Nazaj ali naprej'? Čas teče in njega ne ustavi nihče, niti mošnja, niti prošnja; čas gre naprej in nam kliče: naprej! Pri njem torej ni vprašanja, ali nazaj, ali naprej in vendar je to vprašanje njogoče, nam se celo dozdeva, da je tako vprašanje sem ter tje celo potrebno, kajti ne hodi človek že vselej zato naprej, če tako misli, pa tiidi ne vselej nazaj, če se tako sodi. V tem je pomota lahka in v naših časib še je tem lažja, ker se veliko govori o napredku, o napredovanju in so celo večje ali manjše stranke, ki si rade dajo ime »napredna stranka« ali stranka »naprednjakov«. Ali pa so one v resnici napredne stranke in gredo ti, ki se štejo va-nje, v resnici naprej ? Pri najboljši volji ne moremo vselej odgovoriti na to vprašanje s krepkim glasom, da so, saj nas uči skušnja skorej pri vseh, da niso na poti, ki pelje naprej, ampak narobe. največkrat obtičijo že na sredi pota, ali pa gred6 nazaj, če tudi sami tega ne priznajo. Izgledov za to nam ne manjka v vsakdanjem življenju, v političnem življenju našem pa se vidi in čuti to sedaj še vse huje, kakor kedaj poprej. Tako žalostno se že več let ni začelo nobeno novo leto, kakor ga imarao letos v naši Avstriji. Kdor še ima srca za staro, častitljivo naše cesarstvo, jako obžaljuje, da imamo vlado, o kateri reče človek najbolje, da ni »ne tič ne miš«, da ni ne konservativna ne liberalna, na vsak način pa kaže nazaj — v nemški liberalizem. Prej ali slej se tudi izgodnja iz sedanje vlade taka vlada, ki bode popolnem v rokah sedaj krotkib, tedaj pa čez vse divjih nem§kih liberalcev. In kdo je tega kriv? Mar nemški liberalci? Ne. to ne, kajti njc jo grof TaafTe celih šlirinajst let držal pri tleb, ne da bi mu bili mogli krmilo vlado izviti iz rok. Da imamo sedaj tako vlado, tega so krivi, če tudi ne sami, vendar pa v prvi vrsti nekateri ljudje, katerim je premalo do sloge in radi, 6e tudi ni na pravem mestu, kriče: »naprej!« Nesrečni ti ljudje pa ne mislijo, da je za to, da se pride naprej, treba dovolj in krepkih močij in da se pride mesto naprej, lahko tudi nazaj. Struna, če se preveč napne, rada poči in struna teh slovanskih naprednjakov je poknila in žal, da še ni moža, ki konce te strune zopet zveže, kamo-li da nam zabrenka na-njo prijetno godbo! Letošnje leto bode torej v političnem življenju veliko bojev in kdor kaj more, mora delati na to, da zmaga pravica. Mi se po svoji strani ne vrivamo v nobeno sedanjih »naprednih strank«, ter vidimo v njih vse drugo prej, kakor napredovanje, vendar pa čemo T:aprej! Nfiprej morA sv. oerkev; mi ne raa^anio za to, da jo država le trpi ter je ne pahne do cela iz šole, iz zborov, iz zastopov: sv. cerkvi mora biti mesto, katero njej dohaja. Naprej mora pa tudi slov. ljudstvo. Slov. gospodarjev žepe užema država prav tako, kakor nemških, kri njih sinov tirja tudi v enaki meri, čemu bi tedaj pa bila drugačnja mera pri pravicah? Ali teh slov. Jjudstvu ne bode brez truda in sama od sebe mu jih država ne vrže v naročje, za to mora ljudstvo samo skrbeti in varovati si mora pravice, katere že ima, vstrajno in do zadnje pike, sicer se lahko spravi samo ob nje. To pa je potlej stopinja nazaj. Vse pravice pa ne izdajo veliko, ako človek doma, na svojem posestvu nima sreče in mu gre s premoženjem nazaj, zato je pred vsem želja pravih rodoljubov, naj se slov. kmet postavi na trdne noge in si torej vzboljšuje svoje polje, travnike, gorice. Naš kmet v obče rad dela in tudi zapravljivcev se pri nas ne nahaja veliko, toda naprej pride razmerno le malo naših kmetov. To pa prihaja najbolj iz tega, da blago, ki ga kmet pridela, nima vselej prave cene, tirja pa se od njega veliko in vse v suhem denarju. Če se tudi to enkrat vzboljša, tedaj nimamo strahu, da stopi slov. kmet tudi, kedar gre za pravice slov. ljudstva, vselej ter krepko na noge in torej veselo naprej!