V;*yj-i logično, tla se ji protivijo naš-i zavezniki in to tem manj, oko sr upošteva naša izjava o kompetentnosti mirovne konference, tla odloči, komu bo pripadla ta naša pokrajina. Cilji in načela mednarodne oiganizacije popolnoma odgovarjajo EDVARD KARDELJ Moč ljudskih množic Treba je ustanoviti novo fronto, fronto dela v tovarnah, na poljih, v delavnicah - Tretji del govora podpredsednika naie osrednje vlade pvavljenosti določne vojne kontin-1 razpoloženju in težnjam naših na-gente. Poleg tega pa je demokratsko I redov. Naš politični položaj Polotili smo sdrave temelje demokratski narodni oblasti Beograd, 2. — «Politika» prinaša pod gornjim naslovom uvodnik Mihe Petroviča, v katerem razpravlja o mednarodnem položaju naše države in pravi, da je ta položaj za nas zelo ugoden. Sedaj smo našli pravo pot v svoji notranji in zunanji politiki. Ustanovili smo naj-neodvisnejšo vojsko na evropskem kontinentu. Položiti smo zdrave temelje resnično demokratski narodni oblasti. V pogledu prehrane, na primer, smo danes na boljšem od mnogih evropskih držav, ki niso toliko trpele v vojni kot mi. Prijateljstvo z Rusijo ln z drugimi slovanskimi državami je uresničeno bolje ln popolneje kot kdaj koli. Poleg tega smo danes zavezniki, povezani z vezjo, ustvarjeno na bojnem polju, z vsemi ostalimi velesilami sveta, z • Veliko Britanijo, Združenimi državami in Francijo. Ta zveza j 3 logično nastala iz potreb našega geografskega položaja ln v še večji meri z močno voljo naših svobodoljubnih narodov. Spor z Italijo o vprašanju Trsta ni malo v protislovju s to trditvijo. Elementi, ki jim je na tem, da pride do spora med zavezniki, doslej niso uspeli niti eno svojih mnogoštevilnih Intrig in ne bodo uspeli niti sedaj. Oni poskušajo rešiti za fašizem, kar mislijo, da se rešiti da. Spor zaradi Trsta kaže, kako močan je naš mednarodni položaj. V nasprotju s tem, kar je bilo pred vojno, danes lahko branimo naše interese, kajti na naši strani so.e-konomske potrebe Trsta in tudi osnovna načela, zaradi katerih so milijoni dali svoje življenje v tej vojni. Ni tako samo v zadevi Trsta, takšna je stvar tudi . v vseh ostalih vprašanjih, ki zadevajo našo državp. Zato je danes naš mednarodni položaj ugodnejši kakor kdaj koli poprej. Jugoslovanski poslanik pri Edenu 1. Tamjug. — Včeraj je sprejel britanski minister za zunanje zadeve g. Anthony Eden ambasadorja demokratične federativne Jugoslavije dr. Ljubo Leontičarja. Zahteve ameriških Albancev London, 2. Heuter. — Tiranski radio poroča, da so albanski Muslimani v Ameriki poslali poslanico predsedniku Trumanu, ministrskemu predsedniku Churchillu in maršalu Strllnu. v, kateri zahlcvajo: 1. priznanje albanske vlade v Tirani, ki ji predseduje general Enverl ltidja, poveljnik narodnoosvobodilne vt jsjke. 2. dovoljenje za pošiljanje zdravil, živil in oblačil albanskemu ljudstvu, ki te stvari nujno polrebje; 3. obnovo pošsnih in brvojavnih zvez, da bi mogli Albanci v Združenih državah pošiljati denar v pomoč svojim sorodnikom in prijateljem. Preidimo sedaj na nekaj konkretnih napak in slabosti v »našem delu. V prvi vrsti je treba pogledati odkrito v oči zelo negativni ded-.ščini iz preteklosti, ki nam sedaj najbolj hodi na pot, da bi mogli čim hitreje kreniti po poti izgradnje. To je nezadosten smisel za organizacijo in za na-rtno delo, za dober tempo v delu, za realistično razumevanje nalog v'delu. Posrečilo se nam ie, da smo z dlvnim poletom mobiliziral, množice v borbi proti okupatorju in njegovim pomagačem. Nasprotno pa, ko se je delalo na praktičnih nalogah izgradnje, naši kadri niso vedno zadovoljivo odgovarjali, naj-češče v prvi vrsti zaradi tega, ker niso znali pravilno organizirati dela. Prihajajo k nam «psihologi» in «analizatorji» ljudske duše, ki trdijo, da smo mi Slovani že po prirodi neizrečeno slabi organizatorji, sposobni samo za sanjarjenje in povest. V resnici so to klevete, ki jih vsak dan demantira praksa naše izgradnje. Ta dokazuje, da moremo mi uspešno rešiti tudi vse naloge organizacije tam, kjer se na tem dovolj zagrizeno dela in kjer je kadrom jasna splošna perspektiva našega dela. Zgto je treba vso našo agitacijo in propagando prenesti "od splošnih političnih gesel na na-"ioge vsakodnevne Ug.adnje ali, h— lje rečeno, povezati splošne politične parole s konkretnimi nalogami izgradnje. Treba je preiti od mnogoštevilnih splošnopolltičnih mitingov na stvarne konference, posvetovanja o proizvodnji, na razgovore o konkretnih vprašanjih, o organizaciji izgradnje, na vprašanja o pomoči potrebnim, o dviganju produktivnosti itd. Skladno načrtno delo Treba je, da naši aktivisti uvidijo, da morajo oni sami postati dobri organizatorji in da istočasno v tem smislu vzgajajo narodne množice. Mi moramo podobno, kakor je rekel tovariš Stalin sovjetskemu ljudstvu: združiti naš revolucionarni elan, z ameriškim smislom za realnost, za organizacijo, za sistematsko delo. To je danes naša glavna naloga. Za to sta potrebni dve stvari: Prvič, da čim prej pridemo na vseh področjih in pri vsakem organu, naše narodne oblasti le načrtnemu delu. Načrt je treba izvrševati od »podaj navzgor in od zgoraj navzdol. Mi smo šele na začetku izgradnje, a v tej fazi je nujno potrebno, da se v vodstvih izdelujejo v glavnem okvirni načrti, ter da se z vso silo dela. na tem, da se naši najnižji organi na-uče delati načrtno, s pogledom naprej, povezujoč lokalne interese z obče državnimi. Ce bodo po načrtu delali- naši vaški narodno-osvobo-dilni odbori, naši okrajni in okrožni NO odbori, potem bodo tako federalne kakor centralna vlada imele pravi pregled stanja, potem bo federalni in splošni zvezni načrt mogel postati konkretnejši. Težišče dela naših zveznih in deželskih vodstev potem takem ni v tem, da se izgotavljajo neki papirnati načrti z navajanjem starih statistik, temveč da se nudi živa pomoč nižjim organom pri njihovem delu, da se čim bolj trdno povežejo s centrom, da se usposobljajo za samostojno načrtno delo. Zvezni in deželni načrti naj se primerjajo z doseženimi uspehi na terenu in se nato izpopolnjujejo In uresničujejo. Ni dvoma, da pride pri nas često do neskladnosti, starih abstraktnih statistik z načrti naših centrov. Ta neskladnost se bo mogla odstraniti saipo z živo vezjo centra s terenom e primerjalno izgradnjo lokalnih ln centralnih načrtov. Iniciativno sodelovanje ln kontrola od spodaj Drugi pogoj je, da pri vsem tem delu sodelujejo ljudske množice s svojo iniciativo in s svojo kontrolo otl spodaj. A oblike dela" morejo biti takšne, da se tudi množice same učijo načrtno in sistematsko delati. Kar je v preteklosti dalo toliko s:l in toliko zmag naši borbi, je bilo v prvi vrsti široko ln prostovoljno sodelovanje ljudskih množic, njihova ustvarjalna iniciativa od spodaj. Kadri so. rasli od spodaj in so bili v delu neposredno ljudski. Sklepi so prihajali tako rekoč neposredno iz ljudstva, zato so te odločbe naletele na najaktivnejšo vsakodnevno podporo množic. V tem je meč demokracije, ki mora omogočiti, da bo vsak poedini državljan v raznih oblikah sodeloval pri upravljanju države. Naloge so večje, številnejše in se ne morejo vedno reševati z istimi enostavnimi sredstvi in metodami. Razen tega imajo danes organi naše oblasti, posebno mestni, neštete možnosti za aktivizacijo množic v državni izgradnji. Med tem pa že danes neki naši kadri pozabljajo, na to dejstvo. Mislijo, da morejo brez tega izvršiti svoje delo. Takšni ljudie slabijo položaj še z izdajanjem odločb in ukazov, ki spominjajo na sta*e uradnike, ki zapadejo v stare navade in običaje, če niso pod zadostno kontrolo. Ugotoviti je treba, da se je v naš državni aparat piiteia vtihotapljati birokratska slabost. Birokrati mislijo, da sedaj, ko je vojna končana, niso več potrebni požrtvovalni borci, ljudje, ki pozabljajo na svoje osebne interese in služijo samo skupnemu interesu, z eno besedo, takšni ljudje, ki so stali v prvih vrstah narodnoosvobodilne borbe. Birokratska rja je že na nekih mestih začela pokrivati lik narodnega borca za lepšo bodočnost svojega naroda. Takšnim birokratom se pridružujejo ljudje, ki sanjajo o starem, preteklem, ki hrepene po »miru*, ko se narodne množice niso mešale v državne posle, ko ni bilo kontrole z »ulice* itd. Ti ljudje hrepene po »norma-lizacijl*. po «redu» in pod redom razumejo povratek k staremu. Ljudske množice vidijo te napake, vendar so prepričane, da so to prehodni pojavi, izzvani od poedin-cev. Ta visoka zavest naših množiš najčešče premaguje birokratsko ogorčenost. Tudi skozi birokratsko prevleko, kjer se pač pojavlja, se prebija na dan volja ljudskih množic. V tem je največja moč nove Jugoslavije in zagotovilo proti vsem težkočam: Vendar to ni dovolj. Bili bi samozadovoljni čvekači, če bi mislili, da bodo stvari šle same od sebe. Škodljivi pojavi .ovirajo naglo izgradnjo in prinašajo desorieo-tacijo v množice, nejasnost v njihove predstave, zato se je treba proti tem napakam in nedostatkom neprestano In odločno boriti. Ali mogoče oni ljudje, ki so podlegli birokratizmu, mislijo, da sedaj ni več potrebna iniciativa množic in njihovo sodelovanje v izgradnji? ; i Danes delamo za sebe V resnici je danes bolj potrebna kakor kdaj koli. To pa, kar se danes dogaja v naši državi, je tudi borba, borba na novi osnovi, v nekem posebnem smislu. Nadaljuje se borba proti posledicam okupacije, proti ogromnim težavam v obnovi in izgradnji, proti ostankom sovražnikov v državi, ki se posku-,ajo pojavljati v novih oblikah. A tega sovražnika bomo premagali samo z zagrizenim delom in z živo stražo na vsakem koraku. Skupno je treba predvsem razvijati budnost in iniciativo množic. Razume se, da bodo sovražniki in filistri še nadalje iskali «mir», «zrak», dobre* stare čase*. Boje se množic in njihove aktivnosti. Zali jih njihova aktivnost. Zato bodo iskali zatočišča pri birokratih. In prav zato je borba proti birokratizmu danes sestavni del borbe za obrambo pridobitev narodno-osvobodilne borbe. Razumljivo je, da se tam, kjer so stopili v življenje in v sodelovanje pri narodni izgradnji novi ljudje, zrasli lz ljudskih globin, pojavljajo napake in nastajajo neprijetnosti za one, ki ne želijo naglega tempa. Vendar nihče ne mgre kadrom, z-asiim iz naroda, ki se danes bore za pravični cilj, zameriti, ako če3to pri svojem delu ne zbirajo sredstev. To more biti včasih neprijetno ln škodljivo, vendar jih v preteklosti ni nihče drugače učil. Zato naj se ljudje, ki žalujejo za starim, ne čutijo užaljene, ako jim kdo plača z njihovim lastnim denarjem. Naloga naših aktivistov je, da pomagajo narodnim množicam v borbi proti vsem notranjim tež-kečam, z istim elanom, s katerim so naše množice v preteklosti šle v boj proti okupatorju. Borbeni duh in uporna volja morata prevevati Popravek Isjave triaikega škofa V včerajšnji številki smo objavili izjavo tržaškega škofa. Pri tem p n Si nam je vrinila neljuba pomota. Pod točKo b, se izjava glasi pravilno: «da moje osebe nikdar niso priprli, niti nisem bil po nadzorom v svojem stanovanju in se tudi nikoli nlsrm imel ničesar od njih bati. Pod točko d, se zadnji del glasi pravilno: ...da ml olajšajo redno in slovesno izvedbo procesije. Uredništvo. aktivnost naših ljudskih mnolic. Treba je ustvariti novo fronto, fronto dela in odstranjevanja težav, fronto u naših tovarnah, na poljih, v delavnicah, povsod, kjer delavne roke ljudskih množic postavljajo temelje sreči bodočih pokolenj. Treba je v množicah razvijati zavest, da danes delamo za sebe, za bodočnost, za vse ono, za kar so se tako hrabro borile v preteklosti, za kar so umrli naši najboljši sinovi v velikem prepričanju, da bo nekega dne prišel čas ko bo težnja po življenju dostojnem človeka, postala kri in meso. Samokritika naše najmočnejše orožje Od sedaj naprej zavisi samo od nas, od aktivnega dela vsega naroda, kako se bo uresničila ta davna želja. Mi smo tako srečni, da postaja ta želja pred našimi očmi kri in meso. Za to tudi mi nosimo odgovornost. Ali moremo dopustiti, da birokratizem in drugi slični pojavi slabijo in omalovažujejo krvavo veličino dela, ki ga danes opravlja naš narod, naše ljudske množice, Is svojimi najboljšimi sinovi na čelu. Ce je tako, potem je treba objaviti ostro borbo proti vsem tem slabostim. Ponovno je treba poudariti: Samokritika je naše najmočnejše orožje. Sami sebi moramo biti najbližji sodnik tudi takrat, ko je potreben surov sodnik. Naša lastna zavest in pazljivo opazovanje ljudskih množic morata biti pravi regulator aktivnosti naših aktivistov. "Voditi resnično ljudsko politiko ne pomeni demagoško ponavljati samo to, kar se pojavlja, v ljudskih množicah. Zastopajoč splošne interese naroda, mora resnično demokratsko vodstvo usmeriti korak v progresivnost, istočasno pa ljudskim množicam stalno kazati pot naprej. Vendar pri ustvarjanju te linije moramo iti v korak z razvojem zavesti širokih ljudskih množic, kot pravi Lenjin: «Ne prehitevati naprej niti ne zaostajati*. Ena kot druga napaka bi nas pripeljala do izolacije od ljudskih množic, kar znači neizbežen poraz. Naši aktivisti morajo v tem pogledu, imet! stalno pred očmi, Stalinove besede: (Konev v pi modnji siovUKtjj . PRIMORSKI DNEVNIK !_______________ Vprašanje koSonij „Krasnaja zvezda” za nateio samoodločbe piše ^ gia bravh; Moskva, 2. Tass. — Profesgg Ko-,, rt vin, sovjetska avtoriteta na J>o- ' lju mednarodnega prava, «Kra*naji zvozdi*, da je «na mli točk, ki jo Intenzivno ob vajo na konferenci združenih narodov v Sftn Franciscu, vprdfamje medn*rednega aaupanja^v »tezi t problemom povojne uprave kolonij (odvisnih držav). Pa našem mnenju se ta problem kljub vsej svoji obsežnosti iji zapletenosti mora razčistiti in se tudi lahko v zadostni meri razčisti Versajski mir iz leta 1919. je privedel v vprašanju oprave .bivših .turški, kolonij do m*dnar< Dru.tva narodov. Mandatni režim je bil kompromis med Wilsonovimi 14 točkami, gasit delavstva In na-rcdno-osvobodilnih gibanj, • ki,*. so stremela za popolno neodvisnostjo kolonij, in med zahtevami imperialističnih krogov antantnih držav, ki so vztiajali na enostavni razdelitvi kolonialnih posesti premaganih držav. Kar se tiče sovjetske države, ki se bori že od svojega postanka za načelo samoodločbe narodov in sicer za vse rtarode in države, mora samo zavreči sistem kolonialnih mandatov. Ob vstopu v Društvo narodov v letu 1934. je naša država oflcielno izjavila, da bi ugovarjala nekaterim neprimernim klavzulam, ki se tičejo mandatov, v primeru, da bi sodelovala pri podpisu pakta Društva narodov. Povojni režim v kolonijah je bil prvikrat kolektivno obravnavan od zavezniških vlad na konferenci v San Franciscu. Zelo jasno in dosledno stališče je v tem vprašanju zavzela delegacija SZ. Začenši z Molotovovo izjavo v njegovem govoru od 30. aprila in z njegovimi izjavami na tiskovni konferenci 7. maja pa vse do sovjetskih predlogov glede samoodločbe in neodvisnosti kolonialnih narodov, ki so imele direktni namen služiti mednarodnemu zaupanju — vse to je pokazalo jasno in nespremenljivo politiko SZ. Ta politika je trdno povezana z delovanjem in naukom velikih ustanoviteljev SZ' — Lenina in Stalina, ki sta proglasila pravo vsakega naroda do samoodločbe, vključivši pravo do odcepitve in ustanovitve samostojne države. ,em kolonialnega zatiranja, dok-bodo lahko nekateri narodi in BS razpolagal! z usodo drugih. Iv- i Svobodoljubni narodi, ki so v tež- aških vojnih preizkušnjah nasproti i fašist čriim roparjem dokazali svojo j privfžencst svobodi in demokraciji, morajo sedaj prav Iz tega vzroka bolj kakor vsi drugi spoštovati pravice kateregakoli naroda v kate- ■%vwv.v.v>sv.-.%v. Ta načela so temelj velike moči SZ. V svoji internacionalni praksi se SŽ stalno favna po teh Obrnjen proti celemu svetu se je Stalin spomnil teh načel v svojem govoru 6. novembra 1943., ko je navedel med cilji velike domovinske vojne sledeče: enakopravnost narodov, nedotakljivost njihovih teritorijev, osvoboditev zasužnjenih narodov in zopetno vzpestavo njihovih suverenih pravic, pravo vsake države, da sl uredi življenje po svoj lastni želji. Eden izmed členov deklaracije iz konference v Dum-bartom Oaks-u določa kot cilj mednarodne organizacije združenih narodov »razvoj prijateljskih odno-šajev med narodi*. Na konferenci v San Franciscu je bila ta formulacija izpopolnjena z deli, »ki temeljijo na spoštovanju enakopravnosti in prava do samoodločbe narodov* Potrebno je omeniti, da ne more biti prijateljskih odnošajev med narodi, njihove resnične enakopravnosti in pravice do samoodločbe, stalnosti mednarodnega pravnega reda, nepotvorjeoega spoštovanja človeških pravic in temeljnih svoboščin tako dolgo, dokler bo v eni ali drugi obliki veljal remkoli delu sveta do samostojnega obstoja, do prostega razvoja njegovih du&zvpiih in materialnih sil, do sapostojne državne organizacije za očuvanje mednarod varnosti, miru in .voriena od Ti nar odi ki naj bo svobodoljubnih narod ne morejo smatrati svoje naloge za dovršeno, dokler ne to zagotovljeno vsem narodom, vključivši one v kolonialnih državah, možnost svobodnega in nemotenega razvoda in m<*ncst enakopravnega sodelovanja z drugimi narodi na polju mednarodne kulture in napredka. Komisija za vojne zločine London, 3, — V Londonu' se je pričala konferenca predstavnikov komisije za vojne zločine. Na konferenci sodelujejo predstavniki 18 držav. Na čelu delegacije demokratične federativne Jugoslavije je predsednik komisije za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorja in njegovih pomočnikov dr. Dušan Nedelj-kovič. Ostali so član državne komisije dr. Milan Bartoš in delegat Jugoslavije pri komisiji združenih narodov za vojne zločine dr. Radomir Zivkovič. Članom delegacij je bil prirejen svečani banket v hotelu «Savcy». 2657 vojnih zloiincev London, 2. .ViVIL — Lord Wright predsednik Konference za vojne zločine, te dejal ob otvoritvi zasedanja, da je bilo 2657 ljudi obtoženih vojnih zločinov od strani združenih narode v, Od teh je 2525 Nemcev, 110 Italijanov, 2 Albanca, 17 Bolgarov, 2 Madžara in 2 Rumuna. Nemšk' obtoženci so bili obtoženi od sledečih držav od Belgije 250, Češkoslovaške 248,. Francija obtožuje 1116 zločincev, Gtčlja 11, Luksemburg 1, Nizozemska 56, Norveška 98, Poljska 544, Združene države 127 in Jugoslavija 70. Proces proti Petainu njihovi zmagovalci. Ti Vojski bodo nadomestili milijone prisilnih delavcev ki se bedo vrnili v domovino. Nemikl ujetniki v belgijski n rudnikih •Bruselj, 2. .V.VV. — Belgijski radio je mb ja vil da so prispeli v Grand v več skupinah nemški ujetniki, ki bodo delali v belgijskih rudnikih. Nameščeni bodo v taboriščih, ki so jih proj sami uporabljali za ruske deportirance. Konferenca sovjetskih poveljnikov nemSkih mest I. ukrajinska fronta, 2. T'iss. — Pokrajinska konferenca vojaških poveljnikov nemški mest, ki je bila te dni, je razpravljala o organizaciji oda vojaških komand ih ustvaritvi G'vilne občinske uprave za nemški narod. V vseh nemških mestih v te) pokrajini Je bila že ustvarjena civilni občinska uprava, katero naloga je organiziranje normalnega življenja. Nova Varšava 2. Tass. — Varšavski rada so arMekti najj.ri,vw ovo poljske prestolnice. io očuvila svoj ka-i zgepibvinskl v ide#, obc-Idostjtat vsem higiefeskim in bo zagotovila -prebi-udobje. Pri obnovi Var-upoštevali j dal bodo v htrirana vsa politična, kulturna in ekonomska središča države. Z^eznlSko križišic bo zhitno pove-isha. Po tem načrtu v Varšavi ne bp podjetij ležjte industrije, ampak samb tovafne m -precizno mehaniko, poligrafska podjetju m podjetja za znanstvena raziskovanja. Državne, (te, nosUmištoa, inšk-eliki^ hoteli zgrajeni'vfcenlru mesta,- ob ihvisFe. Težka indusmja bo zmeščer^i ob železniških progah proti zapadu. Nacistična kriminalca Rainer in Globočnik aretirana Pariz, 2. ,4ss. Press. — Maršal Petain je pri zasliševanju i2javll, da jc bil z vodjo francoskih monarhistov Charlesom Maurrasom v prisrčnih' odnošajih, a to le v literarnih vprašanjih, ne pa v političnih. Dodal je,1 da mu je žal, da je pritegnil v svojo vbdo bivšega pravosodnega ministra Aliberta. Po zaslišanju so se nekateri člani komisije zgražali, ker so Petainu dovolili, da sedi v ugodnem naslanjaču. . Španija ščiti Lavala praksi \VsuhIngton,, ,2,, SSV. — Vršilec načelih, 'dolžnosti zunanjega 'ministra Grew, je včeraj izjavil na sestanku z novinarji da bi moral biti Laval izročen začasni francoski vladi. Gre\v je dejal, da vlada Združenih držav še nadalje pritbka na špansko vlado, da izroči Lavala Franciji. Španska vlada pa vitraja na stališču, da mora bili Laval izročen zavezniškemu sodišču. Nemško zlato iščejo Washington, 2. -ViVf/. — Vršilec ministra za državni zaklad je včeraj izjavil, da bo poslanih v Nemčijo 15 finančnih strokovnjakov z Orvisom Schmidtom na čelu. Njihova naloga bo, da kontrolirajo imetja tujih državljanov. Nadalje bodo poiskali zlato, ki so ga Nemci skrili in ugotovil njegove lastnike. Nemške ujetnike ie odpuščajo Lunefcurg, 2. NNU. — V bližnji bodočnosti bodo oblasti britanske in ameriške vojaške zasedbe v Nemčiji začele demobilizirati milijon in pol nemških vojakov, ki bodo zaposleni pri poljedelskih delih, v industriji, pri obnovi cest in prometa. Ironija je da so nemikl vojaki prej dobili vojaški odpast kakor Poljska agrarna reforma Moskvj, 2. Tass. — Stavinski po-drebno razpravlja o položaju poljskega naroda in šc posebej o položaju poljskih kmetov. Opisuje, kako je Poljska kot poljedelska država na najnižjem mestu v vsej Evropi. Se posebej opozarja na dejstvo, da je leta 1920 poljska vodilna struja obljubila kmetom zemljiško posest zato, da jih zaradi bližajoče se vojne proti Rusiji pridobi. Dane obljube pa ni izpolnila. Staviuski, ki docela odobrava agrarno reformo, smatra, da se je od t-e okoristil poldrugi milijon c*eb. Trdi, da se tako imenovana poljska «vl;,da» ne bi nikoli upala načeti reševanja tega važnega socialnega in gospodarskega vprašanja. Hvali nato ptejske vlado, ki gieuia roko poljskemu narodu. In to je glavni vzrok, V Avstriji so britanski vojaki aretirali bivšega gauleiterja za Primorje Rainerja in generala Globočnika. * ■* * Primorsko ljudstvo bo nedvomno z zadovoljstvom sprejelo to novico. Predobro sta znana oba zločinca, ki sta dokaj časa strahovala po naših krajih. Koliko zla sta povzročila, vedo povedati {f:vtlne matere, številne neveste in številni otroci, ki objokujejo svoje drage, katere so nacistični in fašistični krvniki po nalogu'ftaintr ja in Globočnika mulili, obešali, streljali in žive sežigali. Oba se morata smatrati za vojna zločinca tn bosta morala biti kot taka sojena. VAWA' ,WAAV’.V^AVA*^VAV.WVW.V/.V,",V. IZ SOVJETSKE ZVEZE Fiziološki zavod v Leningradu k. do 3£CtoVi v, Isto tem "glavni sv: ta\iti3k ieljstVi lon- London, 2. Reuter. — Grahan Barrow, posebni dopisnik Reuterja v Cungkingu poroča: V zvezi z dramatičnimi bitkami, ki se bodo razvile na; Kitajskem v bližnji bodočnosti a povečanimi kitajskimi ofenzivami, je vrhovni poveljnik severnoameriških čet, generalni poročnik Albert \Vede-meyer izjavil zastopnikom tiska, da se bodo Japonci umaknili iz svojega koridorja prav skozi srednjo Kitajsko, s katerim vzdržujejo zvezo s silami v Francoski Indoki-ni. Kitajski napadalni duh je na-rastel, je dejal dočlm so bili med Japonci opaženi primeri upadanja morale. Wedemeyer je obljubil povečano letalsko podporo kitajskim silam na kopnem. Zadnja akcija, ki so jo izvršila letala 14. skupine je imela za posledico uničenje 30 ladij, hatovorjenih s petrolejem na jezeru Tung-Ting v severnem delu province Cang-Kunan. Od zavzetega «lnvazijskega pristanišča Fučov v pokrajini Fukioh v jugovzhodni Kitajski so kitajske čete napredovale severovzhodno ob obali v smeri proti južnemu bregu reke Kio. Kaže, da se bedo Japon-o. umaknili s tega obalnega področja in koncentrirali svoje sile ekrog Kantona i-n Šanghaja. V pokrajini Kvangsi so kitajske sile .presekale japonski koridor, ki poteka iz centralne Kitajske Froti Indokini in so prodrli iz osvojenega mesta Nanhlnga proti Suilu, 60 milj v smeri proti jugovzhodu. Iz tega predela »s Japonci umikajo. Kitajske čete, ki so zavzole Na-nlng, so našle mesto popolnoma porušeno, toda letališče, ki so ga prej uporabljali Američani, ni bilo donskih Poljakov.do Varšave. •rtV.%V.V,W.,.V.Vu.’»Vm'.VV.VA%VW*l,AWASWAV Vojna na Kitajskem Japonci na umiku proti Kantonu in Šanghaju resno poškodovano ter bo lahko kmalu popravljeno. Japonci so razrušili vse večje zgradbe in so odvedli s seboj vse za orožje sposobne Kitajce razen onih, ki se jim je o pravem času še posrečilo pobegniti v gozdove. Več kot 60 milj severovzhodno od Naninga so druge kitajske sile dosegle robove Finjanga. V zapadnem Kunanu so Kitajci preprečili japonski poskus, približati se važni letalski bazi Američanov v Cinklangu in so očistili številne odrezane sovražnikove žepe ter ogrožajo sedaj oskrbovalno bazo Pacčing. Ojačenja za ameriške ladjedelnice Washington, 2. .V.VL, — Minister mornarice James Forrcstal je dejal skupini novinarjev, da je ojačena bojevitost Japoncev imela za posledico nove poškodbe na edinicah vojne mornarice in da ie nastopilo v pomorskih delavnicah na zapadni obali veliko pomanjkanje delovnih sil. Pozval je delavce, da se z vsemi Silami lotijo dela in je izrazil mnenje da je treba v ladjedelnicah za otmoyitvena dela nemudno najmanj Jo 000 specializiranih delavcev. Indijski iastnlkl protestirajo Glasgcv/, I. Reuter. — ladijski cficirjf M Vt se »orali vkrcati v Glasgcrtiu za potovanje V Indijo, potom ato so bili izpuščali! iz nemških ujetnUkih taboriš?, je odklonilo potovati pod dunimj pogoji m so v taboriščih v Angliji. Dva oficirja sta izjavila, da je bilo postopanje z njimi podobno postopanju s sovraž dml vojnimi ujetniki in sta vztrajala na tem, da imata pravico do kabin I. razreda kakor drugi britanski oficirji. Leningrad, 2. Tass — Gostje, ki bodo prišli v Leningrad na proslavo 220. obletnice ustanovitve Znanstvene akademije v ZSSR, si bedo lahko ogledali eno največjih znanstvenih ustanov, fiziološki zavod, ki je imenovan po Pavlovu. Videli bodo preizkušne metode in eksperimente, ki se vršijo po laboratorijih za čutne organe, laboratorijih za ugotavljanje kakovosti refleksov, dalje v laboratorijih za živčno in mišično fiziologijo, za primerjalno psihologijo in biokemijo, Itd. Poizkusi na živalih se bodo napravili v posebnih pkU3tično tesnih celicah. V zavodu bo odprta, velika razstava, ki bo pokazala njegove znanstvene uspehe in predočlla njegovo zgodovino od deta 18S9., ko je bil ustanovljen fiziološki laboratorij ruske Znanstvene Akademije, iz katerega še je razvil ta zavod. Mnogo dokumentov, diagramov in fotografij bo predočilo delovanje zavoda v dobi, ko mu je načeljeval Ivan Pavlov, kakor tudi delo, ki je bilo izvršeno na podlagi njegove .znanstvene zapuščine. Važno mesto na razstavi bo delo sovjetskih fiziologov v času domovinske vojne. Znano je, da so nekateri znanstveniki pod vodstvom Pavlove učenke Marije Petrove ostali v Leningradu in nadaljevali v težkih dneh blokade študij o intenzivnejšem delovanju živcev. Druga skupina znanstvenikov je bila zaposlena v bolnici in sa je bavila s poškodbami živčnega sistema in posebej z vplivom možganskih poškodb na delovanje možganske mrene velikih možganskih polut. Iznajdba sovjetskih znanstvenikov Moskva, 2. Tass. — Sovjetska zvanstvenika Pavel Pavlov in njegova žena sta iznašla pripravo, ki avto-nutično ustavlja dvigala v rudnikih v primeru, da se pretrgajo vodila. Dvigalo navadno lahko nosi 40 ljudi ali pa od o do 30 ton tovora. Pavlo-vova priprava ustavi dvigalo brez pretresa 2 ali 3 m potem ko ^e je vodilo pretrgalo in sfccr še preden je pri padcu' moglo doseči večjo trzino. To priprava sestoji iz zelo enostavnega avtomatičnega mehanizma, nameščenega na vrhu dvigala. Poizkusi s teni mehanizmom. Ki so se začeli med vojno, so po dali odlične rezultate. Vodilo je bilo 68 krat pretrgano in vsakikrat se ie dvigalo gladko ustavilo. V' začetku je bilo dvigalo natovorjeno z živali, potem je bilo odločeno napraviti poizkus z ljudmi. 6 ljudi, med njimi oba iznajditelja, je vstopilo v dvigalo. Vrv je bila prerezana v trenutku, ko je bilo dvigalo 240 m od tal. Priprava je dobro učinkovala in vse se je gladko izteklo. Sedaj se Pavlovovc priprave nameščajo'v rudnikih Donskega bazena. Za partizansko družine Minsk, 2 — V Beli Rusiji so zgra-dii 45.000 novih hiš za družine partizanov in za borce, ki so zgubili svoje domove v času nemške zasedbe. Za gradnjo teh hiš je državna organizacija za gradnjo posla-’ Io. na mesto cele Ofte specialistov. Tisoči družin, ki so živeli v jarkih in v zaklonih, so se že nastanili v novih hišah. (Tass). AW/»WAiVW.V.5\V.ViWAVAV',,’vV.V5Vi’jVAV» IZ JUGOSLAVIJE Oskrbovanje Beograda Oče Spomnil sem se. Bilo Je žalostno jesensko jutro. Dež je nalahko padal in mlekarice, ki so hitele po ulicah, so bile mokre. Tam na oglu se Je stiskala gruča ljudi. Prodajali so kruh. Lica ljudi so bila udrta, poznalo se jim Je, da gladu-jejo. Prišli so po cesti, v lepih uniformah, bahavi in si tlačili v usta kose čokolefdo. Spodili so žene, a otroci so prosllf kruha. Tl, oče si bil žalosten- Tega mi nisi povedal. Videl sem žalost v tvojih očeh. Bile so velike, čudne in motne. Gledal sl za menoj. Toda jaz som hitel. Skrival sem o-braz in pogled. 3rce ml je bilo žalostno. Vzel sem si stvari, ki sem Jih rabil. Britev in malo knjižico. Odšel sem. ...Tedaj ml Je bilo najtežje. Tisti trenutek, ko sem tl podajal roko. Pogledal si me. Vem, na kaj si mislil,.. Devetnajst let sreče, devet- najst let mladosti, devetnajst let tvojih nad... in sedaj... vse Je treba pozabiti. Občutil sem vse. Toda nisem hotel popustiti. Besede so mi zastajale v grlu, vseeno sem premagal samega sebe. Tedaj sem stopil k bratcu. Se vedno je bil ves sanjav. Odprl je velike črne oči, oči otroka in me pogledal. Bile so lepe in naivne. Solza se mi je pojavila v njih, navadna dečja solza, ali bratska. In mala sestrica me je vprašala: «Kdaj se boš vrnil?*. Nisem ji vedel odgovoriti. Vse skupaj je bilo zaltte preveč. Odločbo sem odšel, pot je bila dolga. • * * • čakal si me. In vedel si, kaj je bilo vsak dan. Prišel j« mrak- Nal trg Je životaril iz dneva v dan enako. Ljudje so se monotono soce-hajali. Včasih si čul znane glasova. Vem. To te Je bolelo. Tedaj Je nekdo zažvižgal. Bill so prijatelji. Pohitel si k oknu, kakor ponavadi si hotel reči: »Vsak čas pride...* ali ., /tedaj si se premislil...* Ne, danes ne bo prišel...* Odšel je in kdo ve... rekel si jim: «Ni ga, ne vem, kje Je*. Oni so nadaljevali pot in ti si Jih gledal. Videl si mene kljub temu, da si Vedel, da se varaš. Vrnil si se v mojo sobo in zopet pregledoval knjige. Spominjal si se..., a jaz sem bil že daleč. Minevali so dnevi. Minevalo je Jutro in večer za večerom. Toda tvoj pogled me je iskal, vedno. * * • Nadaljeval sem pot. Pred menoj jih je bilo na desetine in za menoj ravno tako. Dolga kolona -se je počasi pomikala. Gora je bila visoka. Zmanjkovalo mi je sape, ali treba je bilo iti. Noge so mi drsele ln težki zaboj ml je žuljil rame. Brez zamene, ure in ure. Nisem so jezil, črpal sem moč iz naša skupno moči. Toda noge so me vedno težje držale. ...Nič več nisem lmsl levega Čsvlja. Prsti so postali rdeči in podplat Je bil že zdavno raztrgan, Bos sem bil. Veter se je poigraval z nami in prinašal mraz, ki Jo bodel do kosti. Vseeno smo šli naprej. Pojedel sem poslednji košček kruha, ko je bilo Šele poldne, čakati smo morali no- vo jutrQl^n vpl*ofiifl Nise tj hotel verjeti, .Toda vseeno, nekaj ml je bolelo. Bila je neka trpka in globoka bolest. Mladost jo Je zmagala, bila Je močnejša. Hiteti moramo. Dospeti moramo ria mesto. Znojne kaplje ml polzijo po licih. Vroče je. Na hrbtu je dvajset kil. Toda nič zato, bo že šlo, *V* Nebo se Je zažtrld. Bila je že tema, ko smo prišli- Telo se Je kadilo, a dež ga Je hladil. Curek vode ml je tekel po hrbtu. Ugajalo ml Je. Mladost je pozabila trpljenje. Vedel sem, kje boli. Prsi. Misel, da ni nič, me je krepila. Toda moč mi je po malem popuščala. Obraz je posiajal čedalje biedejši in sapa vedno težja. Kašljal sem. Prehlad, sem se tolažil. Tovariši so hiteli, tudi Jaz sem hotel za njimi, toda zmanjkovalo ml Je sape. Prižel sem. Toda na to sem moral dolgo počivati. Beograd, 2 - (Tanjug) — Beograjski mesarji bodo skupno s «Granap-om» sodelovali pri oskrbovanju Beograda z mesom ln na. stjo. Včeraj so imeli v ta namen posebno konferenco. »Granap* ho dovažal živino v B< ograd dr. oskrbel klanje, dočim bodo ,mesarji kot strokovnjaki razdelil. meso med prebivalstvo v skladu z zahtevami in navodi-T »Granapa* S tem se evem jooštenim trgovcem daje prilika za delo. Na isti konferenci so mesarji sklenili, da bodo osnovali mesarske proizvajalne zadruge po posameznih rajonih, v katerih bodo enakopravno včlanjeni mesarski mojstri in njih pomočniki. Izvršni narodni odbor za mesto Beograd bo zgradil pekarno, v kateri se bo peklo dnsvno stotisoč hlebov kruha. Da bi se rešilo vpra- Telo mi je bilo*vroče, a roke so postajale vsak dan bolj drobne. ...Ne! Vseeno naprej! Ze se vidi sonce, le korajžno... • « • Zmage, zmage naše velike zmage so mi dajale moči. Oče! Dajale ao ml ponosa. Ničesar nisem videl, ničesar slišal, samo zmage. Svoboda, svoboda se je bližala, jaz pa sem izginjal, a vseeno sem bil Jačjl. Prišla je .. * * • Vrnil se bom.., Samo... Nikar se ne fcoj! Ne boš nie mogočo spoznal, toda vendar oče,,, svoboda... Jaz st m srečen. Nekaj hi moram povedati. Samo tole: »Bruham kri*. * • * Jutro. Mlekarice so že prišle. Poletje poje. Otroci se vesele. Nikjer več ni bahavih tiranov. A ti oče se še spominjaš deževnega jesenskega dne in čakaš svoje nade.., TODIČ BORIVOJ žanje oskrbovanja prebivalstva Beograda s kruhom, Je INO sklenil, da se v neposredni bližini električne centrale »Snaga i svetlost* zgradi velika mestna pekarna. Ta pekarna sc bo okoristila s presežkom pare v električni centrali. Kot stranski proizvod se bo pridobivalo približno tisoč litrov čistega alkohola. Gradnja pekarne se bo pričela v prihodnjih dneh. Slovenski industrijci pri ministru Hebrangu Ljubljana, 2. Tanjug. — V prisotnosti ministra Industrije zvezne vlr.de Andreja Hebranga je minister za industrije v federalni vladi Slovenije sprejel delegacijo zveze indu-slrljcev Slovenije. Direktor Trho-veijske premogokopne družbe Dr. Vrhunc Jc pozdravil ministra in Je v svojem nagovoru med ostalim dejal: Industrijci Slovenije so zavedamo svoje vloge pri velikem naporu za gospodarsko ohnovo v duhu r.ovega časa In razvoja ekonomskih razmer v državi. Izhajajoč s tega stališča smo pripravljeni podrediti svojo osebno korist splošni obnovi gospodarskega življenja in blagosta-n1<: delovnih ljudskih množic. V razgovoru ministra zvezne vlado He-btanga z delegacijo se Jo načela obnova Zveze industrijccv, nabavi surovin in organiziranje privatno pobude. Delegati so stavili nekatere predloge, ki so važni zn obnovo našega gospodarskega življenja. Zbirka za ranjence Zagreb, 2. Tanjug. _ Pokrajinski odbor Društva rdečega križa v Zagrebu Je organiziral nabiralno akcijo za ranjence, ki je rodila odlične rezultate. Meščani Zagreba so dajali nesebično vse, kar Je ranjencem v korist. Zlasti so prispevali živila kn.ctje Iz bližnje okolice. Sovjetski umetniki, ki so nedevno gostovali v Zagrebu, so poklonili Rdečem križu 2.4(14.470kun od Izkupičkov svojih koncertov v Zagrebu. Neka tvornlca Jo darovala 2000 kg marmelade. Med dirlli Je mnogo posteljhlno, posode, platna, toaletnih potrebščin knjig I. t. d. TRŽAŠKA V vojaški bolnici Še ranjenci povedo: Svoboda je draga stvar, toda če nam jo bo kdo hotel kratiti, bomo pokazali, da damo zanjo vse V ulici Fabio Severo je veliko po3lopje z rdečim križim na strehi in z napisom: Ospedale militare. Nekoliko višje od ceste leži, obdano z visoko ograjo in z drevjem. Ravno mesec dni je, odkar so to vojaško bolnico napolnili naši ranje-n: in bolni partizani, okrog S00 jih leži v njej. Izreden dokaz, kako velike žrtve je zahtevala osvoboditev zasužnjene Primorske, Istre in Trsta. Jugoslovanski in italijanski partizani ležijo drug poleg drugega. Ogromna stvar je ta bolnica, z neštetimi oddelki, stopnišči, hodniki in sobami. Po hodnikih so švigali zdravniki in bolničarke v belih haljah, pa ranjenci v kratkih bol-, niških plaščih in osobje, vsi z določenim ciljem. Le jaz sem taval kot zgubljen/dokler nisem naletel na starega znanca iz Cankarjeve brigade, na por. Maksa KlanšUa„}» is komisar bolnice. Od njega sem dobil vse, kar sem rabil: podatke o bolnici in bolnikih, pozneje pa še spremljevalko po oddelkih. Vsestranska skrb za ranjence in bolnike V bolnici ja 16 zdravnikov, med njimi znani specialisti. Sef je Tržačan prof. Pepeu, Slovenec je dr. Žumer. Vsi neverjetno skrba za ranjence in bolne, ki so jih tudi sami povedali, kako so zadovoljni z zdravniki in z vsem ostalim oso-bjem. Hrana je za vse zadostna in prav dobra. Politično in kulturno-prosvotno delo je zelo živo, vsaka »oba ima redno politične urej časopise dobivajo dnevno, kadar hočejo jim igra radio. Pripravljajo se za. miting, ki bo posvečen sodelovanju narodov in bodo na njem nastopili tudi italijanski tovariši. V vsakem nadstropju visi stenski časopis, polh Člankov Jz zadnjih borb za osvoboditev Primorske in o življenju v bolnici. Obiski so dovoljeni dnevno od ene do treh in takrat pride vedno dosti tržaške slo venske in italijanske mladine, i:l prinaša seboj darila svojim rešiteljem. S tovarišico Tatjano sem se o vsem tem tudi prepričal. Sla sva kar na slčpo srečo, kajti če bi si hotel vse ogledati, ne bi bila zlepa gotova. V prvem nadstropju .zva se ustavila v sobi kirurškega oddelka. Kakih petnajst ranjencev leži tu in stopil sem do tretje postelje z desne. Aleksander Milevič iz Sarajeva, borec 12. brigade, 26 divizije leži na njej. Ranjen bil 3. maja pri Ilirski Bistrici. Protitankovska granata ga je zadela v desno nogo in v prsa. Poslednje usodne borbe »Izredno težke borbe smo Imeli. Ogromne nemške sile so se umikale z Reke proti Trstu,* pripoveduje. «Sed*m, dni in noči smo se borili v slabem vremenu. Tam, sem jo izkupll, Naložili so nasna sanitetni avto in odpeljali. Po desetih kilometrih smo padli v svabsko zasedo in trije tovariši so bili na mestu zadeti. Pet se nas je komaj rešilo čez cesto v gozd. Takrat je že nastopila VIII. divizija, jurišala na Nemce in nas rešila. Se istega dne so bile razbite nemške sile pri Ilirski lekel v hlev in se zaril v slamo. Takoj za tem sem izgubil zavest. Zbu-| dil sem »e v naši ambulanti. Povedali so mi, da so zasedli vas po trdem boju. Neka ženska me je videla, ko sjm se skril in zdaj je privedla do mene tovariše, da so me rešili.* Pripovedovanje ga je utrudilo, Tatjano je prosil vode, potem pa še dodal: »Zdaj mi gre na bolje. Kar čutim, fla bom kmalu lahko šel v Šibenik. To je zdaj moja največja želja.* Žrtev atentata v vlit Segri Ostali, ki so napeto poslušali Srečkovo zgodbo, čeprav so jo to poznali, so se zdaj spet oglasili. Vse napore, ki so jih prestali in vsa junaštva, ki so jih napravili tik pred popolno osvoboditvijo svoje domovine, pripovedujejo tako skromno in preprosto, pač pa z zavestjo, da je bila to njihova dolžnost in s prepričanjem, da ne bodo njihove žrtve zaman. Nekdo ob nasprotni steni je ves čas molčal in le z zanimanjem opazoval vse okrog sebe. Stopil sem do njega in vprašal, kaj je z njim. Odgovoril je italijansko. Ferrari Mario mu je ime. Blizu Milana je doma, Boril se je v diviziji Garibaldi »Nati-sone*. «Nisem bil ranjen v borbi,* je začel. «Postal sem žrtev zločinske igre reakcije. Na rojstni dan maršala Tita so napravili atentat v vili Segrč, sicer si pa o tem že go- tovo dosti slišal, kaj n«, tovariš.* »Seveda, ves svet je zvedel, kakšnih ogabnih načinov se poslužujejo zadnji ostanki fašizma, da bi nas ločili. Toda le povej natančno, saj me zanima, kako je bilo*. »Prišel 3em v vilo na obisk k svojemu rojaku, s katerim se že dolgo nisva videla. Ravno pozdravila sva se, ko je silno počilo. V tistem trenutku sem bil že sredi razvalin. Imel sem dvakratno srečo. Ker sem stal, sem bil zasut samo do kolen, nad menoj pa je počila vodovodna cev in voda me je rešila pred ognjem. Moj prijatelj pa je bil na mestu mrtev.* Pokazal mi je svoje telo. Ves je obvezan. Najhujše rane ima po rokah, na vratu in na glavi. Od prvega dne je hrabro prenašel bolečine ir ostal vedno dobre volje. »Malo potrpljenja je treba, gre pa že kar odlično,* pravi kočajžno. Vprašaj sem ga še, kako se počuti mod Jugoslovani. »Zal mi je, da ne razumam jezika. Vidim, kako se pogovarjajo, pa skoro nič ng razumem. Toda če je treba, se že kako pomenimo. Kot ena družina smo in jaz sem njihov mutasti brat. Slovence sem pa že prej poznal, ko smo se borili v Benečiji. Prijatelji »mo postali v borbi in ostali bomo večno.* Poslovil sem se od compegna Maria in od v sobi ter jim želel, da čimprej ozdravijo. Naj še kmalu pridem, so vpili za menoj in obljubili, da bodo do drugič vsak svojo zgodbo napisali in bom lahko z njimi napolnil dva čapopisa. Na Opčinah v borbi za Trst Bitrlci*. Srečkova zgodba Sibenlčan Srečko Dean je bil Šr. z dvema tovarišema ranjen od mine iz težkega minometa. Obležali so na bojišču, kajti nemški pritisk je bil tako močan, da ga brigada ni mogla zadržati. Kakih trideset Nemcev se je vrtelo okoli ranjencev, pobrali so jim ves denar in odšli, češ da bodo itak kmalu umrli. Srečkova tovariša res nista več dolgoaživela, on pa Je ostal, toda premakniti se ni mogel od izčrpanosti. Sele čez tri dni je prišla zopet do njega nova skupina Nemcev, ga naložila na dve veji in ga odnesla v bližnjo vas. Dolge kolone vojaštva, kamionov, težkega orožja in prateža se je umikalo tam akozt. Takrat jo začela prav blizu fcorba. Srečko je spoznal, da prodirajo naši. Nemci so ga pustilt pred neko hišo v varstvu stražarja. Ni-t‘ vode mu niso dali, niti obvezali ga niso. «Prosltl jih nisem hotel*, pravi. »Toda ko sem slišal, da so naši že blizu, sem rekel stražarju, da si Srem sam iskati v hišo vode. S težavo sem se premikal, »e opiral ha palico in drsel ob Zidu. Švaba Ji bil nerVozen, videl je, kako se hjegovi umikajo, borba se je vedno «Zdaj gremo pa h Pčtru,* je rekla Tatjana. »Obljubila sem mu, da ga bom danes obiskala. Boš videl, kakšen dečko je!* «Danes se obiski kar vrstijo,* .naju je sprejel Peter Debeljak. »Ravno m.6 je zapustil brat. Ze štiri leta se nisva videla. Nemci so ga izgnali v Srbijo in zdaj se je vrnil ir. prišel naravnost k meni. — Tovariša, ki si ga pripeljala sicer ne poznam, ampak vseeno dobrodošel.* Tatjana me je predstavila, Peter je naredil malo hudomušen obraz in rekel: «Alja, dopisnik, toraj me čaka slava. Bova kar začela. Nemara si tudi ti uganil od kod sem, kakor sem jaz zate, da si Ljubljančan. Da, Gorenjec, izpod Brezja, Pozimi 1943 sem vstopil v partizane in bil V Kosovelovi brigadi, 30. divizija. V noči na*l. maja t. i. smo dobili nalog, da likvidiramo posadko fla-ka nad Trstom. Naš bataljon je blokiral Opčine. Ko se je zdanilo smo se znašlt med Nemci, nad na ml so bili in pod nami. Iz te vražje situacije smo se morali umakniti in pri tem smo celo ujeli 15 Nemcev, ki »o nas hoteli pritisniti k močno utrjenim bunkerjem pred nami. Prodirali smo n% koto nad Opčinami, pa so tudi to že Nemci zasedli. Vpili smo jim, naj se uda-jo. Dvignili so roke, ko pa smo bili tik, pri njih, so vžgali kot nori tn nas ob3uli z ročnimi granatami. Dobil sem rafal iz šarca v nogo, Ko so me odnesli, Je prišel že drugi bataljon na pomoč. Tako je bilo, skupil sem jo, tik, prčden so naši prišli v Trst. Svoboda je draga stvar, toda če nam jo bo hotel kdo kratiti, bomo pokazali, da damp zanjo vse,* Bolničarka Pavla To zadnje je povedal Peter zelo resno in se tako razvnel, da je sedel v postelji. Drugače pa je znan šaljivec in vsakega okuži a svojo dobro voljo. Ko se je apet zleknil, s5 je nasmejal in rekel: »Rad bi ti predstavil angelja naše sobe, pa se ml zdi, da nima časa. To je bolničarka Pavla. Tako kot ona skrbi za nas, bi skrbela edina lc še mati.* Bolničarka Pavla je bila re* zaposlena na drugem koncu sobe. Nekoga Je prevlzovala. Samo glavo Je dvignila, požugala Petru v smehu: »Boš tiho, porednež.* Taka so ta naša dekleta, niti z besedico jih ne *meš pohvaliti. Dom so zapustile in le v partizane. Prej kdaj mogoče niti krvi niao smele videti, pa so že omedlele, zdaj pa je bilo trčba in so postale bolničarke. S svojimi nežnimi rokami to odvlekle sto in sto ranjencev iz- fcoIJ bližala. To sem izrabil, se ra v- pred sovražnikovih krogel, delale so čudeže in postale aageli rešitelji. V tej veliki, prostorni bolnici kar izginejo, skoro jih ne bi opazil, da so še tu, na svojih mestih skromne kot tam v zelenih gozdovih ali med sivimi skalami in v kmečkih bajtah, kjer je pač bilo treba nuditi prvo pomoč. Komaj je Pavla prevezala ranjenca. je izginila skozi vrata. »Zdaj bo počakala, da boš odšel,* je rekel Peter. »Ve, da bi ti morala kaj povedati o sebi in tega noče.* »Ce je pa tako, potem pa kar greva. Vem, da ti je ljubša Pavlina družba kot moja,* sem nagajivo rekel Petru. »To je le izgovor,* me je Peter pogruntal. »Na vsak način pa, če boš kaj pisal, na Pavlo ne pozabi.* Ko sem odhajal, sem rekel »Na svidneje* in nisem se zlagal. V vojaško bolnico bom vedno rad šel. Tam slišiš same zanimive stvari i*. se meniš s samimi dobrimi ljudmi. D2URO ŠMIEBERGER Veselica v Rojanu Prosvetni odsek I. okraja priredi danes ob 5. uri popoldne svojo prvo veselico. Na programu so petje, mladinska igra, deklamacije, ples in razne druge točke. Sodelujejo tudi dramski igralci jz Rodika, vojaški pevski zbor naših junaških Dalmatincev, pevski zbor prosvetnega oddelka pod vodstvom dirigenta tov. Vrabca in drugi. Pridite vsi! Vabilo St. jakobskim pevcem šentjakobski pevski zbor vabi vse pevke, ki so že sodelovale in tudi one, ki čutijo, da bi lahko s svojim glasom prispevale k zboru, da se priglasijo vanj. Vabljena, Je posebno mladina Vpisovanje bo na sedežu v Ulici 7 fontane 43. (bivše zavetišče G. Padovan). Začetek v ponedeljek ob 19. uri. Odbor. Oskrba prebivalstva Prijava in obroki za mesec junij Prehranjevalni urad objavlja, da ss morajo odjemalci vpisati za odmerjena in dodeljena živila za mesec junij do 5. junija. Trgovci morajo izročiti odgovarjajoče odrezke prehranjevalnemu uradu, odrezke za sol pa pooblaščenim skladiščem najkasneje do 7. junija. Za prijavo testenin in riža služi kot odrezek črtkani kvadrat na levi strani živilske izkaznice. Delitev se prične 1. junija 1945. Riž in testenine: 1 kg testenin za vse skupine. Izvzeti so pridelovalci. Dvignejo se z boni od 1. do 16. v mesecu. Cena testenin je po 4.50 lir kg. Olje: pol del za vse upravičence in sicer na odrezek št. 1 za olje. Cena po 56.20 lir kg. Drobovje: 50 gr za vse upravičence in sicer na odrezek za svinjsko mast št. 1. Cena po 60 lir kg. Sladkor: za osebe do 3 let 500 gr, cd 4 do 18 let 250 gr, od 65. leta dalje 250 gr. Prijava za sladkor bo na odrezku za sladkor, dvignil pa z bonom za sladkor na nakaznicah za razno blago XI. izdaje. Cena po 26 lir kg. parmezan: za vse skupine 100 gr. Dvignil se bo z nakazilom št. 12. Cena po 40 lir kg- Konzervirani paradižniki: za vse skupine. Trikrat koncentrirani po 50 gr, šestkrat koncentrirani po 25 gr. Delil se bo na bone s posebnim nakazilom št. 1. Cena za trikrat koncentriranega po 35 lir za kg, za šestkrat koncentriranega po 70 lir kg. Sol: 50 gr na osebo. Cena po 4 lir* kg. Delila se bo na odrezek za sol z izkaznic za junij. Testenine in sladkor bo vsak posamezni trgovec delil iz svoje zaloge. Oddaja bonov za obutev... Trgovci s čevlji naj izroče Trgovinski zbornici, bivšemu Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, Via della Borsa 2, do srede, 6. t. m., vse bone že razprodane obutve, kolikor so bili izdani od Trgovinske zbornice odnosno bivšega Pokrajinskega gospodarskega sveta vse do meseca aprila. Bonom naj se prilože točni seznami z navedbami obremenitev in razbremenitev. — Odsek za trgovino in oskrbo pri Osvobodilnem svetu mesta Trsta. ...in za oblačila Vsi prodajalci na drobno, razdeljevalci tekstilnih in oblačilnih izdelkov še pozivajo, da oddajo v odseku za oblačila pri občinskem Prehranjevalnem uradu, Piazza Vec-chia 1, nepreklicno do srede, 6. junija, vse bone za že kupljena oblačila, izdane od občinskega urada ali Trgovinske zbornice (bivšega Pokrajinskega gospodarskega sveta). Oddati jih je treba posebej v običajnih zavitkih za blago dostavljeno od Zveze trgovcev na debelo in posebej v zavitkih za blago iz starih zalog (boni S in nakaznice S). Kdor bonov ne bi oddal v omenjenem roku, mu v bodoče blago ne bo več dodeljeno v razdelitev, tirad je v ta namen odprt dnevno cd 8. do 12. in 16. do 19. ure. Francoska vojaška misija v Trstu Njen načelnik general Franck de Peyronnet pri komandantu . mesta generalmajorju Dušanu Kvedru Danes je generalmajor Dušan Kveder sprejel šefa francoske vojaške m'sije pri generalštabu JA generala Franka de Peyronneta, ki potuje po zapadnem delu Jugoslavije ia organizira povratek francoskih državljanov v Francijo. Razgovor med uajvišjim predstavnikom jugoslovanske vojaške oblasti v Trstu in predstavnikom Francije se je razvijal v duhu tradicionalnega bratstva in sodelovanja med francoskim narodom in jugoslovanskimi narodi. Generalmajor Dušan Kveder je zagotovil, da bodo naše vojaške in civilne oblasti kar najbolj omogočile, da se bodo francoski borci iz naših brigad kakor tudi vsi ujetniki in‘delavci čim prej vrnili v domovino. Francoski gostje so bili nato povabljeni na, večerjo, ki so se je udeležili poleg gostov in štaba komande mesta Trsta s komandantom generalmajorjem Dušanom Kvedrom tudi predstavniki civilne oblasti v Trstu. »Proč s preteklostjo" Sestanek tržaških pekov - Delavcem nedeljski počitek - Kruha je dovolj Proč s fašizmom in preteklostjo. Vi delate čudeže-* Na sedežu udru-ženja trgovcev v ulici S. Nicoio so se zbrali tržaški peki, da se pogovorijo o delu, zboljšanem in sistematičnem razdeljevanju kruha. ObravnaVali so vsa važnejša vprašanja, ki se nanašajo na njih sek tor, od vprašanja drv, soli in kvasa do delavčev. Rešilo se je vprašanje nedeljskega počitka nameščencev v pekarnah, ■ ki so do zdaj delali vse dni v tednu. Na predlog, ki ga je stavil' neki pek, da bi oh Sobotah pekli kruh še za nedeljo in s tem dali možnost nedeljskega počitka tudi delavcem, so razen treh navzočih vsi soglasno s ploskanjem pristali. Ostro so kritizirali te tri, ki so se predlogu izmikali in jim očitali sebičnost. Spoznali so nujno potrebo, da se organizirajo in si izberejo svoj odbor, ki bo stalno v stiku z oblastmi. Pri diskusiji, ki’ je bila zelo živahna, so govorili, kako je fašizem naravnost in direktno podpiral črnoborzijanstvo- Izneseno je bilo, kako so jim prejšnje oblasti direktno namigovale, da se lahko poslužljo črne borze, ko so se pritožili, da se cen, ki jih uradno postavljajo, ne morejo držati, ker bi s tem šli neizogibno v pogubo. Z značilno kretnjo, ki pomeni »prikrivati blago*, so jim odgovarjali: «Pomagajte si sami, kot veste in znate*. Seveda so s tem pridobili zopet le tisti, ki, so ithe-11 kupe denarja, revni delavec, ki je že prej stradal, pa je bil prisiljen, da še bolj zategne pas. Vmes je padel vzklik: »Proč s preteklostjo, vrnimo se k* poštenemu delu!* Ta vzklik so vsi navzoči komentiral! z odobravanjem. Pri točki, če je kruha dovolj, je eden izmed 60 navzočnih izjavil, da mu je kruha, nekega dne celo ostalo, to pa zaradi tega, ker moka ni enotna. Razdeljujejo se namreč vreče, ki je v njih mestoma, bela mestoma pa mešana moka. To je znamenje, da majejo w.v.v.w Tržačani prednost belemu kruhu, po drugi strani pa, da kruha ne manjka. Pred zaključkom je nek pek v imenu vsh jz javil: «Vi di-iate čudeže.’Vemo, kakšne težave so s prevozom. Nemci z vsemi transportnimi sredstvi skoraj niso več dajali kruha. Vi pa ste ga nam daii takoj. Res je, da ga spočetka ni bilo dovolj, toda bil je. Zdaj ga je pa tudi že dovolj. Z naše atrarii pribijemo eno: globoko razumevanje in demokratičnost tržaških pekovskih mojstrov. Spoznali so, ko so videli naše napore, da prej niso delali prav, zato je tudi padel iz njihovih vrst vzklik: «Proč s preteklostjo!* Zato so tudi sami predlagali počitek za svoje delavce. Kje se je preje pod fašizmon kaj takega zgodilo, ko je vsak gledal le na to, kako bo delavce čim bolj izžemal. Zato pa imajo taki sestanki res ljudski značaj, ki na njih vsi govonjo vsi predlagajo, vsi sklepajo in tem sklepom sledijo tudi dejanja. Trst dokazuje iz dneva v dan, da je vreden svobode v okviru federativne in demokratične Titove Jugoslavije. II „Cassa di Risparraio pod novo začasno upravo Spričo dejstva, da je bil dosedanji upravni svet rCassa di Rispar-mio di Trieste» v celoti imenovan od bivše fašistične državne vlade oziroma od bivših pokrajinskih in mestnih fašističnih organov, Osvobodilni svet odloča, da se upravni svet rCassa di Risparmio» razpušča. Za izvrševanje vseh nalog upravnega sveta v smislu statuta rCassa di. Risparmio» postavlja Osvobodilni svet začaspi upravni svet, sestavljen iz teh-le članov: odv. dr. Diem Ludvik, predsednik, dr. Nar glos Anton, lekarnar in dr. Udovič Peter, trgovec, člana. Ta odredba stopi takoj u veljavo. Osvobodilni svet za Trst ,.ViWA,AW,,.SVAW.V. Opozorila mestnega redarstva Miting pri Sv. Ivanu Danes, 3, Junija bo na vrtu »Narodnega doma* pri 9v. Ivanu miting, n" kiterem bodo sodelovali: vojaška godbj" mesta Trsta, pevski zbor II. brigade Narodne obrambe, domači moški in ženski zbor mladine ter domači zbor starih pevcev. Na sporedu so tudi deklamacije, slavnostni govori v obeh jezikih, prosta zabava in ples. Začetek ob 17. uri. Vstop prost. Sprejemajo se prostovoljni prispevki. n Vojki Sniucovi v spomin Ko prvič gledal v tvoje lepe sem dlani, sem vedel, da dobroti boš služila, da prej ko laž »t smrt bol izvolila, da po pravici tvoja misel hrepeni. In videla si tujcov zlo, kako besni, ko zemlja domačinov kri je pila, na domovino nisi pozabila, stopila v vrste borcev si za lepše dni. Planine strme in polje, gozdom so jokali, ko so tovariši utrujeni zaman klicali: kje, Vojka, *i, naš dobri, lepi, zvesti bojni brati In mesto, da bi bil na tvoji svatbi srečni sva1., učila otroke smeha, kazala jim neba kristale, nas nema čakaš na bregovih večnosti obale. Z. J. Ker se v poslednjem času opaža, da sta v nekem delu prebivalstva znatno popustila snjisel in spoštovanje javnega reda in prometa v mestu, se preko tiska obračamo do prebivalcev našega mesta z naslednjimi opozorili, ki zadevajo promet, javni red in higijeno v mestu. Ulični promet je znova oživel. Vozniki vseh prevozftih sredstev naj se točno ravnajo po predpisih prometnega reda, da se omogoči pravilno kretanje in preprečijo nesreče. Vsa vozila naj s« drža predpisane brzine v mistu. Vozniki naj ,vozijo le po desni strani ulioe. Na križiščih imajo prednost tisti, ki krožijo s svojim vozilom v levo ulico. Tam je treba budno paziti na znake prometnikov In na znake električnih svetilk. Vsako prehitevanje naj se vrši po levi strani z razliko električnih vo2ov ki jih je prehitevati po desni strani. Vsa vozila naj po možnosti čim manj uporabljajo akustične signalne znake. Pešci so dolžni hoditi le po hodniku. Ulice se ne smejo prekoračiti samo po naznačenih črtah v ravni smeri. Starši naj pazijo, da se otroci ne bodo igrali na ulicah in se izpostavljali nevarnosti ter ovirali promet. Zlasti, naj ostro nastopijo proti tistim, ki imajo navado, da »e obešajo na, razna vozila, ovirajo varnostno službo reda in kvarijo ugled mesta. Ker se bližajo vroči dnevi, se nam zdi potrebno, da opozorimo našo Javnost na nevarnost ki jo predstavljajo razni odpadki, ki Jih del občinstva meč* na ulico. V interesu javnega zdravja je, da strogo pazijo na higijeno. Prepričani smo, da bo prebivalstvo sprejelo ta poziv kot poziv k 'sodelovanju za ohranitev reda in ugleda našega mesta, ki mora tudi v tem pogledu postati vzor reda in napredka. — Komanda mestnega redarstva. Predpisi o psih Sklicujoč se na veljavni veterina rsko-policijski red predpisuje veterinarski odsek Komande mesta Trsta zaradi ponovnih primerov pasje stekline., ki so se pojavili v tržaški občini do preklica: Psi, ki krožijo po Javnih ulicah in prostorih, morajo imeti, nagobčnike in jih je treba voditi na vrvici. Ulovljeni psi bodo vrnjeni lastnikom po določenem, ugodno prestanem roku opazovanja: Obenem opozarja, da traja rok opazovanja za pse in mačke v določenih prostorih in pod, kontrolo občinskih oblasti ter na stroške lastni-' kov najmanj šest mesecev. Vsi prestopki bodo najstrožje kaznovani. Pomoč vdovam in sirotam Za vdove in sirote padlih borcev ter vračajoče se internirance so darovali Mezgec Josip 50 lir, Mezgec Anton 150, Vren Angela 50 Božič Ana 200, Brajkovič Josip 200, Brajkovič Silvij 100, Balbi Natale 100, Mezgec Dušan 50, Franc Prelog 50, I. Birsa 50, Tossati Giuseppe 100, Scherian Eugenio 50, G. Pečar 200, Lepin Ivan ^50, Bertok Pij 50 lir. Vsem se v irmhau potrebnih najlepše zahvaljujemo za njihovo iskreno pomoč. IZ NAŠIH KRAJEV Goriška mestna skupščina V torek, 29. maja, se je vršila v Gorici velika skupščina zastopnikov vseh protifašističnih organizacij, na kateri so si izvolili svojo narodno osvobodilno skupščino in . narodno sodišče. Referate so imeli tovariš Dr. Karlo Rutar kot predsednik slovensko-italijanskega odbora, tovariš Julij Beltram-Janko, član IOOF-PNOO in goriškega o-krožnega odbora. Oba sta v svojih referatih podčrtala zgodovinski značaj zborovanja ter zasluge, ki jih je doprinesla Osvobodilna fronta za ustvaritev italijansko-sloven-skfcga bratstva. Isto je poudaril v svojem govoru tudi tov. Štrukelj Jože ih zastopnik Komande mesta Gorica, ki je izrazil željo, da bi takoj pristopili k vsestranskemu delu. Spregovoril je tudi zastopnik garibaldincev Rogelj, ki je pozdravil vse navzoče v imenu brigade «Natisone». V svojem govoru, je podčrtal dejstvo, da so se garibaldinske brigade borile za iste cilje proti skupnemu sovražniku skupno s slovenskimi brigadami. Za njim je podal pregled poli- tičnega položaja tovariš Albin Dujc, tajnik Mestnega odbora Osvobodilna fronte. Nato so bila podana poročila Mestnega izvršnega odbora. Iz njih je bila razvidno delo posameznih odsekov. Urejena so bila vprašanja reda, prehrane, plač, problemi vinogradnikov in veterinarske službe, izvedene so tudi priprave za redne splošne volitve. Uveden je bil ponovno avtobusni promet med Trstom, Ljubljano,.Kobaridom, Cerknom, Ajdovščino in Postojno. Odsek za socialno skrbstvo je prevzel glavne zavode, ki so do sedaj skrbeli za vse sirote, onemogle itd. Pristopili so k izdajanju podpor najpotrebnejšim. Tovarišica Janja-Nežica Vižintin; ki je podala to izčrpno poročilo, je končala z besedami; «To je delo Izvršnega odbora v šestnajstih dneh in sicer od trenutka, ko je bil Izvoljen, pa do sedaj.» Tovarišica Fornazarič-Ziva, članica Izvršnega odbora za Gorico je nato govorila o naši ljudski oblasti, o Osvobodilni fronti in njenih načelih. O splošni volilni pravici, in natančno popisala udeležencem demokratični postopek pri volitvah. Takoj za njo je povzel besedo tovariš dr. Petterin Luigi, ki je poudaril, da se novi duh bratstva, duh prave ljudske demokracije, ki vlada med narodi nove Jugoslavije, posebno izraža tu v Gorici v sodelovanju med Italijani in Slovenci. Nato so se pričele volitve v mestno skupščino. Izvoljenih je bilo 40 odposlancev. Skupščina v sestavu vseh odposlancev je takoj nato potrdila v celoti sestavo Izvršnega odbora za mesto Gorico. Nato je podal tovariš Jurca poročilo o narodnem sodstvu. Orisal je naloge Okrajnih in narodnih sodišč ter podčrtal, da se volijo sodniki iz ljudstva samega. V mestu Gorici je bilo izvoljeno ljudsko sodišče, ki bo imelo nalogo uničiti vse ostanke fašizma. Z zborovanja so bile poslane brzojavke maršalu Titu in na izrecno željo vseh članov skupščine tudi maršalu Stalinu. UdarnFiko delo v mariborskih tvornicah Maribor, i •— Tekstilna tvornica Ehrlich je v polnem obrili in delavci tekmujejo v udarnBkcin delu. Isto število delavcev je pri deveturnem delavniku doseglo 50 od sto večjo storitev kol prej v dva naj stili mah. Tudi produkcija svinčenega rudnika v Mežici se jc po osvoboditvi dvignala za 40 od sto pri manjšem šlrvilu delavcev. Ko je naša vojska odšla Po odhodu naše vojske iz Judrij-skega okraja, se je tam dogodilo mnogo zanimivosti. Med drugim sledeče: V vasi Seberjaku je stanje prebivalstva neznosno. Delavci nimajo nobenih pravic, učiteljstvo ne more izpolnjevati svoje važne in potrebne naloge. Tam sploh ni govork o kaki svobodi. Vzrok vsega je prisotnost «ozopovcev». Spričo temi izrodki italijanskega ljudstva je prebivalstvo prisiljeno odvažati svoje imetje v zgodne bunkerje, je prisiljeno samo živeti v gozdu. Medtem ko slovensko prebivalstvo trpi take muke, »ozopov-ci» svobodno in nemoteno prihajajo v vas iz Trbelj, kjer imajo svoj sedež. Dogodilo se je, da so ob priliki proslave osvobojenja preganjali naše ljudi in streljali na otroke in učiteljice, ki so imeli v šoli v vasi Kcdrmacih pouk. To pa še ni vse. V tem okraju se nahaja tudi fašistično nastrojeni župnik, ki je prepovedal mladini sodelovati na naših mitingih pod pretvezo, da se na njih naučijo samih neumnosti. Prav tako rovari tam iz zaporov izpuščeni znani simpatizer in propagandist SNAPRE Bajt Janez. Ti in drugi primeri so pri prebivalstvu dvignili val ogorčenja proti «ozopovcem», proti župniku, Bajtu in drugim. Ljudstvo pravi, da je vsega tega kriv predvsem župnik. Zaradi teh dogodkov si prebivalstvo želi jugoslovanske vojske, za katero je veliko žrtvovalo, v katero je dalo svoje sinove.* ■ Po 25 letih lopet procesija Po več kot 25 letih je Gorica ?o-pet doživela tradicionalno telovsko procesijo, prvo svobodno procesijo. Iz vse okolice so privreli verniki v mesto, da bi se lahko udeležili te svečanosti. Ob 8. uri se je procesija zbrala in uredila pred goriško stolnico in od tam začela svoj obhod' po mestu. Pri sodniji, na Korzu, v ulici Mameli in na Travniku so bili postavljeni oltarji, pri vsakem so se bralj eden od štirih evangelijev. Maševal je generalni vikar Ignacij Valentinčič. Ko je pri vsakem oltarju blagoslovil množico, je zadonela salva iz pušk častne čete. Procesije so se udeležile polog vseh goriških cerkvenih ustanov tudi zastopniki naših vojaških oblasti ter častna Četa goriškega zaščitnega bataljooa, vod garibaldincev in II. bataljon 13. divizije. Po končani slovesnosti sem vprašal staro ženico, kako ji Je kaj všeč ta procesija. S solzami v očeh mi je odgovorila: »Nisem mislila, da jo bom še kdaj dočakala*. Po svetu so ljudje, ki nas blatijo, da preganjamo vero in duhovnike. Eden ftmed mnogih dokazov kako nesmiselne in lažne so te klevete, je tudi ta geriška procesija. Pod fašistično oblastjo ni bila dovoljena, danes pa, ko je Gorica svobodna sredi jugoslovanskih narodov, je bila dana možnost, da se procesija vrši. Naša oblast, o kateri je bilo toliko povedati, ni samo dala dovo-ljenje^temveč jo je tudi podprla. Zato je danes uvidel že vsakdo, celo tisti, ki mu je bila še do nedavna pregrnjena preko oči mrena fašistične propagande, kaj je resnica Goriika mladina v svojem novem domu Odkar je Goriška mladina otvo-rila svoj mladinski dom, je res zaživelo novo življenje. Pred nekaj dnevi je imela svoje volitve, ter je izvolila referente, ki bodo odgovarjali za delo v svojih sektorjih. Največ pozorposti posvečajo kultur- nemu delu in športu. Skupno z garlbaldinci in našo vojsko pogosto prirejajo mitinge. V svojem domu sg mladina vadi v športu, plesu, telovadbi i. t. d Pogosto se zbere vesela družba, ki si z zdravo zabavo uri duha in krepi telo. Med italijansko in slovensko mladino je prenehalo dolgoletno sovraštvo, skupno delo ju je med seboj tesno jfcvezalo. Ponosni smo na svojo mladino, ki bo nadaljevala pot bratstva in sloge. Zagrebška mladina na delu Zagreb, 2. Tanjug. - - Mladinske oiganizacije v Zagrebu se pridno pripravljalo na svoj prvi kongres. V vseh zagrebških rejonili se odpirajo mladinski domovi. Mladeniči v črno-mercu so pred nekaj dnevi ujeli peterico agentov, ki so poizkušali v civilni obleki pobegnili zasluženi kizni. Cesto se vršijo sestanki in razni tečaji, v prvi vrsti tečaji ruskega jezika. Ustanavljajo se kulturne in športne sekcije in pevski zbori kakor tudi ‘mladinski delavski bataljoni, ki So zaposleni pri čiščenju porušenih objektov. Mladina zagrebške železniške delavnice dela preko rednega delovnega časa. Med drugim bo kmalu popravila lokomotivo, k1, bo služila izključno mladini. Obvestila Komanda mesta Gorica poziva vse edinice ožjega in širšega . teritorija mesta Gorice, da takoj javijo naslove svoje namestitve in vsako spremembo preselitve Informativnemu stanovanjskemu odseku Komande mesta Gorice najkasneje v 24 urah. GORICA Lastnikom psov. Odsek za notranje zadeve Okrožnega izvršnega odbora za Goriško poziva vse lastnike psov čuvajev, lovskih psov, spremjevalcev, r:a je po objavi te odredbe prepovedano prosto tekanje psov. Do na-daljnegj morajo biti vsi psi priklenjeni. Kršitelji te odredbe bodo primerno kaznovani. Odredba je v veljavi z dnem objave. Za naše borce. Tovarna v Pod-gori je že pričela delovati. Izdeluje platno in sanitetni material za našo vojsko. Izdelanih je bilo že več tisoč metrov platna, ki je bilo dano na razpolago vojski in se bodo iz njega izdelovale poletne uniforme. Razen tega so bile organizh-a-ne tudi večje krojaške In čevljarske delavnice. Vsa obrt je bila vspostavljena v enem tednu in sedaj že redno deluje. Tako bo preskrbljeno za enotno, dostojno obleko našega vojaka. Priklenite pse! Odsek za notranje zadeve Okrožnega izvršnega odbora za Goriško je s posebno odredbo prepovedal prosto kretanje psov. Zato se opozarjajo lastniki lovskih psov, čuvajev, In spremljevalcev, da morajo biti psi do nadaljnjega priklenjeni. Kršitelji te odredbe bodo primerno kaznovani. Odredba se uveljavi z dnem objave. Nogometna tekma Trieslina-!X. Div zija i. A. Pretekli četrtek je bila na igrišču pri Sv. Soboti nogometna tekma med enajstoricama tržaškega športnega društva «Triestina» in 9. divizije J. A., ki se je končala z zmago Tržačanov v razmerju 3:1. Tekmi je prisostvovalo preko 10.000 ljudi. Med njimi je bilo mnogo borcev Jugoslovanske armade. RADIO TRST Program za nedeljo, 3. junija 1945: I: jutrnja glasba. 7.15: poročila v ilalijanščini. 7.45: ‘podeželski količek. 8 30:’ura za poljedelce. 9: zaključek. 10: prenos sv. maše od sv. Justa. 12: lahka glasbi. 12.15: poročila v slovenščini. 12.30: pesmi in melodije. Mali radijski orkester, vodi Guido Cergoli. 13.15: poročila v ita-1-jagSčini. 13.30: zbor harmonikarjev, vodi Saverla Zaculti. 14: otroški kotiček (v italijanščini). 14.30: otroški kotiček (v slovenščini). 15: za- ključek. 18: poročila in sporčila. 18.20: giasba za klavir. 19: poročila v slovenščini. 19.15: »Zdravnikova dolžnost*, komedija v enem dejanju, L. Ihrandello, režija 1.. Rolli. 20,; poročila v italiiinščini. 20.30: ritmični orkester, Vodi Erlach. 2t: prenos opere »Pagliacrl*, Leoncavallo. 22.15: sporočila. 22-30: razna glasba. 23: pregled tiska in vesti iz Slovenije. 23.20: plesna glasba. 24: zaključek. Poizvedbe Tovariš LOJZE CERGAN iz Ljubljane, s katerim sva bila skupaj v partizanih, naj se pismeno javi tov. BOJANU, ki je pri Pokrajinski podružnici Tanjuga za Slov. Primorje v Trstu. KINO VERDI. 17: «Lucia di Lamermoor*, G. Donizetti. RČSSETTI. 15.30 ;n 16.30: »Daljnogled narobe*, revija v dveh dejanjih in 16 prizorih. NAZIONALE. 14.15: «Zginila je , ženska*, Jean Parker. SUPERCINEMA. 10: Šaljiva matineja z Micky miško v barvah. 14.30: «Lsteči vragi*, Stan Laurel in Oiiwer Hardy. FILODRAMMATICO. 14: «Inlčr-mezzo. Howard Bergan in Cec-chelin v «Ko uide prstan*. Variete. Zadnja predstava 19.15. ITALIA. 14; »Trije kadeti*, bujna mladost, J. Fontain, L. Hay-ward. AI.ABARDA. 14: «Vladar», Cllve Brook in M. Carroll. IMPE1JD. 14: zadnji dan: »Razodetje*, Stan Laurel in 01iwer IIardy. Jutri: »Rdeča sled*. VIALE. 14.30: »Tvoja bom*, Jean Arthur in Herbert Marschall. MASSIMO. 14: «Na smrt obso- jen*, ginljivo z Boris Karlovom. ODEON. 14: «Ciganska ljubezen*, Katherine Hepburn in J. Deal. SAVONA. 14: »Kadar se ljubi*, s Katherino Hepburnovo in Charles Boyerom. MARCONI. 15: «Zlata cesta*. Charles Bichford, Irene Rlch in Rido-llno. AZZURRO. 15.30: »Sin gangsterja*, z Jackie Cooperjem. RADIO. 14: «Skrivnostni rudniki*, Jack Ilold. Sledi: Micky miška. VITTORIA. 14.30: «Zakon severa*, z M. Morganom, G. Richardom. CENTRALE. 10: Velika šaljiva matineja. Ob 14: »Skobci iz Texasa*, F. Scott. ADUA. 14: »Večna žena*, umetnost z Gattergon R. Scottom in N. Bruceom. VENEZIA. 15: »Izgnani*, z Victor Jorijem, Florenz Riceem in ša loigro. Na koncu nekaj za smeh. CARDUCCI. 10 in 11.15: Šaljiva matineja. Ob 14; «Po sili junak*. Zeio zabavno. BELVEDERE. 14: »Poročimo se nocoj*. Ester Ralston, William Haynes. ROMA. 9: Šaljiva matineja. Ob 14: »Pustna noč*, Lilly Tons in H. Fond*. Komur je kaj znanega o tovarišu UMKU VINCENCU, starem 23 let i? Drage Sv. Elija, ki je bil februarja blizu Ljubljane pri 10. brigadi, 3. bataljonu, 2. četi, naj javi sestri v Rojanu, Vicolo delle Rose t. 26, Trst, ali starišem v Dragi. T Naznanjamo da je naša zlata srčno ljubljena hčerka, sestrica in nečakinja v VOJKA SMUC x| dijakinja \ refwentjnja zaščitnih no-ler pri III. prekomorski brigadi po fašistih preganjana in konfini-ranu, zadeta od nemške krogle, padla za domovino v boju dne 29. novembra 1944 pri Kninu (Dalmacija), kjer je tudi začasno pokopana in od koder jo bomo ob priliki pripeljali na pokopališče Sv. Ane v Trstu, da jo položimo v grob poleg stare mame. Žalujoči papa, mama, sestra Tatjana ter družini Zega in Šinkovec. Trst, Idrija, Sv. Lenart v Sl. Goricah, 2. 6. 1945. tV globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ir. znancem žalostno vest, da je naše. ljubljena mama in dobra tašča MARJETA OBID roj. BEVK v 63. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Cerkno, 2. VI. 1045. Vj Želu joči: hčeri Marjanca, poroč. Jamšek, in Vera, Josip Jamšek, zet, ter ostalo sorodstvo. ALBIN GUŠTIN, rojen 1927. leta, je bil 20. aprila 1945 v Crešojlci na Dolenjskem v bolnici. Komur je o njem kaj znanega, naj sporoči na naslo.v: Guštin Anton, Col 4, Re-pentabor pri Tratu. Komur je kaj znanega o KALCU FRANCU, ki je odšel 20. maja 1944 v partizane in je bil meseca decembra pri delavski četi v Spodnji Trebuši, naj javi njegovi soprogi Ljudmili, Gropada št. 34, pri Trstu. Kdor ima vesti o tovarišu CEKU DAVORINU, ki je bil zaprt v Co-roneu in odpeljan v Nemčijo (Pu-chenwald) z imenom PERCO UGO, je naprošen, da jih javi bratu Ceku Stefanu, župniku v Dolenji Vasi pri Lupoglavi (Istra). SAIN FRANC je bil aprila 1944 iposlan v Dachau, pozneje pa premeščen v Fiechen pri Kemptau ter nato ponovno v Dachau. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi to njegovi mami Sain Mariji v Knežaku SL. 3 (Fontana del Conte) p. Reka. Pi-osimo vesti o JANČIČEVI DARINKI, ki je bila dne 12. 9. 1944 odpeljana v Nemčijo. Do poročilih nekega tovariša je bila ša marca 1945 v taborišču blizu Dunaja. VeJ ,stl pošljite na naslov:. Tov. Jančič Celestina, okr. odbor ZSM, Brda. MARIO SPACAL, rojen 25. 6. 1921 je bil 2. bataljonu v Gradnikove brigade junarja 1945. Nato je bil ujet in odpeljan na komando »Ber-saglifrov*, zatem v bolnišnico pri Sv. Luciji in kasneje od poslan v Malo semenišče v Gorici. Tu je bil do 18. maja 1945. Njegov brat ANDREJ, rojen 20. 12. 1923, pa je bil pri »Compagnia Comando Div. Na-tisone*. Z divizijo je bil do 25. aprila t. 1. v Cerknem. Kdor bi kaj vedel o njih, naj »poroči na naslov: Družina Spacal, Via Commerciale 84, Trst. ŽIDANIK ALOJZ je bil na Cetinju kot tolmač prt Italijanskem vojnem sodišču. Ob razpadu Italije ja odšel k partizanom ln se je baje nahajal v II. proletarski bosanski brigadi. Komur je kaj znanega o njem, naj javi družini Židanik, Sežana št. 13, pri Trstu. tZa osvoboditev zasužnjenega slovenskega Primorja je v cvetoči mladosti, star 20 let žrtvovval svoje mlado upapolno življenje moj zlati sin, nadvse ljubljeni brat, nečak GORAZD MODRIJAN partizan IX. Korpusa (VDV) v borbi s četniki v Brkinih 28 9. 1944. Njegovo truplo počiva začasno na Ostrožnem Brdu v Brkinih. Trst, Ljubljana, Benetke, 2. 4. 45. Žalujoči: Francka, mama; Bojana, Savica, sestri; Aleks, brat ia ostalo sorodstvo. čl- t Prišla je žalostna v^st, da je naš dragi sin in brat star 25. let, daroval svoje mlado življenje na oltar domovine za boljšo bodočnost vseh jugoslovanskih narodov. RUDOLF JANČIČ Padel je 4. IV. 1945 v borbi za Gospič. Njegovo truplo počiva v Bistrici pri Gospiču. Kojsko prt Gorici, 2. VI. 1945. Žalujoča družina Jančič. Poizvedujem po KOCMANU JOŽEFU, rojen 16. 7. 1911, odpeljanem, v Nemčijo 9. 8. 1943. Od januarja t, 1. nimam o njem nobenih vesti. Prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, da to sporoči družini Kocman, Salež 19, pri Trstu. Vsakogar, ki bi kaj vedel o bolničarju TOMŠIČU RUDITU iz 3. bataljona, Gregorčičeve brigade, ki jo bil decembra 1944 ranjen, in o njegovem bratu ALOJZIJU, intendantu brigad?, ujetem in obsojenem v Trstu, se naproša naj sporoči družini Tomšič, Savodje ob Soči št. 15, Gorica. Javljajo se Partizan FORTE IVAN, roj. 13. 4 1906 sporoča svoji ženi in sinku v Trbovlje, Ret j s 70, Bevško, da je živ in zdrav v Gorici pri Komandi mesta, mobilizacijski odsek, kot straža pri zaščitni četi. BALANTOVI družini. Šentvid pri Stični. Tone je živ in zdrav v Gorici. Pozdravlja svoje drage in željno pričakuje novic. RINO RAFFAELLI prosi svojo sestro LINO iz Kotora ali njeno prijateljico ERNO BEVK - QUA-DREIIJ, da se zglasita v kavarni »Bar-Caffš Corso* na Korzu št, 20. Jev g e ni j Petrov: 20 Vojaški — Burllin — je hitro odgovoril izdajalec — Pavel Mihajlovič Burilin- Pogledal nas je, ki smo stali ob strani in hitro spustil svoj pogled na tla. . — Pripovedujte nam kako se je to zgodilo. — — Pa tako — je rekel in razši. ril roke. Dejal je: «Vaša je volja, jaz nisem kriv — in polnomljal. To je bilo samo zaradi starepte... Dosti jo bilo Nemcev. Delali so kar koli so hoteli in želeli. Tako so rdeči odšli in mene... ker sem postal starosta... ln — Kako ste postali starosta? — ga je vprašal izslednik. Starosta je molčal. — C« želite, — bom poklical priče — je rekel izslednik. Tedaj jc Burilin z enakomernim glasom začel pripovedovati, kako ga je poklical k sebi nemški poročnik po imenu Schmidt in mu predložil, da bo on starosta. Zakaj je ravno njegn poklical? Zato kor je Burilin že za časa pive svetovne vojne bil ujet v Nemčiji in tako obvladal nemški jezik, zato ker jc še pred revolucijo imel delavnico za kolesa. — In ote soglašali, da boste netr.šk. starosta? — — Da. — — Veste vi, kaj je to izdaja? — Vaša volja. — — J iz to vem, da je naša volja, reče izslednik jezno. Ali vprašam vas, hočete lagati ali govoriti resnico? — Burilin je molčal. — Fa slišim — je rekel izslednik. — Resnico — tiho reče Burilin. — No, no, dajte te, čas je — je rekel izslednik. Teda Burilin ni mogel govoriti resnico. Resnica je bila tako strašna, da je on ne bi niti smel iznesti. Spomnil se je dejstva in se spustu v nekake podrobnosM, toda ko je šlo za njegovo ooebo, je vse zamolčal, ali pa preskočil i:a drug predmet, ki ni Imel nobene zVeze s stvarjo. Ni mogel izgovoriti najkrajšo in najstrašnejšo besedo »da*. • Začel je govoriti o kolhozni rit. Priče trdijo — reče Izslednik — du so ženske z otroci, ki so po milosti Nemcev gladovale cela dva meseca, šle v kolhozno kaSto, da sl vzamejo malo rži. Zenske so strašno izgledale. Bile se lačne, tako, da se jih je usmilil celo nemški vojak, ki je stražil žito. Vojak Je dovolil, da si vsaka vzame en mernik. Potem ste vi pritekli, kričali na vojaka in za-čeli tepsti ženske s palico ln rekli ženam, naj zapuste kaščo. Preiskovalec se je prav tako izrazil: »Predlagali ste, da zapustijo ka ščo!» AH je bilo to res tako? — Vaša volja — odgovarja Burilin. — Ali je bilo to žito kolhozno? — nepričakovano vpraša Burilin. — Kolhozno —■ odgovarja preiskovalec. — A kolhozno se mora paziti — j.> rekel Burilin — pazil tem, da bi bilo vse v redu. — Poglejte ga tepca — je rekel stražar in prekrižal noge. — Molčite — je rekel prelsko-v. Icc trudeč se, da bi ostal miren. Pa rž so Nemci rekvlrirali in ona je sedaj nemška. Kakšen paznik ste vi? To pomeni nemški? — No vem — Je rekel Burilin ln je zavlekel noge pod stol- — Dobro — je rekel preiskovalec. ■ — Odgovorite ml samo na eno vprašanje, Ali ste vi tepli ženske s palico? — — Bog obvaruj — odgovori Burilin. — Jih lahko pokličemo? — je rekel preiskovalec. Potem je Izdajalec gladko pripovedoval, da ni tepel ženske s palico, temveč, da je samo eno ali dve malo udaril, da ne bi rušile miru. Rekel je »Motile so javni red*. — Tepli ste jih s palico — ga vpraša preiskovalec. — Vaša volja — je odgovoril Burilin. — Debro — reče preiskovalec. — Pustimo to. Pristopimo k temu, kar je najbolj važno. Povejte kaj te je zgodilo z rdečearmejcem? — — AH gre za meščana, ki je prenočil pri Tlmofcju Tlmofeje-vlču? — — Da. — — Pa kaj hočete vi meščani! — izdajalec se je ozrl kot da nas po- ziva za priče, — Vprašajta samega Tlmofeja Tiir.ofejeviča. — — Vprašal sem ga — je rakci preiskovalec. Nekaj >'ana je sedel izdajalec v popolnem molku z odprtimi ustml, očivldno je ražmišljal. Bradica sc mu Je premikala. — No. — kaj Imate, da r.am poveste? — vprašuj® preiskovalec in izrazi staro tipično frazo... — Nam je vse znano. Povejte nam kako ste stopili v sobo Tlmofeja Timofejviča, kako ste pri njem videli rdečearir.ejca, potem ste Sli v nemški štab in ste ga tam izdali... Govorite! — Izdajalec se- je prav dobro opomnil, kdaj je stopil v sobo Timoteja Tlmofejevlča k temu dobremu starčku, tam je videl mladeniča, ki ga ni poznal, bil je precej zarašen in v kmečki obleki. Mladeni' Je jedel juho. Ko je zagledal starešino. Je nehal jesti. — Samo govorite — ponavlja preiskovalec. — Jaz tega nisem storil — je težko Izgovoril starešina. — Odšli ste k Nemcem in pripovedovali? — —'Nc, ne! To ni bilo tako, to ni bilo iako- Rekel sem samo pre- vajalcu, izgloda tako, da je tan neki neznani meščan )z tuje vasi A prevajalec Je že... — Prevajaleo Je Nemec? — Izdajalec Je molčal. — Kaj je bilo potem? — Neme so šli k Timofejevlču, videli »< rdečearmejca... streljali so ga... - — Tam je bil flrevajaloc, -neumno nekako surovo ln glupo jc rekel starešina. — In vi ste bili tudi tam? — — Vaša volja. — V so' i Je nastala tišina. — Več ali manj je vse jasno — je rekel preiskovalec. Mogoče imata kako vpraša nje tovariš pisatelj? _ Zakaj ste to -storili — sen vprašal Burilina. " Pa kaj sem že kaj takegi storil, meščan oprostite, ne ven kdo ste? — Celo nekako čudno *■ je delal. Vse to so delali Nemci Doetl jih jc bilo. Kakor hitro s< rdeči odšli, »o Nemci takoj vzel oblast v svoje roke. Pa kaj sen jaz meščan? Jaz sem majhen Člo vek. Moje delo jc, da se pokorim — Besede »meščan* in »rdeči* ki Jih je rabil, so bile neznosn« za ušesa. Rezale bo ušesa. (Dalje prihodnjii)