STRIC TINE: Čitati — dobro, poizkusiti — bolje! ridni čitatelji ste, dragi »Zvončkovi" prijatelji. In »Zvon-ček" vatn nudi mesec za mesecem, leto za letom polno prelepega čtiva. Gotovo pa ne izpolnite vsega prostega časa s čitanjem. Kdo bi zdržema tičal v knjigi! Ven je treba, na zrak, k igri! Ej, igranje! Tudi jaz sem se nad vse rad igral. A kje so tisti dnevi! Naša hiša je samevala sredi gozda. Prijetne družbe ni bilo. Pa sem se izgubil v samoten kot in sem vzel v roko pipec ali kladivo ali žago, pa sem rezal in žagal in zbijal, da je bilo vse polno smeti okrog mene. A tudi izdelkov, prosim! O tem še izpregovorim kdaj. Danes ne. Gotovo je med vami mnogo takih, ki bolj ljubijo igrače lastnega izdelka nego kupljeno šaro. In če se nam pri igranju v malem pokaže in razjasni kakšen pojav, ki ga v veliki meri opazujemo v prirodi, smo se naučili nekaj za življenje. To je pa tudi kaj vredno. Zato sem sklenil, da vatn podam v letošnjem »Zvončku" za zabavo in pouk zbirko preprostih poizkusov. Nekateri poizkusi so obenem navodilo za iz-delovanje enostavnih priprav za poizkušanje. Pri vseh se nam pa v malem kaže delovanje večnih zakonov majke prirode. Prepričan sem, da bo mnog BZvončkov" prijatelj ves vesel pozdravil mojo natr.ero. Drugod imajo pridni dečki vse polno takih sestavkov na raz-polago. Kaj pravim — sestavkov! Na kupe knjig in knjižic podobne vsebine izide vsako leto. In ko stopijo pozneje taki ljudje v življenje, j.h ne straši ne delo ne učenje. Vse hočejo vedett in znati. Nikoli ne odnehajo, preden jim ni jasno vse. In tako je prav! Take si želim pozneje tudi vas. Da pa ne bo izgubljeno moje delo in ne zaman vaš trud, imejte pri poizkušanju potrpljenje. Če se poizkus ne posreči prvič, se morda posreči drugič ali tretjič. Če vam je kakšen poizkus pretežak, ga odložite za poznejši Čas. Predvsem je potrebno, da pozorno prečitate navodilo, potem se lotite dela. Pri delu bodimo snažni v vsakem oziru! Snažna bodi roka in priprava, ki jo uporabljate! Kar ste s trudom in pridnostjo izdelali, ne razbijte in ne raznesite na vse vetrove! Gotovo je kje pri vas kotiček, kjer imajo izdelki prostora. Čim več izdelkov imate, s toliko večjitn ponosom jih lahko poka-žete. In še nekaj vam povem. Kdor se z vnemo loti dela, ta zdajpazdaj labko priredi majhno zabavo svojcem ali tovarišem. Svetujem vam pa, da napravite vsak poizkus najprej lepo sami! Saj veste, da se svet prav rad smeje, če se nam kaj ponesreči. Če vam je pa ta ali oni poizkus že znan ali se vam vidi prelahak, naj vas to kar nič ne moti. BZvončkovih" čitateljev je na stotine, in vsi niso enako prebrisani. Zato vsakemu nekaj, vsem vse! 37 1. Usmiljena voda. Živali trpinčiti je greh, zakaj žival čuti bolečino prav tako ka.or mi. Usmiljen človek še tnuhe ne ubije rad. Povesti pripovedujejo, da so ob po-sebnih prilikah celo živali usmiljene. Da bi se pa vodi smililo življenje, tega ne moremo trditi. Že pri kopanju se jih ponesreči vsako leto veliko število. Koliko ljudi in živali pa požre dan za dnem morje, tega si niti ne morete misliti. In vendar lahko pokažemo, da je voda usmiljena. V primerno steklenico spustimo muho ali hrošča ali miško. Gledalcetn pravimo, da smo obscdili dotično žival na smrt. Potem vzamemo lij, ki ima kolikormoči ozko cev in ki smo ga prej vtaknili skozi prevrtan probkov zama-šek («1 1.) Nato pokažemo gledalcem, da se voda lahko pretaka skozi cev. Zdaj vtaknerao cev z zamaškom vred steklenici v vrat in dobro pritisnemo, In glej! Če vlijemo iz ročke vode v lij, kane nekoliko kapljic v steklenico, pa nič več (sl. 2 ). Žival je rešena stnrti. Shka l. ^er se je smilila vodi, se smili še bolj Slika 2. nam, pa jo izpustimo. Ali veste, kdo je pravzapiav rešil žival smrti? Če v steklenici ni tekočine, pravimo, da je prazna. Pa ni res! Napolnjena je z zrakom. Voda in zrak ne moreta biti ob-enem v steklenici. Voda gre v sieklenico le tedaj, če se ji umakne zrak. In to pri našem poizkusu ni bilo mogoče, zakaj prostor okolo lijeve cevi je bil zaprt z zamaškom,--v cevi je bila pa voda. Zato se poizkus posieči le tedaji če zapira zatnašek ob lijevi cevi in ob stekleničnem vratu popolnoma neprodušno. Zamašek prevrtamo naj-lepše z okroglo pilo ali pa s primerno debelo železno ostjo, ki smo jo razbelili. Pred poizkusom namočimo zamašek v vrelo vodo, da je bolj mehak. 2. Možic vstajač Kdor rad vstaja, mu kruha ostaja. Jaz pa poznam možica, ki sploh nikdar ne leži. Ker nima ne mesa ne kosti, tnu tudi kruha ni treba. Takega tnožica si prav lahko naredimo brez truda in stroškov sarai. V to svrho si preskrbimo kakšne prav lahke tvarine, n. pr. suh zamašek iz probkovine ali pa kos bezgovega stržena. Ta je boljši. Lep stržen dobimo iz mlade bezgovine. Dvoletno mladiko razrežemo v prst dolge kose in jih posušimo. Zatem iztisnemo iz njih stržen s primerno debelim, ravno prirezanim klinčkom. Pri črevljarju dobimo nato še žrebljič z okroglo glavico (sl 3.), pa imamo pripravljeno vse. Prav preprostega vstajača naredimo enostavno tako, da odrežetno 2 do 3 ctn dolg kos stržena in zapičimo oni žrebljič 38 Slika 4. na enem koncu popolnoma vanj (sl. 4.). Ce položimo sedaj možica podoigem na mizo in umaknemo roko, vstane mcžic, kot bi trenil. Pritiskajmo ga k tlom, kolikor nam drago. Možic vstaja in vstaja! Tak-le kos stržena je pa seveda malo podoben možicu. A marsikdo ima spretno roko in oster nožiček. Dobro! Pa izrežimo iz debelega stržena možica, kakor se spodobi! In še poslikamo ga lahko! Namesto črevljev mora pa seveda tudi ta imeti žrebelj, kakršnega sem omenil zgoraj (sl. 5). Zakaj vstaja možic? V vsaketn telesu je točka, ki ji pravimo težišče. Težišče itna lastnost, da lioče vselej zavzemati najnižje mesto. Če je kakšen predmet sestavljen \z dveb neenako težkih delov, je težišče bližje težjemu delu. Pri vstajaČu je teži-če prav v žrebljiču, zakaj stržen nima skoraj nič teže. Če položimo vstajača podolgem na tla, pomaknemo sredino žrebljičeve Slika 5. kapice, kjer je težišče, nekoliko višje. Ko odmaknemo roko, se hoče povrniti težišče na nižje mesto nazaj. Žrebljič se na svoji okrogli kapici posiavi po-konci in vzatne tudi Jahkega možica s seboj. Robate glavice bi težišče se-veda ne moglo spraviti nazaj v prejšnjo ležo. 3. Ognjenik brez ognja. AH ste že videli ognjenik? Ne verjamem. Aha! Naslikanega! To pa to! Kdor pa še sploh ne ve, kaj je ognjetiik, temu povem, da je to luknja, ki drži globoko, globoko v zemljo. Iz take luknje puhti dušeča para in dim. Časih se valijo iz nje potoki raztaljenih rudninskih snovi, žareča lava. Vi-soko v zrak se dvigajo kope pepela, pa padajo na zemijo in pokrijejo vse življenje. Često zahrumi ob takih prilikah močan potres, da ljudje vsi v strahu pričakujejo sodnega dne. Če še povem, da so take luknje vrhu visokih hribov, ki imajo vobče stožčasto obliko, sem vam povedal vse, kar vem o ognjenikih. Sicer pa naj bodo taki ognjeniki, kjer so! Mi si pa nareditno ognjenik brez ognja in potresa. Vzemimo raajhno stekleničko, ki je bila v njej titita, pa jo lepo utnijmo znotraj in zunaj. Preskrbimo ji tudizamašek Potem si izposodimo kje široko stekletiico z veliko od- prtino pri vrhu. Take steklenice uporabljajo za vkuhanje sadja. Stekleničko nalijmo s temnorde- čim vinom in jo postavimo na dno velike steklenice (sl. 6). Stekle- ničko obložimo nato z drobnim Siika o. kamenjem ali z izpranim peskom siika 7. tako, da nastane stožčast hribec, ki jo vseokrog zakriva do odprtine pri vrhu. 39 Zdaj nabodemo zamašek na pleiilko in prav rahlo zamašimo stekleničko (sl. 7.). Naposled nalijemo veliko steklenico polagoma do vrha s čisto vodo, pa pazimo, da ne odmašimo stekleničke. Poizkus je pripravljen. Ce s pletilko varno odstranimo zamašek, se iz hribca hipoma dvigne rdeč stebrič, ki se pod vodno gladino raztegne v širok oblak (sl. 8), prav kakor pri ognjeniku. In bljuvanje ne preneha takoj. Zato vam v tem laliko pojasnim poizkus. V vinu je alkoho', ki je lažji od vode. Ce vlijetno vode v vino ali narobe, se sicer obe tekočini zmešata, ker se pri vlivanju vsa tekočina vzvalovi. Pri našem poizkusu je pa vino pod tnirno stoječo vodo, zato stopi na vih. Pri poizkusu je torej važno, da odstranimo zamašek lahko in mirno. Umljivo je, da lahko vzamemo za poizkus namesto vina rdečo, modro ali črno tinto, ki smo ji primešali malo špirita. 4. Brzostrelna puška Pa ne da bi z njo streljali Ijudi, kakor lani doli na Balkanu. Bog va-ruj! Ampak stvar je taka-le. Bezgovo puško poznate vsi. In veste, da stre-Ijanje z njo ni hitro. Tiste zamaške iz papirja ali iz cunj je treba mečkatt in žvečiti na vse pretege. Puška navse-zadnje res poči ali pa tudi ne. Zamašek je pa skoraj vselej izgubljen. Jaz sem njega dni polagoma zbasal v puško vso podvlako od suknje. Doma pa potem — no, saj vesle, kako je! Zato vam hočem povedati, kako si naredimo puško, ki sicer ne poka tako silno, strelja pa veliko hit-reje. In pravijo, da je \o v boju veliko Slika 8. _ vredno. Poiščite kje lepo gosje pero. To ima na spodnjem koncu veliko cevko ali tul. Cevko osnažite in jo prirežite na obeh koncih toliko, da ostane samo enakomerno debel 6 do 8 cm dolg kos. Nato izrežite iz gladkega lesa nabijač, ki je za pol cm krajši od cevi, in puška je gotova (sl. 9.). Pa naboj? O, ta je prav hitro pri rokah. Mama vam podari krompir. Tega zrežite v pol cm debele rezine, pa Ialiko pričnete streljanje. Če namreč priiisnete cevko z enim koncem v rezino, izrežete pol cm debel zamašek, ki zapre cev popolnoma. Na ta način zaprete cevko tudi na drugem koncu. Zdaj porinete nabijač od kateregakoli konca v cevko. Začuje se pok, en zamašek ostane v cevi, drugi odleti. Naj pa odleti! Kdo bi ga iskal. Treba je le, da cevko s praznim koncem zopet pritisnete v krompirjevo rezino, in puška je napita za nov strel. Kdor je spreten, lahko odda vsako sekundo po en strel. Sedaj bi vam moral pravzaprav raztolmačiti, zakaj odleti zamašek s tako silo in zakaj se čuje pok. A tega ne storim. Razmišljajte sami o tem! Kdor je razrešil skrivnost, naj jo potihem pove sosedu. Pa v šoli ne! Zrak - a - hml (Dalje.)