ItfBtJft TUKk fetrtek te wt|» t poiUrino vred i H t »n.iboru * potilja-«Jso- na doiu za telo Iti m II D, pol leta 16 D, fetrt leta 8 D. Izven Ju-ftttlavije 56 D. Naročnica «e pošlje na uprav-«lltva »Slov. Gospodarita' ▼ Mariboru, KoroS-ctsta 5. List se do- Posameana Številka sferne 1-50 din. Poiinlna plačana v gotovInL jmiilja do odpovedi fltračuina se plačuje i •Wfrej. — Telefon intec- arban it. IIS. iS. števil.Jr«. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo je v HarBfcas r«, Koroška cesta it. i. Rokopisi se ne vra6a|s Upravništvo sprejem naročnino, inserate bc reklamacije. Cene inseratom p» i» govoru. Za večkrat»« oglase primeren popuL Nezaprte reklamacije M poštnine proste. Čekovni račun pošlarft ara da Ljubljana 19.MI Telefon interurb. IL lit namcsvMgNH mc m».J Ivd-A-^SXSOXB, dne 25. marca ±32®. eo. letnilc- Mati. Na dan 25. marca praznujemo vsako leto spomin, ka-*o je angel Gospodov stopil v hišico Nazareško in oznanil Mariji, da bo mati Gospodova. Ta dan je Marijin materinski daru Naša prosvetna društva so prejela od Prosvetne zvezo navodila, da naj ta dan praznuj ¿jo tudi kot materinski dan nrših dobrih mater. To naj bo dan, ko se bo vsak izmed nas spomni nje, ki nas je najpreje ljubila, za nas trpela, nas vzredila in vzgojila. Ako vsak izmed nas sam za sebe pomisli, kaj mu jo vse njegova mati nudila v življenju, mora priznati, da teh žrtev ni mogoče izmeriti, ne z besedami izraziti. Naš pokojni dr. Krek je lepo povedal, kaj je dobra mati: »Dobra mati je kakor goreča sveč^ ki gori tiho, brez šuma, za druge, dokler ne dogoril« Ko bi mogli v vsako dobro slovensko hišo in bi vprašali domače, kdo jim je vir in opora krščanskega domačega živ Ijenja, pa bi nam odgovorili: »Mati.« Pa če bi vprašali o-troka na trati, moža, utrujenega od skrbi in dela, ali starčka na zapečku, kdo jim je najbližji izmed ljudi, pa bi rekli: »Mati.« In marsikje, kjer ne zaleže sto besed ničesar, zma guje samo ena- mati. In marsikdaj, ko ne odpre srca nobena sila, odpre ga ena sama misel: mati. Tako je dobra mati res pravi blagoslov, največji božji dar v družini Tudi »Slovenski Gospodar« se hoče pridružiti vsem, ki častijo ta dan slovenske matere. »Slovenski Gospodar« ve, da so naše matere, ki so nam od roda do roda ohranjevale sv. vero, ki so od otrok do otrok ohranjale naš ma-temi jezik. Jezik, ki ga govorimo, je dar naših mater. Kdor ga zatajuje ali izdaja, zatajuje svojo mater. Vera, ki nam |o je skrbna mati vsejala v srce, je dediščina naših mater. In kdor se je sramuje, se sramuje svoje matere. Na skrivnostni dan Marijinega materinstva bo stopila pred nas v vsej skrivnosti in svetosti mati. In po vsej Sloveniji bo odmeval hvaležen, otroško udan pozdrav: Slava našim dobrini maieram I Mamici zlati na materinski dani Vaš dan je danes, ljuba mati, spominov zlatih praznik Vaš, ljubezni materinske dan bogati, ta dan je praznik tudi naš. Najboljša mati Vaš veseli god spominja preobilih nas dobrot, Vi ste naš zaklad, Vi naše vse! » e Najprvo ste nas Vi ljubili, nad nami ste noči prebdeli, moliti Vi ste nas učili, srca ste našega utripe šteli V nebesa pot ste nam kazali, ste z lastnim zgledom nam svetili, zvest angel varuh ste nam bili v naš blagor vse ste žrtvovali. Vzgojiteljica neša prva, ki vsaja v dušo nam kreposti, svari, svetuje in pomaga, odpušča sinove slabosti, najboljša mati ste nam Vi Zato smo za današnje slavje spominov zlatih venec zvili, bogato z njim bi povrnili dobrote Vaših rok. Naj dolgo, dolgo Vas ohrani Bog, to dar.es je iskrena naša želja, ni treba nam še drugega veselja, vsi srečni smo ob sreči Vaši Iz zgodovine: Koriolan in njegova mati. Rimski mladenič Koriolan je bil po krivici od svojih rojakov iz Rima pregnan. Bežal je k sovražnikom svoje domovine. Ti so mu zaupali vodstvo vojske, s katero naj bi šel Koriolan ned svoje rojstno mesto Rim in bi ga naj raz-drl. Rimljane se je polotil velik strah. Zdaj jim je bilo žal, da so Koriolanu storili krivico. Ko se.je Koriolan približal Rimu, so ga šli prosit mestni očetje, naj prizanese mestu. Zastonj so prosili. Nato so šli poganski duhovniki v svečanih oblekah ga prosit milosti a brez uspeha je bila njihova pot. Zdaj so mu ponudili veliko sveto denarja, pa jo je zaničljivo zavrnil. Konečno je šla k njemu njegova mati Veturija. Padla je pred sina in ga prosila milosti Sin jo je objel in rekel: »Mati, Rim si rešila, sina pa si izgubila!« In Koriolan je peljal vojsko nazaj. Zaradi neuspeha pa je bil kamenjan. General spoštuje svojo priprosto mater. General Janez Werth, rojen v priprosti kmečki hiš!, se ni sramoval svojih domačih. Nekoč je bila pri njem velika gostija častnikov. Strežnik mu je pa javil, da je zunaj neka priprosta kmetica, ki prav nesramno zahteva, da hoče govoriti z generalom. General je šel v predsobo in našel tam svojo mater. General jo je takoj prijel za roko in peljal v dvorano in jo tam predstavil kot svojo mater. Čast niki so kar obstali, konečno pa so vendar uvideli da je general spoštovanja vreden, ker se ni sramoval svoje pri-proste matere. Papež časti svojo revno mater. Benedikt XI. je postal 1. 1303 papež. Njegova mati, priprosta perica v Rimu, je tedaj še živela. Zdaj je tudi ona šla, da bo čestitala svojemu sinu. Bala pa se je iti v pri- { prosti obleki Zato si je izposodila svileno obleko tn klobuk in šla k sinu-papežu. Ko pa je stopila pred njega, je papež Benedikt XL rekel: »Vi niste moja mati. Moja mati je priprosta in uboga!« Mati je odšla in se oblekla v svojo priprosto obleko. Vrnila se je in med drugimi odličnimi, ki so jo vsi po strani gledali, kaj da hoče tu pri papežu, je čakala na sina-papeža. Zdaj pa jo je papež ljubeznivo spre jel in odslej za njo v vsem skrbel. Andrej Bedjanič, narodni poslanec: Dva obraza Radičeve politike. Beligrad, 16. marca 1926. Vsem nam je še dobro v spominu, kako so Radič in njegovi agitatorji za časa, ko so še oznanjevali mirotvorno čovječansko republiko, obljubljali svojim poslušalcem različne nemogoče stvari in tako varali nevedno ljudstvo. Se daj pa, ko je Radič iz skrajnega republikanca postal največji monarhist in centralist, glasujejo njegovi poslanci ze vse vladne predloge, pa najsi bodo še tako obtežilni zn ljuastvo. Ob priliki proračunske razprave so z navdušenjem gla 6ovali za vsa bremena, katera nam nalaga proračun za voj sko in ploskali ministru, ko je odbijal naše zahteve, katere vedno povdarjamo, namreč, da naj naši slovenski fantje služijo v Sloveniji a., pa vsaj v krajih ki odgovarjajo njihovim zdravstvenim in življenjskim potrebam. Kako je to v skladu z nekdanjimi največjimi antimilitaristi in miro-tvorci? Radičevci v belgrajski skupščini igrajo zelo žalostno ulogo zato, ker glasujejo za vse predloge srbskih ministrov, četudi predlogi pomenijo izmozgavanje slovenskega in hrvatskega kmečkega ljudstva. Svojo globoko ljubezen do kmečkega stanu so prav dobro pokazali ravno v zadnjem času, ko so na eni strani soglasno in s ploskanjem odobrili 2 milijarde in pol din. za nove kanone, generale in oficirje, na drugi strani pa dopustili, da se da za vse potrebe poljedelstva, sadjarstva, živinoreje in sploh za napredek in pospeševanje vseh panog, ki so v prid kmečkemu ljudstvu, borih 230 milijonov dinarjev. Ze sama plača generalov in oficirjev znaša skoraj več kot ta svota. Jasno je, da take politike svojih poslancev ne more odobravati nobeden volilec. To dobro občutijo tudi Radi-čevi poslanci. Večinoma sedijo v narodni skupščini in kot najbolj zvesta armada Pašiča podpirajo velikosrbsko politiko. l:.' f l^ E* um mm mm Diunji«. Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus. 23 Ubogi Trzan! Pri vratih sreče je stal, bogata ded-Sčina ga je čakala, mlado, lepo dekle polno ljubezni je hrepenelo za njim, po burnih mladostnih letih bi bil končno začel življenje, ki ga je bil vreden, ki bi v njem mogel udejstviti svoje bogate zmožnosti, — pa mu ni bilo dano. In Ine! Nesrečno, ubogo dekle —! Srce mu je zastajalo, ko je mislil nanjo. Kako ji' bo dopovedal strašno resnico: Kako se je veselila,'da ga bo kmalu spel videla —! Kako je obžalovala, da se 5« prenaglila —! Pozno popoldne je prišel tistikrat Arnot domov. Kakor tat se je prikradel. Da bi ga le Ine ne videla! Neopažen je prilezel v svojo sobo in tam sta s soprogo zasnovala načrt, kako bi kolikormogoče nežno in prizanesljivo pripravila Ino na usodno resnico. Gospa Arnot je prevzela težko nalogo in še tisti večer je zvedela Ine, kaj se je zgodilo z njenim Trzanom. Rahločutno ji je zamolčala, da je bil najbrž napaden, ter je pravila le, da se je ponesrečil v viharju. Sicer pa da še ni vsako upanje na rešitev izključeno, ker je utegnil kje splavati na obal. Zadnjega stavka Ine ni več slišala. Ves dan je čakala na Arnota in na njegove novice o Trzanu. Mesto Trzana pa je prišla Arrotova gospa s prepadlim obrazom —v Ljubeča srca imajo bistro umevanje za take pojave —. Ves dan so jo že obhajale temne slutnje, ker Arnota ni bilo od nikoder. In ko je končno prišla Arnotova gospa in začela z negotovim glasom nekaj pripovedovati, — je hipoma umela, kaj se je zgodilo. »Rajši kar naravnost povejte, da ga ni več —!« je dejala, ko je čula o nesreči, in se nezavestna zgrudila gospe Arnotovi v naročje. Par dni je trajalo, da se je zavedla. In nato je zbolela. Celih štirinajst dni jo je tresla mrzlica. Zdravniki so pravili, da je zbolela vsled prenagle izpremembe podnebja. Le Arnot in njegova soproga ter profesor Porter in Filander so razumeli pravi vzrok njene bolezni. Parnik Mary Stuart je odplul brez njih proti severu, Inc je še vedno bolehala. Profesor Porter in gospod Filander sta prepustila kostenjake njihovi usodi in se nista genila več izpred Ininih vrat. Vsi so pričakovali najhujše. i Črez tri tedne pa je Ine mrzlico prebolela. Zapustila jo je prav tako naglo kakor je prišla. Toda lue, ki je vstala iz bolezni, je bila le senca prejšnje zdrave, sveže, samozavestne Amerikanke. Tiha, otožna in bleda je slonela ob roki svojega osivelega očeta, za nič več se ni zanimala, le eno željo je še imela. »Samo er.krat«, je pravila, »bi še rada videla kraj, kjer sem ga spoznala, kočo in džunglo. Potem pa poj-dem domov, na rašo tiho, samotno farmo v Wiscon-sinu. Tam vam bom stregla, oče, in živela ob spominu • nanj, ki sem mu jaz kriva njegove nesrtče, — dokler 1 nie Bog ne pokliče k njemu v večnost —.« — » Dobili so si prostor na skromnem obrežnem par-niku, ki je oskrboval trgovski promet z bližnjimi mesti na zapadni afriški obali. Dolge mučne dneve so čakali po pristaniščih, parkrat so menjali ladjo in končno dobili parnik, ki je bil namenjen v Freetown, odkoder je bilo najbližje k samotni koči lorda Grey-stoke. XII. Kako se je Trzan rešil., Ko so se zagrnili valovi nad Trzanovo glavo, je najprvo skrbel, da se kolikormogoče hitro oddalji od parnika. Ladijski vijaki bi mu bili lahko nevarni, pa tudi ogromni vrtinci, ki jih je ladja puščala za seboj. S krepkimi sunki je odplaval iz območja nevarnosti in mirno obležal na vodi, le toliko je delal z rokami, da je ostal na površju. Da bi bil klical na pomoč —? Se na misel mu ni prišlo. Nikdar v življenju, kar je odrastel, še ni nikogar prosil pomoči, mu razen Kale še tudi nikdaz nihče ni pomagal. Pa če bi tudi klical, saj ga niso mogli slišati —. Parnik je bil že predaleč. Sam si bo pomagal tudi topot in se rešil. Ali pa bo poginil v valovih. Jezilo ga je, da se je dal tako neumno prekaniti Kdo ga je vrgel v morje —? Najverjetneje se mu je zdelo, da so mu bili Canlerjevi ljudje tudi na parniku za petami. Spomnil se j« Arnotovega svarila. Premalo je pazil na svojo okolicol In preveč se je udajal samevanju —! Pa prepozno je bilo za kes. Treba je bilo misliti na rešitev. Da bi ga našla in pobrala kaka ladja, to bi bil med tisoč nasprotnimi možnostmi eden srečen slučaj. Prav Denar Je od nekega časa postal redek. Vedno težje postaja pridobivati si ga Ali življenje primorava vsakega na borbo za obstanek in kdor hoče v tej borbi zmagati, mora biti zdrav, l svež tn uporen. Zatorej uporabljamo pri utrujenosti, onemoglosti, nerozi in vsled tega povzročenem nespanju Fei-lerjev blagodišeči »Elsaflujd«, ki osvežuje, krepi mišice in živce, lajša bolečine. Kot nam vedno iznova potrjujejo, Feiierov Elsaflujd tudi pri močnih reumatičriih bolečinah izvrstno deluje. Dober kosmetikum. Močnejši, štedljivejši in boljšega delovanja kot francosko žgan e, 6 d /ojnatih ali 2 veliki specrjalni steklenici za 03 diru, 12 dvojnelB ali 4 velike specijabre steklenice za 99 din., 36 dvojna» ali 12 velikih specijainih steklenic za 250 din., že obene« z zabojem in poštnino raopošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubiei Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. — Posamenze steklena» Elsaflujda po 9 din. v lekarnah in sorodnih trgovindu Zagovarjanje svojih protiljudskih dejanj prepuščajo nepoučenim agitatorjem. Kolikor pa gredo sami med narod, mu ne govorijo resnice. Kaka razlika je med nastopom radičevcev v Belgradu in pred voiilci, je pokazal njihov voditelj Stjepan Radič na shodu na hrvaško-slovenski meji na Brodu pri Metliki. V svojem dolgoveznem govoru je med drugim govoril o zmanjšanju vojske in skrajšanju služ benega roka v vojni službi V narodni skupščini, kjer je mesto, da poslanci stavijo predloge, kar je seveda tudi njihova sveta dolžnost, se niti Stjepan Radič niti nobeden njegovih poslancev ni upal odpreti ust radi vojaških zadev, na shodu pa se je Radič zavzemal za šestmesečni rok vojne službe in ponovil tudi našo zahtevo, da morajo naši fantje služiti doma. Tako kakor glede vojske, so Radič in njegovi poslanci tudi v vseh drugih zadevah. Eno v Belgradu, drugo doma! V Belgradu ponižni in pokorni v službi naših izžeman-*cev, doma rohneči boritelji z vedno polno torbo obljub. -Ne z obljubami, ampak z dejanji naj pokažejo svojo ljubezen do naroda! 60!« a Škoberne pravi: »Z radikali vred vas je 200!« Žebot skoči kvišku in s prstom pokaže na Puclja: »Ti si komedijant! Mesar!« Ker so poslanci Slovenske ljudske stranke očitali radičevcem, da kar obe roki dvignejo, kadar je treba glasovati za kanone, za generale in ogromne izdatke za vojaštvo, so postali razburjeni. Naši jim kličejo: »Ko je vojni minister hvalil militarizem, ko je zahteval tri milijarde dinarjev za vojsko, ko je govoril, da bo še naprej pošiljal slovenske vojake v Makedonijo, ste vi radičevci to odobravali in celo ploskali njegovim besedam.« Povedati še moramo to, da se cela dva dni, ko se je razpravljalo o kmetijstvu, niso oglasili k besedi ne Pucelj, ne Kelemina in ne Pivko. A doma se hvalijo, kako veliki prijatelji kmeta da so! K4W3NW WaWIBfl&WTOï'-ai Vsak dan morajo poslušati grenke . . . ,: Beograd, 17. marca. O zanemarjanju kmetijstva po sedanji vladi sta govorila izmed slovenskih poslancev Štefan F a 1 e ž in Janez B rod ar. Prvi je kmet iz Orehove vasi pri Mariboru, a drugi iz Hrastja pri Kranju. Naša govornika «ta s številkami dokazovala, kako takozvana Radičeva »seljačka« (kmetska) vlada strašno zanemarja ne samo kmetski stan, ampak vse, kar je ž njim v zvezi. Živinoreja propada, cene živini padajo, vlada prav nič ne .skrbi za izvoz; za vinogradništvo, sadjarstvo se ne zmeni, gospodinjske in druge šole za kmetsko ljudstvo ¿rtajo, za regulacijo rek se ne brigajo, ne za napredek gozdarstva, ne za čebelorejo, ampak samo za ministrske avtomobile, za kanone, generale in za militarizem sploh. •Davke zna Radičeva in Pašičeva vlada nalagati in iz-tirievati in ta denar razmetavati za nekoristne stvari. Prav je imel poslanec Bedjanič, ki je zaklical: Radi-rezkončiži-.ra. V Šoštanju je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju za hotelom »Jugosiavij «. — Posestniku Volku na Plešivcu pa je nekdo podtaknil ogenj in mu je pogorelo gospodarsko poslopje. Katchetje in duhovniki tretjeredniki iz gorn.je-grajske oikanijd imajo shod dne 7. aprila, ob 10. uri dopoldne v Nazarjih. Trbovlje imajo volitve v nedeljo 28. t. m. Skrinjica SLS je prva. Naj bo tudi pri zmagi SLS prva! Volilci, storite svojo dolžnost in uporabite svojo pravico, da soolločujete v občini! — Radičevn demagogija v PiŠecah. Dne 21. marca se je vršil tudi pri nas kiavern shod Radičeve stranke. Žalosten, je bil že začetek, ker se je shod otrovil pod kritiko Kmetsko delavske zveze. Gospod Kelemina nam je razložil, da ne morejo radičevci nič doseči, da pa rajši kmetskemu hi delavskemu ljudstvu nalagajo ziniraj nove -set najlepše zahvaljuje. Laško. Izobraževalno društvo v Laškem ima svoj občni zbor v petek, dne 2. aprila, ob 8. uri dopoldne v kapla-niji. Vabljeni vsi člani. Pišece. Na Jožefovo je Prosvetno društvo upriz orilo L. Turšičevo dramatično bajko »Izgubljeni raj«. Dekleta so nam s to igro pripravile veliko veselja in zabave. Vse so igrale prav dobro, najbolje pa gotovo Marijana in Nežika. Nekaj posebnegi so bili palčki, ki smo jih prvikrat v;deli v Pišecah. Požrtvovalne igralke so imele dolgo pot k vajam. Gledalci sc se vsi zadovoljni vračali domov z želja da bi dru;,tvo še večkrat uprizorilo enake igre. in versko življenje se ni brigal, duhovnike je sovražil do skrajnosti. V zaporu ga je začel obiskovati jelniški duhovnik, katerega je sicer zavračal, toda sprejei je od njega ponujene knjige. In glej čudo! Kar se ni posrečilo živi besedi duhovnikovi, to je napravila dobra knjiga. Jetnik je začet premišljevati svoje grešno življenje, zločini so se mu zastudili in kmalu se je naselilo v njegovem srcu globoko, grenko kesanje. Od kesanja do Boga je kratka pot in čič jo je kmalu našel. Začel se je resno pripravljati na smrt. Nasprotno je Žlahtič tačas premišljeval, kako bi se rešil vešal ter pobegnil. Da bi vabudil sum, da je težko bolan na jeliki, je grizel zidni omet; v bolnici so se kmalu prepričali, da mu ničesar ne manjka. Iz bolnice je skušal pobegniti. Ker se je bal, da bi ga tovariš v njegovi celici izdal, ter mu s tem beg preprečil, ga je hotel ponoči zadavili z rjuho in le slučajno so pazniki preprečili nov zverinski zločin. V petek. dne 19. t. m. so obema opoldne sporočili, da bodeta naslednje jutro obešena. čič je sprejel to vest mirno, Žlahtiča pa je vidno potrla. Nobenega obiskovalca ni hotel sprejeti, niti svoje žene. čič je prosil, naj pride k njemu njegov zagovornik, kajti drugega znanca ali sorodnika ni mel. Potožil mu je, da bo njegov grob pozabljen. Ko mu je zagovornik obljubil, da bo prižgal na grobu sveče na dan Vseh svetnikov, ga je to zelo razveselilo. Popoldne ju je obiskal spovednik ter ju začei pripravljali na smrt. Oba sta se skesano spovedala ter prejela sv. popotnico. Noč sta preživela mirno, molila sta in spala. Zjutraj se je že zdavanj pred določeno uro pred jetnišnico zbrala velika množica ljudi — sko-ro 500 oseb. Prišlo je tudi mnogo kmetov, zlasti iz okolice Ptuja, ki so osebno poznali Žlahtiča. Na dvorišču jetnišnice so bile postavljene vislice — dva navpično v zemljo postavljena slebra z železnima kljukama na vrhu. Pod steniom je stal stol, na katerega je obtoženec stopil. Pri vislicah sta čakala krvnik Mausner in njegov pomočnik. Točno ob pol 7. mri so se odprla vrata in pojavil se je čič v spremstvu spovednika in orožnikov. imel je roki zvezani na hrbtu. Po kratkih besedah ga je sodni dvor izročil krvniku, čič je stopil na stol, krvnik mu je vrgel okrog vratu vrv, še zadnjič je poljubil križ in pomočnik krvnika je spodmaknil stol. Po Ireh minutah je bilo vse končano, čič je bil mrlev. Privedli so nato Žlahtiča. Kol večina velikih zločincev, se je tudi on pokazal pred smrtjo bojazljivega in strahopetca. Pred celico se je vrgel na tla ter lilinil nezavest, misleč, da bo na ta način odložil izvršitev kazni. Morali so ga nesti pod vislice ter ga dvigniti kvišku, da mu je položil krvnik zanko okrog vratu. Umrl je v 4 in pol minutah. Po izvršeni kazni, ki je napravila na vse navzoče globok vtis, so ostali trupli na vešal ¡h do 8. ure. Takrat so ju sneli ter ju položili v krsti, kjer je duhovnik obe trupli blagoslovil. Zvečer star bila prepeljana na pokopališče in pokopana. Za sklad SLS so darovali zavedni somišljeniki krajevne organizacije SLS Celje okolica 1000 D. Krajevne organizacije, posnemajte! Zahvala. Podpisana se zahvaljujeva Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, da nama je popolnoma točno izplačala zavarovalnino za pogorelo gospodarsko poslopje, katerega nama je požar upepelil 23. decembra 1925. — Alojz in Marija Cerjak, Obrež, Artiče pri Brežicah. Špecijalist za ženske bolezni in porodnnštvo dr. Benj. Ipavic je odpotoval ter ordinira zopet dne 6. aprila. Iz Gornje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva g. dr. Vinko Čremošnik ordinira od pondeljka, nde 1. marca t. 1. v Gornji Radgoni. Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, želenih kamnov, srča, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. -v .Zahtevajte prosp ekte! Krajevne zanimivosti Sv. Peter pri Mariboru. Orlovski naraščaj se je s svojo prireditvijo prav dobro postavil. Niso ga čisto nič »polomili«, kakor nas merodajni gospodje »tolažijo«, ampak postjkii so se, namreč naši fantje, za kar gre zahvala pred vsem br. Mačefcu in g. organistu. — Istega dne, to je 21. marca, se je sestavil odbor, ki bo vodil zidanje Slomškovega doma. Odborniki nam g rantirajo, da se bo (Slomškov dom« res zidal. Toda začeti je treba; v tem je vsa skrivnost. Potrebujemo šodra, peska, apna, lesa predvsem hrastovega), opeke, kamenja in še marsikaj drugega. Izvedeli smo, da se hočejo Nebovčani prav posebno postaviti. Nebova res ni kar tako. Ko so se nekega dne Nebovčani pogovarjali ter tuhtali, odkod bi bi'o ime »Neboma«, so jo Nebovčani kar se-mi pogruntall Jožef in Julijana sta rekla: Midva »nebova« štedila z vožnjami in lesom; An-rč za Slončkov dc*m. Veš, tako moj ljubi možek! Možek je prikimal in že v durvu 'izračunal, koliko voženj bo napravil pa prepojreben Slomškov dom. — Tako se postavljajo Nebovčani Radovedni smo, kateri bode prvi. V Celestrini se nekaj kuha. O tem pa prihodnjič. — Da ne bo kdo izmed šenipeterakih rojakov in prijateljev v zadregi, kam naj pošlje prispevek pa SLmškov dom, sporočamo, naj pošlje na: Župnijski urad z označbo, ozir. na bralno društvo »Skala«. Radovedni smo, če bo treba za ta denarni promet najeti posebnega uradnika! Sv. Barhaiia v Slov. goricah. Preteklo nedeljo je prispel tudi k narn Radičev mešetar. Poznamo ga že od prej, ko še Radič ni igral republike in ne božal Paši-čeve brade. Sedaj je krčmar v mestu. Nam se je sicer predstavil za »tovariša«, a slovenjegoriški kmet in meslni oštirjaš si menda še nista »kolega«. Udaril je na struno, ki nima nobenega zvoka več. Kajti mi verno, da imajo naši šolani kmečki sinovi, ki niso v šolal^ zapravili vere, še stokrat več ljubezni in razumevanja do kmečkega stanu, kot pa nešolani ali tudi šolani samostojni birti in mesarji, ki verujejo samo v zlato tele in jim je politika samo sredstvo, s katerim bi si bolj napolnili svoje malhe na račun krnela. Pa saj znamo, kam pes taco moli. »Tovariš« hi bil rad poslanec. Toda z obrabljenim »šlagarjemi« ne ho nič, ker predobro poznamo Radičevo »seljaško« politiko, ki ni niti najmanj kmečka. Samo od gosposkih slavospevov na, kmečki sian, pa kmet ne bo živel. Kaj pa je Radičeva »seljaška« politika, o kateri se Radič toliko širokousti, za kmeta dobrega ustvarila? To, da bomo letes vsled povečanih državnih izdatkov še več davkov plačali kot k ('daj poprej. Zakaj se gospod »tovariš« niste informirali in nam povedali, koliko je v proračunu, za katerega glasujejo vsi Radičevi seljaški poslanci s Pucljem vred, določeno za podporo in povzdigo slovenskega kmetijstva in kako so izdatki razdeljeni. Tega je že precej razkrinkanega. Seveda »Kmetijski list« tega ne bo popisoval. Če pa prinesejo to drugi listi, je seveda za one, ki jim je »Kmetijskimi ist« evangelij, laž. Ko bi jim bilo kaj do resnice in stvarnosti, bi jim svetovali, da si nabavijo slenografske zapisnike o proračunski razpravi. Stenografi menda precej natančno beležijo tudi kriti-kujoče govore, saj smo enkrat čitali, da jih sam gosp. minister nadzoruje, ko jih je vprašal, če so zabeležili vladi neljube, a potrebne besede.. Pa kajl resnica ii» stvarnost, komur je mar samo lastni jaz, prizadetih sta-«ov pa ne vidi ali nima srca za nje. Zato pa, kakor mu bolje kaže. Včeraj republika, danes živijo sablja, v oči pa pesek: kmet kmeta. Sv. Lenart v Slov. gor. Kakor čitamo v »Uradnem listu«, je g. veliki župan dovolil okrajnemu zastopu pri Sv. Lenartu», najeti pri okrajni hranilnici posojlo v znesku 140.000 dinarjev. Po odredbi velikega župana se sme to posojilo obrestovati največ z 8% in se mora vrniti v 10 letih. Naš gerent se hoče postavljati, češ: Glejte, kako popravljamo mostove in gradimo ce>te! Zdaj pa smo docnali rešitev uganke: Delajo s tujim denarjem, najemajo posojilo. Vsak razumen gospodar se boji, v sedanjih težkih denarnih krizah najeti posojilo. Ne gre, da bi gerentstvo zapustilo pravno izvoljenemu odboru dolg kot žalostno ded-ščino. Zato zahtevamo, da gereni posojilo vrne čim prej, to tem bolj, ker vemo, da dobivajo okrajni zastopi zopet redno nokazane velike svote okrajnih doklad in se zato zadolžitev oikraja po velikem posojilu nikakor ne moTe o-pravičiti, ker sploh ni potrebna. Zato pazimo! Zamorkova pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Umrl je najstarejši vaščan, 851etni Karol Petek. Rajni j a živel tekom 30 let kot prevžitkar pri svoji hčerki, poročeni Sohon-wetter. B.l je globok o ver en in značajen mož, prava korenina» kot jih malo najdemo v naših krajih. Pogreba se je udeležila velika množica vaščanov, ki so spremljali svojega najstarejšega občana na zadnji poti. Naj v miru počival Sv. Anton v Slov. gor. »Domovina« je tudi pri nas postala vsiljiva. Cele kupe tega žerjavskodomovinskega semena dobivamo na ogled, pa večina tega je padla na pota, med trnje, med skale in kamemre ter nikdar ne bode obrodilo sadu. — Pred kakimi tremi tedni nas je zapustila vzorna gospodinja Elizabeta Firbas. Umrla je na porodu, ter zapušča šest nedoraslih otrok. Bodi ii žemljica lahka! — Še dober mesec nas loči od žrebanja velike efektne loterije v prid zidanja Društvenega doma. Pohvalno moramo reči, da se te srečke prav živahno razprodajajo po celih Slovenskih goricah, kakor tudi po drugod. Ljudje naravnost tekmujejo radi nad vse krasnih doinitkov- kateri bodo v najkrajšem času razstavljeni na ogled. Zavedajte se vsi velevažnega pomena loterije ter še v tem mesecu kupite srečke. — Za nadučitelja je bil imenovan tukajšnji rojak g. Ljudevit Stupf. Želeti bi le bilo, da dobimo še eno učno moč, da bo se zopet lahko neovirano vršil poduk. — Kakor se čuje, se bo letos baje zopet nadaljeval graditev ceste Sv. Lenart—Ljutomer preko Sv. Antona, ki bo s tem mnogo pridobil. Sv. Urban pri Ptuju. Dne 14. t. m. je naš mnogozasluž ni župan g Franc Belec radi bolezni odložil županske posle občine Vintarovci, Vod1;! je to občino skozi 34 let kot župan, 3 leta pa kot občin sli svetovalec v največjo zado-voljnost občanov. Nikdar ni prišlo do nesoglasja, bil je mož na svojem mestu Rad: njegovega odločnega nastopa kakor tudi radi njegovih dobrih nasvetov, katere je vsakemu rad dal, ga je vse rado imelo in spoštovalo. Vsa leta in pri vseh volitvah je bila po njegovi zaslugi občina v taboru SLS. Za trud in delo skozi dolgo vrsto let se mu občani tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo, želimo mu da bi mu Bog dal skorajšnjo okrevanje. — Za novega župana je izvoljen g. Leopold Markež, o katerem upamo, da ee bo držal načel dosedanjega župan. Sv. Tomaž pri Ormožu. Mi pa ostanemo, kakor smo bili, tako piše »Domovina« v 11. številki, katero sem spet sprejel od radodarnih gospodov Okoli »Domovine«. Hvala njim lepa za ta umazani list, ki ne zna drugo, kakoT napadati ljubljanskega vladkko g. škofa dr. Jegliča, katerega zasluge so znane vsem zavednim Slovencem in Slovenkam. Mi pa os.anemo, kakor smo bili: pristaši SLS. Zato svarim pred »Domovino« vsakogar, ke; naš list je i _k>v. Gospodar«! — Fant iz Peršetinec. Biš. Zadnjič so nem trije fantje v Bišu predstavljali naskok na trdnjavo; ker pa pri nas trdnjave ni, so poskusili svoj pogum pri prodajalni; ljidje pravijo, da jih sedaj glava močno boli Mala Nedelja. Sreča hodi. pri nas naokrog. Obiskala je pridno cerkveno perico Aniko Potočnik. Našla je v »Zlatorogovem« milu zlatnik. Nadučiteljevo gospo je tudi obiskala. Zadela je pri dijaški loteriji Kdo bc le tako srečen, da bo pri cerkveni tomboli na trojioko nedeljo odnesel krasne prve dobitke? 30.000 dinarjev so vredni najlepši. Po Veliki noči začene hoditi sreča okrog. Ne odganjaj je! — Letošnja zrnu. je celo okrajne ceste dv.gn;la. Lepo vreme jih je k maj spravilo s pomočjo vrlih cestarjev v zadostno stanje. Najhujše je zdelana cesta, ki vodi črez Katjam ali boli' rečene Blarir.n«. mimo Sv. Duha na Ptuj. Podobna je s svojimi žlaki kaka Šumski cesti. Dobro bi bilo, da si jo ogled i cestni nadzornik. Čujle in strmite vsi, ki ste se že kedai jezili nad slavnim kuiženskim blatom. Oglejte si ga hitro, ki ga še niste videli! Kajti zginilo bo tekem tega leta. Posipal« ga bomo s prodcem, ki neim ga je naplavila pri zadnji povodna naša vijugasta Turja. Tako se spr.. neni blatni dol v rožni doL Da bi se še usmilili ceste na pokopališče! Središče cb Drav . Umrla je tukaj po dolgi in mučni bolezni gospa Jelisava Zadravec. soproga veleindustrijca g. Jakoba Zadravec. Blagopckoina je bila med tukajšnjim ljudstvom zelo priljubljena ter je zlesti do revežev imela zmiraj odprte roke. Mir njeni duši! BiasScvče. Braslcvški rojak g. Stakne je prejel maš-riško pi.-S'. učenje kot šesti novomašnik tukajšnje župnije. Novo mašo bo imel na velikonočni pondelljek. — Umrl je dne 11. t. m. posestnik v Rakovi! ah g. Rojšek, po domače Lesjak. Kil je naš zvest somišljenik in naročnik »Slovenskega Gospodarja.« — Dne 13. t. m. pa je zadela nagla smrt gostilničarja Žoharja iz Geč. Lembeig. V trgu Lernberg, župnija Sladka gora, je umrl dne 12. t. m. 701etni posestni!; Tomaž Mešiček Rajni je b:l splošno spoštovan gospodar, večletni občinski od bornik, cerkveni ključar in odbornik krajnega šolskega sv ta. Povscd je bil mož na svojem mestu. Bil je vedno vrl ■kristijan, marljiv in skrben gospodar ter bi lahko služil mnogim za vzgled. Zapustil je mlado ženo in šestletnega sinčka. Sladka gora. Bližamo se izpolnitvi že davno izražene želje, da dobimo železniško postajo med postajama Polj-čane in Ponikva. Občina Ponikva je dovol la 10,000 d.n. prispevka, ločka in sladkogorska občina ter okrajni zastop bodo pa tudi določili primerne zneske. Vehko ljudi pa je pripravljenih pomatagati z la&inim delom > z dajatvami materijala. Upamo, da tako v kratkem dol 'mo novo postajo, ki je v tem kraju res potrebna. Proga med Poiijčana-mi in Ponikvo meri 10 km in prebivalci občin med tema dvema postajama niso hneii od železnice ničesar ter so mcrall po dve in še več ur hoditi do najbližje postaje. Za posestnike gozdov bo nova postaja posebno dobrodošla, ker ne bo potreba lesa in drv voziti v oddaljene Poljoane. iz laškega okraja. Odpuščanje rudarjev v trboveljskih revirjih in nameravano znižanje plač občutimo v laškem okraju ne samo delavci, ampak tudi kmetje. Mnogo mož in fantov, ki bi sicer morali po svetu, je "dobilo službo v domačem kraju. Denarja je prišlo vel ko v okraj, cd česar sta imela korist tudi poleg delavca kmet in obrtnik. Zadnje čase išče opore med delavstvom ravno tista slranki, katera je pomagala lanslko leto vpeljati davek na ročno delo, kateri je na zelo krut način vsekal rano delavskemu stanu. In demokrat je so predrzni dovolj, da računijo pri raznih volitvah še na delavske glasove. Že desetletja ni •bil delavec rudar tako stiskan, kakor je danes, pa še ravno takrat, ko je delavstvo vendar nekaj poboljškov doseglo, to je bilo L 1922, so bili demokratje tisti ki so v »Jutru« opravičenim delavskim ,.• irtevam nasprotovali. Ali miisl te, da smo rudarji na vse to ,-e pozabili! Leta 19°4 je Mo precej rudarjev prestavljenih iz Hude jame za celo leto v Hrastnik in Tabbvl j, nekateri gospodje pa so to izvršili na tak način, da se je jasno videlo, da so v službi demokratov. Čast pa tistim zavednim delavcem rudarjem, iki niso v teh težkih časih klonili tilnika pred demokratsko gospodo. T •d: je govorica, da kdor hoče dobiti slažbo pri železnici, m-ra prej p:.stopiti k demokratom. V Rimskih toplicah je nekdo, ki baje opravlja službo takega posredovalca, saimo da je njegova der. jkratska državotvornost še zelo mlada. Povemo Vam odkrito, politika ne spada v nobeno javno službo, tako tudi ne k železnici. AL je v interesu železnice, da uslužbenci izjavljajo, da ne morejo drugače opravljat: svoje službe, kakor da so člani demokratske siranike. Povemo Vam odkrito, da se bomo za vse to pobrigali. Sv. Rupert nad La.ikim. Tudi v naših bregih se marši kaj zgodi, zlasti smrt v zadnjem času hudo kosi. skoro ss-me mlade ljudi: Dne 20. februarja je po ki tki bolezni u-mrla vrla mati in gospodinja Antonija Starki, p. d. Lan-gerca. Kot žrtev materinskega poklica je morala v starosti 30 let nenadoma zapustiti žalostnega može in uboge otročiče. Bila je prava krščanska slovensko m ti in prav skrbna gospodinja. Kdor jo je poznal, jo je spoštoval. — Dne 16. februarja je na Svetini umrl bl.gi mladenič Janez Rataj v starosti 18 lei, dne 2. marca v Kinrucah vrli fant Jernej Pušnik, tudi v starosti 18 let, in dne 7. marca spet na Svetini mladenka AntoniLošek, istotako v starosti 18 let. Šentrupertska Ma-ij.'na dei . ka družb« je rajni Tončki, vzgledni družbeniki, priredile Hčesten sprevod. Počivajte v miru. blagi rajni! - Trde i -u gre pri Sv. Ru-pertu za denar, ni ga od nikoder pa vsege tt ;a je kriv dr. Korošec, tako vsaj zatrjuj'- naš i . ikinčev A^usek. Tudi Srbiji nas je prodal, povtuu>j - grahovški modrijan. Da mo- ——' '£>. marca' 1926. SLOVENSKI GOSPODAH. ramo dne 25. t. m. na vojaški, ogled, je zopet kriv nesrečni d,r. Korošec, pravi Špilane; in še ponoči ne more zaspati ■naš dobri Anzek. se drugi dan pošteno jezi nad Korošcem! Sicer pa ni nič hudega, zelje nam dobro diši, malo -samostojne jezice pa je po starem receptu najboljša zabelj. Sv. Krištof. Občinski siromaki so revčeki povsod, tako tudi pri nas. Ko obnemore, ga kmetje ne morejo oskrbovati, v bolnico ga ne vzamejo, češ, saj ni bolan, je le obnemogel, a hiralnica v Vojniku pa tudi ne more sprejeti vseh. Da olajša tem siromakom trpljenje, je župan Sluga stavil dodatni proračun ter votiral 100.000 dinarjev za savetišče občinskih revežev. Občinske doldade bi se dvignile le za 34%, torci od 161 na 105%, a občina bi imela -od tega korist tudi v gospodarskem o-ziru, ker bi ne bilo ireba siromakov pošiljati v Vojnik. Čudimo se pa onim od bornikomj, ki so poprej med ljudstvom sicer delali za ta predlog, celo demokratski odborniki so povdarjali potrebo •ter proglašali, da naj se naloži tonaža od iz občine izvoženega premoga, kar pa žel ni izvedljivo. Pri glasovanju so ;pa na mig rudniškega poduradreka vsa svoja socijalna čustva pozabili ter glasovali proti. — Prazne so tudi čenče, -da bo TiPD prenehala z obratom rudnika, ako bo občina •sklenila še te občinske doklade. Trboveljska družba črpa milijone za premog iz naše zemlje, in če cd teh da par drobtinic za občinske reveže, je gotovo upravičeno. Prenehali pa ne bodo, dokler se bo za premog dobivalo zlato. Globoko pri Brežicah. Dne 17. t. m. smo spremili k večnemu počitku spoštovanega g. Blaža Tominca, nad-«čitelja v Globokem. Kmalu je sledili svojemu sinu gosp. Justeku in 901etnemu starčku očetu Jerneju. Rajni si je pridobil veliko zaslug v Globokem za šolo, kakor tudi za povzdigo sadjereje in kmetijstva. Krasno šolsko poslopje, poleti kakor napleteno, pri njem pa vzoren vrt kakor cvet-licnjak, nem pričata o marljivosti rajnega gospoda. A ne le cvetlične grede, ampalk tudi drevesnica je bila na šolskem vrti i, iz katere je oskrboval vso okolico z žlahtnim sadnim -drevjem. Dragi g. nadučltelj, zadnje leto si bil v pokojen, * pokoj nisi užival; delal si, dokler Te večni ni poklical k sebi! Uživaj pri njem mir in plačilo! Zelo potrt rodbini naš" sožalje! Iz gospodarskega polja. POSOJILNICAM, KI SO BILE VČLANJENE PRI GRAŠKEM »VERBANDU«. Beograd, 20. marca. Hud udarec je zadel posojilnice, ki so bile pred . in med Vojsko včlanjene pri graški zadružni zvezi. — \ imele so lam naložene odvisne hranilne vloge. Ker je avstrijska krona po ustanovitvi republike Avstrije silno zgubila na vrednosti, so bije tudi vloge takorekoč izgubljene. Kar je bilo poprej 1000 kron je veljalo kar naenkrat samo 4 krone. Avstrijska' vlada je izplačala lansko leto od 100 kron (zlate vrednosti) samo 32 kron. Tako so posojilnice izgubile nič manj nego 68 odstot. svojih vlog v Gradcu. Na pritisk poslancev SLS je vlada v Beogradu po \ narodni skupščini 'leta 1925 obljubila državno podporo \ tem posojilnicam v znesku 1 milijon dinarjev. Res se 1 je določilo tudi v proračunskih dvanajstinah za avgust--november 1925 svota po 500.000 dinarjev in za december 1925 do marca 1926 drugi obrok 500 000 dinarjev. Ali kakor vedno, če je treba poslati kak denar iz Beograda v Slovenijo, tako je tudi izplačilo te podpore vlada zavlačevala do skrajnosti. Jugoslovanski klub je po svoj ih poslancih dr. H o h n j e c u , 2 e b o t u , V e-s e n j a k u in P u š e n j a k u neprestano dregal, naj vendar izplačajo, kar je z zakonom določeno. Naši poslanci so morali ta mesec vsak dan posredovati v ministrstvu za kmetijstvo in finance, da so začeli spis Vendarle obravnavati. Omenim še samo to, da bi bil celi milijon, določen za Slovenijo, propadel (zapadel), če ne bi bil denar do 1. aprila 1926 inakazan. Po neprestanem -dreganju je bila ta zadeva te dni končnoveljavno rešena. Prvi obrok po 500.000 D je bil nakazan delegaciji v Ljubljani pod D R Br. 31814, dne 16. marca 192C, a drugi po 500.000 D ped D R Br. 34895, dne 17. oziroma 20. marca t. 1. Delegacija financ v Ljubljani ima naročilo, '5" C. Boljše kvalitete prenašaj« večje razlike temperature. Rajši nekaj nižje nego previsoke temperature! Buketne snovi se izgubljajo, odnosno se ne izražajo več v zadostni meri pri ioploti pod 5" C, aromatične snovi pa pod 8° C. (Za peneča ali šumeča vina, šampanjec, je pravilna toplota 7—9° C.) Prostor za pokušanje (pokuševalnica) bodi svetel, primerno temperiran, zračen. Posoda (kupica, češa, kozarec) bodi vselej iz brezbarvnega stekla in se naj napolnjuje kvečjemu do nekaj nad polovico (Polnjenje čaše t'o vrha je sploh neukusno.) Čim manj je ogljikove kisline v vinu, tem lepše zvonijo čaše ob običajnem trkanju. Pokušnja iz soda se jemlje ne prav z vrha in le s stekleno natego, ne pa z natego iz morda celo nečiste gumijeve cevi. Patzi na snago okoli pilkel Medsebojno primerjanje vin je mogoče, ako so vsa enako dobro povrela (n'so več sladka) in če so sploh v enakem Stadiju razvoja. Čim čistejše je vino, tem lažje se pTesoja pravilno. Vino ni sposobno za oceno koj po pretakanju, ker se vselej nekoliko skali, je nekoliko plehko radi izgube ogljikove kisline ter ima več ali man! še neiz-ločenega »žvepla« (žvaplovega dvokisa) od zažveplanja. Vrsta ali red, po katerem se vina pokušajo: nesladka (suha) pred sladkimi^ lahka (š>bka) pred težkimi (alkoholnimi), maloekstraktna (tanka) pred' ekstraktnimi, mila pred trpkimi, tedaj bela vina pred črnino, nedišeča pred buket-nimi, mlada vina pred starino. Klasificiranje ali ocena se vrši navadno s številkami: O za pokvarjeno vino, 1 do največ 10 za zdrava (najvišja številka za najboljša vina), ali pa se jih oceni po njih tržni vrednosti v denarju. Presoja z očesom: za navadni konsum zadostuje, ako je vino čisto ob dnevni svetlobi, za bolj kritično presojo pa rabimo umetno luč (n. pr. po filtriranju in čiščenju). Mlado belo vino je navadno zelenkasto, starina pa rumenkasta do zlatorumena. Črnina je najlepša, ako je rdeča barva nekako med rubinasto in granatasto, vselej pa bodi prozorna. Oko opazi vlečljivost (siuzavost), tudi obilico alkohola, ali ekstrakta, ali sladkorja, ako se namreč vino nekako oljnato »briše« (vleče) oib steklu, ko ga mešamo v časi. Šibko, tanko vino teče v čašo kot voda. Presoja z nosom: vinska napaka se spozna navadno že z nosom, tako osobito cik, tudi okus, odnosno duh po plesni, drožah, sodu, lesu, žveplovem vodiikovcu (po gnilih jajcih), žveplovem dvokisu (po »žveplu«). Mladost vina se spozna po svežasti radi ogljenčeve kisline, vrsta (sorta) po značilni roz,c\ (bukeju), kakor pri rizlingu, muškatu, dišečem tramincu i. dr. Presoja z jezikom: okus določa jezik, na katerega mora vino — seve v zmerni množini — bolj dolgo vplivati, a ne samo na konec jezika, temveč tudi na niega temeljni zadnji del, ki je najbolj občutljiv. Važen je naknadni učinek, ko so usta prazna. Posrkne se ma hen požirček ki se naj razlije po jeziku ter z njim pritiska ob gornji del (nebo) ust. (Požirati ni. treba, ker je tako srebanje po majhnih požirčkih mnogo bolj učinkovito, nego običajno pametno normalno pitJe.) Celotna ocena se napravi na podlagi skupnih vtisov, ki jih dobimo z očesom, nosom, jezikom, morda tudi z ušescun. Nekateri običajni izrazi za oceno vina: pusto ali suho (ni sveže), starikavo (topo), sveže, rezko (preveč ogljikove kisline), kislo, ostro (mnogo zlasti nezrele vinske kisline), mehko, plehko, milo (malo kisline), sočno (nasprotno od »suho«), ekstraktno, harmonično, elegantno, gladko, uglajeno, polno (napolni ušla), buketno ali dišeče (s prijetno rožico), aromatično, težko ali močno (alkoholno), lahko, prazno (šibko, tanko) čedno in zdravo (čistega, zdravega okusa), nečistega okusa, trpko, zagatno, trdo, kosmato, žgoče ali pekoče (tako je mnogokrat umetno slajeno ali alkcholitzirano vino, ki je sploh neharmoničnega okusa), strto (navadno po pretakanju in transportu), kanasto, grenko, cikaš to, okus po zraku, žveplu, gnilobi, plesni (dušek, plesnivec), okus po zemlji itd. itd. Sladka, nepovreia tčešče umetno slajena) vina se ne morejo točno taksirati ali ceniti pri navadni pokušnji. Dobra starina prija zdravju mnogo bolj kot nezrelo mludo vino, ako se po pameti uživa; zdravniki jo priporočajo bolnikom in starim ljudem kot zdravilo in krepčilo. Katero vimo je najboljše? O tem se češče po nepo-tr"bnem prerekajo; karti s prvovrstnimi kvalitetnimi vini raznih provenienc je pač tako kot s čednimi dekleti: je mnogo lepih deklet, toda vsako dekle je drugače lepo, kar je stvar okusa posameznega prevdamega presojevalca, tedaj individualno. Konje kupuje mariborski topniški polk v starosti od 4--7 let. Živali morajo bili brez napake, težke, srednje in lahke. Kupčije se vršijo vsak torek in soboto dopoldne v artilerijski vojašnici v Mariboru. Kupljeni konji se plačajo takoj. Dražba vožnje in nabave prodca za okrajne ceste v ptujskem okraju se vrši nepreklicno v sredo, dne 7. aprila 1926, ob 9. uri v uradnih prostorih okrajnega zastopa v Ptuju. Dražitelji, ki morajo položiti vadij 10 odstot. izklicne svote prel j mora podpisati -dražbene poboje ter trpi vse državne pristojbine iz te pogodbe. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na okrajnem zastopu vsakemu na vpogled. Močno padanje cen hišam in plosesivom. Iz Prek-murja in Murskega polja nam poročajo, da rap.dno padajo cene hišam in posestvom; v teku dveh let so padle za 200 odstotkov. Prekmursko, Mursko-štajersko polje, ki ima najbolj roelovilno zemljo v Sloveniji, se ponuja danes oral zemlje prvi razred 3—5 tisoč dinarjev in pred dvema letoma ¿o plačeva': kupci 15—20 tisoč dinarjev. To je torej dekaz, kako moč io so padle cene v teku dveh let. Tudi med ljudstvom se opaža sledenje denarja. Lcencovanje in premiranje bikv>v v goj njegrajskem okraju se vrši: dne 26. t m. na Ljubnem za občine: Ljubno, Gornjigrad, Novašlif.a, Solčava ter Bočna; dne 27. 3. pa v Mozirju za občine: tog Mozirje, okolica Mozirje Rečica, Kokerje in del cbeine Bočna, kar prlpadi župniji ŠmaTtrio. Početek vselej ob 9. uri predpoldne. Dne 27. t. m. pa bode tudi ob 2. uri popoldne v Mozirju razstava plemenske živine in to za tiste občine kot poprej Lcencovanje bilkcv predpoldne v Mozirju, pri kateri razstavi se bode upeštevala samo MarijadVorska pasma od 6 mesecev naprej. Vabijo se kupci in živinorejci, da si ogledajo plemen sko živino. Licenoiranje bikov v Ljubnem. V Ljubnem se vrši li» cenciranje bikov m arij a dvorske pasme dne 26. t. m. Hri-fc-.vski posestnjkii so zelo nezadevo ',> s t Posiloviču, Zibika, Pristava 383 3—1 Trgovina na prometnem kraju dobro upeljana, 10 minut o«> kolodvora, blizu cerkve, se daje v najem event. se tud! proda. Vprašati je na uprav» 410 3—1 Vadim večjo množino lepih hmeljskih sadežev. Reflektant je naj pošljejo svoj naslov na upravo lista pod »Golding«. 409 Kolje, cepano, žagano in okroglo, prodaja vsak kvan-tum tudi na vagone Gnilšek, trgovina z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25. 405 2—1 Borove hlode 7 in 8 m dolge, v vrhu 14 do 18 cm močne, kupi v večji množini proti takojšnji dobavi. Naslov v upravi 334 3—1 Cepljeno trsje vseh boljših rrst na priporočljivih podlagah in vkoreninjeni divjaki. Knt. Turin, Modraže, p. Stu-denice pri Poljčanah. 274 Kapi se večja nnotla* steklenic od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi 287 2—1 Izjava. Podpisani Mihael Gra-hornik izjavljam, da sem brez vsakega povoda žalil Marijo Žifko, deklo pri g. P. v Ja-blancih z neresničnim obrekovanjem. Obenem tudi to obrekovanje obžaljujem in prekli-cujem kot neresnično ter se zahvaljujem, da ni sodnijsko postopala. Mihael Grahornik. 429 Lovska družba Sv. Primož I. nad Mulo odda svoj pete-linski lov (Auerhahnjagd) in gozdne orebe za leto 1926 v najem, ki obstoja v celem občinskem obsegu v občini Sv. Primož I. nad Muto in v ka-tastralni občini Sv. Jernej. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice pri Sv. Benediktu v Slov. gor., r. z. z n. z., ki se vrši v četrtek, dne 1. aprila 1926, ob 8. uri dopoldne v po-sojilnični pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1925. 4. Volitev članov načelstva in nadzo-stva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drug občni zbor z istm dnevnim redom, ki bode sklepal veljavno brez ozira na število navzočih članov. — Načelstvo. 419 Velika miza se po ceni proda. Cena 80 1). Vpraša se Koroška cesta 19, št. 4. Maribor. 433 itambl ¡jH.m »^eb vrst izdeluje nalceaeji» ž naue;j": naslednik S. Peta* v Mariboru, Aleksandrava 48 Na dvorišču. UM Vsak Se ne ve, da sa i trgovini 19S. PraiCN asnjarlja MARIBOR, Aleksandra*-» I prevzame vsakovrstne surevt kože ca izdelavo gerajeg» usnja, podplatnega usnja, — blank in bok «a. Prodaja p» najnižjih brezkonkareučcib cenah vse vrste usnja. Lastit izdelek. Nakup surovib k«} vseh rrst po c ¡boljših dn** nih cenah 1P7I Preklic. Podpisani Alojz Osojni,k. posestnik v Placarskem vrhu št. 50 pri Ptuju, obžalujem, da sem govoril proti Apolo-niji Letenja ležnjive besede o gospej Antoniji Zoreč, po-sestnšoi iz Placarskega vrha. Te besede tem potom preklicujem ter izjavljam, da so popolnima neosnovane. Zahvaljujem se gospej Antoniji Zoreč, ker odstopi od sodnega zasledovanja. Kot globo plačam znesek po 100 dinarjev za ubožni zaklad občine Janežovci. Prevzamem v svojo plačilo tudi tozadevne zastopniške stroške. Ptuj, dne 22. marca 1926 Alojz Osojnik. Vabilo na 19. redni občni zbor Ljud ke posojilnice v Ceiju r. z. z n. z. ki se vrši v nedeljb, dne II. aprila 1926, ob 10. uri pred-poldne v posojilnic ni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjen je računskega zaključka za leto 1925. 4. Razdelitev čistega dobička za leto 1925. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 10. uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na došlo število zadružnikov, oziroma zastopani del vplačanih deležev v smislu § 32 z. p. 428 Načelstvo. M g H OA več ne menjam, ampak ostanem stalen odjemalec za suk-no v veletrgovini R. STER-MECKl CELJE, št 24, kjer se letos prodaja močen melton m liffifliaRKaJSa 45 din., modem ševijot 52 D, fini Icamgarn 60 din., posebno Pni in moderni kam-gairni in covercoati 100 do 300 din. Vzorci rnanu-fakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primemo povrnitev vožnje. — Trgovci engros cene. Proda se takoj hiša z gostilno, »eliki vrt in hlevi; tudi mesarija, brivnica in prouujalna z mešanim blagom je v hiši. — Lešnik, Aleksandrova cesta 17, Studenci pri Mariboru. 341 Vsakovrstna sprememb\ p» aesti. Kmečka in gosposka p» aestva 1—60 oralov v raznii krajih in tudi blizu Maribora mlini, trgovine, žage2 gostilne pod ugodnimi pogoji na pre daj. Tudi nakup, Zakup, izr» titev prostovoljne dražbe pa »reduje »Marstan«, Maribor Rotovški trg 1. 37? Oglejte si moje rodovitno posestvo! 10 oralov polia, 11 oralov travnika, 10 oralov sa donosnika, 3 orali vinograda, 2 oral |ozda, ob glavni cesti, blizu Maribora (Sv. Marjeta ob Pesnici), l lepa hiša, 1 hiša se prenavlja, 1 vel hleh in 3 viničarske hišice, 2 stu- ( denca, potok, ves inventar in živina. Cena 140.000 D v gotovini in 120.000 D na hipoteko. Moj naslov: J. Reisman, Maribor, Aleksandrova cesta ŠL 6 (v banki;. 398 Ne številni dokazi srčnega sočutja in tisočero spremstvo krsie iskreno ljubljene soproge in zlate mamike, gospe Jelisave Zadravec njej darovani prekrasni venci in šopki, lajišali so nama gorje, prizadeto s trpkim udarcem pre bridke usode. Ker nisva v stanu, vsakemu posebej zahvaliti, izražava tem potom vsem, ki so se naju spomnili in ki so blagopo-kofnico spremili do groba, svojo globoko čutečo zahvaJo. Središče, dne 23. marca 1926. Žalujoča: Jakob in Jurica Zadruvec. Krapinske Toplice ■blizu Zagreba, Hrvatska, 42° C termalna voda in blato Iečita revmo, proUn, ishias, ženske bolezni itd Stanovs— nje s popolno osknbo dnevno 50 do 80 diru po oskijbi. V pred- in posezoni znatni popustki. Vo na glasba ter drugi zabave. ¡Kapela v hiši, lastna električna razsvetljava itd Natančnejša obvestila in prospekte daje kopališka uprava Krapinske Toplice DRAŽBA LOVA. Lovska pravica krajevne občine Sv. Martin na PoK se daje potom javne dražbe do 31. maja 1928 v zakup. Dražba se vrši v četrtek, dne 6. maja t. 1., na uradni dan. v Slov. Bistrici ob 12. uri. Sreski poglavar v Mariboru desni breg- 411 dne 15. marca 1926. Poljanec s. r. Mnogo denarja truda in nepriliike si lahko prihranite, ako bodete Vaše potrebe v vsakovrstni opeki- portland-cementu in drugih stavbenih potrebščin nabavili pri tvrdki Artur Aelič, Resica ob Paki. Opeka zidna, strešna, gladka in zarezana, kakor tudi cement nedosežene kakovosti in najimenitnejših tovarn, jo stalno v zalogi po najnižjih cenah in najudobnejšiih nabavnih prilik 413 == J. KULLTCH, kamneseški mofster Celje, Aškerčeva ulica 12 priporoča najcenejše svojo veliko zalogo prvovrstnih nagrobnih spomenikov iz različnega marmorja, granitov isft umetnega kamna. Plošče za pohištva (za umivalnike, nočne omare itd. Okvire za grobe. 409 Cujtel GleMi (Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v trgovini Sumerjevi se blago jako po e*Jfca-dobi. — Za obilen obisk se uljudno priporoča«. MARTIN SUMER, KONJICE Za velikonočne praznike kupite gotovo moško obleko, žensko obleko, delavske hJ**-če, otroško oblekco, moško in žensko perilo, svilene dežne plašče in vseh vrst manurfakturno blago po ugodni ceni v manufakturni trgovini F.Star^ič, Maribor, Vetrinjska ulica 15. uu »„mm mini imrm 11 n 111»umu 111 n ,ry Halo! HaloJ Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril trgo vino s špecerijo in deželnimi pridelki nasproti Narodnegto doma. V zalogi imam vse vrste semena ter dnevno svežo-praženo kavo. Za obilen obisk se priporoča A. Topolak-a nasl., Celje, Zmerne cene! Solidna postrežba,- ajnnnnrTCJLJt n JLJLiLJungciD00D0LXHinDUDr.irn0Lii .itn.iu.r* Posojilnica v Vojnikn r. z. z n» z. vabi svoje cenjene zadružnike na 29. redni obžni zbor ki se vrši na Velikonočni pondeljek, dne 5. aprila 1926, ob 15. uri v uradnih prostorih posojilnice s sledečim dnev nim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računov za poslovno leto 1925. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. r 7. Nasveti. Občni zbor siklepa veljamo, če je zastopan vsaj 20. del vplačanih deležev; ako tega ni, se prši eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa pravomočno pri vsakem številu deležev. 422 Načelstva irnrmrrrmmi i o rrm rum 11 Pozor! Letos za velikonočne preenike je sukno in vse dnsf za 0Q% cenejše od lovskega leta pri SV* J TRPIN, Maribor. Glavni trg 17 Ogl ejte si pred nakupom I rnrxirx:roxo n t^JULrrrorrronLK^ C3-ocLbe:eia. g-lasloila. In. strnil®. Priporočam svojo največjo zalogo pihal ter glasbil h 1*»* kot: gosli, kitare, tamburice itd. po najnižji ceni. Za »» hibni in čisti zvok se jamči Vsa popravila se kvriut«« v lastni delavnici, strokov njasko T7*acla.v Sch.re.mm, Oelje špetijalna delavnica za izdelovanje godbenih giosbil. Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih, 33S Vitrsin« P&irAtt-kaučuk pet« in podplati M sasjurarljeni :x najbolje surovine, varujejo Vaše obu-m triVet trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam '>.*«»&«» hod. Nt razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka. 202 Ustanovljena L 1359. Lambrei Chifea kiobučama Celje Kralja Petra eesta št, 14 trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velika taja*« domačih suknenih čevljev. Popravila po najnižjih Točna in solidna postrežba! & Vabilo na 38. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dravogradu r. z. z n. z., ki se vrši dne 8. aprila 1926, v posojilničnih prostorih • Dravogradu štev. 5 ob pol dveh popoldne s sledečim dn«t nrm redom: 1. Čitenje m odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zbor ». 2. Poročilo odbora za leto 1925. 3. Čitanje revizijskega poročila 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. 5. Volitev načelstva in nadzorstva 6. Slučajnosti. AJco bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil tklep čen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa na giv de na število navzočih članov. 381 K obilni udeležbi vabi Odbor. « Ustanovljeno 1909. * * ■ ■ Dober gla9 gre v mesta in dežele Ter tudi k nam so novice te prispel*. Da kupiš dobro manufaktumo blago in po eeni, V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi. Ako nisi bil tam še osebno, dej, da zapomniš si za vedno, I Da v Celju je mnogo raznih trgovin, t A najceneje kupiš edino ie pri Valentin Hladin, Oelje, Prešernova ulica zraven nemške cerkve. rrax&JULis. jle jLim JLunco jiep r*.huobveze, proti visečemu trebuhu, potujočim: t»* vi ca mi in zniženju želodca, f* mijeve nogavice in obvei« « krčne žile. Umetne noge to ke, korsete, bergle, podiog* « ploske noge. susperuorije r*» aparate proti telesnim po »v *» bam izdeluje s! ar orna na tv* * a FRANC PODGORS8K, BANDA21ST, MAK»»» Slovenska ulica 7. F'wjna »«ročita *e točno izvršujejo ter poiiljaju vzet ki. ČEVLJARJA Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po ko» kurenčnih cenah. Dominik Uršiž Breg- s=st. 1., Oelje. Razpošilja se tudi po pošti. Na zahtevo se pošljejo tudi ceniki Na malo. 378 Na v etike ----- -.----------, .„ . Belak ^ Iuliret, Oelje» Piešemova "u.lica 3 Vodovodne inštalacije naprava moder, higijeničnifc kopelnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, centralne kurjave. Popravila ces-tralnih kurjav, kotlov, ar matur, sesalk itd. . Dežni plošči (po znižani ceni), perüa, fcjí&fyp/? čevlji itd. se kupijo najugodnej» pil ^ JAKOBU LAH Vsled oimstitve k svoje trgovine manufakturnega in špecerijskega blaga ter radi izpraznitve trgovskega lokala in pomanjkanja prostora predam po ugodnih cenah vse blago, skupaj z opravo. Med tem eno sejmsko stojnico z nepremočljivo plahta Dalje 10 kompletnih ¿okvirjev za okna s šipami in roletami FRIDERIK JAK0W1TSCH, CELJE Maribor, thsmo Glavtu trg 2. : Najcenejši nakup ■«»ulaktutrr.^fa Vas« vtmru Brata ŠIJMER,! Celje G 2«i)i trg o. Vse k.7 ^oti^bujets &a sebe, vvojo deruiino, svom prijatelj* nsj-lepSo slatuino 'C nrebmiuo, ure, verižic, prataae ohaae, zapestnice in ves >-. iki t v v j» ki ceni; dilje aparate m britje ic rezt-je Us>, nože, škarje, doze z« cigaiete, denart -e, listnice, god«ls iti »»¡rariifnejše p-sktič: e piedtre*« morete kupiti bre* vsakega rzitea, ker Vam se neporu 4*-JOOO dinarjev m poravna polovic« vožnje. — Se čem najuljtidiveja iS* IVAN MASTNAK Celje, Kralja Petra cv^ta 15. onnrxxjnncrjanmanmnn: .a * o; _ ar. Ttm 11 m Kadar pridete v Celje ■■nORtC gT vmmmmuTaa in predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeej, srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri It 99 Glavni trg, pri farni cerkvi. Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne mečite denarja proč! Prepričajte sel reg. zatfresl i ngísüííeüí tnmt iCenk-len ulica 41 M m » r a poleg davkari (po A ji H Maribor. U»(anovl)tii 1868. Vastmt priznanje i. issa. semena KsajboljSe in xi«jvax>n«ajjRe ^«sm prf > v Bpodnještajerski ljndskl posojilnici? Mariboru, Stolni ulica it. 8 r.i.o.1., Stolni aiiaiLI Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6*. na trimesečno odpoved po 8%, golše (krofa). Med najvažnejšimi odkritvami je zdravljenje golše in debelega vratu s pomočjo zdravibie z jodom prepojene soli. Znameniti dunajski učenjak dr. vit. Wagner von Jauregg in mnogi gi zdravniki se sklicujejo na odnosna izkustva 111 objavljajo neštevilne slučaje ozdravljenja. Tako so n. pr. v neki švicarski bolnici bolnici na golši oboleli v celih pokrajinah rešeni tega zla. Gre obenem za popolnoma neškodljivo pitno kuro, ki tudi na občno stanje izvrstno učinkuje. Naše zdravilne soli so oslobodile več tisoč ljudi golše in debelega vratu. Zahtevajte naša »Poročila« o zdravljenju s soljo in nitjem, čemu vsak zdravnik zelo rad privoli. Ustanovili smo v vseh državah postaje za razpošiljanje in pošljemo Vam popolnoma zastonj naš opis, ki Vas bode gotovo zanimal. Dopisnica zadostuje in takoj dobite zahtevano. August Mätzke, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5, 938 Abt Priporoča se prti stati zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA ¥ LJUBLJANI Dunajska cesta 17 Dunajska cesta 17 ki je edina te vrste. Podružcice: Celje, Breg 83; Zagreb, Hatzova ulica 12; Sarajevo, Koroščeva ulica 15 in Split, Ulica 11. puka. r m M Kupujem «lata, srebra, srebrto Sr.a* ! eteri denar, itd. K. ACKERMANN, aras 1Ï PfDJT Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovn se raduje! 1 I vrtria- ßrmiijsfia cveULčna- edino najboljši Telefon 913 iivniKl streli In kolesa »o I le Josip Petellnc-a LhibUana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke MlMf, Adfer In 9\lMt za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubl«!« Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpoiego. ! Prya Jugoslovanska žična industrija rt. z o. z. Celje Tov. telefoa št 117. fov, telefon St, 117, iskalci zlata. Leta 1849 se Je bliskovito raa-nesla po celem svetu vest; se je našlo v Kallfornljil Blo-> tisoče ljudi je hitelo tja v divjem begu za srečo. Mnogi t* Jo našli. Vam nI treba ve6 iskati zlata ga mila, kajti vsak tisoči komad vsebuje zlatnik po deset frankov. Poizkusite svojo srai to! Mnogo zlatnikov se Je ia našlo, mogoče ga tudi VI najdete! Na drobno in na debelo. Izvršuje vse vrste žičnih pletenin in tkanin ter raznovrstne železne konstrukcije, ograje za gozdove, vrte in parke ter tenis igraJiš&i, Mreže za presipanje, posteljue vloge, železne postelje itd, Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsake vrste pomladanskega, modnega, manufakturnega in suknenefa blaga s 1. marcem 1926 po znatno reduciranih cenah v Modni-manufakturni trgovini ¡534 111 1 & Kiiliar prej Kari Sos« Prešernova ulca 2. MARIBOR. Aleksandrova c. O. Vam priporoča tvojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, sv«* tJjk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. itd. — Prevzema vsakršni steklarska dela. — Najsolidnejše cena » točna postrežba. Na drobno in na debelcu Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar * Maribor«. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, pred rtavnik: Janui Goleč, arrvincr * Mariboru.