Hiadnikia 8-9: 39-42 (1997)
39
Kratek fitogeografski oris Slovenske Istre (Ob rob zapisa o
vrsti Ranunculus parviflorus L.)
A short phytogeographic outline of Slovene Istra (Marginal record of species Ranunculus parviflorus L.)
Mitja Zupančič
Biološki inštitut ZRC SAZU, Novi trg S, SI-1000 Ljubljana
Izvleček: Floro in vegetacijo Slovenske Istre uvrščamo v evrosibirsko-sevemoameriška regijo m histrijs-ko cono in ne v mediteransko regijo, kot smo jo doslej uvrščali.
Abstract: The flora and vegetation of Slovene Istra place amid the Eur. Siberian-North American region and the histrian zone and not into the Mediterranean region, being ranged up to now.
V 5. zvezku Hladnikie (oktober 1995) je pod rubriko "Notulae ad tloram Sloveniae" zanimiv prispevek T. Wraberja (1995: 25) o vrsti Ranunculus parviflorus L. Za ?o pisanje meje spodbudil T. Wraberjev zadnji stavek, ki polemizira z menoj in mojimi kolegi o fitogeografski delitvi slovenskega submediter-anskega območja (Zupančič & al. 1987). Morda ima T. Wraber na splošno prav, da je koprsko flišno območje neprimerno floristič-no označeno, vendar nc v smislu, kot verjetno razmišlja T. Wraber. Če avtorja članka prav razumem, meni, daje koprski okoliš zelo topel. Sklicuje se na priznanega botanika Mar-chesettija, ki je ob koncu 19. stoletja opredelil ta okoliš za območje oljke "[regione deirolivo Marchesetti (1896-1897)]" (T. Wra-ber, 1995:25). Žal, moram to trditev negirati. Oljka tod ni avtohtona temveč kultivirana in dobro uspeva le na toplih legah, na hladnih pa ne. Te lege so porasle z gozdom, ali pa so tod bila nekoč travišča, ki jih je v petdeset ali več letih prerasel gozd puhavca ali gradna. Avtohtona nahajališča oljke so predvsem na območju združb zvez Oleo-Ceratonion in Quercion ilicis. Teh združb pa pri nas ni. Zakaj? Klimatsko je Slovenska Istra in sploh Istra, ter naše submediteransko območje, precej bolj hladno. Za rast samonikle oljke in sploh evmediteranskih vrst je pomembna srednja minimalna temperatura, ta pa je v Slovenski Istri okoli +2° C ali še celo nižja in je ne-
ugodna za spontano rast oljke in zimzelene vegetacije. Precej je tudi padavin, s srednjim letnim povprečjem od 1000 do 1400 mm, ki ohlajujejo zrak v pomladanskem in jesenskem času, zlasti pa v zimskem času, ko lahko pada leden dež ali cclo sneg. Neugodno je, če sneg obleži nekaj dni. Takrat padejo temperature pod ničlo in povzročijo zmrzal na oljkah. V teh klimatskih razmerah je hladna flišna podlaga še bolj neugodna. Te ekološke razmere pogojujejo hladnejšo vegetacijo, ki jo v Istri gradijo naslednje gozdne združbe: Molinio-Quercetum puhescentis, Potentillo albae-Quercetum puhescentis (fragmentarno), Ses-!erio-Quercetum puhescentis, Seslerio-Quer-cetum petraeae, Carici urnbrosae-Quercetum petraeae var. geogr. Sesleria autumnalis, Ur-nithogalopvrenaici-Carpinetum betuli in Ses-leria-Fagetum var. geogr. Sorbus domestica.
O razširjenju hladnejše vegctacije v ho-locenu na našem submediteranskem območju dokazujejo tudi palinološke oziroma paleo-vegetacijske raziskave. Za primerjavo vzemimo Šercljeve raziskave v Sečovljah na Koprskem in Vipolžah na Goriškem, ki so v submediteranskem območju in neposredno odprte proti morju. Takole pravi. "Za vegetacijsko zgodovino je profil (Sečovlje op.p.) pomemben zato, ker smo z njim napravili znaten korak k poznavanju pleistocenskih refu-gijev mezofilnih elementov, predvsem bukve." (Šercelj 1981: 196-197 in Ogorelcc &
40
M. Zupančič Kratek fitogeogreafski oris Slovenske Istre
al., 1981) in "... za naravno holocensko vegetacijo (Vipolže op. p.) neobičajna sestava, da gre za pleistocenski sediment, vendar ne iz stadialnega ampak interstadialnega obdobja (Fagus!), morda tudi s konca kasnega glacia-la..." (Šercelj, 1981: 139). Zanimiva je ugotovitev Culibergove in Šerclja, ki opozarjata, da predstavlja osrednja Istra gorski hrbet, ki je bil za ledenodobne razmere že "subalp-sko" območje. V ugodnih legah "ekoloških nišah" so bili mikrorefugiji porasli z bukvijo, jelko, jesenom in hrastom. (Culiberg & Šercelj, 1995). Sicer pa Šercelj (1963: 403-407) ugotavlja, da je bukev od boreala dalje v Sloveniji povsod razširjena in splošno prevladuje.
To ugotovitev lahko potrdimo tudi na osnovi novejših raziskav (Dakskobler, 1994, 1996), ki kažejo na večjo razširjenost bukove združbe na flišni podlagi v Slovenski Istri in v sosednjem območju Hrvaške Istre. Zmanjševanje areala bukve in bukovih združb na tem območju gre predvsem na račun obširnih in grobih antropozoogenih posegov. Po ogo-litvi Slovenske Istre gre razvoj gozda prek termofilnejših rastlinskih vrst in vegetacije. Vsekakor je v Slovenski Istri vodilna listopadna vegetacija. V toplejših legah se listo-padni vegetaciji pridružijo nekatere zimzelene vrste.
Glede na te ekološke in vegetacijske razmere smo v sklopu mediteranske regije izločili tri distrikte, ki po stopnjah kažejo na hladnejše razmere od onili v evmediteranskem območju. Kljub temu moramo spremeniti mišljenje o zastopanosti mediteranske regije pri nas. Naštete listopadne gozdne združbe moremo in moramo uvrstiti le v evrosibirsko-severnoameriško regijo. Tako smo tudi storili (Šugar & al., 1992, 1995). Izločili smo posebno histrijsko cono, ki je hladnejša od epi-mediteranske (Ostryo-Quercetum pubescen-tis) in submediteranske (Querco-Carpinetum orientalis) ter toplejša od paramediteranske (Seslerio-Fagetum) cone. Fragmentarno, na zelo majhnih površinah (npr. Stena nad Dragonjo, Osp idr.) so ostanki evmediteranske
vegetacije kjer so se naselile prave evmediteranske vrste (T. Wraber 1975, 1993). Poznano je, da se pojavljajo ekstremno topli kot) (Šugar, 1984), ki izstopajo s svojo floro in vegetacijo v splošno hladnejših območjih. Sicer pa se v nekaterih vegetacijskih združbah pojavljajo nekatere evmediteranske vrste.
O fitogeografskih problemih Slovenske Istre je pisal neposredno in posredno M. Wra-ber (1967, 1968, 1969). Slovensko Istro je uvrščal v submediteransko območje in mediteransko regijo. Pri tem je opozoril "da v Slovenskem primorju ni razvita evmediterans-ka zimzelena vegetacija hrasta čmike (Orno-Quercelum ilicis) kot klimatozonalna ali kli-maksna vegetacija." (M. Wraber, 1968: 182183). Nadalje ugotavlja: "Razmeroma slabo razvita je tudi vegetacija kraškega gabra (Car-pinetum orientalis croalicum)." (M. Wraber, 1968: 183). Nato navaja gozdne združbe, ki so vse listopadne. Združbo Seslerio autum-nalis-Ostryetum carpinifoliae tedaj še šteje za klimatogeni pas, kar je bila dolgoletna zmota večine fito ceno logov, dokler ni Trinajstič (1974) to napako popravil. Ne glede na M. Wraberjevo fitogeografsko opredelitev Slovenske Istre je mogoče razbrati, da gre za manj toplo vegetacijsko odejo, ki jo težko uvrščamo v mediteransko regijo. Kot zanimivost in v potrditev submediteranskega območja govori M. Wraber o sredozemski vrsti Spar-tium junceum, ki "osvaja sveža flišna tla v nižjih, toplejših obmorskih legah" (M. Wra-ber, 1968: 188). Pri vrsti Spartium junceum moramo biti previdni, ker ni razjasnjeno njeno pojavljanje pri nas in gre verjetno za sekundarno naselitev, ki se bolj ali manj uspešno širi kot pionirska vrsta. To domnevo je izrazil tudi T. Wraber (1979: 334, 1993:40). Zanimiva je T. Wraberjeva ugotovitev (1993: 40), da svet slovenske Primorske in Istre "ni sredozemski, temveč kvečjemu submediter-anski ali celo srednjeevropski."
Hrvaški botanik in fitocenolog Horvat (1962) prišteva listopadno submediteransko rastlinstvo k območju sredozemskega rastlinstva, vendar je ta opredelitev glede na prej
líladnikia 8-9: 43-46 (1997)
41
omenjene podnebne, talne in vegetacijske razmere vprašljiva.
Novejše fitocenološke raziskave hrvaških fitocenologov Trinajstiča (1974), Šugarja in sodelavcev (1995) kažejo, da Istro poraščajo prej omenjene hladnejše oblike vegetacije, kjer prevladujejo srednjeevropske rastlinske vrste. Ali lahko to splošno razširjeno vegetacijo uvrščamo v mediteransko regijo? Evme-diteranska vegetacija je razširjena le fragmentarno in še to s kar velikim številom listopad-nih vrst.
Gozdna vegetacija slovenske Istre in Pri-morja je bila pod močnim in dolgotrajnim antropozoogenim vplivom. Spremembe so vidne v sedanjih zelo razširjenih sekundarnih gozdnih združbah (Se.slerio-Ostryetum, Ses-lerio-Querceium pubescentis, Carici umbro-sae-Quercetum petraeae, Rhamno-Paliure-tum, Ornithogalo-Carpinetum), traviščnih združbah (Asphodelo-Chrysopogonetum, Bromo-Agrostidetum, Arrhenatheretum s. lat., Bromo-Brachypodietum, Danthonio-Scorzo-neretum villosae, Carici humilis-Seslerietum) in traviščih - kamniščih (Carici humilis-Cen-taureetum, Chrysopogoni-Euphorbietum ni-caensis). V davnini je bila najprej degradacija topioljubnih in manj toploljubnih bukovih gozdov, kasneje sekundarnih termofilnejših prej omenjenih gozdov. Vprašanje je poti in časa regresivne sukcesije, ki se pojavlja na nekaterih površinah, kjer je že nekaj desetletij opuščeno ekstenzivno kmetijsko gospodarjenje. Zmotno je enostransko gledanje, daje bila degradacija samo termofilnih gozdov črnega hrasta, puhovca in kraškega gabra. Za mediteransko regijo so značilne zimzelene združbe.
Potrebna je natančnejša fitogeografska revizija Slovenske Istre, kar bomo storili v bližnji prihodnosti. Seveda nimam nič proti temu, da na splošno, iz praktičnih vidikov govorimo o "submediteranskem območju" Slovenije. Večkrat sem ustno omenil, da je fitogeografski položaj Slovenije zelo zanimiv in hkrati zapleten. Obmorsko območje ni tako toplo in alpinski svet Slovenije ni tako hla-
den, kot bi želeli prikazati. Kako floristično ustrezneje označiti ne le koprsko-šavrinski distrikt temveč tudi druge distrikte, je stvar temeljitejše razprave, za katere mora biti osnova analiza predvsem primarnih ter sekundarnih in terciarnih asociacij (gozdnih, grmišč-nih, traviščnih, ruderalnih, segetalnih idr.) in končno tudi navzočnost posameznih fitogeo-grafsko pomembnih vrst.
Zahvaljujem se kolegu in prijatelju T. Wraberju za spodbudo, ki mi jo je ponudil s svojo notico.
Summary
T. Wraber deliberates in his article about the species Ranunculus parviflurus L (T. Wraber, 1995: 25) on the suitability to range flora and vegetation to the Koper-Savrin's district - North Primorje sector - of the Adriatic province. He strives for the older, more general phytogeographic placing amid the submediterranean region (M. Wraber, 1969). At the same time he refers to Marchesetti who defined the Koper's warm district to be a region of olive trees.
The ecological conditions of Slovene Istra, above all average minimal temperature (+2°C or even lower), considerable spring and fall wetness (1000-1400 mm average annual rainfall) especially in winter time (iced rain or even snow) as well a cold flysch base hinder or even render impossible the growth of autochthon olive tree just like the extensiver and larger development of the eumediterra-nean flora. The deciduous leaved vegetation is made from Quercus pubescens, Q. petraea, Carpinus betulus and Fagus sylvatica: Moli-nio-Quercetumpubescentis, Potentillo aihae-Quercetum pubescentis (fragmentarily), Ses-lerio-Quercetum pubescentis, Seslerio-Quer-cetumpetraeae, Carici umbrosae-Quercetum petraeae var. geogr. Sesleria autumnalis, Or-nithogah pyrenaici-Carpinetum betuli, and Seslerio-Fagetum var. geogr. Sorbus domestica. The development of vegetation from boreal onwards also indicates the preponderance of beech tree in Slovene Istra so as
42
M. ZupanCič Kratek fitogeogreafski oris Slovenske Istre
everywhere else in Slovenia (Sercelj, 1963: 403-407,1981:139). Just let us point out that the olive tree is only cultivated on some suitable warm positions.
T. Wraber was right that it was a mistake to range flora and vegetation of the Slovene Istra into the Mediterranean region. We have been partly corrected this error when placing
Literatura
in general the Istra region to the Euro Siberian-North American region and the histrian zone (Sugar & al., 1992, 1995) being colder than the epimediterranean (Ostryo-Quercetum pubescentis) and the submediterranean (Quer-co-Carpinetum orientalis) zones but warmer than the paramediterranean (Seslerio-Fage-tum) one.
culiberc, M.., Šercelj, A.,. 1995: Anthracotomical and palynological research in the paleolithic site Šandalja II (Istria, Croatia). - Razprave IV.razreda SAZU, 26(3): 49-57, Ljubljana.
Dakskobler, I. 1994: Asociacija Seslerio autumnalis-Fageium (Ht. 1950) M. Wraber (1957) 1960 v severozahodnem delu ilirske florne province. Doktorska naloga. Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 186 str. 16 fit. tabel.
Dakskobler, 1. 1996: Združba Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Bordini 1963 v Koperskem gričevju. - Annales, 9/196: 181-200, Koper.
Horvat, I., 1962: Die Grenze der mediterranen und mitteleuropaeischen Vegetation in Südostcuropa im Lichte neuer ptlanzensoziologischer Forschungen.- Berichte der Deutsche Botanische Gesellschaft 57 (3): 91-104.
Šercelj, A., 1963: Razvoj würmske in holocenske vegetacije v Sloveniji,- Razprave IV. razreda SAZU 7 362-418, Ljubljana.
Šercelj, A., 1981: Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline,- Geologija. Razprave in poročila 24(1 > 129-147, Ljubljana.
Šercelj, A., 1981 : Pelod v vzorcih jedra iz vrline V-6/79 (v Ogorelec & al. : Sedimenti Sečoveljske soline -Geologija, 24(2): 196-197, Ljubljana.
šugar, I., 1984: Fenomen kuteva u vegetacij].- Savez društva ekologa Jugoslavije. Društvo ekologa SR BiH, Naučni skupovi i savetovanja. Bilten, B, 11(2): 328-329), Sarajevo.
Šugar, I, M. Zupančič, I. Trinajstič & I. Puncer, 1992: Termofilne šume medunca s beskoljenkom (Molinio-Quercetum pubescentis Šugar 1981) u graničnom području Hrvatske i Slovenije u Istri,- Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov; 43, Ljubljana.
Šucar, I., M. Zupančič, I. Tmnajstlč & I. Puncer, 1995: Forets thermophiles de chêne pubescent et de la molinie (Molinio-Quercelum pubescemis Šugar 1981) dans la zone limitrophe de Croatie et de Slovénie.- Biološki vestnik, 40(3-4): 115-126, Ljubljana.
Trinajstič, I., 1974: Novi pogledi na fitogeografsko raščlanjenje vegetacije jadränskog primorja Jugoslavije,- 4. kongres biologa Jugoslavije. Rezimei referata: 46-47, Sarajevo.
Wraber, M., 1967: Oekologische und pflanzensoziologische Characteristik der Vegetation des slowenischen Küstenländischen Karstgebietes. - Mitteilungen der Ostalpin-dinarischen Arbeitgemeinschaft 7: 3-32, Triest.
Wraber, M., 1968: Kratek prikaz vegetacij ske odeje v slovenski Istri. - Proteus 30(7): 182-188, Ljubljana.
Wraber, M., ¡969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17(1-6)' 176 199, Den Haag.
Wraber, T., 1975: Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri. - Varstvo narave, 8: 47-56, Ljubljana.
Wraber, T., 1979: Brnistra, medičevje, žuk(lj)a - Spartium junceum. - Proteus, 41 (9-10): 333-336, Ljubljana.
Wraber, T., 1993: Sredozemsko rastlinstvo na Slovenskem. - Časopis za kritiko znanosti 31 (158-159): 35-44, Ljubljana.
Wraber, T, 1995: 24. Ranunculus parviflorus L. Hladnikia, 5: 25, Ljubljana.
Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškar, I. Puncer, 1987: Considérations on the phytogeographic division ofSlovenia. - Biogeografia delle Alpi Sud-Orientali. Biogeographia, 13: 89-98, Udine.