Kamniški OBČAN St. 22 44. leto Kamnik, 24. novembra 2005 Včeraj prvi Dan Rudolfa Maistra Včeraj smo prvič praznovali nov državni praznik Dan Rudolfa Maistra v spomin na zgodovinsko pomembno dejanje 23. novembra leta 1918, ko je general Rudolf Maister s svojimi borci razorožil nemško zeleno gardo in zasedel črto od Dravograda do Radgone. Veteranske organizacije na območju občine Kamnik, kamor sodijo Društvo general Maister, Območna Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever, 00 ZZB NOV in Zveza častnikov, so se skupaj s predstavniki Občine Kamnik včeraj zvečer poklonili Maistrovemu spominu pred njegovim spomenikom v Kamniku. O pomenu praznika, preteklosti in prihodnosti slovenskega naroda so govorili župan Tone Smolnikar, Zvonko Cvek, predsednik Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda, in dr. Niko Sadnikar. Slovesnost so spremljale recitacije Maistrovih pesmi v izvedbi dijakov ŠCRM Kamnik. Popozno popoldan je v sejni sobi občine Kamnik potekalo tudi zanimmivo predavanje o življenju in delu Rudolfa Maistra. Osrednja državna proslava ob Dnevu generala Maistra pa bo jutri, 25. novembra, v Mariboru. Več o praznovanju prvega državnega praznika v Maistrov spomin v prihodnji številki. MEJAČ Investicijo v OŠ Stranje bi bilo smiselno razširiti se na obnovo starega dela šole Investicija v OŠ Stranje je v polnem teku, pri njenem izvajanju pa seje pokazalo, da bi bilo smi- selno ob tem izvesti še nekatera dodatna dela, ki prvotno niso bila predvidena, so pa vsekakor Prejemniki certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacije (z leve spredaj): Marjeta Zam^en, Ciril Perne in Marija Hribar, (z leve zadaj) Zdenka Tisovnik, Olga Grabnar, Joži Svetlin in Irena Piber-nik s svetovalko za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah Marto Kos in predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Petrom Vriskom, ki jim je izročil certifikate. VERA MEJAČ NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA ODPIRA KMETIJAM NOVE MOŽNOSTI Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije je 17. novembra na Biotehniški fakulteti v Grobljah pri Domžalah slovesno podelila certifikate nacionalne poklicne kvalifikacije s področja predelave mesa, mleka in sadja ter izdelave kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način. Devetinsedcmdesetim kmetom, gospodinjam in drugim, med katerimi jih je kar osem iz kamniške in komendske občine, se s pridobljeno kvalifikacijo odpira motnost razvoja lastnih kmetij oziroma zaposlitve drugod. Več na 7. strani. SPORT TRGOuinn in seruis sponke oprem 3S SPORT d.o.o, Perovo 25 (na kamniški obvoznici), 1240 Kamnik t—f mM n- ——*- ** •—'■ * 1? w' V ■trokanUi ta*»v » -m> I* It «*» i 031329-999 Vm Info »ttgovinl M. VrajMi IM ■» •■•Hiti. Sati smučI in vezi za otroka po odličnih conah. Do 40% nižanje smuči te pretekla sezone Velika izbira oprema in oblačil vrhuniklh znamk mmm BBS t Wffl fiii aacnmgA kal je prijetno zelen, nevsiljivo in počasi se popolnoma sprostiš. Prav začutiš, da je zelena barva srca. Okrašen je s pastelno oranžnimi dekoracijami, ki služijo kot nenavadni okviri za slike. Oranžna, barva topline, barva ustvarjalnosti, barva aktivnosti... okvirja umetniško oko fotografinje Urše Mandeljc, kije iz lectovih src naredila lične, zanimive umetniške izdelke, prijetne za oko in dušo. Lokal je živ, topel in dinamičen. Ta zasluga gre Mojci Hribar,Petrovi Ženi, ki je s svojimi idejami in iznajdljivostjo pridno krojila nastanek prostorov in jih obogatila z. malimi detajli, ki nam, ko pozorno sprehodimo oko, padejo v oči. Idejo so skovali in izpeljali ljudje. Ljudje, ki so družina in so s svojo povezanostjo in vztrajnostjo prišli do prvega cilja. V starih časih so fantje dekletom poklonili Lectovo srce in jim s tem pokazali svojo naklonjenost. Ni naključje, da je okoli nas mnogo src. In, ko sijih boste pobližje ogledali, boste opazili, da jih večina govori o ljubezni. Včasih imamo občutek, da se o ljubezni govori preveč, včasih se nam to zdi kičasto in nepotrebno. Pa vendar, vsi hrepenimo po tem čustvu in vsi ga nosimo v sebi. Verjamem, da bo v tem prostoru ta simbol zaživel svoj resnični namen. Da bo združeval ljudi. Da bo tkal nove vezi. Da bo zdravil vezi, ki so ranjene. Da bo trosil radost in prinašal sladkosti naših misli in sanj na površje. lAonida Mrgole ČE JE RAZPRODANO, GOSPA, JE RAZPRODANO! Že nekaj let je november v Domu kulture Kamnik posvečen lastni produkciji. To pomeni, da na odru ne gostimo le izvajalcev od drugod, ampak da predstave tukaj tudi nastajajo. Tako dajemo Domu kulture Kamnik lastno identiteto in ga počasi povzdigujemo na zemljevidu podobnih ustanov po Sloveniji. Letos seje prvič zgodilo, da so bile prav vse tri premiere deležne velike medijske podpore tako v lokalnih kot v državnih medijih. Marsikje so omenjali Dom kulture Kamnik kot hitro razvijajoč se produkcijski center. Sit M Predstava OB PETIH PRI VODNJAKU je dokaz, da je kamniška mladina (MI) KID ob sodelovanju ogromne ekipe navdušenih ustvarjalcev) sposobna ustvariti zahtevno multimedijsko predstavo. Tri premiere - tri različne zgodbe treh ustvarjalnih skupin. Meseci napornih priprav, vaj, so bili na koncu združeni v relativno kratek vrhunec treh premier. OB PETIH PRI VODNJAKU je dokaz, da je kamniška mladina sposobna ustvariti zahtevno multimedijsko predstavo, z ogromno ekipo navdušenih ustvarjalcev, ki so izkoristili možnosti DKK do zadnjega kotička ali, če hočete, reflektorja. Mešanica TV prenosa v živo na dve projekcijski platni, leteči Kupido nad glavami gledalcev, iz neba spuščajoča se gugalnica z igralko, osem članski orkester na štirimetrski konstrukciji. Ob tehnični in logistični pomoči ekipe Doma kulture Kamnik, ekipi MD KID pa so pomagali tudi člani ŠKK in MSKA, lahko z največjim veseljem in ponosom zapišem, da je v Kamniku uspel še en projekt, kjer je nekdo; vtem primeru odlično organizirani in ideje bruhajoči MD KID, pritegnil k sodelovanju tudi druge in ustvaril svež, zanimiv kulturni dogodek. Hkrati je to tudi obilna kost za glodanje marsikomu, ki modruje, kako se v Kamniku nič ne da. Eksperimentalna predstava GLAS v produkciji KD Priden možic je avtorsko delo skladatelja Petra Kusa, ki je svojo strast do inovativnih, doma narejenih glasbenih inštrumentov usmeril v čisto posebno predstavo za otroke, kjer s še dvema izkušenima glas-benikoma-lutkarjema popelje obiskovalca skozi ljubezensko zgodbo med dečkom in princesko Koro, skozi boj z grozljivim Atoncem in spletkarskim kraljem. Če je bil GLAS bolj eksperiment, lahko pri premieri PETER STRAH govorimo o medijsko odlično podprtem dogodku za najmlajše, ko se je v preddverju Doma kulture Kamnik pred fotografskim aparatom enega od slovenskih tabloidov zvrstilo kar precej znanih obrazov. Zametki premierne publike? Vsak, ki bolje pozna strukturo slovenske gledališko-koncertne-likovne publike ve, da je na pomembnejših prireditvah vedno velik odstotek tistih, ki se pridejo zgolj pokazat. Ki jim je v bistvu precej vseeno, kaj bodo videli ali poslušali, pomembno je, da jih vidijo z drugimi pomembneži. Tako se že nekaj tednov lomijo kopja glede vstopnic za prireditev Srečanje klap, ki je dobila že kultni status. Prireditev bo nedvomno na nivoju, umeščena ju tudi praktično v višek jesenske sezone, nič ne rečem. A dragi someščani in someščanke, lepo vas prosimo za malo olike. Vstopnic že dolgo ni več in to vam vsakič kar najlepše povemo. In, priznajte, vprašanja v smislu »A vi veste, kdo sem jaz?« so malo smešna. GORAN ZAVRŠNIK programski vodja DKK Pavel Vlasov Sekstet pripravil glasbo za filmsko mojstrovino V soboto, 22. oktobra, se je v Zagrebu zaključil Mednarodni filmski festival, ki ga je teden dni prej odprl najnovejši film Jana Cvitkoviča OD-GROBADOGROBA. Kot posebno filmsko poslastico so si organizatorji za zaključek izbrali legendarni ruski nemi film Križarka Potemkin, katerega živo glasbeno spremljavo je po treh letih mirovanja pripravil Pavel Vlasov Sekstet, ki predstavlja glasbeni del Kulturnega društva Priden možic. V novi glasbeni zasedbi, od stare zasedbe sta ostala le Ana Duša in Goran Završnik, so se zbrali še Gal Gjurin (Olivija), Igor Brvar (Slon in Sadež) in Frank Mehle (Migove) in pripravili glasbo za to filmsko mojstrovino tet navdušili občinstvo z mešanico elektronske in akustične glasbe, zasnovane okoli ženskega vokala, ki je predstavil film v drugačni, indmnejšl luči. Ker Slovenska Kinoteka še ni pripravljena za novo sezono, lahko skupino poslušate konec novembra v živo na valovih Radia Študent, kmalu pa tudi v Domu kulture Kamnik. za Priden možic, GORAN ZAVRSNIK V TUHINJU NAVDUŠUJEJO MLADI V Tuhinju in okolici že vrsto let za kulturno dogajanje skrbi kulturno društvo Tuhinj. V lanskem letu se je v okviru le tega izoblikovala nova skupina aktivnih članov, ki se je poimenovala s preprostim imenom, ki o njih pove skoraj vse: Mladina T'hin'skega konca. Ta skupina mladih kulturnikov ženje večje od Jernejeve plače in je v lanskem letu v kulturnem do- začela s pospravljanjem in skriva- mu na l.azah pripravila kviz Lepo njem dragocenosti v hiši. In ko sta je biti Milijonator, letos pa so se bila ravno sredi dela je pri vratih želeli preizkusiti še v vlogi igral- pozvonilo. Vstopili so trije postav- cev. Sredi avgusta so začeli s pri- neži Bato (Gregor Berlec), Muto pravo komedije v dveh dejanjih z (Rok Koneilja) in Vasilij (Primož naslovom Štirje letni časi. Primož Kožlakar). Prišli so iz podjetja za iz- Kožlakar je igro priredil za doma- terjavo dolgov, a Jernej in Manca će igralce in za domač oder. tega nista vedela, Metod, ki je bil Uvodnemu sestanku, kjer so si kriv za vse in je dobro vedel zakaj razdelili vloge, je sledilo kar nekaj so tu, pa je pobegnil. Situacija se je napornih vaj, ki so se velikokrat sprevrgla v pravo komedijo, do- zavlekle tudi pozno v noč. Taktir- kler niso trije mafijci naposled po- ko sta vseskozi držala v rokah re- begnili pred vsiljivo Joniko. Vse žiserja Primož Kožlakar in Uroš dogajanje je popestril še raznaša- Bajde, ki vsekakor nista imela lah- lec pic (Matej Slapar), ki je zaklju- ke naloge, saj sta morala biti po čil celotno zgodbo. Gledalci so bi- zorna na vsak korak in vsak gib li poleg zanimive, s humorjem pre- osmih igralcev, ki so se sprehajali pletene igre, deležni tudi možnos- po odrskih deskah. A ves trud ni ti udeležbe na izletu v Innsbruck, bil zaman. 8. oktobra je predstava saj je na premieri v soboto, prav ta- Štirje letni časi avtorja Vinka M6- ko pa tudi na ponovitvi v nedeljo, derndorferja ugledala luč sveta in potekalo žrebanje, kjer so izmed v dvorano na Lazah privabila pri- navzočih izžrebali dva, ki bosta z bližno 230 gledalcev. Le-ti so opa- igralci potovala na enodnevni izlet zovali dogajanje v prenovljeni hi- v to prečudovito avstrijsko mesto, ši v središču Ljubljane, kjer so ži- Ker so bili navzoči navdušeni nad veli mlad poslanec Jernej (Matej igralsko zasedbo, so jih povabili na Korošec), njegovo dekle Manca gostovanje še v druge kraje. Tako (Katja Kadunc), njena malce čud- so jih imeli možnost videti že tudi na sestra Jonika (Petra Berlec) in v Šmarci in na Selih pri Kamniku, Jernejev brat Metod (Ciril Konci- dogovarjajo pa se še za druga gos- I ja) Slednji je večino časa preživel tovanja v malo bolj oddaljenih kra- v gostilnah in igralnicah, kjer je jih. Igralci upajo, da se s to igro nji- veselo zapravljal bratov denar in hova igralska kariera še ne bo za- si tako nakopal nekaj dolgov. Ne- ključila, saj si želijo pridobiti na kega dne pa je obisk poslančeve- tem področju več izkušenj, popes- ga doma napovedala komisija za triti domačinom še kakšen sobot- pregled premoženja vladnih ni večer in nadaljevati že kar dolgo funkcionarjev. Jernej in Manca sta igralsko tradicijo kulturnega društ- se tega zelo prestrašila, saj bi lah- va Tuhinj, ko ugotovili, da je njihovo premo- Napisala Urša Kadunc Javni nastopi učencev Glasbene šole Kamnik Kjer neha govorica, se začenja glasba (E.T.A. Hoffman)" Kamnik je mesto z izredno glasbeno tradicijo. Pomembno glasbeno vlogo si je pridobil že v baročnem obdobju, v katerem so bili nosilci glasbenega življenja jezuitski gojenci, ki so poučevali tudi glasbene umetnosti. Mnoge izmed njih so po končanem šolanju poslali v ljubljanski jezuitski kolegij, kjer se jih je veliko izšolalo za or-ganiste in učitelje. Najpomembnejši izmed njih je bil nedvomno Jakob Zupan, avtor prve slovenske opere Belin, katere glasba pa je, žal, izgubljena. Pionirsko vlogo v glasbeni umetnosti pa je mesto obdržalo tudi v poznejših obdobjih. V časih narodnostnega prebujenja je bilo ustanovljeno prvo slovensko pevsko društvo Lira (1882), temu je sledila še ustanovitev Godbenega društva (1898), oba pa sta odigrala ključno vlogo pri krepitvi slovenske narodne zavesti. Po II. svetovni vojni, leta 1953, je nosilka glasbenega dogajanja postala na novo ustanovljena glasbena šola. V 52. letih svojega delovanja je glasbeno pot utrla mnogim danes priznanim umetnikom doma in v tujini, pomembno pa je prispevala tudi h glasbenemu razvoju mesta samega. Verjetno si ne predstavljamo občinskih in drugih praznikov, ko ne bi za vzdušje poskrbela godba ali kateri od pevskih zborov. Pozabljamo pa, da so morali glasbeniki svoje znanje pridobiti v šoli, v tem primeru v glasbeni šoli. Časi, ko je bilo glasbo mogoče slišati le v cerkvi, na prireditvah in na veselicah, so minili. Glasba nas spremlja na vsakem koraku; doma, v avtu, morda tudi v službi. Danes smo priča tudi t.i. fenomenu MTV generacije, ko je glasba postala ne samo užitek in popestritev, temveč tudi način razmišljanja mladih. Kljub drugačnemu načinu življenja pa mnogo ljudi čuti potrebo po aktivnem ukvarjanju z glasbo in ne zgolj samo pasivnem poslušanju. Glasbena šola vzgaja otoke v igranju instrumentov in jim obenem omogoča tudi nastopanje pred občinstvom. Vsak mesec organizira t.i. javne nastope, kjer se predstavijo najboljši učenci šole. Problem pa je v tem, da se teh nastopov udeležijo zgolj starši oz. bližnji sorodniki, večjega zanimanja pa tovrstne prireditve ne pritegnejo. Če želimo v Kamniku nadaljevati tradicijo enega močnejših centrov na področju glasbe, moramo začeti perspektivne bodoče glasbenike bodriti že v zgodnjih letih njihovega ustvarjanja. To pa lahko storimo tako, da obiskujemo koncerte, ki jih organizira glasbena šola in jim s tem damo dodatno motivacijo za njihovo vztrajanje na glasbeni poti. Kdo ve. morda pa se bomo morali že čez nekaj let odpeljati v enega izmed večjih središč (in plačati zasoljeno vstopnino), da jih bomo videli in slišali na velikih odrih! Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center jC£^ KamniK Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3,1241 Kamnik, 01 8317 647 in 018317 662 www.muzei-kamnik-on.net Galerija Miha Maleš Glavni trg 2, Kamnik Sreda, 14. decembra, ob 19. uri Miha Maleš: Sakralna dela (otvoritev razstave muzejskega svetovalca Marka Lesarja) Vsak četrtek od 17. do 19. ure Učne urice za predšolske otroke - spoznavajmo umetnost, jezik, naravo in družbo skozi igro, s pogovorom in z ustvarjalnimi delavnicami. Informacije in rezervacije na tel. št. 041 944 823. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2 tel.: 01/831 98 30 E-mail: oi.kamnik@jskd.si Petek. 25, novembra, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik SVET POD GRINTOVCI Odprtje razstave fotografij Foto-kino in video kluba Mavrica Radomlje Glasbeni program: Božo Matičič, harmonika, Janez Majcenovič, bariton Razstava bo odprta do 4. decembra 2005 vsak dan od 10. do 12. in od 16 do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstopnine ni. Petek, 2. decembra, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik RECITAL PESMI NINE OSREDKAR Ob avtorici v besednem delu sodeluje Tone Ftičar; glasbeni program: Andreja Humar, flavta Vstop prost. Vljudno vabljeni! DOM KULTURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, 1240 Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/580-818 www.domkulture.org: e-mail: info@domkulture.org Četrtek. 24.11. ob 18. uri Čebelarsko društvo Kamnik 100 let čebelarskega društva Kamnik za izven, vstopnine ni Sobota. 26.11. ob 19. uri Klapa Mali grad SREČANJE KLAP Koncert za izven, vstopnina: 2000 SIT Četrtek. 1. decembra, ob 19.30 Spas teater KADAR MAČKE NI DOMA - gledališka komedija - predpremiera za Maistrov abonma in izven vstopnina 2500 SIT Petek, 2. decembra, ob 16. uri MIKLAVŽEVANJE zaključena prireditev Četrtek. 8. decembra, ob 17. uri Lutkovno gledališče Maribor O MROŽKU, KI SI NI HOTEL STRIČI NOHTOV lutkovna predstava za otroke za abonma Kam'nček in izven vstopnina 900 SIT Mladinski center - KLUB STARŠEV Kamnik Šutna 38, Kamnik, Tel.: 041 957 609 (Helena) Četrtek. 8. decembra, Petek. 9. decembra, od 10. do 12. ure in od 16. -18. un». Sobota. 10. decembra, od 10. do 12. ure razstavišče VERONIKA. Kamnik BOŽIČNO-NOVOLETNA PRODAJNA RAZSTAVA OTROŠKIH IZDELKOV (drobnih daril in čestitk) s kamniških šol in zavodov. BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5, Kamnik Tel.: 041 545 580 (g. Iva Šubelj Kramar) Nedelia. 27. novembra, od 14. ure do mraka Delavnica izdelovanja adventnih venčkov Iz torbe Krištofovega Pepeta II Za krave semafor, za ljudi pa ogledalo ali obratno...? Zeleni svetnik ježe tretjič postavil isto vprašanje o pobiranju smeti po Kamniku in je obenem podučil občinarje o tem, da so dolžni svetniku pisno odgovoriti, na svetnikovo žalost pa v poslovniku nič ne piše, kdaj so to dolžni storiti. Očitno je zadeva tako zakom-plicirana, da bo za odgovor treba počakati še nekaj mesecev, saj je čas od marca do oktobra res malo prekratek... Tfot kaže, so naši (Ijubljan-Jl\ ski) vzdrževalci državnih cest že pozabili v kako kratkem času pa, še v .dežju in mrazu, so Celjani zgradili Usnjarski most, sicer ne bi mostu preko Nevljice na Cankarjevi popravljali celo večnost, da tega niso mogli prenesti niti mimo vozeči Tuhinjci, kot pravi občinski mož Tone. Nič boljše se ni godilo s križiščem pri Ko-robaču še pravi Tone, kije kot nekdanji šmarski župan navajen bolj hitre gradnje... TTaisti Tone, kije dal zadnjič predlog za postavitev cestnega ogledala na križišču od Šmartna proti Pšajnovici, je kot kaže kar pozabil na »svoj« bližnji kravji semafor, ki naj bi bil premalo izkoriščen. Menda bi bolj »pasal« na to križišče, predvideno ogledalo pa naj bi bilo namenjeno kravam, seveda bodo te prej morale iti v tečaj, da bodo ogledalo znale uporabljati.... Jfo se nekateri občinski XV možje radi pritožujejo, da so naše ceste in pločniki bolj klavrno vzdrževani in so lahko povzročitelji nesreč, pa jim ob-činarji urno zaprejo usta s podatkom, da ima naša občina za vzdrževanje 425 km cest na voljo le 140 milijončkov, medtem ko za enako vsoto naši juž- ni sosedje vzdržujejo pol manj cest. Poleg tega pa zimsko oranje 170 km hribovskih cest terja veliko več cekinov kot oranje po domžalskem in mengeškem polju. Da se bo vedelo... T^favzlic pogostim »tečnarje-1V njem« občinskih mož in žena nihče prav dobro ne ve, kaj novi grof andeški počne na Starem gradu in kdaj bo zgradil obljubljeni vodovod, medtem ko je občina obljubljeno cesto že zdavnaj asfaltirala. Ali se zna ponoviti stara zgodba, da se spet ne bo vedelo, kdo pije in kdo plača. Žal pa tudi v pisnih odgovorih pristojnih občinskim možem in ženam, ki želijo vedeti, kdaj bo zgrajen vodovod, če bo kdaj, ni čutiti prevelike prizadetosti, pač pa pravijo, da to prepuščajo sodno zapriseženim cenilcem. Kakšne pa so njihove ugotovitve, kijih bo seveda treba plačati, j>a ni duha ne sluha. Da ne bodo navsezadnje spet občina ali bolje, vsi davkoplačevalci, kot radi rečemo, spet plačali tudi ta ceh. Ali nas res čaka še ena nova, draga šola...? Podgorci, ki letos[>raznujejo sedemsto letnico prve omembe Podgorja v pisnih virih, so se ob tej visoki obletnici hoteli odrezati vsaj s tem, da bi na »ulcah«, cesti, ki pelje od ceste Kamnik - Križ proti podgorski cerkvi, postavili tako gosto javno razsvetljavo kot je še jjrestolno mesto Kamnik ne premore. Vendar so na koncu ugotovili, da je špaga prekratka in da je denarja le za vsak drugi kandelaber, zato bodo do nadaljnjega prazni, iz zemlje štrleči jaški ob cesti verjetno kar samevali v spomin na podgorsko sedem-stoletnico... KRIŠTOFOVPEPEII. Kljub popravku dveh amandmajev je uspelo Na 27. seji občinskega sveta občine Kamnik, ki je bila 9. 11. 2005, smo med ostalimi točkami dnevnega reda obravnavali Predlog sklepa o določitvi vrednosti točke in vrednosti pavšalnih zneskov za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2006 in Predlog sklepa o soglasju k ceni storitev gospodarske javne službe »ravnanje s komunalnimi odpadki« v občini Kamnik. Pri prvi točki je predlagatelj predlagal povečanje za 3,5 %, kar predstavlja pričakovano letno inflacijo v RS (inflacija v obdobju 1. 1. do 1.10. 2005 je znašala 2,6), oziroma povečano po statističnih podatkih v mesecu oktobru za 0,2 %. Ker je bilo po medijih objavljeno, da bo inflacija v letu 2005 samo 2,5 odstotka (zaradi vstopa v Evropsko monetarno politiko leta 2007), smo se politične stranke: Zeleni Slovenije - 00 Kamnik, SD, DESUS, Obrtno podjetniška lista, SMS dogovorili, da z amandmajem predlagamo povečanje samo za objavljeno stopnjo inflacije. Predlagatelj je odgovoril, da ne verjame objavam v medijih, kar pomeni, da bi morala biti v zadnjih treh mesecih deflacija, kar se pa zagotovo ne bo zgodilo, zato je vztrajal pri svojem predlogu sklepa. Občinski svetniki SDS in N.Si so na govornem odru predlagali povečanje samo za 2,6 odstotka, kar je bil zadosten razlog, da ni obveljalo vztrajanje predlagatelja, zato je večina svetnikov vseh strank izglasovalo povečanje za 2,6 %. Pri navedeni drugi točki smo se občinski svetniki zgoraj omenjenih strank ravno tako uskladili, da na osnovi amandmaja predlagamo povečanje samo za 11 %, ker je bila inflacija 4,6% leta 2003, 3,2% leta 2004 in predvidena 2,5% za leto 2005 (za 0,7% smo zaokrožili navzgor). Zakaj seštevanje inflacije? Zato, ker se cena ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kamnik ni spremenila od leta 2002 dalje. Koncesionar in predlagatelj pa sta predlagala spremembo lastne cene zbiranja in odvoza za 40,10%. Tudi pri tem povečanju cene sta vodja svetniške skupine SDS in N.Si na govornem odru predlagala povišanje samo za 26%. Ker je bil amandma pomanjkljivo zapisan, smo med protokolarnim odmorom izvršili popravek na 26 odstotkov, kar je bili pri večina občinskih svetnikov tudi izglasovano. Če bi se strinjali s povečanjem cene po predlogu koncesionarja in predlagatelja, bi npr. v gospodinjstvu pri 120-litrski posodi morali odšteti s takso (ta se ni povečala) in DDV za 408,83 SIT več na mesec. Res je, da lahko postanejo komunalni odpadki zelo problematični, če izgubimo koncesionarja, kljub temu pa menimo, da se ne more slabša organiziranost v preteklosti lomiti na ramenih gospodinjstev in pravnih oseb, čeprav zadnje plačujejo višjo ceno kot gospodinjstva. Občinski svetnik DANIEL KOVAČIČ zvoni Vabimo Vas na javno tribuno, ki bo v sredo, 30. novembra, ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku, na temo PROMET V MESTU KAMNIK Na pobudo LDS Predlog sprememb višine parkirnine sprejet v prvi obravnavi Spremembe in dopolnitve sklepa o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih parkirnih površinah v delu mesta Kamnik, ki ga je v prvi obravnavi na pobudo LDS sprejel občinski svet, bodo skupaj s Pravilnikom o prometni ureditvi na javnih površinah v delu mesta Kamnik, ki ga je avgusta sprejel župan, uvedle določen red na področju parkiranja v strogem središču mesta, s čimer smo v LDS za sedaj zadovoljni. Obravnava, ki smo jo zahtevali v LDS, je imela namen vzpostaviti široko razpravo na sami seji, kot tudi med civilno sfero in občinskimi oblastmi. Drugi cilj obravnave je bil, da se na podlagi razprave, analize, ki bo opravljena do konca novembra, ter strokovnih rešitev pripravijo optimalne rešitve, ki se bodo pokazale v sklepu za drugo obravnavo na občinskem svetu v mesecu decembru. Predlagane spremembe, ki se lahko do druge obravnave še dopolnijo ali umaknejo, gredo v smer, da se na podlagi vloge, vložene pri občinskem upravnem organu, pristojnem za promet, upravičencem omogoči nakup letnega abonmaja v višini 24.000,00 tolarjev za eno osebno vozilo, ki lahko parkira na plačljivih parkirnih površinah. Ti upravičenci so po našem predlogu za razpravo sledeči: - stanovalci, ki imajo stalno prebivališče na območju plačljivih parkirnih površin in nimajo lastnih parkirnih mest; - zaposleni v poslovnih objektih, ki imajo sedež na območju plačljivih parkirnih površin, katerih narava dela je taka, da imajo večkrat na dan potrebo po parkiranju na območju plačljivih parkirnih površin, in njihova podjetja nimajo lastnih parkirnih mest; - lastniki in najemniki poslovnih objektov, ki poslujejo na območju plačljivih parkirnih površin in nimajo svojih parkirnih mest. Obenem predlagamo tudi, da se na podlagi vloge pri pristojnem občinskem organu vsakemu gospodinjstvu na območju ožjega središča mesta, ki nima lastnih parkirišč, dodeli en brezplačni celoletni abonma za eno osebno vozilo za celoletno parkiranje na območju plačljivih parkirnih površin. Mnenja smo, da je potrebno obravnavati vse občanke in občane Kamnika enako. Ker v LDS zagovarjamo, da je potrebno v blokovskih naseljih zagotoviti eno brezplačno parkirno mesto na stanovanje, kot to predvidevajo prostorski akti za ta območja, potem je načelno in edino primerno, da enako stališče zagovarjamo tudi v primeru gospodinjstev v centru mesta. Sprejet predlog je že druga samostojna točka, ki jo je svetniška skupina LDS pripravila za razpravo v občinskem svetu na temo prometa. Marca 2004 smo pripravili predloge rešitev mirujočega prometa na Duplici, iz katerih je danes nastala tudi prometna študija ter nova parkirišča na Duplici. Predvsem pa se je takrat tudi občinska oblast zavedla, da ne more ignorirati osnovnih potreb svojih občanov in da je del kvalitete bivanja tudi mirujoči promet. Ker se sklep sprejema v dveh obravnavah (na sejah novembra in decembra), je časa za proučitev vseh vidikov uvedbe novega parkirnega režima v središču mesta ter pripravo strokovnih rešitev dovolj. Zavedamo se, da morda vseh naših predlogov ne bo mogoče upoštevati, je pa prvi cilj dosežen. Z uvrstitvijo predloga Sklepa o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih parkirnih površinah v delu mesta Kamnik je občinski svet omogočil široko razpravo, ki mora trajati do sredine meseca decembra, ko se bo predlog ponovno obravnaval na seji občinskega sveta. V želji, da se predlog pripravi čimbolj strokovno, smo se v LDS odločili, da po končani prvi obravnavi in sprejetju sklepa, le-te-ga predamo v pripravo občinski upravi oziroma županu, kar je občinska uprava tudi sprejela. Sedaj je odgovornost na občinski upravi, da skupaj s prebivalci središča mesta in lokalno politiko preko razprave dokonča predpis, ki bo poleg uporabnikov storitev zadovoljil tudi tiste, ki v središču mesta živijo ali tam opravljajo svojo poslovno dejavnost Verjamemo, da si nihče od nas ne želi, da bi s svojimi odločitvami, pomanjkanjem posluha in pripravljenosti na dialog sami prispevali k praznjenju in odmiranju mestnega središča. za LO LDS Kamnik MARK AGOVIČ ^Jže *ta& čevelj foelC KOCKE, KAMNIŠKA USODA-NADLOGA? »Pot do pekla je tlakovana z dobrimi nameni« je reklo, ki prav gotovo velja tudi za Trg svobode. Načrtovalci in tisti, ki so odobrili davkoplačevalki denar za obnovo tal na tem trgu, so prav gotovo mislili vse najlepše in najboljše, če ne, bi denar namenili za kaj drugega. Tako so po (pre)dolgem času bila obnovljena tudi tla tega trga. Ta so bila obnove res potrebna, saj so pred več desetletji položene tonalitne kocke slabe kvalitete zaradi prevelikega prometa postale še bolj vegaste in zoprne za hojo in vožnjo. Vendar so se načrtovalci obnove bolj malo ozirali na želje, izkušnje in nasvete prebivalcev tega mestnega predela ter na izkušnje, ki jih imamo v Kamniku s kockami. Namesto gladke cestne površine, po kateri bi lahko hodili brez problemov, vozili otroške vozičke, ne da bi dojenčki v njih doživljali »potres«, po kateri bi lahko vozili tudi rolkarji in kolesarji, so zopet položili kocke. Tokrat sicer druge barve, večje in »zacementirane«, vendar zelo slabe kvalitete z negladkimi površinami in zelo slabo položene. Kakor je rešitev Prešernove in Parmove ulice, kjer so upoštevali slabe izkušnje s kockami in namesto njih dali asfalt, ugodna in tudi lepa, tako je rešitev Trga svobode za uporabnike slaba in neugodna, medtem ko bi se o lepoti dalo razpravljati. Če bi že hoteli imitirati nekdanjo površino tega, vsaj tako pravijo, najstarejšega mestnega trga v Kamniku, potem naj bi ga prekrili s svetlim asfaltom, ki bi dajal videz nekdanjega makadama. Ta trg namreč nikoli v svoji zgodovini do sredine prejšnjega stoletja ni bil pokockan. Toda tu niso glavni problem kocke same po sebi, saj je pokocka-nje lahko povsem uporabno in lepo. V Kamniku se je že večkrat pokazalo, da je bila izvedba kriminalna. Površine kock in kamnitih plošč so zelo slabe kvalitete, poleg tega pa so kocke položene neravno in z negladko površino zgoraj. Vendar bi se dalo to rešiti v zadovoljstvo tako uporabnikov kot tudi načrtovalcev. Potrebno bi bilo samo grobo zbrusiti robove, neravne površine kock in tudi kamnitih plošč. Na ta način bi dobili kolikor toliko gladko površino, ki ne bi bila samo lepa, ampak tudi uporabna. Površina kock je neravna, položene so slabo, posamezne pa »štrlijo« toliko ven, da je spotikanje skoraj neizbežno. Tudi nove kocke niso bistveno boljše. ZAPORA JAPUEVE ULICE IN TRGA SVOBODE Po dolgih letih pripomb, negodovanja in pripravljanja tožb zaradi od prevelikega prometa poškodovanih hiš, je občinska uprava uslišala prebivalce Japljeve ulice in Trga svobode in predvidela zaporo tranzita ne samo z znaki, ampak tudi fizično. Tako je predvidena zapora s cvetličnim koritom pri »Podkvi«, kar ima za posledico odprtje Japljeve ulice za dvosmerni promet, vendar samo do zapore. Način zapore je začasen in po določenem času se bo na osnovi rezultatov odločalo o morebitni spremembi. DRUGOD JE TO MOŽNO, V KAMNIŠKI OBČINI PA NE Medtem, ko je v prvi polovici novembra po dolinah prevladovalo oblačno vreme in megla, so se planine dobesedno kopale v soncu. In to ne samo najvišje, ampak že tiste nad 1000 metri. Med njimi tudi Velika planina, ki je zvabila celo med tednom veliko obiskovalcev, ob sobotah in nedeljah pa kar nekaj sto. Večina se jih je na sonce pripeljala z avtomobilom - na sliki je samo manjši del »mirujočega prometa«. Če bi vsak avto plačal za uporabo ceste oziroma parkirišča samo po 1000 SIT (saj je to še vedno precej ceneje kot pa vožnja z gondolo), bi to ob takem številu ob koncu tedna prineslo več kot 400 tisočakov. Pa še veliko manj avtomobilov bi se vozilo po planini in jo onesnaževalo povsem neupravičeno. Ker je bilo lepih koncev tedna v oktobru in novembru kar nekaj, bi to pomenilo precej več kot en milijonček - povsem dovolj, da bi pošteno plačali tistega, ki bi pobiral uporabnino in še dovolj bi ostalo za najnujnejša vzdrževalna dela, pa še za kaj drugega. Tako pa je ta denar kar »izpuhtel«. B. POLLAK V KGZS letos podelili 170 certifikatov NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA ODPIRA KMETIJAM NOVE MOŽNOSTI Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je 17. novembra na Biotehniški fakulteti v Grobljah pri Domžalah slovesno podelila certifikate nacionalne poklicne kvalifikacije s področja predelave mesa, mleka in sadja ter izdelave kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način. Devetinsedemdesetim kmetom, gospodinjam in drugim se s pridobljeno kvalifikacijo odpira možnost razvoja lastnih kmetij oziroma zaposlitve drugod. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, katere osnovni cilji dela so usmerjeni v skrb za ohranjanje in razvoj kmetijstva, je pooblaščena za izvajanje postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije je javna listina, ki lastniku odpira možnost registracije dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, torej samozaposlitve oz. zaposlitve drugod v Sloveniji ter v državah članicah Evropske unije. Omogoča pa tudi večjo mobilnost delavcev med podjetji in dejavnostmi. Zbornica je poleg teh podelila letos že 91 certifikatov, lani 124 in predlani 88 certifikatov. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je na slovesnosti ob podelitvi poudaril: »Dobra izobrazba omogoča potrebno usposobljenost za varno in kakovostno opravljanje osnovnih, dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Obenem odpira nove poklicne možnosti ter pogosto predstavlja pogoj pri pridobivanju sredstev iz ukrepov skupne kmetijske politike Evropske unije«, in vsem prejemnikom certifikatov zaželel uspešno poslovno pot. Povabil je na jubilejni dvajseti posvet kmetijske svetovalne službe z naslovom ■Kaj prinašajo spremembe v kmetijski politiki«, ki bo potekal ta ponedeljek in torek na Bledu. Razprava bo o spremembah kmetijske zakonodaje in reformi skupne evropske politike Evropske unije, zlasti o predvidenih učinkih reforme neposrednih plačil in programu razvoja podeželja za obdobje 2007-2013. Na posvetu, ki ga organizira Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, bodo predstavili stališča zbor- nice in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o pre-hranski varnosti in kakovosti in kmetijsko politiko v prihodnjem letu. Iz občin Kamnik in Komenda so certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije za izdelavo kruha, potic, peciva in testenin na tracli- je pod sv. Primožem, ki se podelitve ni mogel udeležiti zaradi popravila koče na Mali planini, ki so jo nekaj dni pred tem, tako kot še mnoge druge, objestneži močno poškodovali. Marija Hribar iz Kališ v ožjem izboru za kmetico leta Dobrih deset tisoč članic Zveze kmetic Slovenije so letošnji svetovni dan kmetic, 15. oktober, zaznamovale s tretjim izborom kmetice leta. Kmetica leta poleg dela na kmetiji zastopa slovenske kmečke ženske. Nji- Marija Hribar iz Kališ je zasluženo ponosna na pravkar prejeti certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije za izdelavo kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način (izročil ji ga je predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk), hkrati pa tudi na dosežek, da je bila izbrana v ožji izbor za kmetico leta 2005. cionalen način prejeli: Marija Hribar iz Kališ in njena hčerka Zdenka Ti so v n i k iz Gornjega Grada, Joži Svetlin iz Pod gorja, Olga Grabnar iz Motni-ka in Irena Pibernik iz Suha dol. Joži Svetlin, Olga Grabnar in Irena Pibernik so preje le še certifikat s področja predelave mleka, katerega so prejeli tudi Marjeta Zamljen iz Kregarje-vega, Ciril Perne iz Spodnjih Stranj in Anton Slevec s kuni i Solista Nataša Banko in Primož Štele sta z ubranim prepevanjem srčika kvalitetnega in pomlajenega mešanega pevskega zbora Odmev. Bilo nam je lepo Petkov večer, 18. novembra, je Mešani pevski zbor Odmev Kamnik pod umetniškim vodstvom Ane Stele-Smrtnik, ki zbor vodi že šestnajsto pevsko sezono, ogrel srca poslušalcev z ubranim prepevanjem iz domače in tuje zborovske zakladnice. Bogat program letnega koncerta so zaokrožili solisti Nataša Banko, Primož Štele, Lucija Kumer, Vesna Potokar in Barbara Štupar. Zbor, ki bo prihodnje leto slavil srebrni jubilej, združuje triintrideset pevk in pevcev, ki soustvarjajo podobo pestre kamniške kulture. VERA MEJAČ hovo življenje je vsak dan težje, zahtevnejše. Potrebujejo vedno več znanja, delo pa je vse slabše vrednoteno. Kljub temu ostajajo na podeželju in se trudijo za boljše življenji- družine. V dvorani Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana so se zbrale kmetice iz vse Slovenije in 17 kandidatk za kmetico leta. Prišli sta tudi zmagovalki preteklih dveh izborov Afra Prinčič iz lird in Mimlca Sedonja Iz Tišine. Tudi letos je izbor pripravila in vodila Irena Ule, članica Društva kmetic Izlake. Na govornem odru so se zvrstili: Marija Ilorjak in Mihaela Logar, aktualna in nekdanja predsednica Zveze kmetic Slovenije, Miran Naglic, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice, in kmetijska ministrica Marija Lukačič, ki je med drugim poudarila, da je ženska pobudnica in nosilka razvoja na podeželju. Po predstavitvi vseh 17 kandidatk je predsednica žirije Mihaela Logar pojasnila, da je imela komisija težko delo, saj je morala narediti izbor izbora. Za kmetico leta so razglasili Hedvi-ko Kočnik s pohorske kmetije v Nadgradu pri Oplotnici, ki je usmerjena v ekološko predelavo in v turistično dejavnost. Šestdesedetna Marija Hribar iz Kališ v KS Črna pri Kamniku je upravičeno ponosna, da se je kot ena izmed 17 kandidatk za kmetico leta 2005 med deset tisoč članicami Zveze kmetic Slovenije uvrstila v sam vrh. Prav tako je ponosna na pravkar prejet certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije. Po upokojitvi se je vključila v Društvo podeželskih žena Kamnik-Komenda (prej Aktiv kmečkih žena), v katerem že več kot 12 let sodeluje s peko različnih vrst kruha, potic iz krušne peči, flan-catov,... Aktivna članica je tudi na drugih področjih: tretji mandat v odboru SLS, tretji mandat v svetu K S Crna, več kot 15 let v odboru Rdečega križa in v odboru Smučarskega kluba Črna. Hribarjeva hribovita kmetija leži 900 metrov visoko. Od 35 ha je 8 ha obdelovalne zemlje - večina pašnikov, manjši del pa njiv. Po kategorizaciji spada med gorsko višinske kmetije. Do mnogih njiv lahko pridejo le peš, obdelava je ročna, prelita z znojem in veliko trpljenja. »Kljub temu so naše njive in travniki obdelani in jih ne prerašča grmovje«, skromno poudari Marija. Doma pridelajo vso zelenjavo in vrtnine. Z možem skrbita za sedem glav živine in tri prašiče. Med domačimi slastnimi mesninami kraljuje savinjski želodec Do obnovljene kmetije in nove stanovanjske hiše zdaj pelje nova asfaltna cesta. Marija je ponosna na tri pridne otroke in šest vnukov, ki radi pridejo »domov«, poprimejo za vsako delo, še rajši pa se sladkajo z domačimi dobrotami, ki jim jih z velikim veseljem in ljubeznijo pripravlja. Sin Ivan je poročen na kmetiji v Novi Štifti, hči Zdenka v Gornjem (•radu, najmlajša hči Bernarda živi doma. Po poklicu je slaščičarka, delo v pekarni Srček v Lukovici z veseljem opravlja, poleg tega veliko pomaga na kmetiji. VERA MEJAČ »Spomladansko cvetje Benjamina Žnidaršića.« RAZSTAVA BENJAMINA ŽNIDARŠIĆA V ZUIM-u Razstava predstavlja slikanje iz celotnega obdobja Benjamina Žnidaršiča. Razstavljene slike so olja na platno v različnih motivih: od krajin, tihožitij, aktov, do nefiguralnih motivov Na njegovih slikah zasledimo impresionistične barve in svetlobe, realizem upodobljenih pokrajin do ekspresionističkih potez, ki so odraz umetnikovih notranjih občutij in vtisov, njego vega lastnega duhovnega sveta Barve na platnu se gibljejo od umirjenih in pastelnih do živahnejših. Razstavljene modernistične slike so ilustracije za avtorjevo novo knjigo Govorica življenja, ki bo izšla marca prihodnje leto. Na slikah prevladuje ploskovita geometrijska likovna kompozicija v skladnejših barvah, ki so podrejene obliki. Slikarska ustvarjalnost Benjamina Žnidaršiča je polna veselja in neomajne volje. Čeprav slika z usti, v tem ne vidi nikakršnih ovir ali omejitev. Za svojo izpoved najde v vsaki priložnosti vedno nov izziv, bodisi v poeziji ali sliki. Po ogledu razstave se je razvil zanimiv pogovor z umetnikom in učenci ter dijaki Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Razstavo si lahko ogledate do 2. decembra v prostorih Z1 'IM Kamnik. LOTA KAHNE Nova Slovenija po kongresu V Novi Gorici je v soboto, 19. novembra, potekal drugi redni volilni kongres Nove Slovenije. Delegatke in delegati, bilo jih je čez 250, med njimi tudi V. Do-bovšek, M. Mu mar. J. Lesko-vec, S. Navinšek, P. Štele in M. Tonin, so volili novega predsednika, podpredsednike in ostale organe stranke Plenarno zasedanje kongresa se je začelo že ob deveti uri zjutraj in je trajalo vse do polnoči, ko so bili dokončno znani vsi rezultati volitev. Predsednik Nove Slovenije je tudi v tretje postal dr. Andrej Bajuk, vendar zmaga ni bila povsem gladka, saj je njegov protikandidat Franc Vovk, župan Dolenjskih Toplic, prejel kar 42% glasov. Teh 42% glasov je predvsem odraz nezadovoljstva članstva z vodenjem stranke, zlasti z odnosom centrale do lokalnih odborov, lako dr. Bajuk, kot tudi Vovk, sta po- udarila, da med njima ne gre za različne programske poglede, niti ne gre za različne poglede na položaj Nove Slovenije v koaliciji, predvsem gre za različen pogled na vodenje stranke v odnosu do lokalnih odborov. Dr. Bajuk je priznal, da je bilo delo s terenom nezadostno in obljubil, da bo z novoizvoljeno ekipo ta problem poskušal odpraviti v čim krajšem času, to pa je bil zadosten argument, da mu je še v tretje zaupala večina delegatov. V najvišje organe stranke (izvršilni odbor in svet stranke) so bili izvoljeni številni mladi, med njimi tudi kamniški predstavnik Matej Tonin, kar je izredno vzpodbudno za nadaljnje delo stranke. Pojavljala so se številna namigovanja o cepljenju in deljenju stranke, vendar to preprosto ni res, saj večino članov v najvišjih organih stranke predstavljajo prav največji kritiki dosedanjega dela stranke, tako se je dalo možnost vsem, ki želijo narediti karkoli dobrega za nadaljnjo rast Nove Slovenije, kar pa je dobra popotnica pred lokalnimi volitvami. Več o rezultatih in samem dogajanju si lahko preberete na www.nsi-kamnik.net Nova Slovenija Kamnik Iščemo sodelavca - ko za obdelavo arhitekturnih projektov Prednost bomo dali tistim, ki: • znajo risati ročno in s programom ArchiCAD • obvladajo Word in Excel • so pošteni, vestni In zanesljivi ter Imaio delovne navade • jim ne zazvoni mobitel ob 16.00 • Če sta prvi dve alineji pomanjkljivi nič zato, to se da priučiti, Izpolnjevanje zadnjih dveh pa (e pogoj. • Če si dobre vol|e In imaš rad risanje ter timsko delo, pošlji prostoročno napisano prošnjo na prošnjo na ARHITEKTURNI ATELJE GEOPLAN d.O.o., Kamnik, Glavni trg 21, 1240 Kamnik Kemijska industrija Fužine 9, tel.: 01/830 38 58 PRODAJA ZABAVNE PIROTEHNIKE V KAMNIKU na Kamnik d.o.o. 0D j DECEMBRA DALJE V KIK-0VI TOVARNIŠKI PRODAJALNI Naši prijazni prodajalci vam bodo postregli s strokovnimi nasveti in varno uporabo pirotehničnih izdelkov. Smučarski klub Kamnik organizira ODPRTO PONEDELJEK-PETTK 8-20, iOBOTn 8-14 SEJEM SMUČARSKE OPREME v avli osnovne šole Frana Albrehta v soboto« 3. decembra, od 9. do 18. uro in nedeljo, 4. decembra, od 9 .do 16 ure Va b I Jen i, vs to p n i ne nI! ■ Naša anketa - tokrat med vozniki NIC VEC UTRIPAJOČE ZELENE LUCI NA SEMAFORJIH Z začetkom novembra so tudi vsi semaforji na križiščih v občini Kamnik usklajeni z novim načinom delovanja. To pomeni, da zelena luč nič več ne utripa preden se prižge rumena luč, ampak zeleni takoj sledi rumena, tej pa rdeča. Nov sistem zahteva večjo previdnost voznikov in manjše hitrosti pred križišči, kar nekaterim voznikom ni po godu, še manj pa poostrene policijske kontrole v križiščih. Spremembe so bile najprej izvedene na semaforjih v upravljanju Direkcije RS za ceste na območju Mestne občine Ljubljana, nato pa na ostalih državnih cestah - postopoma bo na vseh cestah nov način delovanja semaforjev urejen do konca novembra. Zakon o varnosti cestnega prometa predvideva, da se v 18-ih mesecih po uveljavitvi zakona ukine zelena utripajoča luč, kar pomeni, da po novem letu v Sloveniji ne bo več utripajočega semaforja. Likinitev utripajoče zelene luči predstavlja novost za voznike (z izjemo tistih, ki pogosto vozijo po Mariboru, kjer zelena luč že doslej ni utripala), zato nas policisti zlasti v začetnem obdobju pozivajo na dosledno upoštevanje prometne signalizacije in dodatno previdnost. Policija je v začetnem obdobju prav tako poostrila nadzor. Kazni niso in ne bodo nizke. Približevanje križišču z neprimerno hitrostjo bodo kaznovali s 50.000 tolarji in štirimi kazenskimi točkami. Vožnja čez rumeno luč bo kaznovana s 30.000 tolarji, čez rdečo luč pa s 60.000 tolarji. Tako smo se tokrat pogovarjali predvsem s kamniškimi vozniki in drugimi aktivnimi udeleženci v prometu o tem, kaj menijo o novi semaforski ureditvi, o ustrezni pripravljenosti njihovih jeklenih konjičkov na zimo. Glede na to, da velja že dva meseca v središču Kamnika nov parkirni režim, pa smo jih povprašali tudi o tej temi. /.itika Gavra-nović s sinkom Enejem I kinitev utripajoče zelene luči se mi ne zdi pravična, prej je bilo bolje. Sedaj pa razmišljaš ali si preblizu, da bi se ustavil, se ti bo izšlo ali ne. To tudi vpliva na psiho človeka. Se mi zdi, da se bodo policisti sedaj lahko še bolj »izživljali« pri dodeljevanju kazni, ker je težko preceniti ali si bil preblizu, da bi ustavil ali ne.« Za pripravo avtomobila na zimo pa skrbi moj mož in gre ravno danes menjati plašče. Kar pa se tiče parkiranja, se mi zdi, da so na občini ravnali pravilno. Če jim v Ljubljani uspeva, zakaj nam ne bi še tu. Ena simbolična cena mora biti in 100 tolarjev se mi ne zdi preveč. preostane drugega, kot da se navadimo na novo ureditev. Na zimo pa sem pripravljen z zimskimi gumami in »ketnami«. Gužvi pri menjavi se izogneš tako, da greš vsaj teden dni prej menjat ali kak dan po petnajstem novembru Plačevanje parkirišč pa bi ukinil. Sicer 100 tolarjev ni veliko za nekoga, ki pride samo za eno uro, če pa si v mestu vsak dan v mesecu, pa je to predrago. Že tako je mesto dovolj »mrtvo«, in to da samo še piko na i.« Samo in Uroš Resnik »Sama ukinitev utripajoče zelene luči naju ne moti, moti naju pa število semaforjev v Kamniku. Jih je preveč. Mogoče bi moralo biti na cesti več policistov in potem ne bi potrebovali toliko semaforjev. Na zimo smo pripravljeni že skoraj mesec dni in tako nismo padli v gnečo. S plačevanjem parkirišč se strinjava. Moti naju pa dvoje. Šutna Aleksander in Štefka Sarnavskv »Vozniki bi morali voziti bolj počasi in potem ne bi imeli težav z ustavljanjem. Sam sicer ne vozim več, se pa strinjam z ukinitvijo utripajoče zelene luči. Prav tako se mi zdi, da ni potrebno valiti krivde na policiste, vsak zase naj presodi glede na lastne vozniške sposobnosti in svojo vest, da potem, ko bo že prepozno in se bo zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom, ne bodo razpravljali o tem, kdo nosi krivdo. Glede plačljivost parkirišč v centru Kamnika pa moram povedati, da ta predlog podpiram. Kajti, to je last občine Kamnik, ni osebna lastnina in nihče si ne želi, da bi mu kdo parkiral na dvorišču. Moji otroci prav tako plačajo, ko pridejo na obisk (sem stanovalec Šutne). Lahko pa bi poskrbeli, da bi imeli stanovalci parkiranje zastonj ali pa vsaj po polovični ceni.« Gregor Pogačnik »Ukinitev utripajoče zelene luči me bolj moti v Ljubljani, kot tu v Kamniku, ker se kot študent vsak dan z avtom vozim v Ljubljano. Tu šteje dinamična vožnja, brez tega bi imel lahko vsak dan karambol. Sicer pa nam ne IZKORISTITE PONUDBO ODLIČNIH ZIMSKIH PNEVMATIK PO ^VOKOHAMA 175/ 65R14..............F 601.............. 195/65R15..............V 901.............. 205/ 55R16.............V 901 RPB XL 225/ 45R17.............V 901 RPB XL EBUMEsOM* VOZNIKI VEDO 175/ 65Rt(4...........WSP VVINTER SPORT M3 MS 195/ 65R15..............SP VVINTER SPORTM3 MS 205/ 55R16.............SP VVINTER SPORT M3 MS MFS 225/ 45R17.............SP VVINTER SPORT M3 MS MFS 3 392 7.493 26.438 42.336 COOPER ; TIRES 155/ 70R13..............VVEATHER-MASTER SI02 175/ 65R14..............VVEATHER-MASTER SI02 195/ 65R15..............VVEATHER-MASTER SI02 205/ 55R16.............VVEATHER-MASTER SI02 145/ 80R13..............ChampiroVVT .......... 155/ 70R13..............Champiro WT PLUS 175/ 70R13..............Champiro WT PLUS 195/ 65R15..............ChampiroVVT .......... je postala parkirišče lastnikov, ne pustijo pa, da bi se vozniki vsaj v jutranjih urah vozili skozi in se s tem izognili gneči skozi mesto. Drug problem pa so parkirišča izven mesta. Če želiš na Stari grad nimaš kje parkirati. Včasih smo parkirali pri nekdanjem Meso Kamnik, sedaj pa Spar spusti rampo, drug del parkirišča pa je v osebni lasti. Za cesto ga prav tako ne moreš pustiti.« Srdar Sandi »Ukinitev utripajoče zelene luči me ne moti, malo se bo treba navadit, upoštevati varnostno razdaljo, pa bo šlo. Zdi se mi, da bi se vsak moral bolj posvetiti svojim vozniškim navadam in po potrebi spremeniti le-te, kot pa da se obremenjujemo s tem, kdaj se prižge ali ugasne katera luč. Pri menjavi gum avtomobila pa se skušam izogniti »gužvi« tako, da to storim naslednji dan, ko se panika poleže. Bi pa pohvalil pridnost zaposlenih Sitar pneumatic centra. Delali so pozno v noč, vse dokler ni odšla zadnja stranka. Parkirni sistem v centru mesta me ne moti, sem stanovalec Samostanske ulice in imam svoje parkirišče.« Borut Koritnik »Vozim tako kot znam in se ne obremenjujem z novo ureditvijo. Me ne moti. Ravno tako nimam pripomb na plačevanje parkirišč. Se mi pa zdi, da to ni kaj dosti pripomoglo k reševanju problematike parkirišč v Kamniku. Na zimske razmere sem se že pripravil« Tadej Golob »Podpiram novo ureditev. Bomo sedaj vsaj tako vozili kot so nas učili v avto šoli -počasi se bomo pripeljali v križišče in hitreje odpeljali. Je pa to odvisno od kulture vožnje vsakega posameznika. Zima me ne bo prehitela, JL JI I sem avto že pripravil. Gužvi Ha sem se izognil tako, da sem zamenjal gume naslednji dan po petnajstem. Sto tolarjev za uro parkiranja v centru Kamnika se mi prav tako ne zdi preveč, da opravimo vse potrebno na občini, pošti,.. Nam je pa ravno zaradi tega, ker je večini urna postavka previsoka ali pa na splošno ne odobravajo plačevanje parkirnine, sedaj na voljo več praznih parkirnih mest kot včasih, ko nisi imel kje parkirati.« Pogovarjala se je MATEJA SPRUK ZIMAX 3L do -30° C (čistilo za vetrobranska stekla) j*9cr 860 GCSfflk JEKLENA PLATIŠČA iz zaloge že od 5.702 Nacionalni prodajalec in distributer U Lkx—n^Ij—\1 PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom NAJ VAS ZIMA NE PREHITI! SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., Perovo 27, 1241 Kamnik telefon: 01/83 08 350, faks: 01/83 08 337 www.sitar-pneumatic.si I TUPI .HVB TSITP BETONSKIH BLOKOV | IN STREŠNIKOV " AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 Pomagajmo Bernardki Osolin iz Spodnjih Stranj na poti do dvigala Naj nihče ne bo sam na noben sončen ali oblačen dan Meseci in dnevi bežijo in prav skrivoma že prihaja december. Mesec v letu, kije poln pričakovanj in najrazličnejših želja za sedanjost in prihodnost, čas, ko tako pogosto slišimo in govorimo o pozornosti do ljudi okrog nas. Pa je temu res tako? Sodeč po odzivu na humanitarno akcijo, v kateri smo Rdeči križ Kamnik in Kamniški občan že pred meseci želeli pomagati pri nakupu nujno potrebnega dvigala naši občanki Bernardki Osolin iz Spodnjih Stranj, kije vezana na invalidski voziček, se očitno o humanosti in solidarnosti veliko govori in bolj malo naredi. Se je naša humanost izgubila ali se nas dotakne le takrat, ko se nekaj zgodi pred našim pragom ? Sklenila sem narediti še en korak, ko je vendar pred vrati čas obdarovanj in dobrote. V človeku je namreč sila, ki zmore nemogoče. Ta čudežna moč je dobrota in drobec nje namenimo Bernardki na poti do tako potrebnega dvigala, ki bi ji omogočilo lažje življenje. Dvigalo je njena velika želja, pravzaprav že kar nuja, kot sem ugotovila ob obisku te prijetne ženske in njene tople, razumevajoče družine, kiji stoji ob strani. Preberite zapis, kije nastal ob pogovoru, ki mi kar ne gre iz misli, in morda boste spoznali, da je v primerjavi z našim bolj ali manj popolnim življenjem zelo malo potrebno, da pomagamo Bernardki. Hvaležnost ji sije iz oči, ko govori o dosedanjih dobrotnikih, ki so ji pomagali na pol poli do dvigala, med njimi je večina okoliških družin, drugo polovico pa prehodimo skupaj! Dobrota in hvaležnost spadata skupaj kot sestri. Druga drugi sta v pomoč na poti, da ne omagamo. Osolinovi nujno potrebujejo dvigalo. Mož Franc, sinova Simon in David jo večkrat dnevno prenašajo po stopnicah, a tako ne gre v nedogled. V zadnjih dveh mesecih so domači s pomočjo sosedov zabetonirali jamo in postavili ogrodje za dvigalo (na fotografiji v ozadju). Danes 41-lctna Bcrnardka Osolin iz Spodnjih Stranj jc bila pred tremi leti zdrava, zadovoljna ženska, na višku življenjske moči, ko se ji je čez noč življenje obrnilo na glavo. Povsem nezahtevna desetminutna operacija kile v lokalni anesteziji se je zanjo končala s težkimi posledicami. Zaradi poškodbe žile ob lokalni anesteziji in poznejšega hc-matoma ter utesnitve hrbtenjače je danes z diagnozo parapa-reza priklenjena na invalidski voziček, saj so noge prešibke, da bi jo držale. Dolgo časa jc upala, da bo nekoč lahko hodila, stanje se ji jc celo nekoliko izboljšalo, z »berglami« je lahko naredila nekaj korakov, sedaj pa sc stanje slab- ša, premika se lahko samo z vozičkom, zakaj, tudi zdravniki ne vedo. In kar doda še kapljico pelina na žc tako grenko preizkušnjo: zdravniki napake oziroma zapleta pri zdravljenju v bolnišnici ne priznajo. Hišo, v kateri živi z možem Francem in sinovoma 24-lctnim Simonom (študira na višji poslovni šoli) in 20-lctnim Davidom (obiskuje srednjo elektro šolo), ki ji s skupnimi močmi stojijo ob strani in pomagajo kolikor le morejo, so nekoliko predelali, razširili vrata. Težava pa je v tem, da je stanovanjski prostor v prvem nadstropju, kamor jo žc nekaj let večkrat nosijo sinova in mož. V nedogled je ne morejo nositi po večkrat na dan, pa še nevarno je, da sc kdo poškoduje. Nujno potrebujejo dvigalo, z njeno invalidnino in moževim dohodkom (je njen izbrani družinski pomočnik), ki skupaj pri-neseta v družinski proračun skromnih 190.000, pa ob dveh šolajočih sinovih nikakor nc zmo-reta nakupa. Da bi zbrali 4,5 milijone tolarjev, kolikor znaša predračun za dvigalo in ogrodje, potrebno pa bo še predelati balkon in narediti streho, se je Bcrnardka obrnila na Rdeči križ v Kamniku, na podjetja in krajane. »Poslala sva čez dvesto prošenj na naslove kamniških podjetij in večjih podjetij po Sloveniji, pa skoraj ni odziva«, razočarano ugotavlja Franc. S pomočjo akcije se je tako steklo skupaj 2,2 milijona tolarjev. Ta denar sta Bernardka in Franc skupaj s svojimi prihranki porabila za plačilo polovice računa za dvigalo, v jesenskem času pa so domači s pomočjo dobrih sosedov zabetonirali jamo za dvigalo, kjer je že postavljeno ogrodje, ki čaka na dvigalo. Usodna (sicer rutinska) operacija Bcrnardka se spominja svoje usodne poti v bolnišnico dr. Petra Deržaja, kjer so jo julija 2002 sprejeli za operacijo kile (posto-perativna hernija). Že pred samo operacijo, ki velja za rutinsko, je prišlo do medicinskega zapleta. Ali človeške napake? To vprašanje še danes ni pojasnjeno, nihče iz Kliničnega centra ni dal Bernardki nobenega pojasnila, nobenega opravičila. Bcrnardka se dobro spominja usodnega dne. Ko ji je anesteziologija dala injekcijo v hrbtenjačo je začutila ščemenjc v desni nogi, ki je ohromela, medtem ko je levo nogo še vedno čutila. To je povedala anesteziologinji, ki jc že pred tem ob vbrizgu injekcije začudeno ugotavljala: »Joj, kaj pa je zdaj to nekaj čudnega?«, a je nato postopek celo ponovila. »Ko sem se po operaciji prebudila, sem imela tako grozne bolečine v nogah in hrbtenici, da sem vpila od bolečin. Nog nisem mogla iztegniti, zdravnik pa mi je ob tem le dejal, da naj ne tarnam nad bolečinami, saj je bila to le rutinska operacija kile. Po dolgotrajnih in neznosnih bolečinah so me šele čez več ur odpeljali na magnetno resonanco, ki je pokazala krvne strdke ob hrbtenici, ki so pritiskali na živce. Šele po desetih urah so me operirali!« »Če zdravniki ne bi bili gluhi za moja opozorila na bolečine in prošnje in me tako pozno operirali, vprašanje kako bi bilo?« se sprašuje Bernardka, ki je danes priklenjena na invalidski voziček, a hkrati z vsem svojim razumevanjem doda: »Saj se vsak lahko zmoti«. Živeti z bolečinami noč in dan Pred dvema letoma je Bernardka po devetih mesecih rehabilitacije v Soči še lahko prehodila ob »berglah« nekaj metrov, a je maja lansko leto popustila slabotna desna noga, letos pa še leva. Kljub številnim preiskavam, kot so nevrološke, elektromiogra-fija, motorični in somatosenzo-rični evocirani potencial in mnogi drugi, ki jih niti ne znam napisati, zdravniki še do danes niso ugotovili vzroka za njeno zdravstveno stanje, ki pa se iz dneva v dan slabša. Trpi hude bolečine v hrbtenici in kolkih, zdaj se ji bolečine širijo tudi na zgornji del hrbta in rame. »Bolečine imam noč in dan, sploh ne vem več, kaj sc pravi živeti brez bolečin. Nobena protibolečinska zdravila ne pomagajo, pa čeprav nisem navajena nanje. Ko bi mi vsaj kdo povedal, kaj naj naredim, katero zdravilo, kremo ali »Kljub temu, da sem na vozičku, skušam doma narediti čimveč kar se da. Z veseljem skuham kosilo za moje tri fante.« Ob kamniški obvoznici, Perovo 26, tel.: 01/83-13-028 MIKLAVŽEV POPUST do 20%! Presenetite sebe in svoje najbližje s kvaliteto - bodite drugačni! ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA ZA PROSTI ČAS Bunde, vetrovke, llisi, puloverji, žametne hlače, jope, modne ženske jakne ... ŽENSKA OBLAČILA ZA SVEČANE praucržNOsn torbice, modni dodatki... ko boste sami težko izbrali pravo darilo ali ko z darilnim bonom obdarimo vas VSE ZA POSTELJO IN V POSTELJO posteljnina, pižame, frotir program ... Obiščite nas med tedmrm med 9. in 20. uro, ob sobotah med H. M 13. uro. čas zase in izberite kvaliteto - od klasike do ekstravagance. čaj naj uporabljam, da bi bolečine popustile, saj sem poskusila že marsikaj, tudi posebno dieto, pa nič ne pomaga« žalostno potoži. »Zdravniki so ugotovili, da spodnji del hrbtenice pritiska na živec, a se ne upajo operirati, ker se bojijo, da bi se hrbtenica se-sedla.« Kje pa je odgovornost zdravnikov? Bcrnardka je vložila tožbo zaradi nestrokovnosti in nepravilnega ravnanja zoper Klinični center in zavarovalnico Adriatic, pri kateri ima KC sklenjeno zavarovanje odgovornosti za morebitno povzročeno škodo. Zdravniki krivde ne priznajo, primer preučuje sodna medicina. »Sodni mlini pa meljejo res počasi, na to nas je opozoril žc odvetnik«, žalostno pravita Bernardka in Franc. Toplo razumevanje v družini Vendar tudi nesreča ni posegla v trdnost družine Osolinovih. Nasprotno, še bolj jih je povezala, in vsi trije moški stojijo Ber- Bernardka z veliko dobre volje in potrpežljivosti riše in šiva čudovite voščilnice. Bernardka, ki jo je operacija kile priklenila na invalidski voziček, je kljub bolečinam, ki jo spremljajo dan in noč, optimistična in vztrajna. Poleg vsakodnevne telovadbe na blazini se je ob mojem obisku postavila v svoj mini bar, kot ga imenuje. Gre za rehabilitacijski pripomoček -stojko, ki ji z oporo kolen in hrbta pomaga, da lahko stoji na svojih nogah. »Dvajset minut dnevno, če me le hrbet preveč ne boli,« pojasni Bernardka. nardki vselej ob strani. Nad življenjem se ne pritožujejo kljub skromnim dohodkom in vsakdanu, ki je drugačen od večine ljudi. Bcrnardka si srčno želi, da ne bi bila vselej, ko se želi premakniti, odvisna od domačih, da bi lahko tudi sama šla med ljudi in se vrnila domov, da skuha kosilo. Prav neverjetno pozitivno voljo do življenja ima ta ženska! »Ne bom se zaprla v hišo, želim med ljudi! Saj greva z možem po opravkih, pa v trgovino. Tudi doma skušam čimveč narediti, kar se le da narediti na vozičku, tako likam in vsak dan skuham, le fantje mi pripravijo vse, kar potrebujem iz zgornjih omaric«, z veseljem pove Bernardka in doda, da vsako leto, preden odide v zdravilišče Laško pripravi hrano svojim moškim, skuha jim golaž in ga shrani v skrinjo. »Pa cmoke obvezno naredim in noter mora biti marmelada, jih imajo tako radi«, z nasmehom in toplino pripoveduje Bernardka Poleg 14-dnevne terapije, ki jo naše zdravstvo priznava le enkrat letno, kljub temu, da bi jo Bernardka potrebovala večkrat, vsako jutro telovadi po tri četrt ure. »Pa poglejte tale moj mini bar (stojka, op.a.), vsak dan stojim v njem vsaj 20 minut, če me le hrbet preveč ne boli. »Pomagala sem si tudi z bradljo, ki so mi jo postavili na balkonu, da sem se upirala in skušala delati korake.« Tudi plavanje v Termah Snovik ji tako dobro dene, pa zadnje mesece, ko so doma delali jamo in konstrukcijo za dvigalo, ni bilo časa. Ko sem obiskala Osolinove, je Franc ravno pripeljal Bernard ko s pregleda v Rehabilitacijskem centru Soča, kjer so obljubili, da bodo naredili ortoze, ki naj bi držale Bernardkine noge, da bi jih končno lahko iztegnila in pokončno stala. »Če bo po sreči in se bom lahko navadila, bom morda lahko premikala noge naprej s pomočjo hodulje«, tli tiho upanje. Ko sem se že namenila oditi, sem opazila izredno lepo izdelane voščilnice z narisanimi novoletnimi motivi in še lepše s šiva-nimi motivi. Bernardka jih z veliko dobre volje in potrpežljivosti šiva in riše sama. »Moram narediti še adventne venčke in ikebane«, je polna načrtov za prihajajoče dni Smrečje in bršljan je nabral mož, storže, ki sta jih nabrala skupaj že na morju, pa je Bernardka pobarvala z belo oljno barvo. Zdaj se bo lotila pletenja in aranžiranja. »Samo da bi bilo čimveč ljubezni in volje«, so me ob odhodu spremljale besede Franca Oso-lina. Kako lepo je življenje, če ga živimo v zavedanju, da nam je vsak dan, v katerega se zbudimo, podarjen! SAŠA MEJAČ Odgovorna urednica f.--x Pomagajmo Bernardki na poti do dvigala Prispevke lahko nakažete na račun: Osolin Bernardka. Sp. Stranje 20, 1242 Stahovica, št. računa: 02310-1553523783. Če želite morebitni podarjeni znesek uveljavljati kot davčno olajšavo, vas prosimo, da znesek nakažele na transakcijski račun Območnega združenja Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, 1241 Kumnik, številka ttr: 02312-(X) 11158889, sklic 00/2003, s pripisom Osolin - denarna pomoč Upamo, da nam ho s skupnimi močmi uspelo prisluhniti in pomagati sočloveku. Lojzka in Andrej Pančur 60 let skupnega življenja Te dni je minilo polnih 60 let, ko sta zakonsko zvezo sklenila Lojzka in Andrej Pančur iz Kamnika. Poročila sta se 3- novembra 1945. Civilna poroka je bila v Krškem, cerkvena v Pišecah. Danes živita v Domu starejših občanov v Mekinjah, kjer se dobro počutita. Andrej se je rodil 19. novembra 1919 v Olševku, Lojzka pa 4. maja 1924 v Blatnem. Oba sta bila zaposlena v kamniških podjetjih. Andrej je dočakal upokojitev v Svitu, Lojzka pa v KIK-u. Njuna življenjska pot je zelo zanimiva. Leta 1943 bi moral Andrej v nemško vojsko, a se pozivu ni odzval. Odšel je v partizane. Ko je bil ranjen, ga je v bolnici negovala Lojzka in tam se je rodila ljubezen, ki traja še danes. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Slavka, Julka, Andrej, Jože in Tone. Vsi imajo danes svoje družine, Lojzko in Andreja razveseljuje deset vnukov in devet pravnukov. Kot pravita, povojno življenje ni bilo lahko. Živela sta skromno in delavno. Zgradila sta si hišico, ki sta jo pričela graditi že leta 1950. Gradnja hiše in povečanje družine je zahtevalo veliko odrekanja in naporov, vendar sta s trdno voljo zmogla in danes sta ponosna na prehojeno življenjsko pot. Priči biserne poroke Lojzke in Andreja Pančur sta bila njuna hčerka Slavka in sin Tone. Zanimivo je, sta pripovedovala, da sta prvo poročno noč preživela na železniški postaji. Zamudila sta zadnji vlak, ker sta se predolgo zadržala pri svojih domačih in tega dogodka ne bosta nikoli pozabila. Biserno poroko sta proslavila 5. novembra v Domu starejših občanov v Kamniku, kjer živita. Cerkvena poroka je bila združena s svečano mašo in sodelovanjem mladinskega pevskega zbora iz Nevelj. Civilno biserno poroko je sklenil kamniški župan Tone Smolnikar. V nagovoru je spomnil na bogato življenjsko pot Lojzke in Andreja, na njuno zlato poroko in ju obdaril s košarico dobrot, matičarka pa je opravila vse »uradne dolžnosti«. Biserna zakonca Lojzka in Andrej sta prejela mnogo daril od domačih in stanovalcev doma, ki so se v lepem številu udeležili slovesnosti. Tudi za Dom pomeni biserna poroka enkraten dogodek. STANE SIMŠIČ Molitev in petje ljudstva v Kamniški Bistrici Letošnje svečane spominske maše za vse žrtve 2. svetovne vojne in pobojev po njej se je 31. oktobra v Kamniški Bistrici ob 60. obletnici konca te vojne udeležilo res lepo število vernikov. Z glavnim mašnikom dr. Janezom Juhantom, profesorjem Teološke fakultete so somaševali še štirje župniki: iz Motnika, Sel, Mekinj in Stranj. Ob zakjučku masnih prošenj za duše padlih in pobitih je prof. Janez Majcenovič pripravil še spominsko-kulturni program z nizom v srca segajočih rim in misli Franceta Balantiča in nekdanjega nepozabnega stranjskega župnika g. Gačnika. Pobožna ljudska molitev in petje je (nenazadnje tudi zaradi prvovrstnega ozvočenja Dominika Krta) odmevalo daleč po lepi zeleni soseščini izvira naše Bistrice. MILAN WINDSCHNURF.R ZAPOSLIMO - SAMOSTOJNEGA MIZARJA ZA IZDELAVO POHIŠTVA - MIZARJA ZA DELO NA CNC STROJU z znanjem računalništva Pogoji: KV mizar, vsaj 3 leta delovnih izkušenj. Pisne prošnje z dokazili pošljite do 2.12.2005 na naslov LESMONT Volovšek Jože s.p., Stahovica 11b, 1242 Stahovica. Informacije po tel.: 041/652-265. Kako hitro čas beži... ... je ugotovila tudi gospa Radka Veršnik, upokojena dolgoletna učiteljica na Selih pri Kamniku, ki je konec oktobra praznovala 80-letnico življenja. Po končani II. svetovni vojni je iz rodnega Polja pri Ljubljani kot učiteljica korajžno odšla službovat v njej takrat nepoznan kraj - Sela pri Kamniku. Prišla pa je vse prej kot v rožnate razmere. Našla je šolo še vso poškodovano od medvojnega požiga. Dotedanji upravitelj France Petrič se je takrat vrnil iz pregnanstva. Starejši učenci med vojno nekaj let niso obiskovali pouka. Torej je bilo potrebno nadoknaditi zamujeno! Tudi za stanovanje je slabo kazalo, a je le dobila sobo v žup-nišču. Kraj takrat še ni imel elektrike, pri petrolejski luči je bilo treba opravljati pisarniška dela, popravljati šolske naloge takrat kar številnih učencev - okoli trideset jih je bilo v razredu. Tudi vodo je bilo treba prinašati iz vodnjaka, ob sušah pa iz precej oddaljenega studenca. S 7 km oddaljenim Kamnikom ni bilo nobene prave prometne povezave, zato je bilo treba po opravkih in na razne seje hoditi peš, precejkrattudi ponoči. Podobnih težav bi lahko našteli še celo vrsto, vendar vse to gospe Radke ni privedlo v malo-dušje - nasprotno, z vso zagnanostjo se je vključila v prizadevanja krajanov in tako so s skupnimi močmi težke povojne razmere vendarle pričeli izboljševati. Za pouk so sprva uredili šolsko klet. Ker pa je bilo takrat v Fotografija, posneta okrog leta 1950: dolgoletna učiteljica na Selih Radka Veršnik (sedi v sredini) med svojimi učenci. tem kraju kar veliko šoloobveznih otrok, je pouk potekal v dveh izmenah, kar je bilo za učitelje hudo breme, saj so bili s poučevanjem zaposleni ves dan. Tudi nobenih učnih pripomočkov takrat ni bilo na voljo, zato so si učitelji pomagali s svojo iznajdljivostjo kakor so najbolje vedeli in znali. Učiteljica Radka je nam, prvo-šolčkom, naročala, da smo k pouku prinašali škatlice s fižolčki in butarice lesenih klinčkov, da smo si lažje predstavljali števila in računanje! Kljub temu pa so vsi učenci, ki so šolanje nadaljevali na višjih šolah, s selske šole prinašali solidno predznanje, še posebej s področja geometrije in slovnice. Za učiteljico Radko lahko re- čemo, da je prav ona naučila branja in pisanja precej povojnih generacij tega kraja. Ko je prevzela tudi upraviteljstvo, je nadvse skrbno in vestno vodila tudi gospodarske zadeve v šoli in okolici. Skrbno je pisala šolsko kroniko. Krajanom je pisala raznovrstne vloge in prošnje na različne urade. Skoraj vsem tukajšnjim organizacijam je pomagala pri tajniških delih. Zapisovala je mnoge podatke in podrobnosti ob gradnjah cest, elektrike, vodovoda in telefonije. Večkrat je celo sodelovala pri kar pogostih vajah »Nič nas ne sme presenetiti«. Kljub tolikšnemu delu in tudi nekaterim nasprotovanjem gospa Radka ni nikoli zapustila Sel. Tukaj si je našla tudi življenjske- ga sopotnika in s skupnimi napori sta si postavila prijeten dom, v katerem je dočakala zasluženo upokojitev. Žal pa je prezgodnja moževa smrt prinesla veliko praznino in tudi osamljenost. Kljub vsemu pa gospa Radka svoje koristno delo še kar nadaljuje. Zadnja leta ob župnikovem sodelovanju vestno in vzorno ureja župnijske matične knjige. Gospa Radka - vašega življenjskega dela v našem kraju ni mogoče izmeriti in ne stehtati, ker ga je, enostavno rečeno -ogromno! Predvsem starejši tukajšnji krajani, vaši nekdanji učenci, smo vam zanj iskreno hvaležni in vam iz srca kličemo: ŠE NA MNOGA TRDNA, ZDRAVA IN MIRNA LETA! 15 LET DELOVANJA KARITAS V KAMNIKU Za nami je dolga pot dobrodelnega delovanja. Mislim, da smo naredili ogromno dela na tem področju. Pomagamo družinam in posameznikom, ki so se znašli v stiski. Za pomoč lahko zaprosijo tisti, ki so se znašli na robu preživetja ali pa so trenutno v stiski. Cenzus za dodelitev hrane je 55.000 SIT, če živi posameznik sam, ali 90.000 SIT za zakonca, za vsakega otroka pa 15.000,00 SIT. Prosilci dvakrat letno prinesejo dokazila, da so res upravičeni dobivati pomoč. Plačujemo tudi položnice in delimo obleke. Od 21. do 27. novembra bo teden Karitas. Moto letošnjega tedna je: SKUPAJ STOPIMO NA SONČNO STRAN ŽTVIJE-NJA. V Kamniku bomo v nedeljo, 21. novembra, razdelili vrečke in zaprosili ljudi, da jih 27. novembra po sv. mašah vrnejo, polne z dobrotami, v pisarno Karitas. Lansko leto smo s tako akcijo zbrali 305 kg dobrodelnih daril. V prostorih stare mežnarije pa vsak ponedeljek od 17. do 21. ure trenutno poteka ? »Tečaj nege varovanca na domu«, ki ga vodi Anica Sečnik, viš. med. sestra. Če kdo želi, se nam lahko pridruži. Dolgoletni računovodkinji Francki Inglič se za njeno požrtvovalno delo zahvaljujem. RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične In pravne osebe fHI I BOl d.0.0. Kamnik. Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Smo pa zelo hvaležni Martinu Gorencu, ki je prevzel njeno delo, veseli bi bili tudi novih sodelavcev. Žrtvovati eno uro ali dve v enem mesecu ni veliko, vendar pa pomeni veliko za bližnjega. Pri zahvalni maši obl5-letni-ci Škofijske KL je metropolit in nadškof Alojz Uran dejal: »Pomagati sočloveku v stiski, delati dobro in to vsakomur, to je krščanska dolžnost in dolžnost vsakega človeka«. METKA MAIJ V prostorih stare mežnarije poteka tečaj nege varovanca na domu. Na Ljubljanskem gradu razstavljene fotografije Petra Naglica Na Ljubljanskem gradu bo še do 15. januarja 2006 (od torka do nedelje med 10. in 18. uro) na ogled razstava »Daleč od fronte, daleč od doma«, ki prikazuje dogajanje na Ljubljanskem gradu med prvo svetovno vojno. V času prve svetovne vojne je bil namreč Ljubljanski grad karantenska postaja za vojne ujetnike, preden so jih poslali v taborišča. Za Kamničane je razstava pomembna zato, ker so na njej razstavljene fotografije Petra Naglica iz Šmarce, ki je del svojega vojaškega življenja preživel tudi na Ljubljanskem gradu, kjer je s fotografskim aparatom dokumentiral vsakodnevno življenje ujetnikov, ki so se ujetništvu navkljub ukvarjali s številnimi dejavnostmi. Malo drugačen roditeljski sestanek Vzgojiteljici Neli in Mojca in učiteljici prvega razreda Petra in Nadja smo se odločile pripraviti roditeljski sestanek v neko- ce) in 1. b (zajčki). V uvodnem delu je vzgojiteljica Neli predstavila potek dela v oddelku podaljšanega bivanja, liko drugačni obliki. V torek, 4. oktobra smo v šolo povabile starše in učence. Srečali smo se v matičnih učilnicah 1. a (žabi- učiteljici pa sva na kratko predstavili delo v oddelkih. Nato smo se posvetili namenu srečanja - prijetnemu druženju in ustvarjalnim delavnicam. Ustvarjali smo lutke vseh vrst: iz nogavic, rokavic, izdelovali smo lutke na kuhalnicah, koruznih storžih, naprstne lutke. Začetni strah, da delavnice ne bi bile zanimive, se je razblinil, ko so se starši skupaj z otroki z vso vnemo lotili izdelovanja lutk. Pripomočke za izdelavo so starši in otroci prinesli s seboj (odpadno blago, gumbe, stare nogavice in rokavice, šivanke, nit, volno), nekaj pripomočkov pa smo ponudili tudi v šoli (kuhalnice, koruzne storže, volno, šivanke, niti, barvni papir, lepilo). Nastale so zanimive in unikatne lutke, s katerimi so se otroci tudi poigrali. Srečanje je bilo zelo prijetno in sproščeno. Skupaj smo poklepetali, se smejali, se čudili zanimivim lutkam, ki smo jih naredili. Na koncu smo se tudi posladkali. Vzgojiteljici in učiteljici se otrokom in staršem zahvaljujemo za prijetno druženje in unikatno ustvarjanje. Upamo, da so bili tudi oni zadovoljni z našim delom. Veselimo se prijetnih in sproščenih srečanj s starši in z njihovimi otroki, zato upamo, da bomo še večkrat klepetali, ustvarjali in se igrali na podobnih srečanjih, saj se tudi na ta način naučimo kaj novega, se bolje spoznamo in si bolj zaupamo. Vzgojiteljici Neli in Mojca, učiteljici Petra in Nadja Jesenski športni dan motniških Polžkov Oj lepo je res na deželi, kjer šotor na samem stoji. Okrog so gozdovi zeleni, to Polžke najbolj veseli. Odpravili smo sc na jesenski pohod, ki smo ga zaradi vremena kar nekajkrat preložili. V Motniku je veliko prijaznih ljudi in z veseljem sodelujejo z nami. Med njimi sta tudi Andreja in Miha, ki se ukvarjata z marsičem. Andreja nas jc obiskala v šoli in nam povedala veliko zanimivosti o njuni ekološki kmetiji. Na poti smo si ogledali sadni vrt, čebelnjak, polje in nekatere pridelke. Kot zanimivost pa je bila skladovnica drv, kjer rastejo drevesne gobe, imenovane šita-ki. Nadaljevali smo pot do hriba, imenovanega »Sončev laz«, kjer stoji indijanski šotor. Tja smo prišli kot pravi Indijanci, s trakom in peresom okrog glave ter namaza- OBISK PISATEUICE MATEJE REBA NA OŠ TOMA BREJCA V torek, 11. oktobra, nas je učence četrtega razrede na OŠ Toma Brejca obiskala kamniška pisateljica Mateja Reba. Namen njenega obiska je bil zaključek našega projekta MOJA PRVA KNJIGA, ki so ga pripravili Mojca Urankar, Franci Mestek in knjižničarka Marta Grkman Repolusk. stati, zato se je odločila, da se jim bo ob tem vprašanju zlagala. Vedno jim je odgovorila, da bo postala učiteljica. Povedala je še, da je vsaka knjiga kot otrok, ki ga nekaj časa pestuješ, nato pa ga Veseli smo bili obiska kamniške pisateljice Mateje Reba, še posebej njenih knjig in avtogramov. Pisateljico smo pričakali v pritličju v učilnici številka 13. Ko je prišla, se je najprej predstavila, nato pa povedala, da jo ta učilnica spominja na četrti razred, v katerega je na tej šoli sama nekoč hodila. Nato smo ji učenci četrtega A in B razreda zastavljali vprašanja. Prvo zanimivo vprašanje je bilo, kako je začela pisati knjige, čeprav je hodila na šolo za novinarje. Odgovorila je, da je bil v njenem otroštvu pisalni stroj ena izmed najljubših igrač. Koje nekega dne pisala nanj, se ji je kar naenkrat izpisal čarobni stavek »IN VSA ZMAJČKOVA DRUŽINA SE JE ZBRALA ZA MIZO«, s katerim je dobila idejo za svojo prvo knjigo z naslovom ZMAJ-ČEK BIM. Zaupala nam je, da v osnovni šoli še ni vedela, kaj bo po poklicu, ko bo velika. Bila je naveličana, da so jo odrasli neprestano spraševali, kaj si želi po- odložiš. Ob koncu njenega obiska je sledil najbolj pričakovani del. Na vrsti je bila podelitev desetih knjig z njenim avtogra-mom, s katerimi je nagradila pet učencev iz A in pet učencev iz B razreda, ki so sami najbolje izdelali svojo knjigo. Nato se je pisateljica poslovila, mi pa smo se vrnili v svoje učilnice. Tam nas je vse tiste, ki nismo prejeli knjižne nagrade, vendar smo se tudi potrudili pri izdelavi svoje knjige, čakalo presenečenje. Knjižničarka nam je prinesla zemljevid Evrope in kazala za knjige. Pisateljičin obisk je bil prijeten in morda je katerega izmed učencev zamikalo, da bi v prihodnosti zaplul v pisateljske vode. Učenci si želimo, da bi bilo na naši šoli več takšnih obiskov, kot je bil obisk pisateljice Mateje Reba. Klemen Žagar 4.B OŠ Toma Brejca ni z bojnimi barvami. Pridružil sc nam je indijanski poglavar Miha. Nanj nismo pozabili, saj smo pridno zbirali različna peresa. Janja, mamica dvojčkov, je sešila čudovito perjanico, ki smo jo podarili Mihu. Bil je zelo navdušen. Prav lepo mu je pristajala. Vsak izmed nas je s seboj prinesel rast- izvezenim polžkom in imenom vsakega posameznika. Pa recite, da motniški Polžki ne uživamo. Če vas zanima, pridite v Motnik in z veseljem vam bomo pokazali vse, kar imamo. Ponosni smo na to. Motniški Polžki z Vido, Polono in Barbko V indijanskem šotoru na Sončevem lazu smo prepevali pesmi... lino. Vse te rastlinice je Miha posadil ob šotoru, kjer bomo imeli Polžki svoj zeleni kotiček. O tem se bomo prepričali spomladi. V šotoru smo zakurili ogenj in prepevali pesmi. Miha nam je razložil svoj projekt, ki še zdaleč ni končan in zaigral na instrument imenovan didgeridoo. Ob šotoru smo na lično izdelani leseni mizici pojedli malico. Zelo smo bili navdušeni nad vsem, kar smo videli. Odločili smo se, da bomo pred poletnimi počitnicami noč prespali v indijanskem šotoru. Tudi naši starši so se s tem strinjali. To pa še ni vse. Posladkali smo se z okusnimi mede-njaki, je spekla Andreja, za darilo pa je dobil vsak svojo brisačko z ... poglavar Miha pa je zaigral na staro avstralsko glasbilo didgeridoo. TEDEN OTROKA IN ŠE KAJ MED PRVOŠOLČKI Po zanimivem prvem mesecu v šoli so prvošolčke na centralni šoli OS Frana Albrehta v začetku oktobra čakali novi izzivi. Teden otroka smo obeležili z več dejavnostmi, tako da se je vsak dan v času pouka odvijalo kaj zanimivega na to temo: izdelali smo didaktično igrico Spomin, ugotavljali, katere sku- vozilih za gasilce in vklop sirene. Seveda pa je bilo učencem od vsega najbolj všeč špricanje vode iz gasilske cevi. Popoldne je bilo namenjeno druženju staršev, učencev in učiteljic na Športni urici v telovadnici šole. Vsi smo bili primerno »oboroženi« (dobra vo-ja in športna oprema). Začetna pinske igre poznamo, se učili pesmi in plesov naših babic, se udeležili srečanja s policisti, gasilci in gorskimi reševalci, se pogovarjali o pravicah in dolžnostih otrok, misli naslikali ter pred učilnico prikazali te dejavnosti v obliki razstave. V projektnem tednu se je učencem večkrat oglasila teta Jesen, ki jim je pripravila presenečenja in jih povabila v naravo. Po pestrem tednu je učence čakal še 12. oktober. Dopoldne smo izkoristili za obisk Gasilskega doma Kamnik. Prijazni gasilci so nam predstavili svoje prostore, opremo in vozila. Veliko veselja je povzročilo sedenje v zadrega je hitro izginila. Tako starši kot učenci so resno vzeli uvodne igrice »Reševanje ujetih«, pri tem pa ni manjkalo načrtovanja strategij in izmikanj ter poln koš smeha. Zatem smo svojo spretnost in vztrajnost dokazali na poligonu, ki je bil postavljen v dveh tretjinah športne hale. Čas je hitro mineval. Za zaključek prijetnega druženja smo starše spomnili na še vedno aktualno igrico Gnilo jajce. Hvala staršem za tako številčen obisk. Želimo si še podobnih srečanj v prihodnosti z vami. Učiteljice 1. r.: Monika Šimenc, Maja Benkovič in Darja Habjan Od Litiie do Čateža tudi mladi planinci OŠ Marije Vere Planinski krožek na Osnovni šoli Marije Vere na Duplici že nekaj časa privablja v svoje vrste najmlajše ljubitelje po-hodništva in planinstva. Tako se je nedavnega pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža že drugič udeležilo tudi 15 mladih planincev s te šole, ki jih vodi mentorica liranka Zalaznik. Na okrog 16 km dolgo pot od okolice Smartna do Čateža, NIKE-TURNIR NOGOMETAŠEV U-14 V NOVI GORO V oktobru smo se z nogometaši U-14, s trenerjem in starši z avtobusom odpeljali na NIKE-turnir v Gorico. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno: sončno in vroče. Na turnirju je sodelovalo pet ekip iz Slovenije: NK RENČE, NK NAKLO, NK BRITOF, NK KAMNIK in domača ekipa NK GORICA. Prvo tekmo so Kamničani odigrali z ekipo NK RENČE. Začeli so slabo, vendar je bila igra zelo napeta. Na koncu so bili močno poraženi (NK KAMNIK:NK RENČE 0:6). Starši smo naslednjo tekmo močno spodbujali svoje otroke. Fantje so igrali z domačini NK GORICA, ki so močni nasprotniki, vendar so naši z odličnimi navijači igrali dosti bolje. Pokazali so, da zmorejo boljšo in kvalitetnejšo igro. Kljub temu smo pričakovali poraz (NK KAMNIK : NK GORICA 0 : 4). Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je imela NK RENČE enega nedovoljenega igralca. Trener Matej Drenik je takoj ukrepal. Kaj bo, če se že pri mlajših selekcijah pojavljajo goljufije. Pravico je bilo treba iskati, kar se je pokazalo na koncu. Po enournem premoru so fantje NK KAMNIK U-14 igrali z ekipo NK BRITOF. Tekmo so z lahkoto dobili, saj so igrali lepo in borbeno (NK KAMNIK : NK BRITOF 1 : 0). Kljub utrujenosti so takoj za dobljeno tekmo igrali z NK NAKLO. Pokazali so še boljšo igro in temu primerno je sledila zmaga s 5:0. Sledil je izid tekmovanj. Najbolj smo bili veseli, ko so razglasili, da so kljub porazu z NK RENČE Kamničani tekmo dobili, in si- cer zaradi goljufij nasprotnika (NK KAMNIK : NK RENČE 3 : 0). Se je splačalo goljufati? Veseli z odličnim 2. mestom smo zapustili Gorico. Igralci NIKE turnirja so bili: Elmedin Dedič, Avdo Skrijelj, Nejc Poljanšek, Jure Laharnar, Ambrož Modrijan, Valentin Učakar, Anže Golob, Matic Komatar, Matic Petek, Al-mir Osmanovič, Albin Salihi, Kristjan Gradišek, Manuel Hokič, Jasmin Alibegic, Borut Žibert in vratar Jernej Lakner. Vodila pa sta jih trener Matej Drenik in tehnični vodja g. Miro Golob. DARJA Nič nismo utrujeni, na tak pohod bomo še prišli, so na cilju Levstikove poti dejali mladi planinci z OŠ Marije Vere, med katerimi je bilo tudi več prvošolcev, ki so tako krstili svoj pristop v planinske vrste... kjer jih je čakal avtobus, so se po dali skupaj s 37 člani kamniškega planinskega društva Na več kol pet ur trajajoči poti, ki so jo mladi brez težav premagali, sta poleg mentorice zanje poskrbela tudi planinska vodnika Planinskega društva Kamnik Matevž Košir in Marjan Kobav. Kot nam je povedala Zalazniko va, skupne pohode s V\) Kamnik načrtujejo tudi v prihodnje, saj na ta način zmanjšajo stroške prevozov, ki sicer marsikaterega mladega planinca odvrnejo od sicer zaželene udeležbe. Nekaj denarja ob zaključku leta sicer primakne šola, sponzorja za akcije, ki so po membne za vzgojo mladega planinskega naraščaja, pa jim žal do slej še ni uspelo pridobiti. Vsekakor pa so takšne skupne akcije krožka s planinskim društvom dobrodošle, saj se na ta način kali naš planinski podmladek. F.S. RAZIGRAN DECEMBER JE BLIZU Nezadržno se nam približuje najbolj zabaven, razigran in na vseh področjih pester mesec v letu - december. Pravzaprav kar težko napišemo ali izgovorimo samo december, skoraj nujno je zraven dodati pridevnik vesel... in letošnji - kot tudi pretekli - ne bo samo vesel, ampak tudi poln daril in presenečenj. Nekaj jih za vas pripravlja Študentski klub Kamnik. Nekakšne vrste obdarovanje se bo začelo že prvi decembrski dan. Na Šolskem centru Rudolfa Maistra bomo brezplačno delili kondome. Za varnost vas samih in vaših najdražjih. Prvi december je (najbrž ni treba posebej omenjati) svetovni dan boja proti aidsu. Za to nevarno boleznijo se vsak dan na svetu okuži 16.000 ljudi, od tega 7000 mladih med 10. in 24. letom starosti. Ker smo v teh letih dovolj odgovorni in se zavedamo svojih dejanj, lahko veliko pripomoremo k zmanjšanju števila okuženih. Mogoče boste le zamahnili z roko in si mislili, da nas bolezen ne more doleteti. V naši sončni deželici je po zadnjih podatkih okuženih 54 ljudi, skoraj še enkrat toliko pa jih je zaradi aidsa že umrlo. Torej, 1. decembra pred ŠCRM, čez celo leto brezplačno v prostorih ŠKK. To pa ni edina stvar, ki smo jo pripravili za kvalitetno preživljanje prostega časa. Nekaj dni pred izidom časopisa je bilo za nami že tradicionalno brucovanje v Domžalah z zanimivimi glasbenimi gosti. Če je krst novopečenih študentov uspel, bomo seveda poročali v prihodnje. V naslednjih hladnih dneh se lahko prijetno pogrejete v družbi Študentskega kluba tudi z obiskom potopisnih predavanj v Matični knjižnici. Res bo vroče - enkrat v Braziliji, drugič v Južni Kitajski. Brez dvoma tudi zanimivo in predvsem poučno. In še nekaj hladnejših športnih aktivnosti. Smučanje, suho sankanje, paintball. Hladno bo samo zaradi zunanjih temperatur, prijetna družba in enkratno vzdušje pa nas bodo obvarovali pred mrazom. In morda še niste opazili, da je naša spletna stran prenovljena. Po novem je razdeljena na dva dela in takoj po vstopu kliknite na naš logotip - že vsem dobro znane planine z orlom. Kaj se skriva od tu naprej, pa preverite sami na še vedno istem naslovu: www.studentski-klub.com. Do naslednjič pazite nase in na svoje zdravje! MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com jfc Mali Janko in sveti Miklavž Mali Janko je bil že od prvega šolskega dne velik zanikrne/. V razredu je redno kaj pozabljal, kapo ali svoje rokavice, abecednik, računico, zvezke, pušco,... Včasih je pozabil kar vse skupaj in oddir-jal s prazno šolsko torbo domov. Postajalo pa je še huje. Nekega po poldneva, ko je prišel Janko iskat v šolo svoj pozabljeni abecednik, tega ni bilo več na njegovi klopi. Janko je iskal, iskal, a abecednik, kot, da ga je odpihnilo. Naslednji dan Janko zopet ni mogel več najti pozabljene knjige za računanje in tudi naslednjega dne ni bilo več njegovega pozabljenega zvezka. Vse to se je dogajalo tik pred go dom sv. Miklavža, 6. decembrom in Jankova mami je menila: »Tokrat, mislim, da ti bo sv. Miklavž prinesel edinole palico!« A tega Janko kratkomalo ni mogel verjeti. V preteklih letih je bil vendar sv. Miklavž tako dober z njim. Prav gotovo tudi to leto ne bo opazil nobene od Jankovih površnosti in mu bo zopet prinesel tiste sladkarije, ki jih je imel Janko najraje in še kakšno lepo igračo po vrhu. In prišel je sv. Miklavž. 5. decembra zvečer je potrkal tudi na vrata Jankovega doma. Vstopil je v spremstvu angelov in, ojoj, tudi peklenščkov. Odet v lep rdeč plašč z zlato škofovsko kapo na glavi. S seboj je imel polno vrečo, v kateri so, tako je menil Janko, prav gotovo tudi sladkarije zanj. A sveti Miklavž kar ni kazal namena potegniti karkoli iz debele vreče. Pogledal je Janka z nagubanim čelom, tako strogo kot še nikoli. »Si bil priden Janko ?« »Seveda,« je hitro odvrnil Janko, čeprav je vedel, da njegov odgovor ni bil povsem točen. »Tako, tako,« je zamrmral sv. Miklavž, »priden, da si bil ? Vedno priden ? In nisi nikoli kaj pozabil ali zafrčkal ?« Sedaj Janko ni zinil nobene več. Močno mu je bilo srce. »Kaj meniš, da sem ti prinesel?« ga je vprašal sv. Miklavž in posegel v svojo vrečo. »Moje najljubše sladkarije,« je zajecljal Janko. A sv. Miklavž je zmajal z glavo. »Za sladkarije in še kakšno igračo ni bilo v moji vreči več prosto ra,« je rekel, »ker sem moral tako veliko drugih stvari zate spraviti vanjo. Tukaj npr....«In iz vreče je potegnil Abecednik! »In to ...« Računico ! »In to ... In to . . .« Zvezke, Jankovo kučmo, levo rokavico, škarje, tri svinčnike, škatlo barvnih kred -vse to je eno za drugim potegnil Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Kje so pravljice doma? Kaj lahko podarimo otroku kot popotnico za njegovo odraslo dobo? Naš čas, našo naklonjenost, naše zglede, čas za branje, pravljice in odprta vrata v domišljijo ter ustvarjalnost. Prava priložnost za to je obisk pravljičnih uric v najbližji knjižnici. Poleg tega lahko otroci spoznavajo tudi knjižnico in pomen branja. Matična knjižnica Kamnik in njene pravljičarke vas vabimo v svet domišljije in ustvarjanja! V Matični knjižnici Kamnik so pravljice vsak ponedeljek od 18. do 19. ure. Pravljice vodi pravljičarka Ema Vidic. Vsako sredo od 10. do 11. ure potekajo Igralne ure z hibami, ki jih vodi pravljičarka Helena Ster-le. Dokler v Komendi v decembru ne bomo odprli naše lokalne knjižnice, bodo pravljične urice potekale v prvem razredu OŠ Komenda vsak četrtek od 18. do 19. ure. Pravljice bo pripovedovala pravljičarka Barbara Zlobko (otroci naj prinesejo s seboj copate). VEČ UDOBJA ZA MANJ DENARJA. In kaj pravijo naše pravljičarke? Vabijo vas k druženju z. njimi in pravljicami! Barbara Zlobko: »Ko otroci obnemijo in se v njihovih očeh za-iskrijo iskrice pričakovanja, takrat skupaj odpotujemo v svet pravljic. To je kraj brez nasilja, krivic, pomanjkanja, sovraštva. Tu se pletejo vezi prijateljstva, veselja, razigranosti. Pri pravljičnih uricah se trudimo, da otroke popeljemo v deželo, polno smeha in brezskrbnih dogodivščin, v deželo pravljic. « Helena Sterle: »Pravljice, zgodbe in pesmice so doma v knjižnici - tam čakajo skrite v knjigah in komaj čakajo, da jih poiščemo skupaj. S Heleno in novimi prijateljčki - BIBAMI -boste spoznavali nove zgodbe, peli pesmice, risali in se igrali.« www.pwjjeot.ii SW za ceno limuzin«! Peugeot 206 SW. 307 SW in 407 SW fo v novembru na voljo po cenah Hmuzlnsklh modelov. SW |e Izvirna Peugeotova nadgradnja otnovnlh Hmuzlnsklh modelov, ki učinkovito zdru2u|e udobje, eleganco in vozne lattnotti limuzine i proftonko velikoduinoitjo. praktičnostjo in sedežnimi kombinacijami enoprostorca Če potrebujete družinski avto. potem to lesen dileme ni več. Obiščite naie salone, kjer ves pričakuie tudi ugodna ponudba ostalih modelov in različnih plačilnih pogojev. -. katerimi se lahko prilagodimo valim trenutnim finančnim rmoznosom Ptucecn™.™^ UŽITEK V DOVRŠENOSTI. Ssfkestjp O -MVlOOlun tmMaCO RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 Ema Vidic: »Ponovno ste vabljeni vsak ponedeljek ob 18. uri v knjižnico, kjer boste v Veronikini družbi poslušali pravljice in jih nato tudi v likovni podobi podoživ-Ijali. Otroke in starše vabim, da se mi pridružijo in popestrijo ponedeljkovo pozno popoldne.« Otrokom ni pravljic nikoli premalo. Vživijo se v njihov svet in z junaki čutijo usodo. Pravljice imajo srečen konec in prav je tako. Naj še pravljične urice zaživijo v polni luči in dosežejo svoj cilj: veliko otrok, veliko pravljic, bogatenje besednega zaklada in zajeten kup otroške domišljije. Nepozabna druženja s pravljičnimi junaki pa jim bodo v spominih ostala še dolgo časa. Rudi se bodo spominjali dni, ko so zahajali na pravljične urice, kjer so v prijetni družbi poslušali pravljice in se o njih tudi pogovarjali. TATJANA TRATNIK POTUJOČE GLEDALIŠČE Torek, 15. novembra, za OŠ Marije Vere ni bil povsem običajen dan. V okviru meseca preventive proti zlorabi drog, ki letos poteka pod geslom Izberite zdravje, ker se cenite, smo na naši šoli gostili potujoče gledališče Erika Vidmarja. Predstavo so si ogledali vsi učenci in se z nasmeškom vračali v učilnice. Predstave so na odkrit, neposreden, razumljiv in duhovit način spregovorile o nasilju in drogah. 1. in 2. razredi so si ogledali lutkovno predstavo na temo nasilja. Prisluhnili so pogovoru dveh kužkov, ki sta iskala rešitev, kako si pridobiti čim več prijateljev in kako smo lahko osamljeni, če smo do drugih neprijazni, nasilni. (ki s. do 9. razreda pa so bile rdeča nit predstave droge in kako jim reči ne lirik in Metka sta zaigrala očeta in trmasto hčerko, ki je na vsak način hotela na zabavo, kjer so prisotne tudi droge. Oče je ves čas argumentiral, zakaj ne sme iti, in ji obenem nanizal vrsto posledic uživanja takšnih in drugačnih drog. Popoldne smo predstavo organizirali tudi za starše. Na žalost se ne moremo pohvaliti z velikim obiskom, lahko pa rečem v imenu vseh, ki smo bili tam, da je odsotnim staršem lahko zelo žal, da niso prišli, kajti lirik in Metka sta nas spet spravljala v dobro voljo. Glavno sporočilo predstave je bilo: Najboljša preventiva, da Vaši otroci ne bodo zašli v svet drog in žalosti je, da starši ustvarite dom, kjer bo prijetno vzdušje, kjer se bodo otroci počutili varne in sprejete ter bodo vedeli, da se z Vami lahko pogo vorijo. liriku in Metki se zahvaljujemo za prijetne urice, naj pa končam z istimi besedami, kot je lirik zaključil predstavo za starše: »Imejmo se radi!« HELENA STERNAD iz vreče sv. Miklavž. A nobene sladkarije, nobene igrače! »Torej tako, nasvidenje do naslednjega leta, mali Janko,« je prijazno rekel sv. Miklavž. »In, če ti ne bom drugo leto zopet moral prinesti s seboj toliko pozabljenih stvari, bom imel zagotovo zate dovolj prostora za sladkarije in igrače!« S spremstvom je odšel iz sobe. Tam pa je stal Janko in ni dobil nič, čisto nič od sv. Miklavža! Pravzaprav je to ena žalostna zgodba. A se je na srečo vse le dobro izteklo - ker je sv. Miklavž namreč zelo dobrotljiv mož in ker si je mali Janko od tistega dne zelo prizadeval biti marljiv in nepozabljiv. En teden pred Božičem je prinesel pismonoša lepo zavit paket. Na njem je pisalo: za malega Janka. Si lahko mislite, kaj je bilo v rdeč celofan zavitem paketu ? Jankove najljubše sladkarije, z rožiči, figami, . . . in . . igrače, vse tako dobro oz. »cool«, kot jih edinole lahko prinese in ima le sv. Miklavž. po Ireni Koršunovi prevedel in priredil MILAN WINDSCHNl!RER Miklavževanja na Kamniškem v petek, 2. decembra, v soboto, 3. decembra, SPORED ob 16. uri za Upravno enoto in Občino, zaključeno v Kulturnem domu v Kamniku ob 10.15 v Domu starejših občanov, zaključeno za oskrbovance v nedeljo, 4. decembra, ob 11. uri na Vranji Peči v osnovni šoli - prijave do ned. 27.1 I. v župnišču ob 14.30 v Motniku v dvorani Kulturnega doma - prijave do torka 29.11. na običajnih mestih, ob 16. uri v Spitaliču v tamkajšnji dvo ■ rani - prijave do torka 29.11. na običajnih mestih oh 16. uri v Šmartneni v cerkvi - z igrico »Ta veseli dan ali Miklavž prihaja« - prijave do nedelje 27.11. v župnišču ob 17. uri v Smarci v Kulturnem domu. Prevzem daril 4. 12. do 15. ure v župnišču ob 17. uri v Stranjah pred kapelo ob 17.30 v Zg. Tuhinju v cerkvi - z igrico »Ta veseli dan ali Miklavž prihaja« - prijave do nedelje 27.11. v župnišču ob 17.30 v Kamniku Miklavžev sprevod z igrico na Glavnem trgu »Miklavž prihaja« v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri v Tunjicah v cerkvi ob 18.30 v Mekinjah v Domu z Miklavževo igrico »Oh, ti darovi«. Prvenstveno za področje župnij Mekinj, Nevelj in Gozda in dela Kamnika (severno od Samčevega predora). Prijave do 3. decembra. Inf. na tel.: 839 17 16. ob 16. uri v Domu starejših občanov zaključeno za Združenje skupin starejših ljudi, rejencev in oskrbovancev po domovih ob 18. uri v Domu starejših občanov zaključeno za zaposlene z otroki ob 10. uri na Selih v Marijinem domu, oratorij in sklepno z Miklavžc-vanjem O prijavah, podrobnostih bodo starši obveščeni še na krajevno običajen način, preko župnijskih oznanil oz. vabil in plakatov. Vse informacije na 839 17 16. Odbor za oživljanje starih običajev v torek, 6. decembra, v soboto, 10. decembra, Spoštovani otroci! Zelo zelo hitro se nam bliža Miklavžev večer. Kot prejšnja leta bo Miklavž tudi letos obiskal Kamnik in vasi v naši občini. Spremljali ga bodo angeli in parklji, ki so za vas pripravili veliko lepe glasbe, plesa, kratko igrico, ognjemet z Malega gradu in še kaj. Vabimo vas, da skupaj s starši, babicami in dedki, tetami in strici, starejšimi brati in sestrami pridete na katero od srečanj z Miklavžem. Osrednja in najbolj slovesna prireditev bo: 4. decembra ob 17.30 na Glavnem trgu v Kamniku Miklavža pa boste lahko srečali še: 2. decembra ob 16. uri v Domu kulture (zlasti za otroke Upravne enote in Občine Kamnik), 5. decembra ob 16. uri v Knjižnici v Kamniku, 5. decembra ob 18. uri v cerkvi v Tunjicah, v Mercatorjevih trgovinah in še marsikje drugje. Pridite, lepo bo! Kulturno društvo dr. Franceta Steleta Ob 85-letnici kamniškega nogometa SPORT USTVARJA DOBRC, USP€SN€ LJUDI V petek, 18. novembra, je Nogometni klub Kamnik v Športni dvorani OŠ Frana Albrehta ob počastitvi 85. obletnice organiziral praznovanje s humanitarno akcijo ZABAVAMO SE IN POMAGAMO, v kateri so sodelovali: nogometne legende, ekipa POP TV, Športni časopis EKIPA ter domači veterani in donatorji. Najprej so nogometne veščine v tekmah pokazali mlajši člani ekip U-10 in U -12, nato sc je šlo bolj zares. V prvi tekmi donatorji : POP TV so zmagali donatorji, v drugi tekmi legende : EKIPA so zmagale legende, v tretji tekmi so sc pomerili poraženci POP TV : EKIPA. Za zanimiv zaključek so v finalni tekmi poskrbeli borbeni igralci ekipe legend proti ekipi veteranov in donator-jcv. Kamničani so se dobro upirali legendam, vendar jc obveljala premoč nekdanjih prekaljenih nogometašev z izidom 3 : 1. S humanitarno akcijo so nogometaši Nogometnega kluba Kamnik z donatorji do petka, 18. novembra, zbrali 530.000 SIT. Sred- stva so nakazali na računa dveh družin, ki ju je izbrala socialna delavka OŠ [''rana Albrehta Kamnik. Ob praznovanju jubileja je sedanja generacija nogometnih navdušencev čutila obvezo, da prehojeno pot predstavi tudi v pisani besedi in na ta način vsaj delno pokaže spoštovanje in zahvalo vsem, ki so v preteklosti in seveda tudi v sedanjosti sooblikovali nogometno podobo Kamnika. Veliko dogodkov sc je ohranilo v ustnem izročilu, na fotografijah, v številnih člankih in zapiskih o športnih dogodkih. Boris Svajger, predsednik Nogometnega kluba Kamnik, ki so ga člani uradno registrirali leta 1978, je skrbel za nemoten potek programa praznovanja. Vesel je bil uspele humanitarne akcije, številnih gledalcev ljubi tel jcv nogometa na Kamniškem in borbenih nogometnih srečanj. Ne skriva zadovoljstva ob pogledu na prehojeno pot in optimistično zre v prihodnost. »Za 85 let je naša največja želja, da občina že v letu 2006 pristopi k celo- Za prihodnost kamniškega nogometa se ni bati, kar dokazuje kar osem selekcij NK Kamnik: U - 8, U -10, U veterani. Kamniški nogometaši leta 1934: z leve stojijo: Gjurin, dr. Stare, Krek, lliimar, Vidmar, Benkovič, dr. Sadnikar, Rozman, Gjurin, čepijo: Lampič, Nardin, Pavlic, Semeja, Šercer. čiri obnovi hiše, v kateri imamo garderobe in s tem prične l, fazo celostne ureditve stadiona. Na ta način se ne bo dogajalo, da imamo v eni garderobi hkrati po štiri ekipe, kot je to sedaj. Lahko si predstavljate kakšne so razmere ob tolikšnem članstvu. Navsezadnje naši igralci preživijo na igrišču več kot 3 ure dnevno in tako imamo tu že skoraj polovični vrtec ali pa celo šolo,« je povedal predsednik NK Kamnik Boris Švajgcr. V brošuri jc med drugim zapisal tudi zahvalo vsem, ki jim ni bilo nikoli žal žrtvovati svojega prostega časa za nogometno dejavnost - pa naj bodo to igralci, funkcionarji ali simpatizerji. In še: »Zavedamo se, da naše želje zahtevajo predvsem zelo močno angažiranje na organizacijskem, injras-trukturnem, pa tudi na kadrovskem področju, vendar smo prepričani, da ob podpori lokalne skupnosti in tudi gospodarstva lahko postavimo temelje za uspešen klub, ki nedvomno lahko odigra vidno vlogo celo v drugo-ligaški družbi. To navsezadnje potrjujejo kamniški nogometaši v drugih klubih, ki kažejo, da igralsko in po osvojenem znanju niso daleč od omenjenih ciljev....« Zupan Anton Tone Smolnikar je prepričan, da se za prihodnost kluba ni bati, saj ima trdno oporišče v mladini. Zato je v popotnico kamniškim nogometašem ob jubileju zapisal: »Dvesto mladih, nadebudnih nogometašev od cicibanov, kadetov do mladincev redno trenira in tekmuje. Lepo je, da tudi člani in veterani vidno prispevajo in vlagajo svojo energijo in dolgoletne nogometne izkušnje v vzgojo mladinskih vrst. Slednje je vodilo za nadaljnje, dolgoletno in uspešno delovanje, tako na rekreativnem kot tudi na tekmovalnem področju, saj je že prof. Ivan Zika - eden od usta noviteljev Športnega društva Kamnik, v katerem so delovali tudi kamniški nogometaši - zapisal v svoji Kroniki športa v Kamniku naslednje: »V Kamniku kot industrijskem kraju je potrebno, da mladina po napornem delu v tovarnah dobi v športu primerno razvedrilo in telesno okrepčilo. S tem se odtegne pogubnemu posedanju po gostilnah, se vzgaja v disciplini in še utrjuje zdravje in duha. Samo v zdravem telesu je zdrava duša, zato podpi-rajmo mladino v njenih idealih, na njej stoji bodočnost našega mesta. Dr. Niko Sadnikar, ki je bil v klubu aktiven igralec v letih 1928 do 1937, pa se spominja: »Opremo smo si igralci kupovali sami. sekci- ■■■■■I 12, U -14, U -16, U -18, člani in ju za to ni imela denarja. Leta 1930 smo se odločili, da bodo barve NK Kamnik bela majica in sinje (modre) hlačke. Zanimivo je, mislim, da je bilo leta 1935, ko je kamniška občina izbirala barve občinske zastave. Odločili so se za belo - sinjo barvo, po barvah nogometnega kluba. Nogometaši smo bili veliki prijatelji, družilo nas je veselje do nogometa in športa nasploh. Za tako preživeti čas mi nikoli v življenju ni bilo žal. Vesel in ponosen sem, da sem v Kamniku sodeloval pri ustanovitvi športnega društva in športnih sekcij. S tem se je razvijal kamniški šport, fantje in dekleta pa so imeli možnost, da preko športa dobijo vse tisto, kar potrebuje doraščajoča osebnost za normalen razvoj. Tudi sam sem bil izredno navdušen nogometaš....« Tekst in foto: VEKA MEJAČ ZMAGOVALNA Še pred enim tednom je kazalo, da kamniškim odbojkarjem v letošnji sezoni ne bo uspelo ponoviti odlične igre proti Prva-čini, saj so gladko izgubili na Ravnah na Koroškem in nato še v četrt finalu Pokala v Mariboru. Vendar se je še enkrat več pokazalo, da so Kamničani najboljši takrat, ko jim gre že pošteno za nohte. V lokalnem derbiju so namreč razbili Ljubljančane in se tako vsaj začasno rešili najhujšega. V devetem krogu so Kamničani optimistično odpotovali na gostovanje k zadnje uvrščenemu Fužinarju, ki pa je pokazal najboljšo igro letos, pri Kamničanih pa ste sc močno poznali poškodbi Turka in Kališnika. Kljub dob- ljenemu prvemu setu so Kamničani v nadaljevanju popustili in domači so slavili nepričakovano zmago. Kljub temu porazu so Kamničani optimistično odpotovali na prvo tekmo četrt finala Pokala OZS HELIKOPTERSKA VAJA Člani postaje GRS Kamnik so imeli redno letno vajo uporabe helikopterja v četrtek, 3. novembra popoldne. Vadili so vstopanje, prevoz in izstopanje iz helikopterja tako, da jih je helikopter pobral na travniku »Pri Jurju«, prepeljal na balvan v Kurji dolini, jih tam odložil in naložil tiste, ki jih je tja prepeljal prej. Ko so vsi opravili to vajo, je sledilo še dvigovanje in spuščanje v lebdeči helikopter in iz njega s pomočjo vitla. Vajo je vodil inštruktor Rado Nadvešnik, glavni predavatelj je bil načelnik podkomisije za letalsko reševanje Janez Brojan, sodeloval je helikopter s tremi člani posadke 15. letalske brigade Slovenske vojske. Vajo so si ogledali tudi predstavniki štaba CZ iz Kamnika. Vaje se je udeležilo 24 članov postaje v upanju, da se bo v kratkem spremenilo določilo, da helikopter ne sme peljati gorskih reševalcev na kraj nesreče, da bi ti tam pomagali pones- rečencu, če ni zraven zdravnika. Če pa je vreme slabo in helikopter ne more poleteti, pa gredo reševalci na pomoč ponesrečencu lahko tudi, če z njimi ni zdravnika. Za prihodnje je predvideno, da bo taka vaja, razen za re-ševalce-letalce, na tri leta in ne vsako leto, kot doslej. Dvigovanje reševalcev v helikopter s pomočjo vitla v Maribor. Na žalost pa je trenutno najboljša slovenska ekipa zaigrala predobro za igralec Calci-ta in gladko dobila prvo tekmo. Kamničani so sicer to sredo poizkusili presenetiti Mariborčane, kar pa je bilo prav gotovo izredno težko. To soboto pa so Kamničani le pokazali, kako se bori za barve Galcita in dobesedno deklasirali Ljubljančane in jim tako najbrž zadali usodni udarec. Kamničani so pokazali popolnoma drugačen obraz kot na zadnjih tekmah. Prav nobena žoga ni bila izgubljena in nič kolikokrat so z neverjetnimi potezami prebudili zaspano kamniško publiko. Upamo, da bodo vsaj podobno predstavo prikazali v soboto, 26. novembra, ob 20. uri, ko bodo doma gostili ekipo Krke - neposrednega tekmeca v boju za četrto mesto. Povejmo še to, da bo tekma Gal-Cil Kamnik proti Salonitu zaradi grobe kršitve odbojkarskih pravil ponovljena v četrtek, 15. decembra. Se bodo dekleta obdržala visoko na lestvici? Po dveh nesrečnih porazih pa je kamniškim odbojkaricam uspel v derbiju s Škofjo Loko neverjeten preobrat in zmaga s 3:2. Še eno kolo prej so Kamničan-ke kljub kar dobri igri izgubile v gosteh pri Kočevju s 3:0, a so se vsi seti končali na razliko. Podobno se je začela tekma v Kamniku proti Škofji Loki, saj so Ločanke dobile prve dva seta na razliko. Po nekaj spremembah v kamniški postavi se je situacija na igrišču spremenila in Kamničan-ke so gladko dobile tretji in četrti set. V petem setu pa prava drama, saj so Kamničanke ob koncu že vodile s 14:11, a so gostje po napakah domačih celo povedle s 15:11. Kamničanke so se še enkrat zbrale in zasluženo tekmo dobile ter tako obdržale visoko uvrstitev na lestvici. V soboto, 26. novembra, bodo Kamničanke ob 17.30 gostile lansko leto še pr-voligaško ekipo Rogoze. Tudi tretjeligaši z zmago Piko na i pa so to soboto dodali tretjeligaši, ki so v gosteh pri drugi ekipi Prvačinc slavili s 3:0 in so se z zmago za zeleno mizo proti Kropi zavihteli na tretje mesto. Sicer so Kamničani prejšnji teden doma izgubili s 3:1 proti Kropi, a so tekmo zaradi administrativne napake gostov dobili. Proti svojim vrstnikom iz Primorske pa so bili precej boljši nasprotnik in zasluženo slavili viso-ko zmago ac01_ Iz Kinološkega društva Duplica Zaključek regijskih tekmovanj Na vadišču kinološkega društva Slovenska Bistrica se je v soboto, 22. oktobra, odvijalo zadnje regijsko tekmovanje šolanih psov. Letošnja sezona je bila precej bogata, saj je bilo v spomladanskem in jesenskem času kar 8 tekem. Začelo se je v KD Maribor, sledila so kinološka društva Duplica, Trbovlje, Gelea, Ptuj, Zgornja Savinjska dolina, Pluton in finalna v žt omenjenem KI) Slovenska Bistrica. Tekmovalci so se za praktične nagrade in pokale potegovali v šestih različnih težavnostnih stopnjah in sicer program ISP - A, kjer vodnik in pes pokažeta poslušnost na povodcu, ISP - B - BH, kjer pokažeta poslušnost na povodcu in prosto vodljivost, ISP - C, ki je že zahtevnejši program, sestavljen iz sledi, poslušnosti in obrambe. Mednarodni programi IPO -1 do IPO - III so prav tako iz treh disciplin - sledi, poslušnosti in obrambe, med seboj pa se razlikujejo po težavnosti posamezne discipline. KD Duplica sta v letošnji sezoni na tekmovanjih poslušnosti zastopala Stane Ober z nemško ovčarko Gu-pi gis Prodeško in Stella Forte z belgijsko ovčarko Nisso. Stella sc jc udeležila štirih tekem ISP- B-BH, Staru pa treh po programu IPO II in štirih po programu IP III In kdo je zasedel glavne tri stopničke pri posameznih programih? ISP-A Irena Oblak, Dominik Horvat in Marjan Zupanič, ISP - B- BH Tatjana Pogorelčnik, Nataša Gros, Bojan Klančnik, ISP - (, Branko Robar, Ferdo Horvat, Klavdija Kranjc, IPO -1 Jože Bola, Slavko Hajšek, Vladimir Tu-py, IPO - II Bojan ()grizek, Marjana Gmajnar, Maša Zalar, v najzahtevnejšem programu IPO - II] zmagovalcev ni, ker se nihče od njih ni udeležil najmanj 6 regijskih tekmovanj, kar je bil pogoj za osvajanje zmagovalnih stopničk. Naslednja sobota, 29. oktobra, je bila na kinološkem koledarju rezervirana za zadnje sledarsko tekmovanje, ki je tokrat potekalo v Grosupljem. Z 99 točkami od 100 možnih je zmagal naš član Sebastjan Urh z nemškim ovčarjem Leonom po programu IPO III, točke za KI> Duplica pa sta »izsledila« še Stane Ober (7. mesto, IPO III) in Janez Emeršič (4. mesto, IPO I). Vsi trije naši tekmovalci so bili skupno na treh sledarskih tekmah izvrstno uvrščeni - Sebastjan Urh tretji in Stane Ober sedmi (oba IPO III) ter Janez Emeršič tretji po programu IPO I. Tekmovalci KD Duplica so sc izkazali tudi skupinsko, saj so zasedli tretje mesto, takoj za kinološkima društvoma Ptuj in Gelea. Za kinologe prihaja »mrtva sezona«, čeprav z učenjem in treningi svojih kosmatincev nikoli ne prenehamo. Čez zimo bomo še bolj pridni kot ponavadi in se pripravljali na naskok najvišjih stopničk v naslednji tekmovalni sezoni. K D Duplica Stane Ober in nemška ovčarka Gupi gis Prode.ška na sledi Pri frančiškanih po biserni maši g. Andreja Pogačarja še srebrna maša p. Francija Pivca V petek. 21 oktobru, /večer je BH V petek, 21. oktobra, zvečer je v frančiškanski cerkvi v Kamniku bral svojo srebrno mašo p. Franci Pivec. V uvodnem nagovoru je sedanji gvardijan samostana p. Boris Markež povedal, da je pater Franci deloval v osemdesetih in devetdesetih letih kar 14 let v tukajšnjem samostanu. Iz Kamnika je odšel v Maribor, kjer je župnik župnije Košaki in graditelj nove cerkve blaženega Antona Martina Slomška. Patra Francija se skupaj s patrom Pashalom Gorju-pom (tudi dolgoletnim in sedanjim članom frančiškanskega samostana v Kamniku) hvaležno spominjamo tudi po tem, da sta do leta 1993. do 500-letnice prihoda frančiškanov v Kamnik, uspela zagotoviti sredstva od Občine za obnovo samostana. Srebrnomašni pridigar je bil p. Peter Lavrih, komisar za Sveto deželo (sicer sam tudi srebrno-mašnik), ob asistenci nedavno novoizvoljenega kamniškega dekana, tudi letošnjega srebrno-mašnika, g. Vinka Podbevška. Med številnimi somaševalci je bil tudi Dr. p. Viktor Papež, provin-cialni minister Slovenske frančiškanske province sv. Križa. Prisostvovali so tudi trije bogoslov-ci. Pred samim začetkom sv. maše je dosedanjo življenjsko in 25-letno mašniško pot opisala prof. Marjeta Humar: »Pater Franci se je rodil leta 1953 v Studenicah v občini Slovenska Bistrica. Leta 1969 je vstopil v samostan in 26. 6. 1980 daroval v Mariboru novo mašo. V Kamniku se ga spominjamo kot prijaznega človeka, rektorja Serafinskega kolegija, kot dobrega pridigarja.« V imenu tukajšnje skupnosti vernikov se je slavljencu zahvalila za vse nam posredovane duhovne darove in 25-letno prizadevanje za ljudi z željami, da mu Bog nakloni moči za še dolga leta nadaljevanja redovno-duhovniškega dela. Srebrnomašnik p. Franci se je med maševanjem zahvalil za vse izrečene čestitke, tudi za prilož- VELIKO LAŽJE JE, KO V NESREČI NISI SAM Dokler življenje teče dobro, se človek niti ne zaveda, kako zelo dobrodošli so dobri ljudje, prijazna beseda, beseda tolažbe ter kakršnakoli pomoč. Ob boleči izgubi drage žene in mamice smo mi vse to globoko občutili. Dobri sosedje, sorodniki, prijatelji in znanci, skratka vsi ste nam pomagali v najhujših trenutkih, stali ob strani, nas tolažili in nas držali pokonci, saj smo bili resnično čisto na tleh. Iskrena hvala podjetju Svilanit, njihovemu sindikatu Lastovka, sodelavcem naše mamice za finančno pomoč ter izredno korekten odnos pri urejanju administrativnih zadev. Nekaj vrstic pa bi radi namenili tudi vam, oziroma nam - gasilcem. Že na kraju nesreče ste vedno med prvimi, tako je bilo tudi tokrat, žal se pomagati ni dalo. Zelo ganljiv vtis ste na nas, tovariši gasilci, naredili ob njenem slovesu. Nikomur ni bilo žal ne ur, ne dneva, vse, kar smo vas prosili, ste naredili in v neverjetno velikem številu pospremili našo mamico na njeni zadnji poti. Res smo gasilci eni redkih, ki vedno pomagamo v vseh nesrečah, pa skoraj nikoli ne zahtevamo plačila. Čisto na koncu bi radi dodali še stavek, ki smo ga mi vsi skupaj s pokojno mamico Bri-gito že dolgo nosili v srcu. Ponosni smo, da smo člani PGD Špitalič. Drolc Marko, Maja, Vesna in Gašper Nova generacija vakuumskih sončnih kolektorjev S srebrne maše p. Francija Pivca. nostne darove vernikov cerkve sv. Jakoba. Številni prisotni verniki so po sveti maši in krajšem koncertu evharističnih pesmi tukajšnjega mešanega pevskega zbora lahko še osebno stisnili roko srebrnomašniku, nato pa so šli skozi Božji grob v prvo nadstropje in si ogledali na hodniku razstavo Evharistija - daritev in čaščenje. Razstavo je zelo lepo in skrbno pripravil p. Pashal Gor-jup OFM. Razstavljeni so bili mnogi, tudi dra-goceni nabožni predmeti, zanimive povečane fotografije razsvetljenega evharis-tičnega križa na Malem gradu (iz leta 1935) v Kamniku, Evharis-tičnega kongresa v Ljubljani (1935) itd. Ker o biserni maši kamniškega rojaka g. Andreja Pogačarja v K.O. ni bilo nič zapisanega, tu na kratko še o tem velikem, enako duhovno bogatem dogodku. Svojo 60-letnico mašniškega posvećenja je g. Andrej Pogačar praznoval z biserno mašo v rodnem Kamniku v nedeljo, 31. julija, v »njegovi domači« frančiškanski cerkvi. Pridigar pri tej maši je bil g. Pucelj msgr. Janez. Tudi te sv. maše se je udeležilo veliko vernikov, ki so se po sveti daritvi zbrali k druženju in pogostitvi še na samostanskem vrtu. Duhovnik g. Andrej Pogačar se je rodil leta 1919 na Grabnu (sedaj Medvedova) v Kamniku. Leta 1939 je maturiral v škofovih zavodih sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Odšel je v ljubljansko bogoslovje in se kot bo-goslovec s svojimi tovariši in profesorji umaknil 4. maja 1945 na Koroško. 17. junija 1945 je kot begunec bral novo mašo v vasi Zerman blizu Trevisa v Italiji. Po enoletnem študiju korala v Rimu (g. Andrej je tudi glasbe- www.volkswagen.si nik) 1946/47 in nato osemletnem delovanju na škofiji San Lu-is v Argentini, je sedaj že od leta 1956 izseljenski duhovnik v Gu-racautin-u v Čileju (6()0 km južno od Santiaga). Leta 1964 je šele prvikrat maševal v Kamniku (pri frančiškanih) in od tedaj redno obiskuje drago mu rodno mesto. Ob njegovi 86-letnici, nedavnem misijonskem tednu in nedelji mu želimo še mnogo aktivnih duhovniških let - saj še vedno duhovno oskrbuje kar sedem, tudi do 40 km oddaljenih, tamkajšnjih podružnic vernikov domačinov - čilskih indijancev. Za ta biserni jubilej sta g. Poga-čarju izročila priznanje tudi Urad za Slovence po svetu RS in župan Občine Kamnik g. Tone Smolnikar. MILAN WINDSCHNURER Dober sončni kolektor je tisti, ki sprejme čimveč sončne toplote tudi pri šibkejšem sončnem sevanju in izgubi čimmanj pridobljene toplote tudi ob hudem mrazu ali močnem vetru. Vakuumski sončni kolek-torji so sestavljeni iz nepro-dušnih steklenih cevi, v katerih je komaj sled zraka. Vakuum je najboljši izolator, kar vidimo po tem, da je steklena cev popolnoma hladna, tudi ko je črna sprejemna površina znotraj segreta na sto in več stopinj Celzija. Imamo več vrst vakuumskih cevnih kolektorjev. Najnovejši kolektorji Ap-ricus združujejo dobre lastnosti vseh dosedaj znanih modelov. Narejeni so tako kot dolga termos steklenica za čaj z dvojno stekleno steno. Zunanja stena je prozorna, notranja pa črna in zato vpija sončne žarke. Med obema stenama je brezzračen prostor. Znotraj je bakrena cevka, v kateri je majhna količina vode. V cevki je nizek tlak, zato voda v njej zavre in se upari že pri 30°C. Para se dvigne v bakreno bučko na vrhu in tam preko kovinskega stika odda toploto na cev, ki vo- JATA EMONA d.d. Agrokombinatska 84 1000 LJUBLJANA Na Enoti Duplica, Korcnova pot 2, Kamnik zaposlimo VOZNIKA TOVORNEGA IN DOSTAVNEGA VOZILA za prevoz živali in krmil, za določen čas 1 leto, s polnim delovnim časom. Prevozi se opravljajo po Sloveniji in v tujino ( predvsem v bivše republike Jugoslavije). Če vas ponujena priložnost za zaposlitev v naši družbi zanima, se prijavite na ta razpis v roku K) dni po objavi. Prijavo lahko oddate osebno v tajništvu Enote Duplica ali jo pošljete po pošti na naslov: JATA EMONA d.d.. Referat za kadre in splošne zadeve, Agrokombinatska 84, 1000 Ljubljana. Avto leta Prvi v Evropi Mtu, 2*.J.W».' Golf po»tavliajrtondaf£* Kralj svojega razreda MALI OGLASI: Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/ 322-571,05V359483. Golf s klimo že za 3.333.000 SIT* Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 Slika je simbolna. *Ck)lf 1.6 75 kW/102 KM Trendline: Skupna poraba: 7,2 - 7,4 1/100 km. Emisije CO2:171 -178 g/km. Število vozil in modelov je omejeno. Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 Voda zavre, sc upari in dvigne do izmcnjevalnika, tam se ohladi in spet spusti na dno. Vročina, ki jo absorbira toplotna cev Princip delovanja vroče cevi Kolektor, ki nadomešča 3 klasične kolektorje di vročo vodo v bojler. Para se ohladi, kondenzira in spremeni v kapljevino, ki spet steče na dno cevke in postopek se ponavlja, dokler sije sonce. Kolektorji z vakuumskimi cevmi delujejo že pri svet- lejših oblakih in ob hudem mrazu, ko so klasični ravni kolektorji še popolnoma hladni. V celotni letni bilanci dobimo iz njih 30% več energije, v slabših pogojih pa tudi dvakrat več. NANDE ŠKARJA Iskrica za varčno rabo energije Sončni kolektorji prihranijo 6001 kurilnega olja Sončni kolektorji dajo 70% toplotne energije potrebne za ogrevanje vode za kuhinjo in kopalnico. Nepotrebno kurjenje kotla samo za sanitarno vodo odpade. Pol leta ne onesnažujete zraka z dimom. Izvedba kompletnega sistema s 3 sončnimi kolektorji in hranilnikom za 300 litrov tople vode stane povprečno 900.000 SIT, z vakuumskimi kolektorji 1.100.000 SIT. Od države dobite povrnjenih 180.000 SIT. Ko boste menjali staro iztrošeno peč z novo nizkotemperaturno pečjo na olje, plin ali na drva, vam bo prihranjen strošek v višini 150.000 SIT za nakup bojlerja. Država Slovenija vam za postavljeni solarni sistem podari 180.000 SIT Torej lahko od stroškov za solarno napravo odštejete 330.000 SIT. Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolektor jih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon liki Šolar. Največja izbira kolektorjev. _-^KonTiki 1«......_ POD J IT JI IA IONČHO INItOMO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel. 01/8310-380 www.lcontiki-solar.si t 03/83 94 602 041/689 865 % Sobotni večeri pri nas so prijetni -ob dobri hrani, živi glasbi in plesu. To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ... Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE Ob izbrani jedači in prijetni živi glasbi z gostom večera Ivanom Hudnikom 0 NOVOLETNI PLES - I. januarja Vabljeni tudi na nedeljska in praznična kosila. NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, UGODNE CENE KORUZA - ugodno! PŠENICA, pakirana v vreče, 29,50 SIT/kg j JABOLKA za mošt in ozimnico! VSE ZA KOLINE na zalogi! w. I! lili Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno ,Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Ko zamre smeh naših najdražjih, nastane v srcih lemu in v teh letkih trenutkih se zavemo, koliko dobrih prijateljev imamo. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naS dragi NONO - mož, oče, bral, stric, tast in stari oče VIKTOR MIRO SUBIC Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku Antonu Dularju za lep poslovilni obred in kvartetu Krt za zapete pesmi ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, november 2005 Kruta usoda pokazala je svoj obraz, rano v srcu zacelit bo čas. Praznina doni vse lise in tise. bodri pa nas misel, da :: vsakim i/nem smo Ti hliz'e. ZAHVALA 7. novembra sc je uslavilo srce komaj 28-letncga sina, brata, fanta, vnuka, nećaka in bratranca SIMONA MODRIJANA i/ Siilola v Tuhinjski dolini l/. sna se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, vsem sošolcem, njegovim in našim sodelavcem za Izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, denarno pomoč, darove za svete maše in cerkev. Posebna zahvala g. župniku /a opravljen obred, MP/ Mavrici za čudovito petje, gasilcem POD Šmartno za spremstvo na zadnji poli. govornikom g. Rcsniku, g. Žavbiju in g. Zibcrtu za ganljive besede slovesa ter g. Sitarju za zaigrano tišino. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in bodrili ter vsem. ki ste se poklonili spominu na našega Simona in ga tako množično pospremili na njegovo prezgodnjo zadnjo pot. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi November 2005 www.simax-slo.com tiu jeva 11, 1230 Domžale, 1 724 16 56, taks 01 724 26 91 janska c. 21A (TPC Duplica) 1 831 17 96, faks 01 831 17 89 AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUŠNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI /V IZPUŠNI SISTEMI ZA ///y VSE VRSTE OSEBNIH | "X IN TOVORNIH VOZIL UGODNE CENE PNEVMATIK MONTAŽA IN SERVIS Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme min m snanmummiHMcmm TEHNIČNA TRGOVINA IjatJERNELp' Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utokjtel.: 83-17-203 AKCIJSKA PONUDBA! KONDENZACIJSKI SUŠILNI STROJ VVTS981 samo 79.900 SIT • PRALNI STROJI ™ I GORENJE od 59.900 sit •ELEKTRIČNO ORODJE-10% • MALI GOSPODINJSKI ■fHHL APARATI -12% •VODOVODNE ARMATURE -10% vec na www.pernecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI ■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Rote uvenejo, lica Usahnejo, v srcu le sanja otolen spomin. ZAHVALA Nenadoma jc v 81, letu odšla od nas teta, svakinja in sestrična IVANKA KREGAR iz Vrhpolja Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku, organistu in neveljskim pevcem Žalujoči: vsi njeni November 2005 -dE* Minile zate vse se bolečine, zaprla lepe si oči. Za vse, kar si za nas storila, predraga mami, žena, hvalit it. ZAHVALA Kruta usoda nam je v 37. letu življenja vzela našo ljubo mamico, ženo, hčerko, sestro in snaho BRIGITO DROLC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, znancem in ostalim, ki sle jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja ali kakršnokoli drugo pomoč. Hvala župnikoma za lepo opravljen cerkveni obred, govornikom za izrečene besede slovesa, pevcem za lepo petje ter trobentačem za zaigrano tišino. Posebno pa se za pomoč ob njenem slovesu zahvaljujemo sosedom, gasilcem ter kolektivu tovarne Svilanit. Hvala vsem, ki sle nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečine. Žalujoči: mož Marko, otroci Maja, Vesna, Gašper, oče, mati, sestri, tast in tašča November 2005 LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 *fp