—   226    —
Obertnijske čertice.
Voda v sluibi človeški.
Po Kari Mttller-u.
„Bo(ii slažabnlca moja!^^ je rekel člorek vodi.
la voda je postala služabnica oje^ova. Goniti je začela malin, da je mlel žito, kar je zlo težavno nekdaj g^ospodiuja z žerno (ročnim mlinom) opravljala. Kmalo je začela voda tudi žagati dilje, pahati rado, prešati olje in več tacih teskih del opravljati, s kterimi se je nekdaj le roka človeška trudila. Voda je človeka oprostila ve-licih in mnogoterih težav, ker je nekdaj sam mogel biti mašina.
Voda je jela goniti veličanske prejnice, papirnice in mnogo drugih fabrik, v kterih se je človek poprej namest masin trudil. Kar se je nekdaj na statvah počasi, različno in drago delalo, se s pomočjo vode, ktera v fabribah masine goni, dela sedaj hitro, lično in dober kup. Vsak nov somenj prinaša sedaj novega blaga na kupe.
Koliko se je vendar na svetu premenilo — po vodil Take lične oblačila nosita sedaj prosti kmet in kmetica, ki jih nekdaj niso nosili ne kralji ne kraljice. Baržuna (žameta) in svile (Žide), ki jih zdaj dobro poznata kmet in kmetica, ni nekdaj poznal kralj. Od nekega kralja Francoskega je znano, da je svilne nogovice oblekel le v posebnih velicihslovestnostih, kakih desetkrat na leto.
Kakor pa ena stvar drugo rodi, tako je tudi lišp v obleki ljudstev pospešil in povikšal obertnijstvo, po tem pa tudi kmetijstvo. V naših krajih se je jelo potrebovati več lanii, kmetovavci so si tedaj prizadevali ga več pridelovati;—v druzih krajih se je povzdignulpri-delk pavole (bombaža). Al kmalo nista platno in p a-vola zadostila, — svilodi (zidne gosence) so mogli začeti več svile (Žide) izdelovati, ker od dne do dne se potrebuje svilatnega blaga več. Ni tedaj čuda, da v deželah, kjer nekdaj ni nihče zidne gosence poznal, se jih redi sedaj že vsako leto na milione, ki predejo svilo.
In povsod ima voda velike opravila.
Masine, ktere vodni sopar goni, so stvar novih časov. V letu 1699 je Savary pervič tako masino znajdel, ktero je se le v letu 1764 Janez Watt tako popravil in zboljšal, da jih rabijo sedaj v velicih fabribah, v rudnikih in druzih obertnijah. Voda, spremenjena v sopar, je podlaga novega časa po suhem in na morji. Parobrod (DampfschifFj na morji in hlap on (Loco-motiv) po Železnicah sta vstvarila nov čas.
Parobrod (to je, barko, ktero vodni sopar goni) je znajdel Amerikanec Robert Fulton, v letu 1766 v Pensilvanii rojen. Ze v letu 1793 je skušal tako barko napraviti, pa še le leta 1807 je s pomočjo amerikanskega poročnika Livingston-a pervi parobrod v Ameriki zgotovil, kteri ee je pervokrat po reki Hud s on med Novem Jorkom in Albany-o peljal in je v eni uri o angleških milj pota storil. Zasramovan in preganjen je bistroumni znajdenik sedaj toliko imenitnih parobrodov v letu 1815 v svoji domovini umeri. Celo Napoleon je Fulton-a, ko je od pervih njegovih skušinj slišal, norca imenoval. Tako plačuje svet, tako se zaničujejo spervega naj boljši znajdbe! In že v letu 1811 so se parobrodi vozili po Misisipu, in v letu 1813 na Angleškem. In eedaj po morjih okoli celega sveta se vozijo parobrodi. Namesto da bi jadra na barkah gnal prosti veter, jih goni vodni sopar, v kotlih zapert.
Skor o ravno tem času, ko je Fulton znajdel parobrode po morji, sta v letu 180S Trevišik in Vi-vian'^0 napravila pervo mašino, ki je z močjo sopara gnala vozove po suhem. To znajdbo je zboljšal slavni Stephenson na Angleškem, ko je vlada veliko plačilo obljubila tistemu, ki napravi mašino, da bo po ravni in gladki poti (železnici) tirala vozove. Stephenson je vstvaril tako popolnoma pripravno mašino, in je od tistega časa stvarnik postal stoternih hlaponov, ki zdaj po železnicah sveta gonijo vozove. Kdo bi bil kadaj le mislil, da bi mogoče bilo tacega konja iznajti, kteri, nagel kakor tič, derdra naj veči teže po železnicah, in se ne živi od ničesar druzega, kot — od vodnega 80 p lih a.
Po železnicah in parobrodih je tako rekoč svet veliko manjši postal, ker v naj daljne kraje se pride v malo dneh. Pa potovanje sedaj tudi veliko manj stroškov prizadene, in koliko časa se prihrani!
In vse to dela voda v službi človeka.
*)    Kterega naroda sta pac bila Trcviaik in Vivian?