ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10--, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - | LASNI K SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETNIK 2. * 4. NOVEMBRA 1915 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * STEV. 10. Molitev za junake. ............................................................................mm........mm.................................................................................................immmm,mnm.immm.iMm.immm..m.m............................................... mu«........m................................m.......... ILUSTRIRANI GLASNIK 10, ŠTEVILKA .....................................mm.............................................................................................................mumumm...........i...................mm......................................................................................................... STRAN 92. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIII dobro podkovan v utrjevalnem delu, in govoril Francoeur z nekim gotovim za- Roctli inValiH na fnrfll RatnnilPail kar ga je še bolj navdušilo, spoznal j t upanjem. To je tudi v poveljniku vzbudilo DBMUinVdllUndlUUUIiaiUIlUeaU. v njesm ;trastnega' pirotehnika, ki je že zaupanje, podal mu je ključe, inventar in (Dalje.) pri svojem polku izdeloval vse vrste povelje na sedanjo malo posadko, da naj Gospa se je za prijazno skrb zahva- umetnega ognja. Poveljnik mu je povedal odide. Tako ga je odpustil in v veži mu lila poljubila je staremu gospodu roko in svojo novo iznajdbo, s kakšnimi umetnimi je padel krog vratu Basset. Takoj sta se on je ji zato svetil, ko je z mnogimi pokloni ognji bodo namreč svetili na kraljev roj- spoznala in sta si na kratko povedala, kako jima je kaj šlo. Ker je , —- , 1 pa bil Francoeur pri vojaških stvareh vajen velike strogosti, se je kmalu odtrgal proč in ga je povabil prihodnjo nedeljo, če bo mogel priti, v goste na fort Ratonneau, k ondotnemu poveljniku, kar je on sam. Vhod na fort je vsem prinesel enako veselja. Odhajajoči invalidi so se lepega razgleda na Marseille čisto naveličali, prihajajoče je pa ta razgled razočaral in razen tega še krasno delo, udobne sobe in mehke postelje; od odhajajočih so kupili tudi par koz, en golobji par, dvanajstero kokoši in še razne umetne priprave, da bi v bližini lahko čisto tiho prežali .................., na divjačino; kajti leni vojaki so po svoji naravi lovci. Ko > je Francoeur prevzel poveljstvo, je takoj zapovedal svojima vojakoma Brunetu in ' , Tessieru, skupno z njim odpreti smodnišnico, pregledati * inventar in potem prinesti v laboratorij nekaj smodnika za izdelovanje umetnega ognja. Inventar je bil povsem pravilen in enega vojaka je takoj obložil z delom za umetni ogenj; in z drugim je pregledal^vse topove in možnarje, da bi •. •frifcC. lil S > . . Zbiranje bolgarskih čet na macedonski meji. šla po stopnicah. To se je staremu služabniku Bassetu le čudno zdelo in padlo mu je v glavo, kaj pač njegovemu gospodu na misel pride, kaj če je napravil z gorečo gospo kako znanje, ki bi moglo biti njegovemu vplivu v škodo. Stari gospod je imel pa še to lepo navado, da je zvečer, če ni mogel zaspati, v postelji vse še enkrat glasno premislil, kakor da bi se moral postelji izpovedovati. In med tem ko so se vozovi vračali s plesa in on vsled tega ni mogel spati, je Basset v drugi sobi prežal in slišal ves pogovor, ki se mu je zdel še toliko važnejši, ker je bil Francoeur njegov rojak in tovariš pri polku, dasi je bil precej starejši od Francoeurja, In sedaj je takoj mislil na nekega meniha, ki ga je poznal, da je že marsikomu izgnal hudiča. Rozalija je, z uspehom svojega obiska zelo zadovoljna, sladko spala. Zjutraj je kupila nov predpasnik in je v tem stopila svojemu možu nasproti, ki je z velikim petjem peljal v mesto svoje utrujene invalide. Poljubil jo je, vzdignil 'V zrak in rekel: »Dišiš po trojanskem požaru, a zopet te imam, lepa Helena!« Rozalija je prebledela, in zdelo se ji je potrebno na njegova vprašanja, povedati mu, da je bila zaradi stanovanja pri poveljniku, da se je temu ravno noga užgala, in da je njen predpasnik zgorel. Njemu ni bilo prav, da ni čakala do njegovega prihoda, vendar je to pozabil pri tisoč šalah o predpasniku. Potem je poveljniku predstavil svoje ljudi, hvalil je njih telesne hibe in dušne čednosti tako vljudno, da je pridobil spoštovanje starega gospoda, ki je sam pri sebi takole mislil. Žena ga ljubi; a ona je Nemka in ne razume Francoza; Francoz ima vsak zlodja v sebi! Poklical ga je v svojo sobo, da bi ga bliže spoznal in videl je, da je stni dan. Pri tem premišljevanju ga je včeraj motila goreča noga. Francoeur mu je zelo navdušen pritrjeval. In sedaj mu je stari povedal , naj z dvema invalidoma izmeni posadko for-ta Ratonneau, tam je velika zaloga smodnika, tam naj bi s svojima dvema vojakoma pridno polnil rakete in pripravljal žabice. In ko mu je hotel poveljnik izročiti klju-če in podati inventar, mu je prišel na misel govor gospe in poprašal ga je z besedami : »Pa vas pač ne muči kak vrag in mi ne napravite kake škode ?« »Vrag se ne sme risati na steno, če ne ga takoj zagledaš v ogledalu,« je od- Bolgarska mejna in obrežna straža. kovinaste izlikal in železne prebarval v črno. Kmalu je napolnil tudi zadostno .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iii >■ ■■■■■■■■■■■iflfllllbiibbiiiibbtif ■■■■■■■■•■■■■■■■•■■■■■■i ■■■■■■■•■■■■■•■■■■^■■■■■■■■■ifflbissiiif ■■■■■■ ■■■! ("illtd imcumkivc ŠTEVILKA 10. ILUSTRIRANI GLASNIK 93. STRAN .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. število bomb in granat, vse orožje je uredil tako, kakor je moralo stati, da bi edini dohod do forta lahko s strelom dosegel. (Dalje.) Zmaga. Črtica iz nemško-francoske vojske 1870. Poslovenil J. M. Kakor sanjač je stopal Kurt Berken-felde s sklonjeno glavo zraven svoje kom-panije. Pot je^bila brez konca. Vse divizije, brigade in polki so pričakovali boja in zato so korakali vedno v bojni črti. Zastonj je bil odmerjen počitek za nabavo vode. Kajti avgust je bil, solnce je pripe-i' kalo, vode pa je primanjkovalo. Stotnik Haffen se je razveselil, če je pogledal na svojo kompanijo. Vojaki so korakali veselo, kakor bi jih lakota in žeja nič ne motila. Skoro veselje je vladalo v vojski. Ko so se ustavili pri Mars laTour, so opravili božjo službo. Brigadni župnik je lepo in častitljivo govoril svetopisemske besede: »Bodi zvest do smrti in dal ti bom krono življenja.« Blagoslavljal je čete: »Morda se že v prihodnji uri spopademo s sovražnikom. Blagoslavljam vas, spodbujam vas k zmagi in stal bom vsakemu v poslednji uri na strani, če bo tako naklonil Bog. Hvaljeno bodi njegovo ime. Amen!« Poveljnik je zakli-cal: »Slava!« cesarju, polkova godba pa je zaigrala narodno himno in veselo so zaorili glasovi tisočih. V srcu vsakega vojaka je zavladalo ve- Prizori na italijanskem bojišču : 1. Naporno prenašanje strojnih pušk. — 2. Pohod tirolskih strelcev na ledenike. — selje, ko se bo boril za 3. Naše čete vale kamenje na sovražnika. — 4. Naša patrulja strelja na sovražnika v dolomitskem pogorju. ljubo domovino. Stotnik se je zanašal na svojo hrabro stotnijo. On se je postavil tej četi za vodnika v vojski zoper sovražnike. Le mladi poročnik je žalostno korakal, Srca drugih so bila vesela, a on je mislil na očeta, ki je padel v včerajšnji bitki... Stotnik Berkenfelde ga je opomnil: »Gospod poročnik, ne bodite tako zamišljeni, ampak se brigajte za vojake!« Zopet so korakali dalje. Mladi po- ročnik je molčal. Spominjal se je na mater, očeta, ki leži mrtev na bojnem polju ,,, In zopet ga je posvaril stotnik. Smer se je obrnila proti severu. Solnce pa je pripekalo z vso silo na revno zemljo, a še vedno ni prišla armada Princ-Friderik-Karola v dotiko s sovražnikom. Ali vendar? Na*desnem krilu se je oglašalo votlo donenje že nekaj časa — menda glas topov. toliki M^ol Gi Podlistek, c* .........sn lo^fe^ol — j milili Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Jezdec je zaobrnil konja in se naglo okrenil proti mladeniču, ki je ves besnel. »Kako si upaš tako nastopiti proti gospodu? Jaz te bom naučil dostojnosti s pasjim bičem —!« »Res?« je zasmehljivo vprašal Pierry in stopil bliže. »Niti s prstom se me ne boste dotaknili, Vi revčasti figovec, Vi! — To pač veste sami dobro. Vun, pravim! Danes ne bo nihče izmed Vas pijavk jahal čez moje polje.« Ob zidu se je zbrala vsa lovska družba, da bi videla izreden dogodek od bliže. Netterville si je, bled sramu in togote, gri-zel ustnice in napol okrenil konja. »Pridite, pridite!« je dejal Pierry, »in ne delajte budalosti! Dol s tega polja, sicer, pri Bogu, da Vam pomagam!« Iz lovske družbe so se razlegli ogorčeni klici in vprašanja. »Kaj. je to? Kdo je njegov gospodar? Tu bi bilo potreba strašilnega zgleda!« Nekdo je dejal, da je to posestvo gospoda Maxwella — Bob Maxwell se je ves stresel ob tej pripombi. Drugi so dejali, da je nekega Bernarda, in zopet drugi so dejali, da Netterville sam najbolje ve in se bo prav gotovo na najstrašnejši način maščeval. Netterville je vedno obračal konja na mestu. Da je premagan, ni hotel priznati, dasi se je dobro zavedal, da je prekršil zakon. V tem hipu je Pierry, ves razdražen vsled ostrih opazk družbe, močno udaril konja čez hrbet. Žvižgaje je švignil jezdečev lovski bič na fanta, a ta se je v istem hipu urno umaknil na stran. Udaril je še enkrat, in vnovič ga je hotel oplaziti z bičem Netterville. Zopet se je fant gibčno izognil udarcu. V tem trenutku je gospod Maxwell s klicem: »Držite pse, če nočete krvi!« preskočil zid in dejal s kretnjo in tonom izobraženca: »Ne smete pozabiti, gospod Netterville, da ta gospod varuje samo svojo pravico, če se ustavlja lovu čez lastne njive. Veste pač, da zakrivite kaznivo dejanje, če se zoperstavite! Pridite, pustite, da peljem konja jaz!« »Kdo za hudiča —« je začel Netterville; a gospod Maxwell je prav mirno prijel konja — jezdec je vajeti čisto rahlo držal — ter ga v lahkem galopu odpeljal skozi vrzel na cesto, preden se je Netterville zavedel iz osupnjenja. Ko se je gospod Maxwell ogledal, je zagledal gospoda Hambertona in gospodično Moulton, ki sta z velikim zanimanjem opazovala dogodek. Gospod Hamberton je strmel z resnim pogledom in s stisnjenimi ustnicami čez polje. Očividno je razmišljal o tej čudni sliki irskega življenja in njegove simpatije so bile na strani mladeniča, ki je samo branil svoje pravice. Claire je bila v jahalni opravi zelo ljubka. Na njenem obrazu je počivala lahna rdečica in v njenih očeh oni posebni blesk, ki se je opažal pri njej ■ MIHIH............I.............................MU.."HH..'.."1".. „,„„..................................................................................................................................................................................................................................................... STRAN 94. ILUSTRIRANI GLASNIK ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................1.....................................................................""""""" 10. ŠTEVILKA Častniki so vzeli zemljepisne karte in jih jeli ogledovati. Vsekakor se jim je to'votlo ^bobnenje čudno2 zdelo, zato so kovemu brezuspešnemu streljanju. Pa zakaj smeh? Naj pomislijo,'' da" stopajo v smrt, in naj mislijo na solze,Hiki jih bodo drugi v domovini pretakali zanje, ^ In zopet se je ta ali1 oni nasmehnil. Častniki so gledali na zemljevide in računali. Častnik Gan-dern je izvedel od svojih tovarišev kako stoji vsa stvar: »General Steinmetz je s 1. armado pri mestu Gravellotte,' kjer obstreljuje I* sovražno desno krilo, ki je pri St. Privat.« V bližini je stal lazaret pripravljen za ranjence. Precej fjih je bilo že "notri: tudi oficirjev. Začelo je nastajati nemirneje. Vrvenje, trušč, hrušč, tam glas častnika, vpitje vojaka, v daljavi pok, dim, vse nekako grozno. Nekaj se je pripravljalo. Častnik Kurt Berkenfelde in mladi poročnik sta stopila k pogovoru, Častnik: »Pa vseeno, kaj tako togujete, veseli bodite in pomislite kako srečno bomo zmagali sovražnika. Kaj bi se človek vedno kisal in jokal. Kaj spomini, zdaj je boj!« Poročnik je molčal. Žalostno mu je bilo pri srcu, »Kaj bo z njegovo nevesto, ako on pade na polju časti. Kaj bo dejala mati, če izve o smrti sina?« Podal je spominke stotniku, svojemu prijatelju, naj jih shrani. V slučaju, če bi padel »Še ne bo tako, ne,« ga je tolažil stotnik, »pretepli bomo sovražnika, pa bo!« Tedaj se je začulo povelje: »k orožju!« (Dalje.) Kolona avtomobilov na gorski cesti. ustavili čete. V daljavi so se naenkrat pokazali oblački, ki so se vili v zrak, potem se je zaslišal pok in plamenček. Bile so granate ... In zopet ena, za hribom zopet ena — vedno nove se prikazujejo. Naenkrat pa se je privalila cela lavina prahu, divizijska armada je hitela proti sovražniku, proti kateremu so doneli v hrbet 24 cm Krupovi topovi. Mesto St. Marie aux Cheves je padlo v roke hrabrih Saksov pod prestolonaslednikom Albertom. Sedaj se je pa sovražnik umaknil na St. Privat. Tam je torej taborila glavna francoska vojska. Nastala je tihota. Dva ljuta sovražnika sta molčala. Oba sta se pripravljala za novo bitko, za novo prelivanje krvi. Le v ozadju so še votlo doneli tampatam topovi. Kurt Berkenfelde se je vzbudil iz svojih misli, ko je prva sovražna granata bobneč padla v nemški tabor in se globoko zarila v zemljo ter vrgla pesek, prst in kamenje daleč na okrog. To je bil prvi sovražnikov pozdrav. Nato je priletela sikajoč po zraku druga, a ko le ni zadela, so se začeli vojaki norčevati in posmehovati sovražni- Pragozd v Argonih — pozorišče francosko-angleske ofenzive. ob vsakem razburjenju. Gospod Maxwell je ravno hotel oditi, ko mu je prijazno po-kimala. Gospod Hamberton se pa je iztrgal iz svojih misli in je resno dejal: »To ste dobro napravil, mladi prijatelj, prav dobro! Pridi, Claire!« Odhajala sta za psi. In zdaj se je gospod Maxwell zavedel, kako slabo je oblečen; zavedel se je, da je bil za svoja znanca, za katera se je posebno zanimal, samo človek iz prav nizkih slojev. Opazoval je svoje blatne čevlje, modre hlače, ki so tudi bile umazane, svojo staro, blatno suknjo, svoj pošepljeni in stlačeni klobuk, in rdečica sramu mu je udarila v obraz. »Ubil bi ga bil, če bi se ne bili vmešali Vi,« je dejal nekdo za njim. Bil je Pierry. Izraz njegovega bledega obličja in njegove kretnje so jasno kazale, da misli resno. »In bila je prilika, ki se ne bo nikoli vrnila. Obesiti bi me ne mogli, ker je kršil postavo.« Gospod Maxwell in Pierry sta šla skupaj domov, med tem je divjala lovska družba čez polje proti Ahacrosu. Kratki, jasni zimski dan se je počasi nagibal zatonu, ko so ju glasovi iz roga in ljut lajež izvabili od ognjišča na prosto. Stopila sta na hribček. Pierry je imel s seboj debel kol iz plotu in je bil trdno sklenil, kakor zjutraj, da ne bo nikogar iz osovražene lovske družbe pustil stopiti čez zid na njive. Ko sta dospela na vrh, sta videla lovce v največjem naporu divjati čez polje, in pri pozornem gledanju sta uzrla spotene pse, ki so počasi in s težavo sledili, moleli jezike iz gobca in upehani hropeli. Malo pred njimi je bila lisica. Krenila jo je ravno na najemniko-vo posestvo, ki je mejilo ob Lisheen; v zadnjem, obupnem naporu si je branila življenje ter pri tem dala svojim sovražnikom priliko za krasno, mnogo milj dolgo ježo čez pokrajino. Zdaj se je trudno vlekla čez razorane njive, in samo vajene oči so jo mogle ločiti od rjave zemlje, tako blatna je bila in tako počasi je bežala. Ko se je splazila med gospodarska poslopja, so psi skakali čez zidove; utrujenosti in pa gotovosti, da jim plen ne uteče, niso dali niti glasu. Nekaj gospodov in dam je pogon vodilo. V tem hipu je lisica izginila, kakor bi jo bila zemlja požrla: psi so švigali semtertja in začeli razočarani lajati. Zbrala se je velika množica, da bi opazovala lov. Nenadni, nepričakovani konec je nanje ravnotako vplival kot na jezdece, ki so pridirjali vsi razbeljeni in jezni. Nihče ni vedel, kam je uboga zvitorepka izginila, dokler ni star pes, ki mu je več pomagala izkušnja kot voh, sledil do mesta, kjer je ozek kanal držal nekam pod cesto. Vhod je bil tako ozek in tako zaraščen z robidovjem, da je pes mogel vtakniti skozenj samo glavo, ki jo je naglo odtegnil in z močnim laježem naznanil svoje razočaranje. Kmalu se je zbrala pri njem vsa družba; konji in jezdeci so sopli, prašni in spenjeni vsled velikega napora. Po skoraj četrturnem odmoru je vodnik izjavil, da je lisica ušla. Sklical je pse in se napravil proti domu. Ostala družba pa, gospodje in dame, so dejali, da se splača lisico izpoditi. Vse je objel strašni nagon do uničevanja, ki še vedno spi v človeškem srcu. Vprašali so gručo kmetiških fantov, če ni mogoče lisice prepoditi. Gospod Maxwell, ki je stal s Petrom med njimi, •i.....milil ......................................................................mil.....i......luninimi...................................................................■•■«■••■• 11* ■ 11 ■ 111111 n 11 • • i •• • 111 • 1111 • 1111 ......i ■ im u 111 • i ti • • 1111 • n i ■ 11111 ......11 ■ 1111 ■ iti • 1111111 ■ 111111 ii ■ 1111 ii 11111 • ■ 11 iiii i iiiiiii 111 lian 111 itiott ■(•iiiifin i i«|Mt*(>«(iiit*aa««*fBii*ii* t*m tmii 11 ŠTEVILKA 10. ILUSTRIRANI GLASNIK 95. STRAN ............................................................Illlllinill.....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................It tuiI Franc Ivanič Vinko Pečovnik Matija Marn Janez Ježek "padel na sev. bojišču. padel na£sev. bojišču. padel v Galiciji. padel v Karpatih. Janez Okorn Jožei Okorn padla v bojih v Galiciji. šali mrtvaške pesmi topov; zvonovi so zvonili za hrabre mrtve borilce, so peli še živim v drag opomin: »Molite, molite!« Letos je bojna baklja zagorela na naših tleh; mnogo dragih je ljubeče objela naša zemlja in jim dala zadnji kotiček miru, še prosta ii svobodna. Na velikem ozemlju n< š ; ožje domovine ne pojo zvonovi, ne opominjajo s sveto ljubeznijo k molitvi za drage rajnke, na velikem krogu naše zemlje grme topovi, prasketajo puške, segajo še bolj v srce in še bolj opominjajo širno slovensko ljudstvo: »Molite, molite!« In naša zemlja je še vedno svobodna. V svobodni zemlji kopljemo grobove svojim sinom in možem, ki padajo v slavnih bojih, za katere še nima zgodovinar pravega izraza, na svobodni zemlji klečimo pred Vsevečnim v molitvi za slavno zmago, za dušni mir in pokoj padlim predragim, na svobodni zemlji mi- jišča, iz daljne Kitajske, iz Belgije, iz Adrije, od naših goriških gričev, od naših tolminskih gor, od koroške meje in tirolskih strmin se razlega med bobnenjem topov tudi vroča želja živih in nema želja mrtvih, ki jim je smrtni angel že zatisnil oči: f Franc Ivanič je bil rojen leta 1882. pri Sv. Križu na Murskem polju. Ob času mobilizacije je šel kot narednik na severno bojišče, kjer je bil odlikovan, in postal štabni narednik, Deset sinov - vojakov matere Alojzije Drolc, roj. Piskar, v Špitaliču na Gorenjskem: Alojzij — Peter — Franc — Janez — Blaž — Martin — Anton — Jakob — Mihael — Ignacij. of M IIIII11M M11111111111111H111M11111111111111111111111 ^ ŠTEVILKA 10. ILUSTRIRANI GLASNIK 97. STRAN rrNIlfa ot 9o svetu, o* rHsllfc —llllllll— Svetovna vojska. Srbska zvezda se bliža svojemu zatonu. Z železno silo in s preiskušenim vodstvom so tekom tedna na Balkanu dosegle naše, nemške in bolgarske čete nov znamenit zgodovinski uspeh; z orožjem so si prebile sovražno črto, da so si podale roke k novim slavnim zmagam. Pot Prestolica bolgarskega cara v Sofiji, v Carigrad je po Donavi že odprta. Bolgari so stopili v stik z našimi prodirajočimi četami. Srbi so že od treh strani obkoljeni, vsa pomoč četverosporazuma jim ne more pomagati. V silnih bojih so naše in nemške čete potisnile srbsko armado že daleč v notranjost dežele. Med tednom je padla trdnjava Šabac, takoj nato Valjevo in Arangjelovac. Srbi so bili vrženi iz zadnje postojanke na avstrijski meji pri Višegradu, prebita je železniška proga Užice—Kruševac, srbska armada je stiskana v vedno ožji polkrog in v nevarnosti, da jo Bolgari od vzhoda, naše čete od zahoda odrežejo od ostalega sveta. Medtem ko pritiskajo naše in nemške čete od severa in zahoda, bijejo Bolgari junaške boje od vzhoda. Nepričakovano naglo prodirajo Bolgari v Macedonijo. V enem tednu so zavzeli Kumanovo in Skoplje, vse utrdbe Knjaževca in Zaječarja, Pirot in strnili svoje levo krilo z nemškimi četami, vzeli Prahovo in premagali Angleže, Srbe in Francoze med Krivolakom in Strumico. Potek balkanskih bojev jasno kaže, da je Balkan za četverosporazum izgubljena številka, Angleži že uvidevajo, da Srbiji ni mogoče odpomoči, Grška je ponudbo Cipra odklonila, v Rumuniji je imela četvero-sporazumu prijazna struja pocestne manifestacije za vojno, a dosedaj brez uspeha. Boji na Ruskem se vrše v starih postojankah, le tupatam imajo Rusi krajevne uspehe, ki jih naše in nemške čete zopet uničijo. Tekom zadnjega tedna so se bili hudi boji ob Čartorijskem, zavezniške čete so zopet iztrgale Rusom Ilukst. Na Francoskem so se bili tudi zadnji teden ljuti boji, a francoski napadi so bili zadušeni že pred nemškimi postojankami. V Vzhodnem morju je bila torpedirana nemška križarica »Princ Adalbert«, utonila je skoraj vsa posadka. Nemški podmorski čoln pa je zraven mnogo drugih torpediral francoski prevozni parnik: »Marquette«, utonilo je okoli 1000 mož in mnogo materiala. Kot odgovor na bombni napad laškega aeroplana na Trst, je naše zračno bro-dovje spustilo bombe v Benetke ter napravilo mnogo škode. Hudi zračni boji so se bili na Francoskem, kjer so Nemci sestrelili par letal, Ruska mornarica je napadla bolgarsko luko Varno in plačala obisk z izgubo dveh bojnih ladij. Junaštva brez zgleda pa vrše naše čete na italijanski fronti. Da bi prisilila Avstrijo k dovozu novih čet iz Srbije, se je spustila Italija od 18. oktobra dalje v strašno tretjo bitko na Goriškem. Napad se je izvršil na celi črti od tirolskih gor do Adrije. Za vsako ceno je hotel Italijan prodreti proti Trstu in pa pii sv. Luciji, napadel je vnovič goriško obmostje, Plave, Krn in tirolske postojanke. Uspehov, ki bi odtehtali strašno izgubo življenj in potrošenje ogromnega vojnega materiala, nima; posrečilo se mu je tupatam zasesti male odseke naših sprednjih jarkov, ki jih samih ne more držati. Na važnih^ točkah stražijo še vedno naši junaki. Ker Srbi Italijanom niso toliko pri srcu, da bi jim pomagali na Balkanu, so zbobnali v širni svet frazo o rešitelju Cadorni, ki bo izvojeval na Soči zadnjo odločilno bitko v svetovni vojni. Zaman so bili vsi junaški napori njegove pehote, kajti laškemu vojaku moramo priznati, da vrši svojo dolžnost hrabro in neustrašno, a hrabrost, vztrajnost in izkušenost naših čet, prekosi in uniči vse napade pehote, zdrži najhujši artiljerijski ogenj, česar niso zmogli niti Rusi pri Gor-licah, niti Srbi pri našem prehodu čez Savo in Donavo. Priče strašnega klanja na Goriškem pripovedujejo, da zamorejo kaj takega zdržati samo junaki jeklenih src in živcev, ki jim je domovina nad vse. In če se je Špartanec hvalil: »Našemu mestu ni treba obzidja; obzidje so telesa naših O kugi. (Po Manzoniju — »I promessi sposi« — prosto prevedel Konrad Theuerschuh.) (Dalje.) Celo mnogi zdravniki so se posme-hovali črnogledim prorokom v zdravstvenem svetu in so pri vsakem slučaju trdili, da je bila pač kaka druga navadna bolezen, ki je povzročila bolnikovo smrt. Čeprav so poročila o posameznih slučajih kuge dohajala k zdravstvenemu svetu, so bila vendar navadno pozna in nezanesljiva. Strah pred izolacijo in lazaretom je povzročil, da so postali ljudje iznajdljivi in zviti. Bolnikov niso priglaševali in so podkupovali strežnike in grobarje ter pod- uradnike zdrav- Q .. „ , „. , (K spisu v 9. stev. „llustr. GI. ) stvenega sveta, ^^ , ki so bili odpo- flf^fe slani, da so pre- e 1 tf gledali vsakega /) mrliča. Z denar- V Jmji^^ jem so si kupo- ^ ' vali potrdila, da |Ln| je bolnik umrl V L / - "%/t'' :V naravne smrti. \ Ker je zdrav- J Cšš( stveni svet pri ^felL^r ^tmVC" vsakem slučaju ~ - . , kuče ki ča e Znamenja na nebu: ° , B ,'. Goreč meč, božja metla, mogel dognati, zapovedal, naj se sežgo vsi predmeti, s katerimi je bolnik prišel v dotiko, naj se zapro hiše, kjer je umrl, in njih stanovalci Znamenja na nebu. V 1. Gospodovem 1627. se je prikazalo nad mestom Erfurtom čudno znamenje, o katerem je menilo ljudstvo, da po-menja preganjanje vere, veliko trpljenje in stisko. odvedo v lazarete, si lahko predstavljamo, kako razkačeno je bilo ljudstvo, ker je Znamenja na nebu. Kaj se je prikazalo v letu Gospodovem 1547. v Švici. mož!«, lahko rečemo z mnogo večjo pravico, z mnogo večjim ponosom : »Naše obzidje so naši hrabri možje in naši vrli sinovi!« ......... mislilo, da ga brez vzroka in koristi trpinčijo. Najbolj so zasovražili imenovana dva zdravnika, katera kmalu nista smela več na cepto, ker so ju takoj opsovali ali celo .............................................................................................................................................................................................................................................................................. STRAN 98. ILUSTRIRANI GLASNIK 10. ŠTEVILKA • •••••••■••••IIMIIMItlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||lllllllllllll1t«llltlllllllM)IIIIIIIMIIIIIIIIIMIMIIII|lltlM|lllll|l|tnMlllllllllMllllllllllllllllllllllllll^ ....................................................................................................................................................................................................... nagnali s kamenjem. Njiju položaj je bil grozno mučen. Morala sta gledati, kako se bliža počasi, a gotovo grozna šiba kuge; bila bi jo rada odvrnila, pa sta naletela na besen odpor ravno tiste množice, kateri bi bila rada pomagala, ki ju je pa za plačilo smrtno zasovražila in jima očitala, da sta sovražnika domovine. Zasovražili pa so tudi one zdravnike, ki so bili z zdravstvenim svetom vred prepričani o resničnosti kuge. Zmernejši so jih dolžili praznoverja in trdovratnosti, ostali so jim predbacivali sleparstvo, češ, da hočejo izrabiti splošen strah v svojo korist. Zdravnik Lodovico Settala, tačas 80 leten starec, poprej profesor medicine na pavijski univerzi in pisatelj mnogih slavnih strokovnih del, je bil eden najznamenitejših mož one dobe. Poleg znanstvene slave ga je dičilo tudi neomadeževano življenje in milo, krščansko ravnanje z bolniki. Čeprav je bil njegov vpliv tako velik, vendar se glede kuge ni mogel uveljaviti v mnenju onih, katere imenujejo pesniki — profanum vulgus (-»drhal«), glumači pa »cenjeno publiko«. Ni ga mogel obvarovati pred žalitvami in napadi onega dela množice, ki od besed tako hitro preide do dejanja. Ko je nekoč v nosilnici obiskaval bolnike, so se jeli ljudje zbirati in klicati, da je on kolovodja tistih, ki po sili hočejo, da divja kuga; da s svojim temnim obrazom in razmršeno brado meščane plaši in zdravnikom množi zaslužek. Množica in nje besnost je vedno rastla. Ko so nosači videli, da je nevarnost velika, so zbežali, starček pa se je le s težavo rešil v hišo ■ ' <■ Notranjost razvalin romarske cerkve na Sv. Višarjih. (2. slika.) prijatelja, ki je bila po sreči blizu. To vse ga je doletelo, ker je jasno gledal in dejstva odločno priznal in ker je tisočim hotel obvarovati življenje. Koncem meseca marca so najprej v predmestju pri vzhodnih vratih, pozneje po vsem mestu začeli ljudje umirati s čudnimi znaki, na krčih, silnem srčnem bitju, z zaspanostjo, med delirijskim brezsvestjem in z mrtvaškimi znaki krast in bul. Umirali so navadno hitro, nasilno, pogosto nenadno, brez simptomov bolezni. Zdravniki, ki so zanikali kugo, je tudi sedaj niso hoteli priznati, ker so se bali sramote. Ker so pa novo bolezen le morali nekako nazvati, — postala je že pre-splošna, da bi jo bilo mogoče u-tajiti —, so si izmislili novo vrsto hude, ,skoro' kužne mrzlice. To pa je bil slab odpomoček; ljudi so slepili, kot bi bili našli resnico, zato ti niso verjeli, o čeme" bi predvsem morali biti prepričani, da je nova bolezen nalezljiva. Mestne gosposke so se zdramile iz trdnega spanja in jele vpoštevati nasvete zdravstvene komisije. V naglici so na- kupili živil, preden bi bil promet s tujimi državami ustavljen. Tako so zadostili vsaj eni potrebi, ker resnična stiska je šele prišla. V lazaretu, kjer so bili okuženci, je bil nered grozen. Predstojniki med strežniki in lazaretnim osobjem niso več mogli vzdržati discipline. Zato so mestne gosposke prosile provincijala kapucinov, da bi redovniki prevzeli lazaret v svojo oskrbo. Vsi so jih z veseljem sprejeli. Bili so pa vse hkrati: pazniki in izpovedniki, strežaji in kuharji, upravitelji in perice. Potrte so tolažili, prepirajoče se mirili, prosili so in grozili, tolažili in kaznovali, solze brisali in sami jokali. Skoro vsi so pomrli, brez nevolje in brez pritožb. Če bi iz onih časov ne vedeli nič drugega, je že ta zgled zadosten dokaz za posirovelost in razrva-nost tedanje družbe, ker oni, katerih dolžnost je bila skrbeti za upravo lazareta, niso znali nič boljšega storiti, kot da so oddali upravo ljudem, ki je kot redovniki niso bili vajeni. Za te može pa je častno, da so jo prevzeli, samo zato, ker nikogar ni bilo, ki bi se ponudil; vedeli so, da jim grozi smrt, ki je bila sicer zavidanja vredna, a tedaj nikakor ne zavidana. (Dalje.) IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII skupina razglednic „Voj-ska v slikal)1- izide sredi novembra. -ms Fellerjev blagodejni, bolečine lajšajoči rastlinski esenčni fluid z zn. za razkrajajoče izpiakovanje grla, 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 331 (Hrvatska). Nad 100.000 zahvalnih pisem. ŠTEVILKA 10. •fMIIHIMIIllllMlllItlllllllll IIIIIIIHIIIIII Illllllll I ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMMIlllllllllllllllllllllllMIllllllllll IIIIIiiiviiiiiiiiiiiiiI tllll lil I lil I llllll IMIIMIMIIIIIMIMIMMIIIIIMMMMIIMIMMIIIMIMMMI 99. STRAN Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim oš ==ll!lllll=5i 0E Maščevanje za Paro-Džalo. L. 1851. je začela graditi Vzhodnoindijska družba, tedaj prava posestnica angleških indijskih kolonij, železnico od Bombeja do Tane. — Indijci so vedeli, da jim ugasne vsako upanje na osvoboditev od angleškega jarma, če se posreči Angležem, razpeljati po Indiji železnice, ki bi do-važale vojni materijal. Takrat, kakor danes, je bila Indija prepletena s tajnimi društvi, katerih cilj je, osvoboditi Indijo Angležev. Vsaka gradnja železnice je zadela na fanatičen odpor. Delavcev domačinov ni bilo mogoče dobiti. Kar so zgradili Angleži ob dne, so razdrle nevidne roke ponoči. Mostove so požigali, inženirje so po- borila nekaj korakov pred taborom železničarjev, ni ne videla ne slišala nikdar nič. Od 14. novembra naprej so živeli Angleži kakor v vojski, v neprestanih napadih in razburjenju. Vsak dan je vzel par mož, sovražnika pa ni bilo videti, razorano gorovje mu je nudilo dovolj skritih steza in votlin. Vojaška straža je pač ubranila železničarje napadov podnevi, ali pravi strah se je začel ponoči, ko je . oživel grm in kamen. Neviden je prišel in odšel sovražnik — priče njegovega obiska so bile mrtve. Od prvega do zadnjega so postali vsi skrajno nervozni. Zdelo se jim je, da jih mori sovražnik po načrtu, polagoma, da si izbira vsak dan sproti svoje žrtve; slutili so, da ne odide nihče živ izpod starega svetišča, ki je kraljevalo na vrhu podkopane gore. Kadar se je vsula lopata prsti, kadar se je zakotalil kamen, so zatrepetali vsi, meneč, da se bliža korak smrti. Cadorna, Viktorček in d' Annunzio: „Pravijo: brez denarja ni vojske, a mi smo se prepričali o nasprotnem: brez vojske ni denarja." strelili. Družba je morala najeti vojaško stražo, ki je stražila noč in dan progo in delavce. Tako je bila, samo borih 32 km dolga proga, dograjena šele v dveh letih, a tudi potem so izginjali mostovi in straže, vojaštvo je moralo stražiti dalje. Kljub vsem poizvedovanjem niso mogli dognati, kdo se skriva za razdirači. Prijeli so triinštirideset Indijcev, ki so bili osumljeni, da so umorili inženirje, obljubili so jim oprostitev, ako ovadijo vodilne osebe, ali možje niso črh-nili ne besedice. V svarilen zgled so jih obesili. L. 1854. je sklenila družba, da izpelje drugo železniško progo od Bombeja do Man-nade. Majnika so izmerili in začrtali inženirji železnico; pri tem delu so jim nagajale nevidne roke; par inženirjev je bilo ustreljenih pri merjenju, vode ni bilo nikjer dobiti, kače so zalezovale stopinje Angležev. Ipak se je začela gradnja. Največ težav je delalo Šinpansko gorovje. Obiti ga ni bilo mogoče, treba ga je bilo presekati. Zato so morali podkopati Indijcem sveto goro Para-Džalo, ki je nosila na svojem vitkem vrhu prastaro indijsko svetišče. Bilo je mnogo svaril, da naj se ognejo tega svetega kraja. Družba je izjavila vljudno ali odločno, da tu ni pomisleka. Jeseni 1. 1855. so prišli železničarji z delom tako daleč, da so zavrtali prve razstrelbene luknje v skalovje Pare-Džale. Ako je bi\o že poprej dovolj kljubovanja in nezgod, se je vse podvojilo, odkar so položili Angleži roko na sveto goro. Vsi so živeli v zli slutnji bližnje nesreče, zjutraj so se zbirali v taboru in se prepričevali, kdo je še tu, kdo je zmanjkal čez noč. Vojaška straža, ki je ta- Zdaj pa zdaj so zalotili rjavopoltega, ponosno molčečega Indijca pri njegovem razdiralnem delu. V zasmeh in svarilo so obesili za-sačenega na stroje za vrtanje, pustili so ga po osem dni na drogu, če niso snele mrtvega že prej nevidne roke. Ta zasmeh je razljutil skrite sovražnike še bolj; vsako noč je izdah-nilo par Angležev pod bodalom ali pred novodobno angleško puško. Treba je bilo dvakrat premostiti potok Godavari. Upoštevaje izkušnje pri prvi železnici, so zgradili tu takoj železne mostove. Noč in dan je stražilo šest vojakov. Prišlo je jutro, ko sta ležala mosta v vodi, straža je bila mrtva. Angleži so bili odrezani več dni od nasprotnega brega in morali so ustaviti tačas delo pod Paro-Džalo. Meseca decembra sta bila mosta zopet zgrajena, začelo se je novo delo, nov strah. Po celi Indiji so se zbirali po-gubonosni oblaki vstaje, domačini so oblego-vali Angleže kakor krvoločni tigri. Januarja je bilo v gori Para-Džale že na-vrtanih toliko lukenj, da bi lahko razstrelili ali odstrelili iz gore molečo skalo, katero so nazivali šaljivo paradžalin nos. S strahom so se lotili tega dela. Zvečer so napeljali žvep-lene niti prižigalke, noč so prebili čuječ, a prešla je mirno. Zjutraj so zažgali mino, nos je odletel, staro svetišče na vrhu je gledalo mirno na razdirače. Kamen se je odvalil delavcem od srca, menili so, da jih puste Indijci nemotene pri podiranju svetišča. Delo je šlo veselo naprej, napadi so ponehali. Začetkom aprila je bilo dograjenih par sto metrov železnice; z vrtali so prišli že globoko v goro. Še kakih sedem do deset metrov poti je bilo treba napraviti v goro. Inženir je računil na približno petnajststo kubičnih metrov kamna. Zvrtali so v skale osemdeset po tri metre globokih lukenj in jih napolnili s smodnikom. Sto in osem stotov smodnika so pobrale luknje. Zvečer 18. aprila so bile luknje nabasane, zjutraj so jih hoteli zažgati. Ponoči je padel dež in zmočil žveplene niti in izpral naboje. Treba je bilo nabasati zopet. Železničarjev se je polastila pri tem neka malodušnost; zdelo se jim je, da se jim ne bo umaknilo svetišče na vrhu, da ne bodo dogradili nikdar železnic«. Noč je bila mrzla in mirna — nemirni so bili ljudje pod Para-Džalo, inženir vodja je vstal večkrat in šel okoli straž; vse je bilo v redu in na mestu, Zjutraj so se čudili in si čestitali, ker niso poizkušali Indijci, da bi preprečili še tisto noč razrušenja svetišča. Prepričani, da so se domačini naveličali brezuspešnega kljubovanja, so se podali inženirji in delavci po navadni poti iz doline navzgor. Vseh je bilo stoinenainštirideset mož. Samo inženir W., ki je popisal pozneje vse dogodke, je ostal še v taboru, vedno ga je držalo nekaj nazaj. Ko je hitel v precejšnji razdalji za tovariši, je slišal naenkrat grozen zvok, ki je stresel zemljo in nebo — nekaj ga je dvignilo — čutil je še, da leti in pada. Ko se je zavedel, je videl okrog sebe vojaško stražo, raztrgane velikanske skale. Vprašal je, kaj se je zgodilo, zakaj ima zlomljeno roko in rano na glavi? — Vojaki so mu pojasnili, da ga je vrgla eksplozija več metrov daleč. Njegovih tovarišev ni bilo več. Vojak je videl, kako so se bližali železničarji skalam; ko so bili pod njimi, se je pokazal nad njimi hindu, ki je vrtel gorečo bakljo okrog svoje glave in Angležem nekaj klical. Ti so zastali kakor okameneli. Hindu je povesil bakljo — siknilo je kakor goreča kača po gorovju — svet se je stresel, prah in kameni drobci so zatemnili zrak. Ko se je razkadil oblak prahu, je zijala v gori velikanska odprtina; vrh s svetiščem je odletel. Pod razvalinami svete gore so ležali kosi razmesarjenih trupel Angležev, ki so dvignili drzno roko na indijsko sveto zemljo. Para-Džala je dala tujcem pot. Generalni guverner je uvedel strogo preiskavo, ki pa ni dognala ničesar. Majnika je izbruhnila znana velika vstaja Indijcev, ki je pobila tisoče Angležev, pri strašnih izgubah so skoraj pozabili na stotine žrtev pod Paro-Džalo. Železnico so dogradili šele 1. 1866. Toliko let je imela Angleška opravka, da je potlačila — „Kaj se držiš, kakor bi se bil močil v jesihu?" = „Hm, zadela me je nesreča: davi je moja žena — zaspana —- zakurila s krušno karto . . ." vstajo. 5. marca je pihal prvi vlak iz Bombeja v Mannado. Na zapoved kralja-namest-nika se je ustavil pod Paro-Džalo; izstopili so vsi potniki in s-e odkrili v slovesnem molku, •.......................................................................................................................................................................................................................................................................................111 lil, 11111111111IIIIIIIIIIIIIIII1111III11IIIIII......IIIIII l|| | III |||| | II11II11IIIII11II111111IIIH11 lili IIII11 STRAN 100. ILUSTRIRANI GLASNIK 10. ŠTEVILKA MIIIM.............................................I ttilttliBSiaSalSlllalfltIllllllllItllllltllllVIlBlllIllItlIfttCillllltllltilillllIftICIlItllllllllllllllllllllltlllllllAItlltlllllllllllllllllBllllllllllllllBIISStitllllllllllllllllllllllllllllllflllCIlllllBIIII M ■lllflSS§4ll#flfltll#lllltll t III 11 t II11 tlllllfBtllllflllllllllSIllltftlltllimBil C V tIS VtSS I lltlllllllill^liVfl ■ v ko je padlo zagrinjalo železne plošče, vdelane v skalovje. »V spomin 19. aprila 1856.« je bilo napisano na plošči, kratek govor je omenil može, ki so umrli tu za civilizacijo. Zaklicali so »slava!« — a jeknilo je tako čudno od gore, da so prebledeli potniki. Stari uporni duh Indijcev živi še. Brzojavne žice in živali. Pri nas posedajo včasih cele vrste ptic na brzojavnih žicah, v naglem letu proti žicam se ubije jerebica, šoja in voga. V Indiji menijo opice, da so žice in drogi njim postavljena priprava za telovadbo. Na Javi je opazoval nadzornik žic, da izklju-jejo žolne velike luknje v trdi les drogov; najbrž v misli, da povzroča šumenje v drogu kaka žuželka. Na Norveškem obložijo zasajene droge z velikimi kamni. V nekem kraju so bili ti kamni vsako jutro odmetani. Oblast je iskala krivce in je nastavila stražo; prišel je medved, ki je pritiskal šape k drogu in go-drnjaje razmetal kamenje. Menil je, da šumi v drogu roj os in da pride do medu. g Gt Zdravstvo, g* Noge ostanejo gibčne in lahke, če jih umiješ zvečer v mlačni vodi ali vsaj otereš z mokro brisačo in namažeš potem z gabezo-vim mazilom, ki ga je treba 'čvrsto utirati. To je posebno dobro na dolgih potih. Kdor nima gabezovega mazila, naj si pomaga z lojem. Za majhne otroke, ki imajo šibke noge, je utiranje z gabezom posebno na mestu. Otrok ima grinte na glavi. Otrok brska po pesku in prsti in se podrgne potem po glavi, tako si nabere včasih nalezljivih grint. Izpusti se mu pa tudi marsikaj na glavi vsled notranjih bolezni, bramorjev in bezgovk, su-šice, vsled neprimerne hrane in neredne prebave, Te grinte so suhe ali mokre. Suhe grinte se odpravijo lažje od mokrih. Izprva se narede na lasišču majhni mozolji, podobni proseni kaši, iz teh se naredi luskinasta grinta. Iz teh grint se ne cedi gnoj, posuše se in odpadejo, pa se narede druge; tako ostanejo, če se mali ne praska, na enem mestu, razširijo se pa tudi po celi glavi. — Pri mo- — V JTVM-Prava vojska. ,.Vojska je, vojska; nimamo — „0, to je še malo: če bi bila moja rajnka živa, bi bila šele vojska. Ljudje, dajte kaj, kajti pokopal sem jo že pred letom." krih grintah se naredi na lasišču najprej iz-prišč, ki srbi in skeli in se širi po glavi. Otrok razpraska izprišče; iz njega se cedi gosta gnojnica, ki se strdi v krasto. Te kraste izjedajo kožo, povzročajo bolečine in prisad. Lasje izpadejo, glava je vroča, včasih je zatekel za- tilnik, dostikrat silijo grinte v ušesa, v nos in v oči. Ako je kje kak mrčes v bližini, se vgnezdi pod grintami, otrok trpi in hujša. — Odpraviti grinte z samim mazanjem ni zdravo. Ogibati se je vsakega strupenega zdravila. Otrok se mora kopati vsak dan v izkuhi ovsene slame, pri tem se mora oprati tudi glava. Po kopeli se otere glava in telo, glava se zmoči z arnikovo tinkturo, in ko se ta posuši, jo namaži z mazilom iz žajbelja, ki je prevrel na loju. Otrok mora uživati vsak dan dvakrat 1/s 1 ovsenega čaja z medom. Vsak dan naj dobi dve žlici medu na kruhu. Za hrano mu daj mleka, sirotke, ječmenove in ovsene jedi, fižola in graha, če je že dovolj velik. Bobova juha dela otroke močne in zdrave. Postelja, soba, zrak, vse okoli otroka mora biti čisto. Nesnažnih posod ne trpi v bližini otroka. Ne pusti, da se igra s krastavo mačko, psom ali s kuncem. Pokrivanje grin-tave glave povzroči, da se razvija izprišč še bolj in da je otroku hujše, ker je glava itak že vroča. Kadar je glava jako vroča in raz-boljena, namoči robec v mlačnem žajbeljevem ali pelinovem čaju, iztisni dobro in poveži s tem glavo, vrhu mokrega deni suh, ne pre-težak robec, in ko se je obkladek ogrel, deni drugega, dokler se ne izgubi huda vročina, noge pa otiraj z oljem, na katerem je pre-vrelo malo česna, ali natakni mokre nogavice, vrhu teh pa suhe volnene. Gospodinja. & Gt