
^goa6a nekega svetega ofrofia na Irskem.

Poslovenil

P. VINCENCIJ KUNSTELJ

Iz XXX. tečaja

»Cvetja z vertov sv. Frančiška"

V GORICI 1914.
Natisnila .Narodna Tiskarna
Samozaložba .Cvetja«.

Narodna in univerzitetna knjižnica

v  Ljubljani

O 4 ^ G P

t) ~k  t) O  O


<^\5SS0C'

^JlSs .

Mala Lenčica

V obleki svojega pervega sv, obhajila,

J^afa L

enčica

a

Zgodba nekega svetega otrolča na Irskem.

Poslovenil

P. VINCENCIJ KUN5TELJ

r. m. b.

Iz XXX. tečaja

„Cvetja z vertov sv. Frančiška".
O O O

V GORICI 1914.
Natisnila »Narodna Tiskarna*.
Samozaložba »Cvetja*.

- / -

St. 3901

IMPRIMAČUR.

Kn ezo škofij sle i or dinar i'n t.
v Gorici, 5. oktobra 1914.

t Frančišek Borgia

knezoškof.

St. 940

IMPRIMACUR.

Ljubljana 24. sept. 1914.

Fr. Angeius Mlejnik

Min. Prov,

9459.6

Spis je dovoljen prevod iz nemškega

P. hildebranda Bihlmayer-ja O. S. B. ;  re¬
vidiran po angleškem izvirniku.


dovoljen.

Kazalo.

Stran

1. Otroško pisemce Svetemu Očetu ob

enem z odgovorom nanje.1

2. Pri vratih otroškega doma.,8

8. Mala Lenčica pervi dan v otroškem domu . 11

4. Kako serčno je mala Lenčica solze

premagovala.13

5. Kako je mala Lenčica dobila nove čre-

vlje in erdeče nogovice, ki jih je morala
kmalu nazaj dati.) 6

6. Kako je mala Lenčica s priserčno ske¬

sano molitvico zadostila za majhino
svojeglavnost.18

7. O nesreči, ki je zadela malo Lenčico

pri igranju.20

8. Kako je ena sestra postala jetnica male

Lenčice . . . . •.24

9. Kako je mala Lenčica začela častiti

Jezusčka . 22

10. Kako je hotela mala Lenčica z Detetom

Jezusom nekaj zamenjati.10

11. Kako je mala Lenčica točila bridke solze

sočutja nad ubogim Svetim Bogom na
križu.24

12. Zakaj je imela mala Lenčica sočutja

tudi sč svetim Bogom v tabernakeljnu . . 25
18. Kako je mala Lenčica ljubila cvetlice . . 27

14. Kako se je mala Lenčica skušala hva¬
ležno skazovati.28

15. Kako je mala Lenčka prejela od Deteta

Jezusa eno cvetlico.29

16. Kako je mala Lenčka takoj vedela, če
je kedo Boga v svetem obhajilu prejel

ali ne.30

17. 0 tihem in junaškem terpljenju male

Lenčice .32

18. 0 skrivnostnem obisku Svetega Boga

pri mali Lenčici.34

19. S čem ši je mala Lenčica svoje velike

bolečine lajšala.37

20. O njeni pobožnosti in spoštljivosti pri

molitvi svetega rožnega venca.38

21. Kako je postala mala Lenčica vojščak

Svetega Boga.39

22. O priserčnem hrepenenju male Lenčice

po Svetem Bogu v zakramentu.41

23. Kaj se je mala Lenčica izmislila, da bi
prejela vsako jutro poljub in pozdrav

od Svetega Boga.43

24. Kako se je mala Lenčica nekega jutra

veselila Svetega Boga, zvečer pa prav
bridko jokala.44

25. Kako je strogi poskušnji sledilo veselo

poročilo in noč brez spanja.47

26 Kako je bilo male Lenčice hrepenenje
vpokojeno in je Sveti Bog prišel v nje
šerce.49

Stran

27. Kaka darila ja prejela mala Lenčica od

Svetega Boga, in kako je postala Man¬
jin otrok.53

28. Kako je bila mala Lenčica s poslednjim

oljem ter kruhom močnih uterjena za
junaško marterništvo.55

29. Kako čudovito je mala Lenčica napre¬

dovala v težki čednosti poterpežljivosti . . 58

30. S kako ginljivo ponižnostjo je mala

Lenčica obžalovala in priznavala svoje
napake . 60

31. O male Lenčice rahločutnem sercu . . . 61

32. O male Lenčice posebni ljubezni za belo

barvo, in zakaj enkrat ni odnehala,
dokler jo je sestra oblekla v njeno belo
oblačilce.62

33. Kako e dala mala Lenčica neki sestri

kratek, pa globok ter čudovito lep
nauk in odgovor.64

34. Kako je mala Lenčica na sveti večer
pripravila posteljico za Svetega Boga . . 65

35. Kako je mala Lenčica na sveti večer

mej polnočnico prejela Dete Jezusčka . . 66

36. Kako je mrla Lenčica v sveti božični

noči dala prižgati svečice za Dete Jezusa . . 70

37. O na videz žalostnem, v resnici pa ven-

der veselem začetku novega leta ....  71

38. Kako je mala Lenčica neki sestri oblju¬
bila, da ji bode poslala cvetlic iz ne¬
beškega verta Svetega Boga, in kako

je svojo besedo deržala.73

Stran

39. Kako je mala Lenčica spoznavala skri¬
vne sklepe Svetega Boga.74

40. Kakov je bil Sveti Bog videti in kakov

ne, ko se je prikazal Lenčici.77

41. Kako je mala Benčiča enkrat dala po¬

božnemu duhovniku blagoslovljeno vo¬
do in blagoslov.78

42. Kako je malo Lenčico neko noč prije¬

la huda lakota po Svetem Bogu in ka¬
ko je bila potolažena.79

43. Kako se je Lenčica odpravljala v nebesa . .81

44. Kako je mala Lenčica opomnila sestro,
naveličano življenja, na dolžnosti, ki

jih ima izpolniti.82

45. Kako je mala Lenčica vmirajočprepevala

vesele pesmice in čutila, da se bliža
Svetemu Bogu.83

46. Kako je zletela male Lenčice nedolžna

dušica na svečnico I. 1908 domov v
nebesa . 84

47. Kako je bilo truplo male Lenčice v beli
obleki pervega svetega obhajila v ka¬
peli na oder položeno in nato na po¬

kopališče spremljeno.86

48. Kako so čez eno leto grob male Len¬

čice odperli in našli njeno truplo nestro-
hnelo.88

49. Kako je bilo telo male Lenčice prene¬
seno na samostansko pokopališče, kjer •

se je zgodilo že več čudežev.90

50. Na grobu male Lenčice.91

I. Otroško pisemce Svetemu Očetu ob
enem z odgovorom nanje.

Nekaj mesecev potem, ko so Sveti
Oče papež Pij X. osrečili otroke z do¬
ločbo o zgodnjem pervem sv. obhajilu,
so debili v Rim v Vatikan prav gin-
ljivo pisemce. Prišlo je z Irskega, iz ve¬
likega obertnijskega in pristaniškega
mesta, ki se imenuje Kork. Ondi vzga¬
jajo na bližnjem »Nedeljskem studen¬
cu« (Sunday Well) sestre od Dobrega
Pastirja uboge deklice. Pismo je bilo
to-le:

»Ljubi Sveti Oče!

Me, male iz Št. Finbarjevske
obertne šole, združene hvalimo ljubega
Boga, ker Vas je razsvetlil, da ste iz¬
dali določbo o pervem sv. obhajilu. Ni-
kedar ne bomo nehale za Vas moliti in
prositi hočemo ljubega Boga, da Vas
sprejme v Svoje Sveto Serce.

2  -

Čudovito darilo, nam malim pode¬
ljeno, da moremo v zgodnji mladosti
prejeti sv. obhajilo: to je za nas vir
takega veselja, da se derznemo priču¬
joče zahvaljno pisemce Vaši Svetosti
pisati.

Pogosto bi rade vedele, ali ste Sve¬
ti Oče že tudi kaj slišali o naši ljubi mali
Lenčiei, ki je prejela Svetega Boga, ko
je imela štiri leta in tri mesece. Prosila
je tako pogosto za Svetega Boga, da ji
naš dobri škof niso mogli prošnje od¬
reči, in takoi je prejela sveto obhajilo 6.
decembra 1907. Me smo bile vse v
cerkvi pričujoče in smo pele pervega
sv. obhajila pesem. Ljubi Sveti Oče!
Me smo bile žalostne, da niste bili tu¬
kaj ta dan; spoznali bi bili, kaka čutila
so nas navdajala, ko smo videle, kako
je tako majhin otrok Svetega Boga pre¬
jel, prav tako, kaker bi bil odrasla ose¬
ba, in kako se je njen obrazek od lju¬
bezni ves svetil.

Preden je umerla, je prejela še
eden in tridesetkrat sveto obhajilo. Ne-

kajkrat je je darovala za našega Sve¬
tega Očeta in za Cerkev. Vsaki dan je
molila za Vas, ljubi Sveti Oče, ter za
vse potrebe naše svete Cerkve.

Sveti Bog in sveta mati božja sta
prišla ponjo 2. febr. 1908.

Me smo ponosne, da se vzgajamo
v tisti šoli, kjer je ona živela in umerla.
Me molimo k nji za vse, kar potrebu¬
jemo, in skoro vselej je pripravljena
vslišati naše molitve.

Zdaj je ravno leto, odkar smo pri
večerni molitvi začele devetdnevnico,
da bi nam sprosila velik čudež, da bi
namreč za svoje male součenke in za
vse otročiče po vsem svetu sprosila
veliko milost, da bi tudi oni prejeli sve¬
to obhajilo, ko bi bili približno toliko
stari, kaker ona takrat.

Ali morebiti ni prav, če verujemo,
da je bila določba o pervem obhajilu
na njeno priprošnjo izdana in da se
imamo zahvaliti me in vsi otročiči za
to ugodnost naši ljudi mali Lenčici?

— 4  —

Če ni napačno tako misliti, bomo
presrečne, ljubi Sveti Oče, ako nare¬
dite našo malo rožico za svetničico,
malo svetničico otroškega obhajila.

Naša mala Lenčica je imela cvet¬
lice zelo rada in posebno vijolice. Zato
jo neketeri imenujejo »malo vijolico
najsvetejšega zakramenta«.

Ljubi Sveti Oče, me Vam ne mo¬
remo povedati vseh čudovitih reči o
naši mali Lenčici, pa gotove smo, daj
so naše matere shranile vse njene be¬
sede.

Vsem nam je znano, kako je hre¬
penela po Svetem Bogu in kako ga je
prejela, in zdaj je prosila, da tisti Bog
pride tudi k nam, in tudi me smo ga
prejele. O gotovo, ona je mala vijolica
najsvetejšega zakramenta!

In zdaj, ljubi Sveti Oče, Vas prosi¬
mo odpuščanja, da smo Vam vzele to¬
liko Vašega dragega časa! ker smo
Vas prosile brati to dolgo pismo. V du¬
hu pokleknemo k nogam Vaše Svetosti
iri prosimo posebnega blagoslova za

— 5  —

vse v tej hiši ter za vse otroke na Ir¬
skem in za deželo, kjer je rastla ta ma¬
la cvetlica, ljubo staro Irsko.

Našemu ljubemu Svetemu Očetu
od otrok Št. Finbarjevske šole.«

V pisanju, pridejanem temu priserč-
nemu pismu samostanskih šoljskih
otrok, omenja Škot Korški, da je pismo
»popolnoma njih lastno delo«. Nato na¬
daljuje :

»Mala Lenčica, ki o njej pišejo, je
bila popolnoma nenavaden otrok. Od
malega slabotna, nekoliko gerbasta ter
skoro vedno bolehava, je bila že od
svojega tretjega leta na dalje od Boga
čudovito razsvetljena. Na poseben na¬
čin jo je vleklo k najsvetejšemu aljtar-
skemu zakramentu. Imela je navado
prositi svojo postrežnico, da jo je nesla
v kapelo. Ondi je ostajala dolgo kaker
zamaknjena v pričujočnosti »Svetega
Boga«, kaker je imenovala Zveličarja,
Če je ni bilo mogoče prinesti v kapelo,
je prosila postrežnico, naj pride vsako

—• 6  —

jutro po svetem obhajilu k nji in jo po¬
ljubi. Njenemu gorečemu hrepenenju po
»Svetem Bogu« sem mislil, da moram
vstreči in sem ji dovolil sveto obhajilo
prejeti. To je storila še večkrat, preden
je umerla. Po svetem obhajilu je osta¬
jala po ve.č ur zatopljena v molitev, in
če jo je postrežnica vprašala, kaj ven-
der dela, je odgovorila, da se pogovar
ja, »se Svetim Bogom«. Do tu pismo
škofa Korškega.

Kaker je bilo že naprej vedeti, so
brali Sveti Oče s priserčnim veseljem
in ginjenjem ljubeznivo pisemce otrok.
Takoj so vzeli pero ter napisali lastno¬
ročno sledeči odgovor:

»Ljubljenim šoljskim otrokom pri
sestrah od dobrega pastirja v Korku
priserčno voščilo h čutilom zveste lju¬
bezni v njihovem pismu do našega
zveličarja Jezusa Kristusa v najsvetej¬
šem evharističnem zakramentu, kaker
tudi najtoplejša zahvala za njihovo mo¬
litev za sveto katoliško* Cerkev in za
Nas! Da bi le tudi vedno tako dobri

— 7 —

ostali kaker njih mala tovarišica sen¬
čica, ki je bila ,že ko otrok v nebesa
poklicana, kjer za vas vse moli, za sre¬
čo vaših družin, za sestre, vaše ljublje -
ne učiteljice, za vaše predstojnike ter
posebno za vašega vse časti vrednega
škofa. S to željo podelimo vsem imeno¬
vanim iz ser.ca radi apostoljski blago¬
slov. Papež Pij X.

Iz Vatikana 24. novembra 191CU

Če tudi Sveti Oče otroško pripro-
ste želje »to nebeško rožico za sveto
razglasiti« sami še niso mogli izpol¬
niti, smemo vender v pomenljivih be¬
sedah, ko pravijo o mali Lenčici, »da
je bila že ko otrok v nebesa poklicana,«
morebiti videti rahel migljaj, ne brez
veselega upanja v to, kar ima priti.

Za zdaj obernimo pogled v oni bla¬
goslovljeni vert božji, ki je v njem »vi¬
jolica najsvetejšega zakramenta« tako
prijetno dišala in cvetela.

- 8  -

2. Pri vratih otroškega doma.

Glasno je zapel nekega sončnega
majnikovega dne 1907 zvonec otro¬
škega doma na Nedeljskem studencu.
Dva uboga otroka sta stala zunaj: ble¬
da, večja deklica z malo, skoro pro¬
zorno nežno sestrico temnih oči ob ro¬
ki. Rešujoča skerb jih je bila sem pri¬
peljala. Vrata so se odperla in prijazna
sestra vratarica ie obe mali kaker mati
ljubeznivo sprejela.

Papirji, ki sta jih otroka prinesla
seboj, so povedali, da sta iz uboge,
dobre družine, ki ni imela druzega po¬
sestva kaker zvesto udanost katoliški
veri. ki je izza stoletji britko silo Irske
preživela. Oče, Viljem Organ, je bil de¬
lavskega stanu. Poleti 1896 je bil vzel
za ženo pridno dekle Marijo Aherne iz
mesta Portlaw v grofiji Waterford.
Njiju zakon je bil blagoslovljen z mno¬
gimi težkimi križi, in velikim pomanj¬
kanjem; uboštvo in domače skerbi so
stiskale družinico. Rno leto po ženitvi

9

se je oglasil naš Viljem Organ k voja
kom ter bil dan h tercinjavskemu top¬
ništvu v Waterfordu. 1905 je bil pre¬
stavljen v Spajk (Špike), terdnjavo na
otoku korškega pristanišča. Tje se je
preselil se svojo družino. Bog mu je
bil dal namreč v zakonu štiri otroke,
dva dečka, Tomaža in Davida, in dve
deklici, Marijo in Heleno. Najmlajša
navadno' mala Lenčica (Little Nellie)
imenovana, je bila rojena 24. avgusta
1903 v Waterfordu, kjer je prejela ne¬
kaj dni pozneje sveti kerst. Skerbna
mati je delala noč in dan za telesno do¬
bro svojih otrok. Njena največja skerb
pa je bila ta, da bi vsejala v mlada ser¬
ca seme pobožnosti in čednosti. S tiho
žalostjo pa je opazovala, kako je njeno
zdravje, ki ni bilo nikedar terdno, če¬
dalje bolj pešalo. Vender se je junaško
vpirala bolezni; v skerbi za srečo svo¬
jih otrok je pozabila svoje lastne bo¬
lečine.

Prišlo je leto 1907. Tedaj je naredil
Bog konec njenemu hiranju ter jo vzel

— 10  —

h sebi. Jokaje je spremljala mala Len-,
čica z bratoma in sestro svojo mertvo
mater na tiho pokopališče.

Stanovske dolžnosti niso dovolile
očetu, da bi se bil posvetil vzgoji svojih
nedoraslih otrok. Dobri ljudje so zato-
z njegovo vednostjo poskerbeli, da so
bile male sirote sprejete v verske za¬
vode za vzgojo. Tako ste prišli deset¬
letna Marija in njena sestrica Lenčica
k vratom otroškega doma pri sestrah
Dobrega Pastirja na Nedeljskem stu¬
dencu.

Takoj so poklicali bolniško strež¬
nico, gospodično Hall, da preišče in
sporoči, kakega zdravja ste novi go¬
jenki. Spoznala je, da imate obe oslov¬
ski kašelj. Kazalo je torej, da je treba
zdravniškega sveta.

Zdravnik je prišel, preiskal otroka
ter odločil, da ju morajo prepeljati v
bolnišnico*. Poslali so torej po okrajni
bolniški voz.

Mej tem je začela mala Lenčica
britko jokati, kaker bi terpela silne te-

11

lesne bolečine. Njeno slabotno telo se
je vse treslo od hudega oslovskega
kašlja. Postrežnica, ki je ostala pri
otrocih, da bi ju varovala, jima ponudi
nekaj kroglic zoper kašelj. Mala Len-
čica jih je mej solzami smeje se hva¬
ležno vzela, vender zahtevala, da tudi •
postrežnica eno vzame. Nato jih je ne¬
kaj dala svoji sestri in bila popolnoma
zadovoljna z malim številom, ki ji je
ostalo.

Kmalu nato je prišel bolniški voz
in odpeljal obe mali bolnici v okrajno
bolnišnico.

Ondi ste ostali mala Lenčica in
njena sestra dolgih deset tjednov. Se¬
stre, ki oskerbujejo ondotno bolnišni¬
co, in tudi zdravniki so: na vso moč
skerbeli za nji.

3. Mala Lenčica pervi dan v otroškem
domu.

20. julija ste bile obe sestrici po¬
slani nazaj na Nedeljski studenec h se-

12  -

strani Dobrega Pastirja. Njiju zdravje
se je bilo zboljšalo; ali še zrnirom ste
bile blede in slabotne. Radovedno soja
obstopili drugi otroci in pozdravljali.
Kmalu ste jim Marija in Lenčica v otro¬
ški priprostosti vse zaupali in druge
njima. Tudi pri večerji ste ostali se
svojimi tovarišicami prav srečni v no¬
vem domu. Kmalu po večerji so ju
spravili v posteljo. Za Lenčico je bila
pripravljena otroška posteljica v spal¬
nici za večje deklice.

Naslednji dan, bila je nedelja, so jo
peljali h sveti maši v samostansko' ka¬
pelo. Obhajali so ravno praznik sv.
Marije Magdalene, varihinje reda Do¬
brega Pastirja. Mej sveto mašo je pel
zbor otrok nekaj cerkvenih pesmi ime¬
novani svetnici na čast. Ko je Lenčica
zaslišala glasove orgelj, se je obernila
nazaj, položila svoje ročice na herbtu
skupaj, uperla svoje velike erjave oči
na orglavca ter vsa zamaknjena poslu¬
šala godbo. Druge deklice so opazile
nenavadno: obnašanje male tovarišice

— 13 —

m so se pozneje mej počitkom smejale
ter govoričile o tem. Tedaj se je v ne¬
pokvarjeni duši male Lenčice zbudila
prav posebna ljubezen za vse, kar je
velikega in lepega.

To pervo jutro so tudi opazili, da
otrok prav malo je; zato so se sestre
znova začele bati za zdravje male Len-
čice. Po zajterku so jo peljali v lični
višnjevi oblečici sirotic na obisk h se¬
stri Magdaleni, ki so njen god otroci
se samostansko družino praznovali.
Mala Lenčica je stopicala po hodniku z
razprostertima ročicama, kaker bi se
bala, da pade. Dobra strežnica ji je za¬
to prišla na pomoč, vzela jo je v roke
in posadila na okno, da bi malo poči¬
vala. Prijazno se je pogovarjala ž njo:
ponudila ji je eno jagodo. Ali Lenčica
se je branila: »Vgriznite vi enkrat,« je
rekla, »pa bom potlej še jaz.«

4 .  Kako serčno je mala Lenčica solze
premagovala.

Od tedaj nadalje se je vdeleževala
mala Lenčica vsakdanjega življenja

— 14  —

■svojih mladih tovarišic. Po svoji pri-
kupljivi, otroški naravi je bila kmalu
vseh ljubljenka. Tudi je bilo, kak er da
gre od nje neka skrivna moč, ki so jo
•čutili otroci in sestre, ali njenega vira
do zdaj ni bilo moči vgeniti.

Že od začetka se je kazala sestra
Irnmakulata, ki je imela v oskerbi otro¬
ško obleko, posebno zavzeto za malo
Lenčico. Hotela je spoznati njeno na¬
ravo in serce. Zato je sklenila skerbno
opazovati razvijanje značaja svoje va-
rcvanke. Lenčica, tako je rekla sama
pri sebi, je izredno razumno dete polno
nežne ljubezni in velikodušnosti, ali
vender se včasih pokažejo na nji zna¬
menja terme in svojeglavnosti. Mala
stvarca je večkrat začela močno joka¬
ti, posebno kedar je morala tiho sedeti.
Sestra je imela to v začetku za zname¬
nje svojeglavnosti ter je mislila, da je
nje dolžnost popravljati to napako.

Ali pozneje so prišli na to, da je
imela Lenčica herbtenico zelo sključe¬
no. To ji je moralo delati hude bolečine,

15

kedar je imela mirno sedeti; vender ju¬
naška, mala nikedar ni tožila, ko je ter-
pela posebno hude bolečine, celo po¬
gosto se je trudila, da je zaderžalai sol¬
ze. Še le pozneje, ko je deklica, ki je
imela v spalnici poleg Lenčice svojo
posteljo, pripovedovala, kako otrok
večkrat celo noč prejoka, še le tedaj so
prišli na to, koliko je mala ubožica mo¬
rala terpeti.

Prenesli so jo torej v bolniško iz¬
bo, kjer se je moglo vedno paziti na
njo. Tukaj je spala bolj mirno ter bila
zato zjutraj tudi bolj čversta in vesela.
H zajterku je niso več puščali z drugi¬
mi otroci v skupno obednico, temuo je
dobivala v bolniški izbi skledico mleka
s kruhom. Navadno je ondi delila svoj
zajterk z malo černo mačico, ki jo je
jako rada imela in tudi mačica ravno
tako njo.

- 16  —

5. Kako je mala Lenčica dobila nove
črevlje in erdeče nogovice, ki jih je pa
morala kmalu nazaj dati.

Naslednjo soboto je kupila sestra
za Lenčico par lehkih črevljev, ker so
bili navadni, kaker so jih nosile gojen¬
ke, za njene nežne nožiče preterdi in
pretežki. Tudi majhine erdeče nogovi-
čice ji je bila naredila in v nedeljo je
bila Lenčica, vsa belo oblečena, v svo¬
jih erdečih nogovičicah in novih čre-
veljčkih iako prijetna videti. Vse je bilo
prevzelo skrivnostne moči te nežne
unanjosti. Žar njenih velikih, erjavih
oči je pričal o terdnem, za njena leta
nenavadnem značaju.

V pondeljek se je Lenčica spet po¬
kazala v svojih erdečih nogovičicah in
ličnih čreveljčkih, za kar so 1  jo njene
male tovarišice zelo občudovale. Skozi
nekaj ur je bila prav zadovoljna in
igrava, ali zatem je prišla sprememba,
postajala je bolj in bolj nemirna in na¬
zadnje se je spustila v silen jok. Sestra

— 17  —

jo je zastonj skušala vtešiti; ker je pa
vedela, kako rada ima nove čreveljč-
ke in nogovice, ji je zažugala, da jih ji
bo vzela in bo morala spet stare obuti,
ako ne bo pridna, To je bilo preveč.
Lenčica je jokala bolj britko, kaker ke-
daj prej. Čreveljčke in nogovičice so
ji torej sezuli in poslali po stare. Mej-
tem jo je sestra natanko opazovala in
videla je, da se dete ne le ni branilo,
temuč je pri sezuvanju še samo poma¬
galo.

Čez nekaj minut prileze Lenčica
počasi h sestri in pravi: »Mati, žal mi
je.« To prostovoljno obžalovanje tako
mladega otroka je dobri sestri tako ge-
nilo serce, da je vzela dete na ročaj in
je objela z ljubeznijo.

Naslednje dni je bila videti mala
Lenčica vesela in zadovoljna. Le vča¬
sih, če ji je sestra velela, naj mirno se¬
di, so se ji zasvetile solze v očeh. Se¬
stra, ki tedaj še ni vedela, kaj je bilo
Vzrok prej omenjenemu hudemu joku,
se je veselila, ko je videla, kako se je

2

— 18  -

njena ljubljenka trudila, da premaga
nagon, ki se je nevedoma grajal ko
napaka.

ft.  Kako je mala Lenčica s priserčno
skesano molitvico zadostila za majhino
svojeglavnost.

Nekega večera je bila Lenčica z
drugimi otroci na igrališču. Ko je zvo¬
nilo Angelj Gospodov, so otroci skup¬
no molili in se nato jeli odpravljati do
mov k večerji, Lenčica pa ni kazala
volje, da bi pustila igranje. Njene male
tovarišice so jo priganjale, naj se pod¬
viza; če ne, ne bo dobila nič jesti. Len¬
čica se ni dala pregovoriti. Zdaj so sto¬
rili drugi otroci kaker da gredo proč,
pa so se le skrili za nekim drevesom.
Pričakovali so, da bo mala, ko bo vi¬
dela, da je sama, začela jokati, toda
glej: igrala se je mirno dalje ter hodila
sem ter tja po klinih lestvice, ležeče na
tleh in zraven veselo pela. Slednjič s»
morale druge deklice svoje skrivališče

19

Popustiti, da so jo prisilile iti ž njimi
domov.

Drugi dan jo je postrežnica, gospo¬
dična Hall, rahlo pokarala. »Lenčica,«
ji je rekla, »ti imaš biti priden otrok in
mi nimaš drugih deklic zaderževati,
kedar je čas iti k večerji!«

»Saj bi bile lehko šle, če so hotle!«
je odgovorila Lenčica, »saj so tudi šle
iri so mene čisto samo pustile!«

»Pa,« je nadaljevala postrežnica,
»ali ti ni žal, da si jih zaderževala?«

»Da, žal mi je!«

»Tedaj povej ljubemu Bogu, da ti
je žal.«

V tistem trenutku je bila Lenčica
na kolenih in to je bila njena otročja
molitvica: »Sveti Bog, žal mi je, zelo
žal, da sem deklice zaderževala od ve¬
čerje. Odpusti mi! Naredi me pridnega
otroka in blagoslovi mene in moje ma¬
tere !«

— 20  —

7. O nesreči, ki je zadela malo Lenčica
pri igranju.

Nekega jutra inej šolo so dali Len-
čici, ki je bila, ravno malo nemirna, ne¬
kaj debelih iagod rožnega venca, da bi
se igrala ž njimi. Po otroški navadi je
dela eno v usta in ko je genila, ji je
ušla v gerio. Te, ki so hitele na pomoč,
so videle, da je dete komaj dihati mo¬
glo. Postrežnica, ki je bila takoj pokli¬
cana, je nesla otroka iz šolske izbe.
Mej potjo sreča eno izrnej sester, ki se
ji Lenčica verže v naročje, ali ne krik,
ne tožba ne pride z njenih ustnic. Nesli
so jo v bolnišnico Najsvetejšega Serca,
majhino poslopje na samostanskih tleh,
ki služi za osamljenje nalezljivo bolnih.
Ondi se je naposled posrečilo jagodo
izleči.

Perve dni po tej nesreči je bila
mala Lenčica zelo slaba. Zato so znova
poklicali zdravnika, ki jo je natančno
preiskal. Njegova končna sodba je bila
vznemirljiva. Bacili strašne bolezni, ki

— 21

je njeno mater v grob spravila, so se
bili lotili tudi že tega malega telesca. V
malo dneh je postalo še hujše, tako da
zdravnik ni dal nobenega upanja več.

8. Kako je ena sestra postala jetnica
male Lenčice.

Nekega večera, ko se je čutila ma¬
la bolnica prav slabo, zaželi po častiti
materi prednjici in sestri Imrnakulati.
Obe ste hitele takoj v bolniško izbo.
Lenčica je bila vsa vesela, in ko se je
sestra nagnila čez njeno posteljico, ji je
ovila svoji ročici okoli vrata, jo poteg¬
nila prav k sebi in jo dolgo terdno der-
žala ter objemala pri tem z ročicama
križ, ki ga je imela redovnica na per-
sih. Za sestro seveda ni bilo prijetno,
ko se je morala tako ključeno deržati,
ali vedela je, da bi vsaka sila zdravju
male bolnice škodovala, torej je poter-
Pela. Še le po dolgih prošnjah in poga¬
janjih je spustila Lenčica svojo jetnico.
Sestra je bila vsa ginjena tega silnega

— 22  —

objemanja male sirote. Še le pozneje
se je spomnila, kako je Lenčico večkiat
opominjala in jo tudi, seveda rahlo ka¬
znovala. Ali ni bilo torej njeno ljubez¬
nivo obnašanje tako rekoč zagotovilo,
da ni nič grenke nevolje ostalo v sercu
občutljivega otroka?

9. Kako je mala Lenčica začela častiti
Jezuščeka.

Ko je Lenčica še na postelji ležala
v bolnišnici Najsvetejšega Serca, je
zbujal njeno radovednost majhin alj-
tarček, ki je stal na njem kip praškega
Jezuščeka. Strežnica ji je razložila, da
je ta kip podoba našega Gospoda, ko
je bil otrok. Postrežnica ji je nato po¬
vedala zgodbo o rojstvu Kristusovem
ter o njegovi veliki ljubezni do nas. De¬
te je poslušalo z vidnim navdušenjem
in potem vedno imelo svoje veselje nad
»zgodilo o Svetem Bogu, ko je bil maj-
hin otrok.«

— 23  —

Ko so ji rekli, naj bi se vdeležila
desetdnevnice na čast svetemu Jezu-
ščeku, da bi ji bilo kmalu zopet boljše,
je priterdila vsa vesela. Proti koncu te
pobožnosti se ji je v resnici nekoliko
zboljšalo, tako da so ji mogli dovoliti,
da je bila nekaj ur čez dan po koncu.

Lenčica je bila globoko ginjena,
ker ji je Bog dal tak odgovor na njeno
molitev in, ko je kmalu nato njena
strežnica lehko obolela, pokliče Lenči¬
ca eno stariših deklic h sebi in pravi:
»Ti, pojdi in prinesi mi Svetega Boga!
Postavi ga poleg mene tukaj na stol!
Jaz ga bom prosila, da mamico ozdra¬
vi. On je tudi meni pomagal; saj veš!«

S tem se je začela male Lenčice
pobožnost k detetu Jezuščeku. Koli-
kerkrat je od tedaj šla mimo kipa ali
podobe Zveličarja Deteta, se je ustavi¬
la ter ga prosila vsega, kar je najbolj
želela.

- 24 —

10. Kako je hotela mala Lenčica z Dete¬
tom Jezusom nekaj zamenjati.

Občevanje z Detetom Jezusom je
prišlo kmalu v sveto zaupljivost.

V neki izbi je stal kip naše Ljube
Gospe z Detetom Jezusom v naročju.
Nekega dne pride Lenčica tja, in dotek-
nivši se krogle sveta, ki jo je Dete der-
žalo v svojih ročicah, reče: »Če mi daš
Ti svojo žogo, Ti dam jaz svoje male
črevljičke.«

»Ali Lenčica,« pravi strežnica, »te
vender ne moreš dobiti!«

»On mi jo lehko da, če hoče!« —
odgovori Lenčica zaupljivo.

J 4. Kako je mala Lenčica točila britke
solze sočutja z ubogim Svetim Bogom
na križu.

Nekedaj je hotela gospodična Hall
opraviti križev pot in pri tem je nosila
Lenčica na ročaju. Otrok je upiral svoj
resni, začudeni pogled na razne podo-

25  —

be terpijenja. Ko je prišla do postaje
križanja, postane Lenčica nemirna.

»Zakaj so vender to storili?« vpra¬
ša s tresočim glasom. Strežnica ji na
kratko razloži, da »je Sveti Bog hotel
terpeti za naše grehe.«

»Ali zakaj je pustil, da so mu sto¬
rili hudo?« sprašuje otrok dalje. »Saj
bi jih bil lehkio ustavil —!«

Gospodična Hall vzame dekličko
vstran in ji razloži koliker mogoče pri-
prosto dobroto Kristusovo do nas ter ji
pove, kaj je on vse prestal za nas v
svojem britkem terpljenju.

Lenčica je poslušala s priserčnim
sočutjem, in ko je strežnica končala
zgodbo o Kalvariji, so se dekletcu vlile
solze in ihteč je zaklicalo: »Ubogi S ved
Bog! Ubogi Sveti Bog!«

12. Zakaj je imela mala Lenčica so¬
čutje tudi se Svetim Bogom v taber-
nakeljnu?

Ako je Lenčičina bolezen dopuščala,
jo je nesla strežnica včasih na vert.

- 26  —

Mej potjo je navadno obiskala samo¬
stansko kapelo. Lenčica se je že naprej
tega veselila; vedela je namreč, da je
to »hiša Svetega Boga, kamer ljudje
gredo, keder bi radi govorili ž njim.«

»Nekega dne,« tako piše častita
mati prednjica, »sem srečala gospodič¬
no Hall, ko je ravno z malo na ročaju
prišla iz kapele. Jaz se vstavim in
vprašam: »No, kako je denes detetu?«
Namesto odgovora ovije Lenčica svoje
roke okoli mojega vratu. V tem trenut¬
ku sem imela občutek, kaker da gre
duh svetosti od otroka, kar prej nisem
opazila.«

Kljubu otroškim letam je Lenčica
že zapopadla, da je Bog v tabernaklju
pričujoč. Skrivnost o pravi pričujoč-
nosti božji je bila naredila očitno glo¬
bok vtisek na njeno mlado dušico.

Enkrat je, ko je bila v kapeli, vpra¬
šala strežnico: »Zakaj je vender Sveti
Bog zapevl v ti mali hišici?« Strežnici
ni bilo lehko razlagati, da je pričujoč
pod zakramentmim podobami. Ali, ka-

27

ker je bilo videti, je Lenčka* vender
umela. Veselila se je, da »Sveti Bog v
mali hišici vender ni stisnjen.«

12 Kal.o je mala Lenčka ljubila
cvetlice.

Pri svojih sprehodih po vertu, ali se
strežnico, ali s kako sestro, je kazala
mala Lenčica tudi posebno ljubezen
do cvetlic. Rekla je navadno, »da je
Sveti Bog vender jako dober, ker nam
daje tako lepe cvetlice.« Pogosto je ter-
gala marjetice na samostanskem poko-
pavališču, in sicer ravno na tistem me¬
stu, kjer zdaj njeno telo v grobu poči¬
va. Dala jih je tedaj navadno sestri za
na aljtar. Se zdaj je pri otrocih v sa¬
mostanski šoli mična navada, da ter-
gajo marjetice »za Svetega Boga«, po
zgledu njih ljube Lenčice.

Ko je enkrat prišla se sprehoda
domov, se je ustavila Lenčica pred ki¬
pom najsvetejšega Serca Jezusovega,
ki stoji na čelu v zidu male bolnišnice,.

28  —

Tedaj opazi, da je nekaj cvetlic okoli
kipa zvenelo in da so bile druge že ce¬
lo mertve.

»Glej vender te vmazane cvetlice
tu,« pravi, »te treba s poti spraviti.«

In še dolgo potem, ko je bila že ta¬
ko slaba, da ni mogla več posteljice za¬
pustiti, je večkrat vprašala častito ma¬
ter prednjico, če »so se vzele vmazane
cvetlice proč od kipa Svetega Boga.«

14.  Kako se je mala Lenčica skušala
hvaležno skazovati.

Skozi dva meseca je ostala mala
bolnica v bolnišnici Najsvetejšega Ser¬
ca. Strežnica gospodična Hall je več¬
krat za dobro spoznala tudi čez noč
ostati pri nji. Lenčica se ji je skušala
po otročje hvaležno skazovati.

»Sveti Bog mi je vzel mojo mami¬
co,« je rekla, »pa mi je dal vas, da bi
mi bila mamica.«

Nato je stegnila svojo drobno ro¬
čico skozi ograjo svoje posteljice, da je

- 29 —

prijela svojo »mamico« za roko in jo--
stiskala z ginljivo nežnostjo, dokler so
mali persti polagoma odjenjali, ko je
otrok zadremal.

35. Kako je mala Lenčica prejela od
Deteta Jezusa eno cvetlico.

Mej tem ko je njeno slabotno telo
vsled potuhnjene bolezni počasi hiralo,
odpirala sta se njeno serce in duša ved¬
no bolj ljubezni božji in luči njegove
milosti.

Največjo skerb je imela za mali
aljtarček deteta Jezuščeka poleg svoje
posteljice. Večkrat je prosila svežih
cvetlic in olja za lampdco, ki je gorela
pred kipom.

Nekega dne je šla deklica, ki je
imela paziti na Lenčico, kedar je go¬
spodična Hall druge svoje bolnike ob¬
iskovala, v sosedno izbo po nekem
opravku. Kar zasliši neko gibanje in se
zato hitro verne, ne da bi si bila mogla
misliti, da bi bila utegnila Lenčica iti z

30  -

postelje. Kako se je začudila, ko vidi
otroka s cvetlico v roki, kako se za¬
stonj trudi, da bi spet splezal nazaj v
svojo posteljico.

«0 ti poredni otrok!« zakliče de¬
klica v jezi, »čakaj, povem materi, ko
pride, da si eno cvetlico vkrala.«

Pervi trenotek Lenčica ni dala od¬
govora, le k sebi je stiskala cvetlico.
Nato je mirno rekla, da je aljtar njen.
Ali pozneje, ko ste bile s postrežnico
same, je priznala: »Mamica, žal mi je,
da sem cvetlico vzela. Ali govorila sem
se Svetim Bogom, in on mi je cvetlico
dal. On je to storil, mati —!«

16 . Kako je mala Lenčica takoj vedela,
ali je kedo Boga v svetem obhajilu
prejel, ali ne.

V duši tega otroka se je zdaj raz¬
vila, kaker je bilo videti, izredna spo¬
sobnost, da je nekako slutil in čutil
pravo pričujočnost Zveličarjevo v naj¬
svetejšem zakramentu. Ta skrivnostni

31

dar gledanja, razločevanja, ali kaker bi
se mogel drugače imenovati, je vzbujal
iedaj čudenje in res ga ni moč drugače
prepričavno razjasniti kaker v luči po¬
znejših dogodkov.

Prej omenjena deklica je vsako
jutro zgodaj vstala, da je šla h sveti
maši in prejela sveto obhajilo. Neki dan
je vstala kaker po navadi, ni pa šla v
kapelo, temuč je ostala v kuhinji tiste
bolnišnice. Morda ji ni bilo dobro, ali
se ji ni zdelo prav, da bi malo bolnico
samo pustila. Ko je torej prišla nazaj
k Lenčici, se je zelo zavzela, ko je za¬
slišala iz njenih ust: »Ti nisi prejela
Svetega Boga! To bom materi pove¬
dala —!«

Deklica je slutila, da je otrok uteg¬
nil slišati, kako je v kuhinji sem in tja
hodila. In kaj se je zmislila, da bi malo
Lenčico skušala? Drugikrat je šla glas¬
nih korakov do hišnih vrat, odperla
zapah in nato vrata spet zaperla ter
naredila prav tako', kaker bi tela iti h
sveti maši. Potem je sezula črevlje in

- 32  —

se za časa svete maše koliker se da ti¬
ho zaderžala v kuhinji.

Ko je pozneje spet stopila, v Lenči-
čino izbo, je naredila popolnoma nedol¬
žen obraz.

Otrok pa je vperl svoje skušajo¬
če oči v dekličino obličje. Nato, očitno
užaljen, ponovi zopet iste očitajoče be¬
sede:

»Ti Svetega Boga denes nisi pre¬
jela —

»Kako vender moreš to vedeti, ser-
čece?« odverne presenečena deklica.
»Ali mar nisi slišala, kako sem vrata
zaperla?«

»Nič ne de!« odgovori Lenčica.
»Jaz vem, ti Svetega Boga nisi preje¬
la —.<■

17. O tihem in junaškem terplienju
male Lenčice.

Ob koncu septembra se je Lenči-
čina bolezen zelo shujšala. Zato so jo
prenesli iz koče Najsvetejšega, Serca v

- 33

čedni mali oddelek znan ko »šoljska
bolnišnica«, kjer jo je deklica, odločena
ji za postrežbo, s priserčno ljubeznijo
sprejela.

Lenčica je jedla zelo malo ter veli¬
ko terpela za žejo. Skušali so jo pri¬
pravki, da bi jedla; ali če tudi je stori¬
la, kar je mogla, da bi vstregla, je ven-
der sedela cele ure se svojo skledico
juhe v rokah in je zastonj skušala po-
vžiti eno žlico. Če so jo vprašali po
vzroku, je odgovorila, da jo boli vrat.
Kmalu je prišel zdravnik ter ji preiskal
vrat, pa ni našel nič posebnega.

Nekaj tjednov pozneje, ko je go¬
spodična Hall mali bolnici z neko raz-
kuževalno tekočino usta spirala, je opa¬
zila, da se ji je en zob zarastel v kore¬
nino jezika. Ni bilo lehko izdreti ga.
Ko se je slednjič posrečilo — lehko si
mislimo, kako je to moralo boleti! — je
Lenčica vskliknila zmagoslavno: »Kaj
ne, mamica, da me je bolel vrat!« Tn
čudili so se poterpežljivosti otroka, ki
nikoli ni tožil nad grozovitim terplje-

3

— 34

tujem, ki ga je moral prenašati skozi
tjedne.

Mej tem jo je pekla žeja čedalje
huje. Po noči je poklicala včasih dekli¬
co, ki je pri nji spala, ter jo prosila z
glaskom, tresočim se od bolečin, za
majbin požirek mleka. Če deklica nje
perve prošnje ni slišala, je Lenčica ni
več klicala, boječ se jo motiti v nje po¬
čitku, ampak je čakala poterpežljivo
do jutra. Slednjič je postalo terpljenje
skoro neznosno in uboga stvarca je
prosila gospodično Hall, da bi čez noč
pri njej ostajala. Ta je bila hitro pri ¬
pravljena ter je postavila svojo poste¬
ljo poleg Lenčičine v bolniško izbo.
Mala je pazljivo gledala to pripravlja¬
nje ter je po vsi sili hotela, pogladiti
ruhe sč svojimi ročicami. »Jaz ne ter-
pim gube v materini postelji,« je rekla.

18 . O skrivnostnem obisku Svetega
Boga pr? mali Lenčici.

Ta nova uredba je dala Lenčici obi¬
lo priložnosti za male pobožne duhov-

— 35

ne pogovore, ki jih je tako rada imela.
-Za gospodično Hall je bilo kajpada
večkrat težko odgovarjati na Lenčičina
vprašanja. Priznala je, da je ne redko
morala sestre prositi pojasnila in da so
mnogokrat naredile opombe malega
otroka tak vtisek na njeno dušo, da je
brez pomisleka sprejela neke nauke in
dotične vaje katoliške vere, glede ke-
terih se ji je težko zdelo premagati
svoje prejšnje predsodke, ko se je iz
anglikanske povernila v katoliško Cer¬
kev. —

V resnici je bilo videti, kaker da
živi Lenčica vsa v mislih na božjo pri-
čujočnost, tako zaupno in priserčno je
govorila o »Svetem Bogu«, in ta čudo¬
vita priserčnost je rastla v tisti meri,
kaker je njeno telesno zdravje poje¬
malo.

Nekega jutra ste prišli sestra Ima-
kulata in gospodična Hall skupaj k mali
bolnici, ki ni bila zaspala celo noč. Ta¬
koj se je začel nenavaden pogovor:

»Kako ti je denes, ljubica?« vpra¬
ša strežnica. »Jaz mislim, da bi imela

36  —

ti prav za prav zdaj že gori biti pri
ljubem Bogu.«

»O ne!« odverne Lenčica »Sveti
Bog pravi, da še nisem dovolj pridna,,
da bi šla že k njemu — !«

»Kaj si pa izvedela od Svetega Bo¬
ga?« vpraša strežnica.

»Prišel je in stal ondi,« odverne
otrok kazaje na stran posteljice — »in
tako je rekel.«

Strežnica in sestra ste se spogle¬
dale se začudenjem.

»Kje je bil, Lenčica?« vpraša zdaj
tudi sestra.

»Tukaj!« ponovi otrok terdno in
odločno ter pokaže na ravno tisto me¬
sto.

»Pa kakšen je bil?« vpraša sestra

na dalje.

»Tak!« odgovori Lenčica ter pre¬
križa polna spoštovanja roke na persih.

Sestra in strežnica ste bile zelo
zavzeti nad tem, kar jima je povedala.
Ali je bila to ie otroška 1  domišljija, ali je

— 37 -

Bog temu malemu otroku podobno mi¬
lost izkazal kaker drugim izvoljenim
dušam? Po zrelem premišljevanju se
jima je zdelo boljše, da nikomer nič ne
poveste o tej reči. Pozneje bomo videli,
kako je mala Lenčica na pragu večno¬
sti zgodbo obiska »Svetega Boga« slo ■
vesno ponovila.

19. S čem si je mala Lenčica svoje
velike bolečine lajšala.

Za svojo mladost je mala Lenčica
v znanju kerščanskega nauka čudovito
napredovala. Naučila se je bila na pa¬
met jutranjo in večerno molitev, dj'a-
nje vere, upanja in ljubezni, glavne
skrivnosti svete vere in mnogo zgodeb
iz življenja Jezusovega.

Še bolj znamenito je bilo njeno na¬
predovanje v svetosti. Razodevala je
čudovito pobožnost do terpljenja Go¬
spodovega. Ko so jo spodbujali, naj
svoje bolečine združi se Zveličarjevi-
mi, je bilo videti, da to razume in je bi-

— 38  —

la takoj pripravljena, ta dar prinesti
ter svoje najhujše bolečine brez goder-
njanja, in pritožbe terpeti.

Poleg njene posteljice je viselo
razpelo. Kedar so postale njene boleči¬
ne najbolj neznosne, je je vzela v svojo
ročico, je živoi pogledala ter šepetala:
»Ubogi Sveti Bog —!«

Čez dan je pogosto molila in nje¬
na resnoba in zbranost je bila jako
spodbudna. Molila je za vse, ki so ji
bili dragi, za sestre, za škofa, za svojo
strežnico, za svoje male tovarišice, in
vsaki dan se je vzdignil njen proseči
glas proti nebu za blagostanje Cerkve
Kristusove ter njegovega namestnika
na zemlji, papeža.

20. O njeni pobožnosti in spoštljivosti
pri molitvi svetega rožnega venca.

Posebno spodbudno jo je bilo vi¬
deti, kako je molila rožni venec. Polju¬
bila je pri tem vsako jagodo, opravila
vsako molitev počasi, razločno ter s to-

39 —

liko zbranostjo duha, kaker sicer ni v
navadi pri tako mladih otrocih.

»Nekega večera,« tako piše časti¬
ta mati prednjica, »sem sedela poleg
njene posteljice ter jo vprašala: »Ali
naj ti kaj pripovedujem, dete, ali hoče-
ve moliti rožni venec?« — »Rožni ve¬
nec moliti, mati,« je odgovorila. — Ko
sem zmolila nekaj zdravamarij, pa sem
jo slišala šepetati: »Poklenite, mati!«
V začetku se nisem zmenila za to in
sem molila do konca pervega odstav¬
ka. Tedaj je ponovila s prav določnim
glasom: »Mati, pokleknite!« Ni mi to¬
rej ostalo druzega kaker kleče nadalje
moliti.

21 .  Kako je postala mala Lenčica
vojščak Svetega Boga.

Sestre so bile tako prepričane, da
je ljubljeni otrok v verskih rečeh zgo¬
daj postal dovolj iznajden, da se jih je
lotila misel, skerbeti, da prejme tudi še
zakrament svete birme, preden jo Bog

— 40

h sebi pokliče. Opravljale so v ta na¬
men molitve, vender se niso derznile
tega Škotu povedati.

Kako veliko pa je bilo njih veselje,
kc je prevzvišeni gospod 8. oktobra
1907 popolnoma nepričakovano nazna¬
nil, da hoče opoludne obiskati samo¬
stan ter mali Lenčici podeliti zakra¬
ment svete birme!

To se je pač zgodilo na posebno
razsvitljenje od zgoraj, — saj je bila
mala Lenčica, kar je ta sveti zakra¬
ment sprejela, deležna prav izrednih
milosti.

Ko je Lenčica slišala, da ima po¬
stati »rnajhin vojščak Svetega Boga,«
njena sreča ni poznala meja. Sestre so
sicer mislile, da bi bilo dobro, otroka
prej še malo podučiti v kerščanskem
nauku; ali videle so kmalu, da je Len¬
čica kaker po nebeškem razsvitljenju že
mnogo tega vedela, kar so ji tele po¬
vedati.

Ko ji je ena sestra razlagala birem-
ske obrede, je poslušala se živahno

— 41  —

pazljivostjo. Kolikor bolj se je nato bli¬
žala ura milosti, toliko bolj je rastlo ve¬
selje v sercu male Lenčice. Prav tresla
se je od veselja na vseh udih.

Po slovesnosti so jo nesli v govo-
rišnico; prejela naj bi še enkrat blago¬
slov od škofa, ki je bil očitno ginjen
nad pobožnostjo tega otroka.

Strežnica je pripravila v svoji last¬
ni izbi posteljico, kjer je bila Lenčica
ostali del milosti polnega dne. Ko so jo
tja prinesli, je pozdravila vsa vesela
ljubo mamico: »Zdaj« je rekla »sem
majhin vojščak Svetega Boga —!«

22. O priserčnem hrepenenju male
Lenčice po Svetem Bogu v zakramentu.

Na večer dne njene sv. birme si je
sprosila Lenčica od častite matere
prednjice dovoljenje, da bi smela nada¬
lje stanovati v izbi gospodične Hall. Po
nekolikem obotavljanju je častita mati
dovolila, in mala Lenčica je prebivala

42

tam, dokler jo je Bog poklical v njeno
nebeško domovino.

Pri sv. birmi prejete milosti so ro¬
dile kmalu znamenite sadove v duhu
in sercu našega svetega otroka.

Najprej in pred vsem je bil to tisti
čudoviti čut za resnično pričujočnost
Zveličarjevo v najsvetejšem zakra¬
mentu, ki se je razvil zdaj v serčno
prepričanje ter prenapolnil njeno an-
geljsko dušo z ljubeznijo do Jezusa v
tabernakeljnu in nenasitljivim hrepe¬
nenjem, da bi se združila se svojim Bo¬
gom v ljubeči priserčnosti sv. obhajila.

Se le sčasoma so spoznale sestre
i/redhi razvitek v mali Lenčici in le
po nje lastnih opazkah, ki so, dasiravno
povedane z nje otročjimi besedami,
vender izražale misli in čutila svetni¬
kov božjih.

Jako soi bile sestre iznenadejane,
ko so opazile, da je Lenčica slutila,
kedaj je bilo presveto Telo izpostav¬
ljeno. Nihče ni mogel otroku o tem kaj
omeniti, tudi ni bilo mogoče zunaj ka-

43 -

pele na čem kaj o tem opaziti, najmenj
v Lenčičini izbi. In vender je bilo vi¬
deti, da je ob dnevih, ko je bilo Naj-
svetejše izpostavljeno, njeno dušico
pretresala neka sveta vznemirjenost.
Na vso moč je tedaj prosila, naj bi jo
nesli vender v kapelo. »Sveti Bog de-
nes ni zapert,« je imela navadno reči,
»nesite me dolu k njemu.«

Keder je klical sladki, skrivnostni
glas iz tihega tabernaklja, odmevalo je
in odgovarjalo v duši naše ljube male...

Pogosto je bilo slišati, kako je z
otožnim glasom in s pogledom, ki je bi¬
lo videti, kaker bi bil prederl zagrinja¬
lo, zdihovaje ponavljala sama pri sebi:
»Rada bi Svetega Boga. Kedaj bo pač
prišel? O, da bi prišel v moje serce!
Meni se tako toži po njem --!«

23.  Kaj si je mala Lenčica izmislila, da
bi prejela vsako jutro poljub i« pozdrav
od Svetega Boga.

Gospodična Hall je šla vsako jutro,-
če ji je služba dopustila, dolu v kapelo,.

— 44 —

da je bila pri sveti maši in pri svetem
obhajilu. Ali včasih, če je videla, da je
mala Lenčica tako revna, se je obotav¬
ljala, ker se ji je zdelo neprevidno, otro¬
ka samega pustiti. »Mamica, pojdite
doiu k maši,« je prosila, »sprejmite Sve¬
tega Boga, pa nazaj pridite poljubit
me! Potlej greste lehko spet nazaj v
kapelo.«

Po sv. obhajilu se je berž vernila
strežnica pogledat Lenčico in poljubit
jo. Se svetim spoštovanjem je Lenčica
sprejela poljub. Nato je dala strežnici z
roko znamenje, naj se verne v kapelo.
Pri tem ni spregovorila nobene bese¬
de, tudi ni hotela, da bi strežnica pre-
tergala svojo zahvalo.

24 .  Kako se je mala Lenčica nekega
jutra veselila Svetega Boga, zvečer pa
prav bridko jokala.

Častita mati prednjica je vsaki ve¬
čer na kratko obiskala Lenčico. Ob ne¬
ki taki priliki, ko je rekla otroku »leh-

ko noč,« jo je iznenadejala sledeča
prošnja:

»Mati,« je rekla Lenčica, »jutri
zjutraj, kc boste prejela Svetega Boga,
ali ga hočete prinesti sem gori k me¬
ni?« Mati prednjica ni vedela, kaj od¬
govoriti. Pomislila je za trenotek in po¬
tem je rekla:

»Jutri zjutraj bom prosila Svetega
Boga, da bi te prav rad imel, in potlej
po sveti maši bom prišla sem gori h
tebi.«

Ta odgovor je bil detetu, kaker je
bilo videti, po volji. Nekoliko potem je
tisti večer poklicala postrežnico ter ji
rekla: »Mati prednjica mi prinese jutri
Svetega Boga.«

Se pred dnevom je bila Lenčica
zbujena. Zbudila je tudi strežnico, kli¬
caje brez nehanja: »Mati, mati, vsta¬
nite, pripravite vse v hiši; denes bo
Sveti Bog k meni prišel!« Gospodična
Hall jo je skušala pomiriti: »Žefka« —
je rekla, — s tem je mislila pomočnico,
- »bo kmalu tukaj, serčece.« Ali Len-

•— 46  —

čica s tem ni bila zadovoljna. »Zakai
pride Žefka denes tako pozno? Izba ne
bo pospravljena —!« tako je tožila ve¬
nomer.

Strežnica je morala vstati. Lenči-
ca jo je se skerbnimi očmi opazovala,
ko je pospravljala po izbi, in če je za
trenutek postala, je začel zopet drobni
glasek: »Mati, kaj delate? Izba ne bo
pospravljena!«

Ko se je bližal čas svete maše, je
pričakovala Lenčica z boječim nemi¬
rom, kedaj pride častita mati, in ko jo'
vidi vstopiti brez »Svetega Boga«, je
bilo tako hudo njeno iznenadejanje, da
je začela bridko jokati.

Cel dan je nato komaj spregovori¬
la kako besedo. Še le zvečer je rekla
strežnici z globokim vzdihom: »Mati,
jaz sem mislila, da bom prejela Svete¬
ga Boga denes!«

Za več dni je ostala napolnjena s
to mislijo. Ležala je tako tiho in mirno,
da so bolj ko kedaj prej mislili, da je
prišel konec. Neki večer pride strežni-

47

ca k njeni posteljici ter vpraša: »Len-
eica, ljuba, ali kaj želiš?«

»Ne, mamica,« odgovori, »jaz sem
le na Svetega Boga mislila.« Nato od¬
pre široko svoje ljubeznive oči ter po¬
gleda strežnico žalostno, pa s tiho vda¬
nostjo.

Ni več prosila za 1  sveto obhajilo,
ali od tistega časa je bilo videti, da se
je nenavaden duh zbranosti polastil
otroka.

25. Kako je strogi poskušnji sledilo
veselo poročilo in noč brez spanja.

Tisti čas je prišel v samostan neki
imeniten jezuit, da bi vodil za redovni¬
ce letne duhovne vaje. Njega so pro¬
sile sestre modrega sveta glede male
Lenčice. S tem mu je bito stavljeno ne¬
navadno vprašanje, ki je zahtevalo po ¬
sebno previdnost v dušnem vodstvu
skušenega moža.

Pomisliti je treba namreč, da določ¬
ba svetega očeta Pija X. o zgodnjem

- 48  —

obhajilu otrok še ni bila izešla. Preden
je prišlo to tolažbe polno pismo sv.
očeta, pa je moral biti tak primer, ka-
ker ta, ki ga popisujemo, nekaj veliko
bolj čudnega, kaker bi bil v novejšem
času.

Pater jezuit se je torej lotil reči z
največjo previdnostjo. Še le po več po¬
govorih z malo Lenčico se je čutil opra¬
vičenega napisati svojo določbo z na¬
slednjimi besedami: »V odgovor na
vprašanje sester in po zadosti dobrem'
prevdarku sem odločil, da bo vsaj do¬
bro vprašati otroka, da se zagotovimo,,
ali res želi prejeti »Svetega Boga«, ka¬
ker prikupljivo imenuje Zveličarja. Jaz
sem je spraševal natanko in jako na¬
drobno o svetem obhajilu in prepričal
sem se za terdno, da jako dobro ume,
za kar s takim hrepenenjem prosi.«

Sodba patra jezuita se je sporočila
prečastitemu gospodu škofu. Škof je
stvar skerbno prevdaril in naposled
dal svoje dovoljenje.

- 49 —

Ko je mala Lenčica slišala to ra¬
dostno sporočilo, je bilo njeno veselje
nepopisljivo.

»Svetega Boga bom dobila v ser¬
ce, Svetega Boga bom dobila v serce!a
to je bil ta dan stanovitni dostavek
vsega, kar je spregovorila. Tudi noč ji
je prinesla malo pokoja. Od veselja nj
mogla spati. Vso dolgo noč je budila
tudi strežnico ter spraševala, ali še ni
čas vstati. »Zvezde, so šle že, mamica,«
je rekla: »Čas je vstati zdaj!«

26. Kako je bilo male Lenčice hrepe¬
nenje vpokojeno in je Sveti Bog prišel
v nje serce.

Veliko jutro se je začelo svitati,
jutro 6. grudna 1907. Po taki noči brez
spanja, brez počitka se je bilo po pra¬
vici bati, da bo razburjenost za tako
nežno dete prevelika in da ne bo v
stanu presvetega zakramenta prejeti.
Ali Lenčica se je skušala pomiriti. Tiho
je ležala v svoji posteljici, in dasiravno

4

- 50

so se njeni nežni udje malo tresli, je
napad, ki so se ga bali, srečno prešel.

Bil je pervi petek meseca, dan
svete ljubezni in poprave, ko se v vsej
Cerkvi Kristusovi sočutna serca pribli¬
žajo svojemu skritemu Bogu, povedat
mu, da s  če ga tudi ves svet zapusti,
ona se mu vedno zvesta izkažejo.

In to je bil določeni dan, ko je imel
sladki skrivnostni glas govoriti iz tiho¬
te tabernaklja veleč jim, naj puste ma¬
lega' otroka priti k njemu. To je bil dan,
ko je smela mala Lenčica pozdraviti
Jezusa v svoji angeljski duši, ko je mo¬
gla iz serca h sercu ž njim govoriti,
šepetati svoje otročje molitve ljubezni
in sočutja k njemu, ki ga je imenovala
»ubogega Svetega Boga«.

Maša za samostansko družinoi je
bila končana; na velikem aljtarju so
izpostavili najsvetejši zakrament.

Že so bile sestre in šoljski otroci
zbrani v kapeli, da bi se Bogu z mo¬
litvijo zahvalili za čudovito milost, ki

— 51

]o je hotel podeliti njih sveti mali pri¬
jateljici.

Zdaj so jo prinesli noter, nežno,
bolno deklico, v beli oblečici, z venče-
kom in tenčico pervega sv. obhajila na
glavici, ter jo nesli tja k aljtarju njene¬
ga Boga.

Slovesna tihota se je širila čez po¬
božno družbo ... Celo mali otroci so
prenehali se šepetanjem svojih svetih,
nedolžnih molitvic, da ne bi motili zbra¬
nosti male Lenčice, ki je sedela spredaj
pred Najsvetejšim, molče, nepremično,
z  globoko sklonjeno glavico, v molitev
zatopljena.

In zdaj je stopil noter duhovnik
božji, v obleki delivca njegovih skriv¬
nosti, ter odperl vrata, ki so zapirala
jetnika ljubezni.

»Misereatur vestri...« — in vsa¬
ka roka je našla čelo in persi in rame,
da naredi rešnji križ Kristusov.

»Domine, non sum dignus...« in
vsaka glava se je nagnila v ponižni
molitvi.

— 52

Nato so videli duhovnika, kako se
je približal in mala Lenčica je vzdigni¬
la glavico --— in »Sveti Bog« je

prišel v njeno serce. Njeno hrepenenje
je bilo nasičeno; ni ji bilo treba več za¬
stonj prositi.

»Otrok,« tako piše pater jezuit, »je
dobesedno terpel lakoto po svojem Bo¬
gu in ga prejel v zamaknjenju ljubezni
iz mojih rok.«

Veseii spremeni pesmi za pervo
sveto obhajilo so se vzdignili, peti od
sladkih glasov pobožnih otrok, ki so
pač priserčno prosili, da bi ljubi Bog
tudi k njim kmalu prišel.

Ona pa, mala Lenčica, je sedela
nepremično, neobčutna za vse neze¬
meljsko, v molčečem, ljubeznivem po¬
govoru se svojim Zveličarjem. Z nje¬
nega veselja žarečega obrazka je od¬
sevala večna luč, ki je prebivala noter
v njenem sercu.

53 —

27. Kaka darila je prejela mala Lencica
od svojih prijatelic in od Svetega Boga,
in kako ie postala Marijin otrok.

Po njenem pervem svetem obhaji¬
lu so nesli Lenčico nazaj v njeno po¬
steljico v izbo gospodične Hall. Skozi
celi dan je ostal otrok v oni globoki
zbranosti duha, ki je najti le pri poseb¬
no izvoljenih dušah. Neketere izmej se¬
ster in tovarišic Lenčičine starosti so
jo obiskale. Prinesle so ji darila, svete
podobice, škapulirje in svetinjice. Mir¬
no se je zahvaljevala ter prosila strež¬
nico, naj obesi vse to okrog njene po¬
steljice. Berž ko so obiskovavke odišle,
je spet sklenila svoji ročici k molitvi,
in videti je bilo, kako so se gibale nje¬
ne otročje ustnice šepetajoč njeno lju¬
bezen in hvaležnost Svetemu Bogu.

Sestre so bile zdaj popolnoma pre¬
pričane, da so glede na malo Lenčico
spolnile voljo božjo rte trenotek pre¬
zgodaj.

54  — -

Že je bila strašna bolezen naredila
grozovito razdejanje na njenem slabot¬
nem telescu. Čeljusti se je bila lotila
kostna gnjiloba. Smrad od bolne kosti
je bil včasih neznosen. Ali kako- čudovi¬
to! Po pervem svetem obhajilu male
Lenčice je nastopila nenavadna spre¬
memba; zoperni duh je popolnoma zgi¬
nil.

Naslednjo nedeljo je mala Lenčica
vnovič prejela sveto Rešuje Telo in zo¬
pet je serca vseh pričujočih prevzelo
sveto ginjenje. Po blagoslovu je bila
sprejeta v bratovščino Marijinih otrok.
Njeno zaderžanje mej tem opravilom
je bito izredno slovesno in mirno. Njene
žareče oči so sledile vsemu gibanju ka¬
petanovemu, mej tem so se njene ust¬
nice neprenehoma pregibale v tihi mo¬
litvi. Na dano znamenje je vzdignila
glavico ter sprejeta trak se svetinjico,
sveto nošo^ Marijinih otrok, z veliko
pobožnostjo.

OD

28. Kako je bila mala Lenčica s posled¬
njim oljem ter kruhom močnih uterjena
za junaško marterništvo.

Bolj in bolj je zapadlo njeno teles¬
ce razjedajoči jetiki. Oslabela je tako,
da so jo sklenili prevideti. Sveta Cer¬
kev je storila vse, kar je mogla, za to
cisto' dušico. Vdeležila se je svetih
skrivnosti Kristusovih v obilnosti. Pre¬
jela je zakramente sv. kersta, birme,
pokore, aljtarja in poslednjega olja,
mali otrok, ki je doživel komaj štiri
pomladi. In zdaj je kazalo, da se je pri¬
bližal konec Lenčičinega življenja, po¬
časnega, nepreterganega marterništva.
Čuditi se je bilo, da je živela še dva
meseca. Iz terpljenja polnih dni so po¬
stali tjedni smertnega boja, dokler so
jela sočutna serca prositi Boga, -da bi
jo k sebi vzel.

Sladko tolažbo je dajalo mali ter-
pinki in v njenem sercu gojilo res ju¬
naško poterpežljivost, to, da je zdaj
smela prejemati »ubogega Svetega Bo-

ga«. Skoraj vsak dan je bila pri sve¬
tem obhajilu. Na večer poprej se je za¬
topila v premišljevanje, in ko se je zju¬
traj zbudila, je bilo, kaker da so vse
njene misli le pri »Svetem Bogu«. Ne¬
potrebna beseda ni prišla iz njenih ust,
preden je pozdravila Jezusa v svojem
sercu. Tudi postrežnico je prosila, da
bi govorila ž njo še le po sveti maši.

Keder je bilo količkaj mogoče, ni
odnehala, dokler so jo nesli v »hišo
Svetega Boga«. Le če so bile njene bo¬
lečine presilne, je zašepetala žalostno:
»Mamica, denes sem pretrudna, da bi
šla dolu h »Svetemu Bogm« Tedaj so ji
prinesli sv. Rešnje Telo v njeno izbo,
kjer se je v naglici pripravil bolniški
aljtar.

Keder je bila pri sv. obhajilu v ka¬
peli, je njena zahvala spodbujala celo
one Bogu posvečene duše, ki so že dol¬
go let služile v ljubezni svojemu nebe¬
škemu ženinu. Ko se je najsvetejši za¬
krament prinesel k njej, pa ga je preje-

- 57  -

la, ležeč na svoji posteljici, skoro še z
večjo pobožnostjo.

Ko je potem duhovnik zopet odšel
in so se zadnji glasovi srebernega
zvončka po dolgih hodnikih iz daljave
le še slabo slišali, tedaj je legla nazaj
na svoje zglavje ter ostala nepremična
"v molitvi. Včasih je prosila, naj bi jo
dbernili proti steni, da bi je različni
predmeti v izbi, kaker so bili tudi ne¬
dolžni in sveti, ne odvračali od njene
velike misli, ljubezni polne molitve.
Večkrat je trajala! njena zahvala po tri
ure, enkrat celo do večera.

»Jaz sem že toliko slišala o male
Lenčice pripravi pred sv. obhajilom in
zahvali po svetem obhajilu«, piše se¬
stra Marija od sv. Frančiška Šaleške¬
ga, »in mariskaj, kar sem slišala, se mi
je zdelo tako neverjetno pri tako mla¬
dem otroku, da sem sklenila enkrat sa¬
ma se prepričati. Šla sem torej nekega
jutra v njeno izbo. Ko je vstopil duhov¬
nik, Lenčica berž vpre z ljubezni pol-
mim pogledom svoje oči na obhajilni

58 -

kelih (ciborij), ki ga je deržal v rokah
ter jih ne oberne od njega ves čas, ko
se je pripravljal, da ji podeli sveto ob¬
hajilo 1 .

Ko je bila obhajana, pa se je njeno-
obličje popolnoma spremenilo; neki
nadnaraven izraz se je razširil po njem;
njena glavica je padla na zglavje nazaj,
in obledela je kaker smert. Več nisem
mogla opaziti nobenega gibanja na ma¬
lem telescu; za trenutek sem celo mi¬
slila, da je izdihnila. Vzrok je bil, ka¬
ker koli, ker je tako dobro vedela, kaj
je najsvetejši zakrament in kaj je bila
ona, koga je torej prejela v svoje ser¬
ce. Velika moč ljubezni in hvaležnosti,
jo je tako silno prevzela, da ni imela za
stvari tega sveta nobenega čuta več.

29. Kako čudovito je mala Lenčica na¬
predovala v težki čednosti poterpež-
ljivosti.

Seme čednosti je bila vsejala mali
Lenčici v serce irska mati; gojil ga je

— 59

pobožnih sester nauk in zgled; potem
je prišel Bog sam, rastlinico pogrel se
sončnimi žarki svoje pričujočnosti, po-
rosil z vodami svoje milosti ter razvil,
v svet in bogat sad. Poterpežljivost,
ponižnost, pokorščina, dobrohotnost,,
angeljska čistost in terdno zaupanje na
božjo previdnost, vse te čednosti so
žarele iz vsake njene besede in vsake¬
ga nje dejanja.

Svojo dolgo, bolečin polno bole¬
zen je prenašala z izredno poterpežlji-
vostjo. »Njena pogum v terpljenju je bi!
naravnost junaški« piše škof Korški.
»Težilo ]o je več bolezni, mej njimi troh¬
nenje čeljustne kosti. Rano je bilo tre¬
ba izpirati vsaki dan, kar je delalo otro¬
ku silne bolečine. Smertni boj je pre¬
stala brez tožbe ali vsklika, vedno der-
žeč sveh> razpelo terdno v svojih ro¬
čicah.«

Človeškega sočutja mala terpinka
ni iskala: »Sveti Bog«, je dejala, »je
terpel zame na križu dosti več.« To je
bila njena edina tolažba.

— 60  —

30. S kako ginljivo ponižnostjo je mala
lenčica obžalovala in priznavala svoje
napake.

Tudi Lenčica je pač morala skusi¬
ti tisti upor, ko se narava bojuje z mi¬
lostjo. Saj dela telesno terpljenje tudi
jako svete duše združljive in nepoter-
pežljive. Nekega dne ji je hotela mati
prednjica nekaj pokazati; pa ona se je
nepoiterpežljivo zgenila proseč, da naj
gre proč. Ali pozneje jo je klicala in ni
bila mirna, dokler ni prišla. »Mati!« je
rekla ihteč »odpustite mi! Tega ne bom
storila več.« In oklenivši ji ročice okoli
vratu jo je nežno objela. Ostali čas iste¬
ga dne je večkrat ponovljeno dejanje ob¬
žalovanja in bridki izraz njenega oblič¬
ja očitno kazal, kako se je kesala tiste
besede in tistega nepoterpežljivega ga-
njenja.

Pogosto se je Lenčica poniževala
pred Bogom in ga prosila, naj ji odpu¬
sti njene grehe in nepopolnosti. Nekega
dne je nosila sestra Magdalena malo

61

bolnico v naročju in ker je mislila, da
je Lenčica zaspala, je rekla gospodični
Hall: »Kako srečno je to dete tu! Na¬
ravnost pojde v nebesa, saj še ni stori¬
lo greha!« Lenčica se je zderznila,
vzdignila giavico ter rekla žalostno in
ponižno: »O pač, mati, storila! Enkrat
sem se zlegala —!«

31. O male Lenčice rahločutnem sercu.

Lenčica je bila polna dobrote in
plemenitosti, v svetnih kaker v duhov¬
nih rečeh. Enkrat jo je obiskala neka
gospa, ki je bila v svoji notranjosti zelo
zmedena. Nihče ni bil nič povedal Len-
čici o težavah njene obiskovavke. Mo-
lebiti, da jih je brala iz njenega obraza,
morebiti da jih je spoznala po nadna¬
ravnem daru razločevanja, ki ji je bil
lasten. Govorila je gospej otročje be¬
sede svete tolažbe, ki so bile baljzarn
za njeno otožno dušo in ko je odhajala,
ji je naredila z blagoslovljeno vodo
znamenje svetega križa na čelo: »Bog

- 62  —

vas blagoslovi in pokrepčaj!« In po¬
božna molitev male Lenčice je bila
vslišana v tistem trenutku.

Včasih so ji prijazni obiskovavci
prinesli majhinih slaščic, ki jih je hva¬
ležno sprejela. Kaj malega je tudi po-
kusilai, da je pokazala, kako zna njih
pozornost ceniti. Kaker hitro so obisko¬
vavci odšli, pa je položila dobre reči,
ki so jih prinesli, na stran, da' jih je po¬
zneje delila z drugimi.

Posebno velikodušna je bila v du¬
hovnih rečeh. Molila je za vse, ki so ji
bili ljubi, in darovala za njih potrebe
sveto obhajilo. Bolniki, žalostni, ubogi
grešniki, potrebe svete Cerkve in nje¬
nega častitljivega poglavarja: vse to je
pogosto vklepala v svojo molitev.

32. O male Lenčice posebni ljubezni
za belo barvo, in zakaj enkrat ni odne¬
hala, dokler jo je sestra oblekla v njeno
belo oblačilce.

Njena ljubezen do snage se je po¬
sebno kazala v pripravljanju na preje-

— 63  -

matije kruha angeljskega. Vse je imelo
biti brez madeža belo, ko jo je hotel
»Sveti Bog« priti obiskat: njena obleka,
njena odeja, celo cvetlice na malem
bolniškem aljtarčku.

Ob neki priložnosti je rekla, da ne
more prejeti svetega obhajila, če je ne
puste imeti svojega snežno belega obla¬
čila. Sestra Marija od svete Uršule, ki
je imela skerbeti za Lenčičino perilo,
ji je rekla, naj bo za enkrat zadovoljna
z barvano flanelo, ali Lenčica se je
vperla.

»Ne!« je djala, »Jaz potrebujem to
belo. V tej obleki ne morem prejeti
Svetega Boga.«

Naposled so se vdali njeni želji.
Veselo je tedaj vzkliknila mala Lenči¬
ca: »Tako, zdaj morem prejeti Svetega
Boga.«

— 64

33. Kako je dala mala Lenčica neki se¬
siri kratek, pa globok ter čudovito lep
nauk in odgovor.

Njeno terdno zaupanje lia previd¬
nost božjo je bilo jako spomina vredno.
Živela je, gibala se in bila, po a postelj -
novi besedi (Dj. ap. 17, 28), v »Svetem
Bogu«. Vse okoli nje je bil svet »Svete¬
ga Boga«, in nič se ni zgodilo, kar bi
ne bil on hotel.

»Dete«, tako je rekla nekega dne
hišna predstojnica, sestra Marija od
svetega Frančiška Šaleškega, »ko pri¬
deš k Svetemu Bogu, povej mu tudi, da
Mati Frančiškova potrebuje denarja,
da bo mogla poplačati svoje dolgove.«
Lenčičin odgovor je bil poln- visokega
zaupanja na dobroto božjo: »Sveti Bog
ve to,« je rekla, »in to je do-volj.«

65 —

34 .  Kako je mala Lenčica na sveti ve¬
čer pripravila posteljico za Svetega
Boga.

Ljubi sveti božični čas je bil zopet
prišel, otročji veseli praznik. Povsodi,
v šoli in samostanu, so oznanjale bo¬
deče paljme se svojimi erdečimi jago¬
dami (opričje) in bliščeči napisi »vese¬
le božične praznike!«

Na sveti večer dopoldne so prine¬
sli Lenčico v kapelo, da bi videla jasli¬
ce. Res je imela veliko veselje nad raz¬
nimi podobicami in kipec božjega De¬
teta je se spoštovanjem in ljubeznijo
poljubila. Pa ko se je vernila v svojo
izbo, je silno prosila, da bi dobila svoje
jaslice. K sreči so našli nekje še en ki¬
pec božjega Deteta; postavili so ji to¬
rej jaslice na mizi poleg njene postelji¬
ce. Lenčica je skerbno nadzorovala
delo. Velela je pomočnici postrežnice,
naj prinese slamice, »da naredi poste¬
ljico za Svetega Boga.« Ali deklica pri¬
de nazaj, ne da bi bila kaj našla. »Tam

5

66  -

doli na dvorišču je je dovolj,« pravi
Lenčicai, in deklica je morala še enkrat
iti iskat. Naposled se je slamica našla
in Lenčica je s pomočjo postrežnice
pripravljala »posteljica za Svetega Bo¬
ga«. Sama je cepila bilke, da bi ne bilo
kakih terdih bunčic v »posteljici Svete¬
ga Boga«. Nato je položila Jezuščeka
v jaslice, v ročici deržečega majhino
vejico opričja.

35. Kako je mala Lenčica na sveti ve¬
čer mej polnočnico prejela Dete Je-
zuščka.

Na sveti večer je skušala Lenčica
zgodaj zaspati. Ali veliko pred polnočjo
je bila že zopet zbujena. Takoj se je
začela pripravljati za sveto obhajilo.
Ko je mašni zvon klical h polnočnici,
so jo nesli zopet dolu pred aljtar božji.

Že je bila minila perva sveta ma¬
ša; pričela se je druga. To je bil prizor
molitve in ljubezni: belo oblečene se¬
stre in otročiči, pokriti z mehkimi, beli-

- 67  -

mi naličji, in nad vsem slovesna tihota,
ki je oznanjala mir božji.

In ondi na svojem navadnem pro¬
storu pred Najsvetejšim je bila drobna
stvarčica, mala Lenčica. Njen bledi,
vpadli obrazek je pač kazal, da je to
njena zadnja božična noč na zemlji. Ali
bliščala se je od svete ljubezni. Saj je
smela svojega »Svetega Boga« prejeti
prav to noč, ko je prišel dolu h nam, da
bi prebival mej svojimi otroci.... Zdaj
je bila njena glavičica sklonjena v mo¬
litvi; zdaj je vzdignila svoje oči ter za ¬
mišljeno sledila gibanju in opravljanju
božjega služabnika.

»Gloda in excelsis Deo.! —

tako je donela vesela pesem nebeških
zborov, ki so pozdravljali dolgo priča¬
kovanega Odrešenika sveta.

Pri darovanju so ljubi mali preter-
gali globoko, slovesno tihoto z veselo
božično pesmijo: »Adeste fideles ...«
»Pridite, verni, radostni molimo naše¬
ga Gospoda,« tako so peli v svetem
prazničnem veselju. Nato zopet sloves-

- 68

na tihota. Le sem ter tja je slišati bese¬
de božje službe od aljtarja, ki ima kma¬
lu biti za jaslice nebeškemu detetu.

»Sanctus, sanctus, sanctus ...!« —
»Svet, svet, svet, Gospod!« — vzdih -
ljej nemirno bijočih sere, tiho šeptan
pozdrav prihajajočemu kralju kraljev.

Nato zopet globoka, slovesna ti¬
hota ... razen na pol zaderžanega ihte¬
nja, ki je pričalo o solznih očeh in
vtripajočih persih.

Zdaj povzdigovanje, tinkljanje zvonč¬
ka, vklanjanje glav, šeptana molitev
pozdrava temu, ki je prišel nad nje,
njih prijate!, njih zveličar in njih Bog.

Drugi spev se oglasi: »Ergo, qui
natus«, »Tebi, ki si bil rojen nocoj, Tebi,
o Jezus, bodi čast in slava!«

»Agnus Dei, qui tollis peccata mun-
di..-  O nedolžno' Jagnje božje, ro¬
jeno na ta svet, da si moglo živeti naše
življenje ter umreti svoje grenjke
smerti ko žertev za naše grehe, usmili
se nas, daj nam svoj sveti mir!

- 69

»Domine, non sum dignus ...« —
»»Gospod, nisem vreden ...«, in vsaka
glava se je pripognila v ponižni molitvi.

Zdaj se mu bližajo njegovi zvesti,
ki poznajo njegov glas ter sledijo nje¬
govemu ljubeznivemu klicu.

Na zadnje — vrata tabernaklja so
široko odperta in Jezus, Dete betle¬
hemsko, ki je bilo v rokah mašnikovih
zopet rojeno, pride k mali Lenčici, da
ji da svoj božični dar, svoje rešnje telo,
samega sebe vsega.

Zdaj se zasveti Lenčičin obraz,
ravno kar še tako bled in upaden, nje¬
ne oči zažare v čudovitem, nenavad¬
nem blesku. Nepremično so vperte na
tabernakelj, kaker bi hotele posvetiti
noter ter predreti skrivnosti ondi skri¬
tega božjega življenja.

Če je bil sploh kedaj kedo zamak¬
njen, zaterjevala je pozneje sestra Ma¬
rija od svetega Pija, ki je takrat poleg
nje klečala, »tedaj je bila mala Lenčica
gotovo.«

70 -

36. Kako je mala Lenčica v sveti bo¬
žični noči dala prižgati svečice za Dete
Jezusa.

Ko je duhovnik aljtar zapustil, so
nesli Lenčico nazaj v njeno posteljico.
Ali to moč ni mogla počivati. Poklicala
je svojo postrežnico ter ji rekla: »De-
nes je rojstni dan Svetega Boga, to je
dan, ko je prišel na to zemljo, da bi nas
odrešil od grehov. Ljuba mamica, pro¬
sim, prižgite svečice!«

Ko so torej vse pisane svečice go¬
rele okoli jaslic, so se Lenčici vlile sol¬
ze od veselja. Ko se je pomirila, se je
lotila; prepevati razne svete pesmi. Nje¬
na izreka jih je delala tolikanj bolj gin-
ljive. Začela je z naslednjo, ki jo je po¬
sebno rada pela:

Poslušaj, duša! angeljski glasovi
Na zemljo skozi tiho noč plovb;
Sladkb resnico oznanjajo duhovi:

Brez greha tod novo življenje bo.
Priserčno strune angeljske zvene
Pozdrav popotnim v luči dom svetle.

71 —

Naprej mi gremo, oni pojo pa milo:

»Le k meni, trudni! kliče Jezus vas.«

In skozi noč odmeva k nam vabilo,

Domov vesela spremlja godba nas.
Priserčno strune angeljske zvene
Pozdrav popotnim v luči dom svetle.

0! pride mir po burnem tem življenju,
Poteče noč, napoči beli dan;

Na zemlji skoraj konec bo terpljenju,

V nebesih duši večni dom bo dan.
Priserčno strune angeljske zvene
Pozdrav popotnim v luči dom svetle.

Le angelji, čuvaji zvesti, pojte

Nebeških pesmi nam sladak odmev:

Noči temne popotniki, postojte,

Že vidi večnega se dne odsev.

Priserčno strune angeljske zvene
Pozdrav popotnim v luči dom svetle.

37. O na videz žalostnem, v resnici pa
vender veselem začetku novega leta.

Novo leto se je začelo, vpeljano se
slovesnim zvonjenjem. Otroci so slišali
to zvonjenje in zidali v zrak svoje gra¬
diče. Svitli, gorki sončni žarki mladost¬
nega upanja so odperli domišljiji širok

72

pogled na življenje polno veselja in ne¬
omejene sreče. Le gori, v bolniški izbi,
kjer je ležala mala Lenčica, ondi je
veselo poterkavanje prehajalo v mert-
vaško zvonjenje. Vedno bolj se je bli¬
žala grozna vničujoča bolezen svojemu
cilju. Čeljustna kost se je začela dro¬
biti, posamezni majhini kosci so odpa¬
dali.

Vsi, ki so ji stregli, so se čudili, da
je Lenčica sploh še mogla živeti. Hra¬
na, ki jo je vživala, je bila sama na se¬
bi premalo k življenju, ke bi jo bila tu¬
di mogla obderžati. V resnici je živelo
njeno nežno telesce skoro brez vsake
zemeljske hrane. Videti je bilo, kaker
da živi milosti polni otrok le od evha¬
rističnega kruha.

Naj so pa prihajale drugim solze
pri pogledu na njo: mala Lenčica je
ostala vedno vesela in pobožno vdana.

»Mati, zakaj vender tako jokate?«
je vprašala nekega dne prednjicoi
»Imeli bi se veseliti, saj grem k Svete¬
mu Bogu!« —

73

Lenčici smert ni pomenila prav nič
druzega kaker odmaknjenje zagrinjala,
ki ji je zakrivalo vidno pričujočnost

božjo.

Gledala je skozi okno svoje bolni¬
ške izbe ter pozdravljala oblake ko
»prijatelje in poslance svetega Boga«.
Poslušala je veselo smejanje svojih ma¬
lih tovarišic in se veselila, da so »otro¬
ci Svetega* Boga« tako srečni.

To je bil njen svet, čudežni svet
»Svetega Boga«.

38. Kako je mala Lenčica neki sestri
obljubila, da ji bo poslala cvetlic iz ne¬
beškega verta Svetega Boga, in kako
je svojo besedo deržala.

Sveže, žive cvetlice, »cvetlice Sve-
tela Boga«, je Lenčica prav posebno
ljubila. Nikaker ni mogla terpeti, če je
kedo ponarejene cvetlice postavil na
njen aljtarček.

»Vzemite te tu proč!« tako je re¬
kla, »preokorne so za Svetega Boga.

— 74 —

Jaz hočem Svetega Boga lastne cvet¬
lice!«

Rahlo je odgovorila postrežnica:
»Kmalu boš ti sama, Lenčica, ena izmej
lastnih cvetlic Svetega Boga; cvela
boš tam gori na vertu Svetega Boga v
nebesih.«

»Kaj boš tedaj za me prosila?«
vpraša neka sestra, ki je bila ravno
poleg.

»Prosila bom Boga,« odgovori
otrok, »da vam tudi cvetlic pošlje.«

»Dobro, Lenčica.« poterdi sestra,
»prosi ga, naj mi pošlje nekaj svojih
cvetlic, naj mi pošlje dušic.«

Mala Lenčica, zdaj cvetlica v ne¬
beškem vertu, je svojo obljubo zvesto
spolnila in pošilja še zdaj v samostan
»cvetlice Svetega Boga«, ki jih je že¬
lela sestra.

39. Kako je mala Lenčica spoznavala

skrivne sklepe Svetega Boga.

Dan za dnem je bilo nje tiho po¬
govarjanje z Bogom daljše in pogost-

- 75  —

niše. Večkrat je prosila, naj jo puste-
samo, ker želi »govoriti se Svetim Bo¬
gom.« Včasi so jo vprašali, ali ji ni
dolgčas, ko ni nikogar pri nji, pa odgo¬
vor je bil isti: »O ne, saj se pogovarjam
se Svetim' Bogom!« Če so še dalje si¬
lili vanjo, je pač dostavila: »Sveti Bog
pravi, da ne smem govoriti o teh re¬
čeh.« — Včasih se je vender do teknila
teh skrivnostnih pogovorov se Svetim
Bogom, in tedaj enkrat so jo prosili, da
bi molila za ozdravljenje nekega dobro
znanega očeta jezuita, ki radi resnega
obolenja ni mogel v Kork. »Sveti Bog
ima patra jako rad 1 ,« je odgovorila. Ne¬
kaj dni pozneje pa je djala: »Odleglo
mu bo, pa mene več ne bo videl!« —
Njene besede so se skazale resnične.

Drugikrat so jo prosili, da naj moli
za ozdravljenje dveh bolnih sester. O
eni je povedala, da jo »Sveti Bog« hoče
zopet ozdraviti, ker ima še veliko zanj:
storiti. Pri drugi se bo sicer tudi na
boljše obernilo; ali popolnoma zdrava

- 76

ne bo več. Tudi to dvojno prerokovanje
se je spolnilo popolnoma.

Enkrat je bila naprošena, da bi da¬
rovala sveto obhajilo za brata postrež-
ničinega. Ali branila se je. »Ne morem!
Ne morem — !« je odgovorila resno.
Nekoliko pozneje, še tisti dan, je pokli¬
cala postrežnico in ji rekla: »Mati Lati
(to je sestra Imakulata) je rekla, da naj
darujem sveto obhajilo za vašega bra¬
ta, pa ne morem. Sveti Bog pravi, da
je moram darovati za mater prednji-
co —.«

Kmalu po božiču je bila sprejeta
v  apostoljstvo molitve. Ko so ji pojasnili
namen te bratovščine, je bilo videti, da
prav dobro razume, in da je podvojila
svoje molitve za svetega očeta —
»mojega lastnega svetega očeta« ga je
imela navado imenovati — , za potre-
.be svete Cerkve in za grešnike.

77

40. Kakov je bil Sveti Beg videti in ka¬
ko v ne, ko se je prikazal Lenčici.

O priliki ko je bila sprejeta v bra¬
tovščino, ji je pokazala častita mati
prednjica podobo božjega serca Jezu¬
sovega. Lenčica jo je ogledovala na¬
tančno, potem je rekla:

»Tako pa Svetega Boga nisem vi¬
dela:.«

»Ali, kako pa vender?« vpraša ma¬
ti prednjica.

»Tako —!« odgovori Lenčica in
prekriža ročice na persih, kaker takrat,
ko je sestri Jmakulati in strežnici Hall
o tenu pripovedovala.

Prednjica se je zavzela. Saj ni bila
nič slišala prej o tistem »obisku Svete¬
ga Boga«. Se sestro in postrežnico je o
tem govorila, in one sta se Bogu za¬
hvalile zato. Njiju ustnice so bile zdaj
odperte, svojo doslej dobro prikrivano
skrivnost ste smeli razodeti.

Vsi, ki so malo Lenčico obiskali,
so bili prevzeti od njene izredne sve-

78 -

dosti. V pričujočnosti tega pobožnega
otroka so čutili, da stoje na meji mej
tem in onim svetom.

41. Kako je mala Lenčica enkrat dala
pobožnemu duhovniku blagoslovljeno
vodo in blagoslov.

Nekega dne jo je obiskal samostan¬
ski spovednik v njeni bolniški izbi ter
se pogovarjal z malo terpinko. Ko je
vstal, da bi se poslovil, ga poprosi Len¬
čica blagoslova. Duhovnik, ki je bil
globoko ginjen od tega, kar je videl in
slišal, pravi: »Ne jaz tebe, ampak ti
imaš mene blagosloviti.« In Lenčica
stegne roko po posodici z blagoslovlje¬
no vodo, pomoči perst, naredi znamenje
križa na čelo ponižnega in pobožnega
duhovnika ter pravi goreče: »Bog vas
blagoslovi, pater!«

79 —

42. Kako je majo Lenčico neko noč
prijela huda lakota po> Svetem Bogu in
kako je bila potolažena.

Njena izredna pobožnost k najsve¬
tejšemu zakramentu je rastla dan za
dnem. Njena lakota po angeljskem kru¬
hu je bila komaj še potolažiti.

Neko noč je venomer budila po-
strežnico ter zopet in zopet klicala:
»Rada bi imela Svetega Boga! Ali ne
bo še jutro, mamica?«

»Skušaj vender zaspati, ljuba mo¬
ja',« odgovori postrežnica, »gospoda pa¬
tra še dolgo ne bo.«

»Pojdi in pokliči jih in povej jim,
da želim Svetega Boga! Aii so pater
doli na ver tu, mati?«

»Ne, Lenčica, ioni so daleč od nas
proč, doli v mestu; zdaj ti jih ne mo¬
rem klicati.«

Slednjič se je storilo jutro, in male
Lenčice serčna želja je bilo spolnjena.

Pri tej priložnosti se je zgodilo; da
je Lenčičina zahvala, kaker smo spre-

— 80  —

daj povedali, terpela do večera. Priča,
ki je ta izredni dogodek videla na svoje
oči, naj nam o njem poroča:

»Ko sem našo ljubo malo Lenčico
okoli 4 1 /.! zvečer obiskala, je ležala,
obernjena proti oknu, popolnoma tiho
v svoji posteljici. Slišala sem bila o nje¬
nem: zaderžanju čez dan in sem prav
hrepenela videti jo. Nagnila sem se čez
njo. V tem trenutku se je Lenčica ober-
nila in rekla: »O mati, kako sem vender
srečna! Govorila sem dolgo se Svetim
Bogom —!« Njen glasek se je tresel od
svetega veselja; njen obrazek, prej od
bolezni ves spačen, je bil zdaj bel ka-
ker mleko. Njena lica so žarela kaker
prijetna breskva. Njene oči so se bli-
ščale v taki svitlobi, da si je bilo treba
nehote reči: »Te oči so videle Boga.«
Nemogoče mi je njeno smehljanje popi¬
sati. To je prišlo iz nebes, in okoli po¬
steljice se je širilo nekaj kaker duh
dragocenega kadila ...«

81

43. Kako se je Lenčica odpravljala v
nebesa.

Celi mesec januarij je mala bolni¬
ca polagoma pešala. Svoje terpljenje je
prenašala z junaškim pogumom. Saj je
bila na potu h »Svetemu Bogu«. Ta mi¬
sel sama jo je deržala po koncu. Bilo
je, kaker če kedo male neprijetnosti
potovanja rad nase vzame, ker ve, da
je blizu cilj, kjer bo slišal glas in stisnil
roko ljubega prijatela ali sorodnika.

Ko so ji dopovedali: koliker bolj
poterpežljivo bo prenašala terpljenje,
toliko bliže bo potem pri »Svetem Bo¬
gu«, je reklo sveto dete: »Ali, mamica,
jaz bom letela k njemu —!«

Da, ona je bila na potu k Svetemu
Bogu.

Ravno tako je bilo, kaker bi stal
»Sveti Bog« pred vrati male bolniške
izbe, in ona je čakala poterpežljivo, za¬
upno, dokler bi zaslišala iz njegovih
ust: »Pojdi zdiaj, moje dete, pojdi
zdaj!«_

6

82

K njemu hoče iti »na njegov lastni
dan« je rekla, tedaj hoče imeti obleko
svojega pervega svetega obhajila, iz
rok strežničinih hoče iti gori in naj pri¬
pravijo tudi za njo oblačilo ....

Ona je bila na potu k Svetemu Bogu.

Misel na terpljenje se ji je potopila
v predčutku veselja, ki ji je bilo tako
blizu. In to je bilo dete štirih let! V
resnici: »Šibko tega sveta je Bog izvo¬
lil, da bi osramotil močno.« (I. Kor.
1, 27.)

44. Kako je mala Lenčica opomnila se¬
stro, naveličano življenja, na dolžnosti,
ki jih ima izpolniti.

Dan za dnem so pojemale njene
telesne moči. Konec je bil že blizu. V
četertek, 30. januarija 1908, je neka se¬
stra prišla pogledat k njej. Vedela je,
da bo mala lučica kmalu vgasnila, in
tako je govorila ž njo o tem, kar je bilo
njenemu sercu najljubše.

83

»Lenčica,« je rekla, »kedar prideš
'k svetemu Bogu, ali ga boš prosila, naj
me vzame h sebi? Jaz hrepenim po
nebesih.«

S preiskujočim očesom je gledal
otrok sestro. Njegove čudovite oči so
bile, kaker bi se svetile v nadnaravni
luči. In nato odgovori se slovesnim gla¬
som: »Sveti Bog vas ne more vzeti,
mati, dokler se ne poboljšate in ne sto¬
rite, kar hoče, da storite!«

45. Kako mala Lenčica vmirajoč pre¬
peva vesele pesmice ter čuti, da se bli¬
ža Svetemu Bogu.

Ravno ta dan je prepevala razne
svete pesmice. Potem pokliče postrež-
nico ter ji pravi:

»Povejte mi, mamica, kako se po¬
čutite denes?«

»Prav dobro, Lenčica!« odgovori
gospodična.

- 84

»Ali povejte mi,« nadaljuje Lenči-
ca, »ali ne čutite tudi vi, da se bližate
Svetemu Bogu? ... Jaz čutim.«

Po pobožni navadi so otroci zadnji
dan januarija vlekli listke se skrivnost¬
mi svetega rožnega venca. Tudi Len-
čica je potegnila enega. Bila je skriv¬
nost praznika Marije Svečnice, ki se je
imel obhajati naslednjo nedeljo. Lenči-
ca je bila rekla, da bo zletela h Svete¬
mu Bogu »na njegov lastni dan«. Ali je
imela biti naslednja nedelja tisti dan,
ko naj bi naš angeljček zletel v ne¬
besa?

Že v petek je bila Lenčica tako
slaba, da so jo imeli za mertvo. Vender
si je še enkrat opomogla. Noč je prebila
vmirajoča. Tudi naslednji dan je visela,
mej življenjem in smertjo.

46.  Kako je zletela male Lenčice ne¬
dolžna dušica na svečnico 1. 1908 do¬
mov v nebesa.

Nedeljsko jutro je napočilo. Slovesna
tihota je bila v šoli in po samostanu.

— 85  —

Pesna poročila so prihajala od časa do
časa iz bolniške izbe. Spomin na Len-
čičino tako določno napoved smerti je
napolnjeval vsa serca.

Celi dan je bilo serce tergajoče
gledati smertni boj. Posamezne sestre
so zaporedoma prihajale molit kleče ob
mali posteljici. Tri so ostale pri otroku
»Svetega Boga«, priče njegove svete
smerti.

Proti tretji uri popoldne se je mala
Lenčica popolnoma pomirila in skoro
eno uro je ležala nepremično. Njene
oči so bile uperte na nekaj, kar je, ka-
ker je kazalo, videla ob vznožju svoje
posteljice. »Nekaj prav izrednega je bi¬
lo v teh ljubeznivih očeh,« tako pravi
neka sestra, »nikaker ne prazni, ste¬
kleni pogled vmirajočega.«

Zdaj se malo premakne. Oči se ji
napolnijo se solzami; to so bile pač sol¬
ze veselja. Vstati hoče, približati se
čemu, na kar stermi tako hrepeneče, in
nasmeja se.

— 86  -

Po pregibanju njenih ustnic je vi¬
deti, kaker bi z nekom govorila.

In vzdignivši oči sledi s pogledom
nadnaravne ljubezni tistemu nečemu,
ki je bilo videti zdaj, kaker bi plavalo
nad njeno glavo.

Se zamaknjenim smehljajem duše,
ki »je našla njega, keterega ljubi in ga
noče več izpustiti«, zleti v tem trenot-
ku mala Lenčica gori h Svetemu Bogu,
in nova, čudovita, bela cvetlica se od¬
pre v nebeškem vertu.

To je bilo v nedeljo popoldne ob
štirih, 2. februarija 1908, na praznik
Marijinega očiščevanja in darovanja
boižjega Deteta v tempeljnu. Mala Len¬
čica je bila spolnila 4 leta, 5 mesecev
in 11 dni.

47. Kako je bilo truplo male Lenčice v
beli obleki pervega svetega obhajila v
kapeli na oder položeno in nato na po-
kopavališče spremljeno.

»Mala Lenčica je vmerla —!« Ta
žalostna novica je šla v otožnem šepe-

- 87  —

tanju skozi šolo in samostan zapuščajoč
v vseh sercih nekaj praznega.

In vendar, čemu žalovanje? Ali se
ni Lenčica zdaj že veselila blaženega
gledanja? Ali ni bito zagrinjalo odger-
njeno? Ali ga ni zdaj videla od obličja
do obličja, onega »Svetega Boga«, či-
ger skrito pričujočnost je tako ljubila
na zemlji.

Položili so jo na posteljico, ki je
bila njen križ, opravljeno v obleko nje¬
nega pervega svetega obhajila, z ven¬
cem in naličjem ter ličnimi malimi čre-
veljci. Okoli posteljice so deli podobe,
svetinjice in druge stvari pobožnosti,
ki jih je tako ljubila v življenju — vse
to so bili zdaj sveti ostanki (relikvije).

Naslednje jutro so prenesli rakev
doli v kapelo; ondi so jo postavili v kor
šoljskih otrok. Potem, ko je minila čer-
na maša, so prišle sestre in sirote po
zadnje slovo. Dotikale so se z rožnimi
venci in svetinjicami ročice ter spošt¬
ljivo poljubovale telo, ki je bilo prebi¬
vališče dušice. Bogu tako drage.

88  —

Tiho in skoraj neopaženo se je po¬
mikal zvečer priprosti sprevod po de¬
lavnih, nemirnih cestah velikega mesta
proti splošnemu pokopališču prek doli¬
ne reke Lij (Lee). Pogrebcev je bilo
malo: Lenčičina sestrica Marija, ki je
bila še zmirom sirotica Št. Finbarjev-
ske šole, strežnica gospodična Hall,
vratarica sestra Terezija in nekaj si-
rotic.

Vsi, ki so jo v življenju bliže po¬
znali, so bili prepričani, da je mala Len-
čica zdaj svetnica božja. Tudi so raz¬
ločno čutili, da ta angeljček njihovih
molitev, nič več ne potrebuje, temuč so
se ji priporočali že zdaj za njeno pri¬
prošnjo pred velikim prestolom božjim.

48. Kako so čez eno leto grob male
Lenčice odperli in našli njeno truplo

Ko je glas o čudovitem življenju
svetega otroka prišel mej ljudi, je mali
grob na pokopališču sv. Jožefa sčaso¬
ma postal svetišče. Že je šlo od ust do

nestrohnelo.


- 89  —

ust, da kedor pride tja molit, najde mir
in tolažbo.

Zdaj so skušali svete ostanke pre¬
nesti na samostansko pokopališče na
Nedeljskem studencu (Sunday Well).
Ravno eno leto in en tjeden po smerti
male Lenčice so odperli njen grob, da
bi videli, ali bi bilo prenesenje brez ško¬
de mogoče. Pričujoči pri izkopavanju
so bili neki dobro znan duhovnik, strež¬
nica in še dve drugi zanesljivi priči.
Na veliko začudenje vseh (opomniti
treba, da je otrok umeri za jetiko!) je
bilo truplo popolnoma nestrohnelo, ra¬
zen male jamice na levi čeljusti. Ondi
je bila gniloba deloma kost razjedla, ko
je dete še živelo. Perstki so bili vpog-
ljivi; lasje so bili še nekoliko zrastli.
Tudi oblačilce, venec in naličje perve-
ga svetega obhajila, s čemer je bila, ka-
ker je želela, pokopana, je bilo še nepo¬
škodovano. Sreberna svetinjica svete¬
ga otroka Marijinega je bila tako bli-
ščeča, kaker bi bila ravnokar zlikana.
Z eno besedo : vse so našli ravno tako,

90

kaker je bilo na dan smer ti male Len-
čice.

49. Kako je bilo telo male Lenčice pre¬
neseno na samostansko pokopališče,
kjer se je zgodilo že več čudežev.

Ko so svetne in cerkvene oblasti
dale svoje dovoljenje, je bilo telo male
Lenčice preneseno se splošnega na sa¬
mostansko pokopališče sester dobrega
pastirja. Ondi je bilo 8. septembra 1909
zopet pokopano.

To je bil neprijazen dan, nebo vse
oblačnoi; pa, ko se je zagrebanje zače¬
lo, je sonce prederlo oblake, in z neko¬
liko oddaljenega stolpa je začel zvoniti
zvon s čistim, sladkim glasom, ko- so
padale zadnje grude persti na rakev
»male Lenčice od Svetega Boga«.

Ta grob zdaj obiskujejo mnogi po¬
božni, ki žele, da bi mala Lenčica pro¬
sila za nje pred prestolom vsegamo-
gočnega Boga. Slepi, gluhi, kruljevi,
ljudje, ki so v stiskah in terpljenju, išče-

- 91 —

jo pomoči in polajšanja lia tem miru?
polnem, svetem kraju.

Se vsem prepričanjem se terdi, da
se je zgodilo ondi na priprošnjo tega
svetega otroka že več čudežev. Ali o
tem zdaj še ne bomo govorili. Cerkve¬
ne oblasti pa že preiskujejo neketere
primere in o svojem času se bo nazna¬
nilo, kaj je bil vspeh tega preiskovanja.

50. Na grobu male Lenčice.

Ni še davno, kar je irski pisavee
življenja male Lenčice obiskal njen
grob. Dan se je nagibal počasi proti ve¬
čeru. Daleč zadaj za zapadnimi griči
je zahajalo jesensko sonce. Na vshodu
sc se že vzdigovale večerne sence nad
vodami Menovega zaliva (Mahon) in
od tam spodaj so plavali v tihi, mirni
zrak spremenljivi glasovi, ki naznanja¬
jo, da gre dan h koncu, ter počitek pri¬
našajo delavcem v mestu.

92  —

Tu na samostanskih tleh je bilo
vse v svetem miru. Le tu in tam se za
sliši veselo otroškb smejanje. Da, to so
bile njene prijateljice in ondi se je ue~
kedaj igrala ž njimi, s temi srečnimi
»otroci Svetega Boga«.

Tu je vert, kjer je tergala »cvetli¬
ce za Svetega Boga«. Ena sestra in
njene male pomočnice ravno vsajajo
venec dišečih vijolic - - Lenčičinih ljub-
Ijenek.

Zdaj smo na pokopališču, in tamle
je grob male Lenčice. Okoli njega sku¬
pek pobožnih romarjev, starih in mla¬
dih, bogatih in ubozih.

Mlad duhovnik, čiger blede poteze
pričajo o hudi bolezni, sedi tu, ne more
klečati, ali stati. Prosi, da bi mu bilo
dano opraviti sveto mašo, samo enkrat
še. Potem dobro došla volja božja!

In kedo je ona uboga, mlada dekli¬
ca ondi, ki se ji blišči obličje prijetnosti,
ki vleče pogled in prosi, pridite poslu-

Sat nje veselo povest. In pove mi svojo
zgodbo, ta odkritoserčni, ljubeznivi,
hvaležni otrok ...

Veliki, dobri Rog bodi zahvaljen
za vse! Hvala Bogu za malo Lenčico!

S



.


CVETJE

2 VERTOV SV. FRANČIŠKA

časopis za vemo slovensko ljudstvo, zlasti
za ude tretjega reda sv. Frančiška, izhaja
v prostih obrokih, kolikor mogoče mesečno,
in stane cel tečaj (12 zvezkov) 1 K 50 v.
Na prodaj je še nekoliko celih stariših tečajev,
namreč 18., 21., 22., 24., 25., 27., 28., 29., 30.
znižani ceni po 1 K; posamezni zvezki ne¬
celih tečajev so'; po 5 v. Naslov za naročila:
„ Cvetje* frančiškanski samostan v Gorici.

KNJIŽNICA