sm revealing se s mi nor in ahovving very plsinly vvhat heiirhU of succeas csn be resched through organised endeavor of our group end our follovving here in Chicago.
In Reading, Pennaylvania, known far und wide for it« Socialiat and labor activitiea, the nucceaa of their first big aummer picnic ia being fol-lovved up with plans for a second. Our next affair will be -Sava'«" picnic at Kobalt in Clarendon Hills, on Sun-<Uy. Augu.t 27, vvhich will be foJlow-ed by the Branch play in October. A fevv yeaia ago vve used to fill in the beautiful autuinn seaason with an outing to the old familiar "hribček" in Willow Springs. Perhaps thia year too. we'!l see.
RECORD BREAKING MONTH
Secretary of Branch 1, Charles Pogorelec, repo rt s that the month of June. was, financially, th». very best in msny year*. During that month members ieally dug into their pockefcs svith the result that a lot of stampa were pasted in membership boo£*. Over aixty dollars was coilected in memi>ct*hip dues in that one month alone,
COMRADES BUSY
In Pueblo and Walsenburg, Colo rado. vvhere huge SNPJ thirty-fifth anniveraary celebrations vvere held our active comrades vvent to work among the huge crowd in attendance and Coilected over $25 for the Sua-taining Fund of Prole*arec. The same good news is reported from a number of sections of Pennsylvania and Ohio. In other cities, as listed in the Slovene seetion under "Priredbe klubov JSZ" picnic* are being sponaored for the, benefit of ouj paper. This is the sort of activity that wiU carry Proletarec through th*« sunimer lull.
FREE GZECHO-SLOVAKIA LIVES!
branite tke protenU e/ tku Snziš, will hear us. And they will learn that tke S*w Veri Ho/ /<f« b'au pavilio* i we will never sbandon them, that a re t »d by Ctecko-Srnnikta bifore thr honest, fair people throughout the Nnti run/i luiš been op+ned to tkr world will not forget them. pHhlit. Pr. Edward Bwiws, jtrMideuf
of tkr republir beior* Hitler's eo*. queut, dedičuted tke fmviiion tu tke folloM'iny word»:
I am speaking to you u>dsy on behalf of one of the oldest countrie* in Europe, a liberty-loving country, a peace-loving country. And I apeak in the name of a highly culturetl people, a politicaUy-developed people in the heart of that old continent. The
Tke People'« Špirit Lives Oa!
The dietatorial regime can rule the country temporarily, but it cannot kili the Kpirit of the people who in twenty years have accomplished through freedom and democracy what many other nations in Europe have succeeded in accomplishing only after much longer periods.
We believe that freedom in Europe
REFLECTIONS
By RAYMONDJ>. HOFSES
"WOULON'T YOU DO »h« sam« tention of preeerviitg the pri vate pro. tliinc if you had th. ch*»c.V	, fit economy "socislrting" (s demo-
Socislists of twenty-five or more j crstic term for "regimenting") mil-years ago will reco*nite that ques- lions of p* >plr under the K^i e of tion. It was what Mas hurled at them i "social aeeurity" to »Uve off the day when they complained that capiulist, when the wealth of the nation will be laws san?tioned the exploiUt»on of sociaiited FOR the people Peihaph workers by owneia. The oppopenU of 1 you do not accept WPA, NYA, direct
Cecho-filovak nation, prou<l and	re-e«Ublished for ali nations
il
JSF Junior Goild flates
Chicago, III. —- The- JSR< Junior Guild wHl hold an outing and nwim-minfr party to Jarkson Park oH Th Urada y; July IS. Members iriII meet at thd flk>vene l Labor Center^ y A. M.


Portrait of an American

By LOUIS UNTERMEYER
He slobbers over aentimental plays
And anifflea over aentimental aongs. H^ tslla you often how he sadly longs r> For the ideal s of the dear old days. In gstlkeringa he is the firat to raiae
His voice sgminst "our country'a shameful wrongs." He atorma at gie««l His hard, flat tone piolong* The hymns and munrbled platitudes of praise.
• ,
I heard him in hia office Friday past.
"Look here," he said, "their talk ia aH a bUiff; Yeu tnsrk my words, this thing will never last.
, Lst them walk out—they'll come back quick enough. We'll have aH hands at work—and working faat! ' HoW do they think we're running thia for—leveT' i f-IIK*.	'
Fltd^t A SMALL GIRL I HIDDEN TAXES
' Little Elleen McLaughlin, 11 years old and in the sixth grade, Amsterdam, Ohio, doesn't like to see her folks go down in the mine and haa irritten aomc veraes about it, which go like this:
SOlfLONft. THINK. PLtASE
To the men who work hsrd, way
underground, For the money they esm—csn't nne
work be found? W« sre aad when we aee them go to
the mine, But we'rs glsd when we see them
come home, feeling fine! We don't like this oecupetion, tho*
true th«y get pay, Whv can't aomeone think and find a better way?
—United Mine Workers Journal.
It Is not only arrogant, but profli-gate, for a man to diaregard the woild's opinion of himaelf.—Cicero.
There are no leaa than 157 hidden taxe* in the coat of a funeral, a recent survey ahowa.
When you pay your electric light bili you are paying 49 hidden Uxes.
In the priče of a pair of shoea 112, in pvrchasmg a dreas 72, in purchaa-ing a povnd of coffee «0, fh a pair of ailk atocking« 5S, and 61 when you purchaae a movie ticket.
By far the greateat number of tax-ea are paid by the motoHat who atopa at a gaa atation for a dollar's worth of gas and at the same time pur-chnaea a package of cigarettea.
IIenry Ford himaelf helped create the floating turntable depieting aH procesaea ln the manufacture of fllv-vera at the New York World'a Fair. it ia reported.
We know Juat vrhat he contrlbuted —the idea that automatona do aH the work.
meeting being scheduled for FViday, September S st the Slovene Labor Center at, 8 P. M. Vacationa will be
over by that time and we should be othe|. commt,nt able to get down to some real aetiv- j ities for the Fall and Winter months.,
B.
ilH^ami^ ti^ubles in Chma were brou«ht on by her own dilly-dallylt^.
ttihi* #«s a'tninority labor governmeiit in fingland, wUh
Ramsay MacDonald as premier, vvhen the Tories succeeded in
went over to the MnationaltoU.# Tliey formed a so-caK.ed nation- XhelV wili iT no"re^ETmeeting al^st government, retaining him as their premier for a while, 0| Guiid in Auguat, the next until U\ey igot ready to throVv him oaerboard. f 4 " ' 4
It was along about that time vvhen Japan took po«se.*i0n of M»nchuria. Japan vvas a member of the League of Nations. The aetion vvas in violation of the league covenant. If England and France had taken a strong stand they would have been upheld by the other countries in the league and could easrly have stopped the Japanese ag-gression in its tracks.
Instead, England temporized. A commission was appointed vvhich whitewashed the Japanese. The Tories almost applauded
the Japaneee aggTeasion.
Having had her way in Manchuria, Japan vvas embolden-gtf. THt reat ha« followed In due order. ♦ i	t
the United 8tates, whioh tried' •• sto(p,.the V^t&nMIin Manchuria with strong note* was left out	lUtidef these eircanistanceei,^ ought Unofe Sam
to puli the British chestnuts out of the fire now?
, -	j ...	—Mibvaukee Post.
•»iv	;t c i »
ii,}«.' -j^ji I
dignified in it« temporary diatreaa, sends to you—to the great American people—ita cordial greetinga and ita profound and aincere thanka for your kind hospitality, unforgettable for ua in the face of the conditiona under wh»ch we are forced to live today.
The time aeems dark for ua and for the fate of aH small nationa in Europe. But thanka to thia great land of freedom and its democratic government, are Cmecha, Slovaka and Car« patho-Ausaiaaa atill can ahow to the world how an humble yet free and democratic people can work — and why that people vrill never die.
L , I » ^^ '••
Th«nk« te A«s«ric«
i eonaider it my doty and my privi-lege firat of aH te expre«x thanks to the American people and to ita gov-vernment which refused to recognise the occupation by military forve of the Rcpufclic of Orecho-Slovakia. and vrhich continues to recognhie the re-presentatives of the Csecho-Slovak people in thia country. Thia act of internat ional law and order. pf Justice and fairnes«, h«» helped u» to under-line in the face of the whole world the sound. firm baais of the legal exiat-en^e of our State, in apite of what happened in Europe during the laat months.
Ttiin pavilmn,« ' ladiea and gentle-mer*, ia the frev and mdvpendent Cseeho-Slovakia of the near pa«t, and the free and »'frtulenetuieiu Ciocho-Slovakia ef the near future. " Ali that fou aee arauad you was tnade in free r*echo-SW»\-ak»a. W* arish to »hww U the millions oi visit-ora lo |Ma W*rld'» Fan the fruitful snd ereative 4ffo»ta of the Carchs. Rlnvaka and Caepatfeo - Russiana atthovgh tveemt ^svents h*ve made il fM**ctieally impoaaible to do every thing that W»* plas^ed dui mg the
and statea, perhaps aonner than is generally expected. We believe that a nation which knowa how to create— aa ia aeen in thia pavilion—-a nation which continuea to work and to fight ao ardently for the survival of its špirit in ita democratic traditiona— we believe that auch a nation cannot die.
And she will not die, becauae our national life is not based upon ephem-eral succeaaea and conqueata but on eterna) moral principlea, the prin-cipal one of which ia diaplayed in the coat pf arms of the free Oxech-Slo vak republic. It reads, "truth prevališ r
Worth Seeing
REN I TO JTJARE« — "Juarez provea aa a number ef recent pietures have, that grown-up problems can made interesting and exciting. That old rubbish that every story must be "boy meeta girl, boy loses girl, boy gets girl" in order to be suecossful. is gone vrith the wind.
While the American States were enga«e«l in the Civil War, Emperor ^Napoleon ITI of France thought that that was a good opportunity to gain a foothold in the Ne^- World. He de-ckled to take over Mexico. much in the >«ame manner that Hitler took Osecho-SIoVakia. There vvas the diffi-culty of the Monroe Doctrine, thouidt. and Napoleon held a fake eleetion htvfng the people of Mexico in\-fte Mnximilian to becfrme Rmperor of Moxtco.	' ' ' • M ' "
Mcxico vvas a republk at the time vvith Benito Juare« as president. The French arniy Qf occupation dryve his government Into hiding wtoile Max-
__imfVlan xras proclaimed ruler. Max-
^arkld of our free-ejcietence One ?an an diseovered the trick that was
Socialism vvere aupercilioua those daya. In high-br*>wed and a;ry faahion they diapoaed of ua Mrith a queation vvhich implied that might makes right, and they'd leave ua vvith a condes-cending pat on the back and a anooty remark about the aurvival of the fit-teat.
Well, thoae aame "antia" arenH ao aelf asaured right mm. Thcy don't re-alise it, but they are being pinehed by their own philoaophy. Just now many of them have rueful memoriea of lifetime savings which were "fro-ten" back in 1933 . . . of mortgage foreclosu res vvhkh sent them tum-bling from the ranks of home owners . . . of ste« d v job« ahich have dis-appeared. They wou!dn't like it if I vve rs to »hove down their throata the fact that what has happened of them is part and parcel of'the principi«— or lack of principle—vvhich they ex-preaeed vvhen they so smugly said. "Weuldn't you do it?'*
WELL, WHAT NOW?
People vvho aought to ailence Socialist* vvith that que«tion are now bleating about the reaulta of the economic order vvhich they ao glii>ly justified.
The boases bought machines and threw millions of workera on the human serap-heap. So vrhat? Didn't that make more profits for a while. And *rouldn't you do it?
Taxes are levied ao that they fall upon the worker vvho buys a pack of oigarettea instead of upon the individuals and corporations who clean up a million or- moje a year. JJut dop't the ovrning class have the right to uie
hdtM ppWWHjo! **i*>tW<iaws—
wouldn't you do it?
relief and unemployment doles as suitable substitute-? for plenty and security. But if you were one of the big beneficiaries of the profit racket —wouldn't you do it?
On the internationa: scene we see nations competing in brigandage. Iuly steals Ethiopia; Japan rape* China ; ali capitalist nationa are mass-ing their murder machinery against the day when rivalries for loot vvill result in war. Some day German rulei*« vvill send German workers out to die in defense of profits. British ruler® and French ruler* and Italian rulers and American rulers will do the same thing. They're ali ready to aacrifice their duj»ea for their own profit. But then, if you were on the top of the heap, wouldn't you do it?
"MIGHT MAKES RIGHT!" Isn't that what anti-$ociSIIsU used to teli ua? .
Nevv look vvhere that philoaophy got us.
VVhat the vvorld atill needs to learn is that might is a dangerous thing unie»s il is diiected and guided by in-telligence. It was because the great majority of people failed to under-sUnd the truth Jihat they permitted the unjust profit syatem to continue un?ll it has already brought about one world war «nd now threatena to result in another.
Socialista knovv that ali the evils vvhich have ' already come to plague the earth*s peoples are the RESULTS of the pri vate profit rseket. Socialists knovv that the one wsy to end those evils is by sbolishing the rseket and establishing a system of acclaimed productiftn for Uie common good.
Socialists vvould unite the might of riJtlfšfas st? now de»i«d
We find dietatorships regimentmg Pint^i »nd ho^ to esta^Ji^ a tru^ thelf people * umler conditions beat ealculsted to p reserve the oM mastei -
and-slave relationship. And here in demočhific AmerieS' are aee a pre-Mdent ^ho!repeatedly sMerts hia in-
So.jal socicty. If you understood the la\v of cause and effect, and if you aw hon you could hulld a better \mJTT7T for vour children—«a'ou1dn't
yi u do it ?
eompare these aehievementa with the nevs vvlrich are reeeive daily from the oceapted territory. On the one aide,
we aee in thia pavilion the re*ults of S free mri d«m«K.ratk regime. On
JSF PICNIC IN PARK
played on him by Napoleon, and he &ent an invitation to Juar*x to be-
come hfa prime minister. Juaret re-jii«. i	DCMMCVI X/AK1IA'
f\)wd to	f«r any government «11 LL#	rtlNr^I LVMMIM
thMt wti not a democracy, and open
ONE THIRD STARVE
Chic«fo, III. — A recent survey by
Ihe Department of Labor Rhow* that
the other hand, vee see the conditions I	«''	M*^ him.
of e nation under the rule of brute' .luaret had hoped that after the
ferce. It ia not necessary to make j Civil VVar Lincoln would come to his
aid, but Lincoln vvas assaaainated.
19.'iS
John«town. P«__On Sund«y. July j T IT J of Chicago*9 families in
16, membei-a and friends, of Branch ■ received less than $1500 incomej 7'-« 6 JSF, vvill hold an outing at Park isirned le^s than $500; 13.7'^ eamed
COOK COUNTY PARTY iVElT S
SUMMER SCHOOL
Chicag«, III.—The summer term of the Debs Labor School vvill be held at 549 Kandolph Street, from July 12 to August 23. Subjecta on which clasaes wi!l be held are: Economies ef Cap-italism «rd Socialism, Element« ef Revoletienarjr Soci«li»aa, Histerjr oi th« Labor and Socialist Movement, Socialist srd Labor Org anisatio«, Theorjr and Practice.
Send in your application now for claaaes forming.
LAST CALL!
For the Moonlight Dance Cruiae Saturday nite, Jidy 15 on the S. S. Theodore Roosevelt, leaving the Navy Pier at 9:30 P. M. This is your op-portunity to escape the terrific Chicago heat for one evening.
PARTY LITERATURE
Socialiam States Its Cas« on War i«
the title of an attractive little pam-phlet by Norman Thoma« just isaued by the National Office.The priče i^ 2c per copy, $1 for 55 copiea. Get a buneh of theae pamphlets and seM it ko ali your friends.
A nevv iaaue of the Socielist Roview has come o/f the preas and can be secured from the County Office. Among the articles are "Fascist Tac-tks in Latin America" hy a leader of the A PRA Party of Peru. Labor's Nevr Battle Front" by Frank Trager and "Last Dsys in Spsin" by Loui* Araquiatain. Priče only 15c. Get your copy now,
VISIT0RS
Mr. and Mrs. Frank Matkovich of Weat A Hia. Wiaconain, viaited at the Slovene Labor Center last vreek.
From Girard, Ohio John Tancek, Mra. Sophia Tancek, and from War-ren, Ohio, John, Louis, Pstil and Ma-rie Galeti, stopped st the Slovene I^abor Center.
Aa preaident of the free Csecho-Slovak republic I lent aH my aupport to the fdea that the Ciech-Slovak state and nation should be worthily represented at this great	York
World'a Fair.
I \vanted the friendly relations of the United States of America and the Otecho-Slovak repuolic to be further strengthened, especially by the development of our mutual economic relation«. m* hi ch had attained an ex-traordinary degree juat before the eventa of the laat year in Europe. I am sure ths^,,tj»e violent changes in Europe Wlll not destroy these stron« ties of coUaboration and that the near future vvill show these relations stronger Ihan ever.
AHoar those 10.000,000 Oieche. Slovaks and Carpatho-Ruasiana in the occupied territory, who believe in their happy future national life, nw iemporarily lost, to hear ua free peo
The end of the vvar, hovrever, alloared
the Tnited Sutes to act on the Mon-j roe Doctrine, and at the crucial time Otrobe visited us recently and pro-
f . u %f M 1 .M . I • A M V* A	M Mf I 4 n/l — «»•>♦	.	.	. V	J	XI*
mise I to be here on that day. V\ e
for Maximilian, Napoleon vvithdrevv his support although the Empreas Ca riot ta went to Pariš to plead the rovalist cause. VVith the withdrawal of the French troops. MaximHian'a defanae co!!apscd. hc vras raptured and executed.
The story stays close to the history it fittempta to portray. Paul Muni ia so lilte Juarez that if the preaident of Mexioo were Sny different, the president vvas the lesser man. Brian Aheme playa the part of Maximilian like an emperor. Bette Dsvia as the Empress does very well vvith nn cx-tremely difficult part.
Hill. H vvill be a eet-to-gether of les th»n $600; 22.1% earned less friends and readers of Proletarec en- tban $750; 32.earned less than joying a pleasant afternoon of fun. J «1000; and 43.4'* earned less than John Fradel and Mrs. Fradel of | M250.
I>on't you think its high time to do something about conditions that keep over one third of the population in poveity and dire want ali the time? fiure it is! And the way to do it is
When 1 \va* a boy of foutteen, m.v father was so ignorant I could hardly stand him around. But vvhen I got to be twenty-one, I vvas astonished at ple and our free manifestation of this how much the old man had learned in hope today. I am sure somehow, they seven years.—Mark Twain.
hope Joseph Tursich and hia friend« from Jerome have reserved Sunda.v, July 16 to join our company. Frank Po«fboy premised to obtain a set of j to al»olish the private profit system balinas. Praying cards and bor«eaiMW» , wo»cli	one n;an to cxploit hnn-
aill also be available. There vvill be dreds and be master over their bread plentv of entertainment. and of and butter, altowing them to work course, vrith the vocal assistance of onl.v vvhen he can do ao at a profit. Anton Gabrenja, Mrs. Zabric, the Jančar boys and the reat of us. w.-vrill organise a singing aociety and give sn open air concert.
We cordially invite ali readers of Proletarec to this outing.
TeM your friends about it and have
BILLINGS
San Francisco. — The poasibilitv that technlcality in the state legal eode relating to second convktions them joln us at Park Hill on the 16th. I m4y jM»rmit Governor Olsen of Cali-One half of the proceeds ro to fornia to pardon Warren K. Billings
Proletarec. — John Rak.
HARVEST TIME
Chinese, apoken by 475,000,000 people, Is the first Isngusge of the vrorld.
The only wsy to hsve a friend la to be one.—-Emerson.
Journalism
(One of America's oldest and mosi ( beloved journalists was tendered a j banquct by hia fellovv-editors. anti
is thf latest and most hopeful development in the long fight to free Tom Mooney'a co-defendent.
IVAN CANKAR
Regardless of how much you have surprised his hosts by the follovving read of the world'a best literature or
vvords:)
how familiar you may be vvith the
There is no sueh thing in America	vvorks of the most farno us vvriters,
as an indei>endent press, unless it is	you are th«« loser if you have failed
in the country town.	to familiarise youraelf with some of You know it and I knovv it. There the a^ritings of the greatest author
is not one of you who da res to vvrit" hia honest opinions, and if you did vou knovv beforrhsnd that it vvould never appear in print.
1 am paid $150.00 a vveek for keep-insr my honest opin{>n out of the paper 1 am connected vvith—othera of you are paid similar aalaries for simi-lar things — and any of you vvho vvould be so foolish as to vrrite hia honest opinions would be out on the *tre^ts looking for another job.
Th« business of the New York jour-nallst ia to destroy the truth, to lie out right, to pervert, to vilify, to favvn at the feet of Mammon, and to seli hia race and his country for hia daily h read.
Yo|j knovv thia and I knovr it. and ! whnt folly ia thia to be toaating an j "Independent Preaa."
We are the toola and vaaaals of lich men behind the acenes. We are the jumping - jacks; they puli the atrings and we dance. Our talents, our posaibilities and our lives sre ali the property of other man. We are intellectual prostitutee.
The fire you kindfle for your enemy often burna youraelf more than him. —-Chinese proverb.
born of our nationality.
The works of perhaps no other Jugoslav author contain substanee enough. in my opinion, to vvithatand the test of tirne but Cankar's. Cankar vvill be remembered as one of the immortals in literature, vvhen his 'av comes. and his vvritings are trans-lated widely eno)u?h. So far his farne, aside from our «*wn nationality, re-mains amon» th<» French into vvhich most of his vvrtings have been trans-lated. Many of the bv*t French minds have recogniaed him and translatcd his works.— J. D.
Yerney,s Justice
By IVAN CANKAR
Faithful, atirring. realistic fiction by the msn vvho is considered the grest-est vvriter .lugosVavis has produced.
(Translated from the Slovene by UHILS »ADAMIČ)
Priče 50 c«ata.
Order From: PROLETARBC, S301 So. Lavrndale Aee., Chicago, III.