Oznaka obrazca: ARRS-CRP-ZP-2022/19 Status: Oddano -Digitalno podpisano Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta • skladiščenje ameriških borovnic, malin in češenj v kontrolirani atmosferi (zaščita po obiranju pridelka); • proučevanje biologije PVM za namen napovedovanja ukrepov varstva; • iskanje samoniklih gostiteljev za PVM; • vpliv gozdov in mejic na številčnost populacije PVM in posledično škodo na kmetijskih površinah. V okviru raziskave smo tako preskušali in uvajali načela dobre kmetijske prakse s poudarkom na metodah varstva rastlin z nizkim tveganjem (MNT) za obvladovanje PVM v slovenskem pridelovalnem prostoru. Pripravili smo tudi strokovna priporočila za obvladovanje škodljivca za profesionalne pridelovalce in informativno gradivo za strokovno-laično javnost. Rezultati projekta tako prispevajo k bolj učinkovitemu obvladovanju plodove vinske mušice v slovenski pridelavi sadja ter s tem k izboljšani konkurenčnosti slovenske kmetijske pridelave. 4. Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta Projekt je bil organiziran v šest delovnih svežnjev (DS), ki so obravnavali različne tematike in bili izvajani na različnih inštitucijah. DS1 je nadalje ločen v 7 različnih pod-sklopov. Zato so spodaj navedeni izvlečki posameznih DS ločeno. Ob naslovu posameznega DS je navedena odgovorna oseba in inštitucija. DS 1.1. Preizkušanje protiinsektnih mrež v pridelavi češenj (Mojca Rot, KGZS-NG) Rezultati preizkušanja vpliva protiinsektnih mrež na pridelek češenj kažejo, da te uspešno preprečujejo napad plodove vinske mušice na češnjah. V pokritem delu nasada v dvoletnem obdobju preizkušanja nismo zabeležili črvivosti plodov češenj pri nobeni sorti, kar pomeni, da je protiinsektna mreža popolnoma preprečila napad PVM. V nepokritem delu nasada, ki je služil kot kontrola, pa je bila zlasti pozno zoreča sorta Regina v letu 2020 zelo napadena. Protiinsektna mreža nadgrajena s protidežno zaščito, ki je bila uporabljena v našem poskusu, je zmanjšala pokanje plodov in hkrati prispevala k večjemu in bolj kakovostnem pridelku češenj. DS 1.2 Preizkušanje insekticidov za zatiranje PVM na češnjah (Ivan Žežlina, KGZS-NG) Pravočasna uporaba insekticidov pomembno zmanjšuje populacijo PVM v nasadih češenj ter vpliva na zmanjšanje škode na pridelku. Strategija obvladovanja PVM na češnjah z uporabo insekticidov temelji na večkratni zaporedni rabi različnih aktivnih snovi, pri čemer poskušamo zagotoviti stalno kontaktno zaščito plodov, od faze začetka barvanja plodov (BBCH 81) do faze zrelosti. Pri izboru in umeščanju insekticidov v program škropljenja, upoštevamo dolžino njihovega delovanja ter karenčno dobo. Insekticide z daljšim delovanjem in daljšo karenčno dobo praviloma uporabimo za začetna škropljenja, zaključna škropljenja opravimo z insekticidi, ki imajo kratko karenčno dobo. Različni insekticidni programi so v letih 2019 in 2020 pokazali visoko stopnjo učinkovitosti, tudi v neugodnih vremenskih razmerah ko je bil pritisk PVM zelo močan. DS1.3. Preizkušanje bioinsekticidov v pridelavi malin (Magda Rak Cizej, IHPS) Ker nismo pravočasno prejeli vzorca bioinsekticida Grandevo CG na osnovi bakterije Chromobacterium subtsugae katerega smo želeli preizkusiti, saj naj bi zmanjševal populacijo PVM in posledično škod, ki jih le-ta povzroča, smo z namenom zmanjševanja populacije PVM v nasadih malin izvajali masovno lovljenje PVM z uporabo prehranskih pasti (vinski kis:vino (3:1) skupaj s suhim atraktantom Russels IPM. Z omenjenimi pastmi in večjo gostoto pasti (cca. 400/ha) smo uspešno zmanjšali napadenost plodov malin s PVM. DS 1.4. Preizkušanje protiinsektnih mrež v pridelavi ameriških borovnic (Nika Weber, KIS) V seriji poljskih poskusov smo preverili delovanje dveh tipov postavitve protiinsektnih mrež, ki bi s svojo gostoto preprečile vdor PVM. V poskuse smo vključili dve sorti ameriških borovnic, najpogosteje sajeno sorto Bluecrop in pozno sorto Elliot. Nasad kjer smo spremljali vpliv protiinsektne mreže na sorti Bluecrop smo v celoti prekrili z protiinsektno mrežo (popoln mrežnik). Pozno sorto Elliot smo s protiinsektno mrežo zaščitili le ob straneh do višine 2,5m (stranski mrežnik), kot je visoka že obstoječa protitočna konstrukcija. Opazili smo, da kljub prisotnosti PVM na prostem, le-te znotraj nobenega tipa mrežnikov nismo zaznali. Dokazali smo, da sta oba tipa postavitve protiinsektne mreže učinkovita ter predstavljata učinkovit način zaščite proti PVM. DS 1.5. Skladiščenje ameriških borovnic, malin in češenj v kontrolirani atmosferi (Nika Weber, KIS) Uspešno dolgotrajno skladiščenje jagodičja poteka v kombinaciji hlajenja in spremenjene atmosfere na račun povišane koncentracije CO2. Prav višja koncentracija CO2 pa je tudi tista, ki vpliva na razvoj PVM. Poskuse smo izvedli tako, da smo zdrave plodove borovnic, malin in češenj izpostavili laboratorijsko vzgojeni populaciji PVM obeh spolov, da smo zagotovili napadenost plodov. Nato smo napadene plodove izpostavili različnim skladiščnim pogojem ter spremljali vpliv na razvoj PVM. Standardni pogoji skladiščenja PMV potekajo pri 10% koncentraciji CO2, a smo ugotovili da le ta ni imela zadostnega vpliva. 100% koncentracija CO2 se je izkazala kot uspešen tretma, saj se je razvoj PVM že po nekaj urah izpostavljenosti ustavil. DS 1.6. Zatiranje PVM v nasadih ameriških borovnic z uporabo FFS (a.s. spinosad) (Primož Žigon, KIS) Pri izvajanju ukrepov kemičnega varstva rastlin prednostno uporabljamo FFS, ki predstavljajo manjše tveganje za okolje in zdravje ljudi. Za varstvo pred PVM v ameriških borovnicah je registriran insekticid na podlagi a.s. spinosad (Laser plus), ki je dovoljen tudi v ekološki pridelavi. Učinkovitost pripravka smo preizkušali v okviru dvoletnih poljskih poskusov. Rezultati kažejo, da uporaba pripravka Laser plus vpliva na zmanjšanje števila napadenih plodov, saj se je iz borovnic, ki so bile tretirane z insekticidom, izleglo manjše število ličink kot iz plodov, ki niso bili poškropljeni. Ugotavljamo, da proti PVM učinkovito deluje primarno preventivna uporaba sredstva Laser plus, saj insekticid nima sistemičnega delovanja in zato nima vpliva na že izlegle ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti plodov. DS 1.7. Laboratorijski poskusi z bioinsekticidi (Jaka Razinger, KIS) V seriji laboratorijskih poskusov smo preverili delovanje dveh bioinsekticidov na osnovi entomopatogenih gliv: pripravek Mycotal in Naturalis. Naturalis je osnovan na entomopatogeni glivi Beauveria bassiana, sev ATCC 40044, Mycotal pa na glivi Verticillium lecanii. V poskusih smo se osredotočili na preskušanje možnosti horizontalnega prenosa okužbe PVM s strani aktivnih komponent omenjenih biopesticidov. Opazili smo, da se okužba s komercialnimi entomopatogenimi glivami zelo redko prenese med okuženimi in neokuženimi odraslimi PVM. Smrtnost PVM, ki so bile neposredno izpostavljene entomopatogenim glivam je bila ca. 40 %, tistih ki pa so bile le posredno izpostavljene pa < 20 %. Dokazali smo, da bioinsekticidi na osnovi entompatogenih gliv niso učinkoviti za zatiranje PVM. DS 2. Proučevanje biologije PVM za namen napovedovanja ukrepov varstva (Magda Rak-Cizej, IHPS) V okviru projekta smo ugotovili, da je za spremljanje PVM najučinkovitejša prehranska past (vinski kis ter rdeče vino v razmerju (3:1)) s katero smo v letih 2019 -2021 spremljali biologijo PVM v nasadih malin na lokacijah Mislinji, Podgorju pri Slovenj Gradcu in Črnečah pri Dravogradu. Prehranske pasti smo menjali v intervalih od 7-10 dni. Natančna determinacija in štetje osebkov PVM ter ločevanje glede na spol, smo opravili v laboratoriju s pomočjo stereomikroskopa. Sprva nas je v pozno spomladanskem obdobju in zgodaj poleti zanimala migracija (selitev) PVM iz gozdov v nasade malin nato pa njena dinamika tekom sezone. V vseh letih je bila najštevilčnejša populacija PVM konec avgusta, v septembru in oktobru. Podatki o biologiji so nujni za ustrezno in pravočasno uporabo metod za obvladovanje PVM. Lahko pa povzamemo, da je PVM množično prisotna ob deževnih in relativno hladnih obdobjih rastne sezone kot je bilo v letu 2020. V letu 2021 je bila njena populacija minimalna, saj je bilo leto z manj padavinami in z visokimi temperaturami. DS 3. Prehod PVM iz nekmetijskih na kmetijska območja in obratno (Maarten de Groot, GIS) Delovni sveženj 3 je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo ugotavljali, katere vrste rastlin predstavljajo alternativne gostitelje za D. suzukii. Za Slovenijo smo našli 71 potencialnih vrst rastlin, ki bi lahko bili gostitelji za D. suzukii. Od tega je bilo 14 vrst rastlin potrjenih kot gostitelji plodove vinske mušice v Sloveniji. V drugem delu smo ugotavljali vpliv nekmetijskih površin, natančneje gozdov in mejic, na številčnost populacije plodove vinske mušice in posledično škodo na kmetijskih površinah. V raziskavo je bilo vključenih 10 lokacij v osrednji in severni Sloveniji, ki so bile različno oddaljene od gozdnega roba, in sicer je bilo 5 lokacij od gozdnega roba oddaljenih več kot 200 m, 5 lokacij pa je bilo od gozdnega roba oddaljenih manj kot 200 m. Rezultati so pokazali, da je v gozdu večja populacija PVM kot v sadovnjakih in kmetijskih zemljiščih. Skozi sezono se je število osebkov sčasoma eksponentno povečevalo, razlika med gozdom in drugimi habitatnimi tipi pa se je povečala. Oddaljenost od gozda je negativno vplivala na številčnost PVM. Med samci in samicami smo opazili razliko v številčnosti, pri čemer so bili samci manj številčni dlje od gozda kot samice. Vendar je oddaljenost od gozda negativno vplivala na številčnost samic v septembru. DS 4. Priprava informativnih materialov za pridelovalce (Magda Rak-Cizej, IHPS) V okviru projekta smo pripravili letak o PVM, katerega smo dali v tisk. V letaku so strnjeno zbrani najpomembnejši podatki o PVM, njenem pojavu, gostiteljskih rastlinah, obvladovanju, idr. Za bolj zahtevne uporabnike (npr. kmetovalce) pa smo v brošuri podali osnovne podatke o PVM s poudarkom na bolj natančnem obvladovanju, izpolnjevanju agrotehnično-higienskih ukrepov, skladiščenju plodov, itd. Tako letak kot brošura sta dostopa na spletni strani KIS/IVR. DS 5. Priprava strokovnih priporočil za obvladovanje PVM (Ivan Žežlina, KGZS-NG) Pojav PVM je zahteval spremembe v tehnologiji pridelave občutljivih sadnih vrst ter uvedbo različnih ukrepov, ki pripomorejo k obvladovanju škodljivca in preprečujejo škodo. Strokovna priporočila za pridelovalce zajemajo tako ukrepe varstva rastlin kot tudi napotke za izvedbo tehnoloških in drugih ukrepov, ki pripomorejo k zmanjšanju gospodarske škode v kmetijski pridelavi. Poleg splošnih priporočil, ki natančno predstavljajo izvedbo preventivnih ukrepov obvladovanja PVM, vsebujejo tudi specifične ukrepe za posamezne sadne vrste. Priporočila so bila oblikovana na podlagi tujih in domačih preizkušanj različnih metod varstva rastlin. Pomemben del priporočil je osnovan na podlagi izvedenih preizkušanj in pridobljenih rezultatov v okviru pričujočega projekta. DS 6. Vodenje in koordinacija projekta (Jaka Razinger, KIS) V okviru DS6 smo koordinirali projekt, da so dela in naloge potekale po načrtih. 5. Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev Do manjšega odstopa od načrtovanega dela je prišlo v okviru DS 1.3 (naloga 'Preizkušanje insekticidov za zatiranje PVM v malinah'). Namreč, zaradi epidemije Covid-19 sodelavci z IHPS niso pravočasno dobili vzorčka bioinsekticida Grandevo CG na osnovi bakterije Chromobacterium subtsugae, ki izloča betaproteobakterijski toksin, kateri je po podatkih iz literature uspešen pri zmanjševanju populacije PVM. Pripravek Grandevo CG so namreč dobili šele po koncu sezone, zato ga bodo prihranili za naslednje leto in na podlagi izrednega dovoljenja opravili poskus v okviru strokovnih nalog. Pripravek v EU (še) ni dovoljen za uporabo. Proizvajalec trenutno ureja dokumentacijo, pričakuje se, da bo dovoljenje za uporabo v EU dobil v roku 1-2 let, posledično bo omogočena tudi registracija v SLO. 6. Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine Ocenjujem, da so bili cilji projekta uspešno realizirani. Do bistvenih odstopanj od realizacije prijavljenih ciljev glede na vsebinski in terminski plan projekta ni prišlo. Projekt je potekal skladno z začrtanim programom, z manjšo izjemo opisano v točki 5. 7. Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju 8. Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnost 9. Drugi pomembni rezultati projektne skupine DE GROOT, Maarten. Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii) [COBISS.SI-ID 5522086] RAZINGER, Jaka in sod. Laboratorijsko preizkušanje egerolizinskih proteinov iz gliv rodu Pleurotus kot potencialnih biopesticidov [COBISS.SI-ID 5712232] MODIC, Š., ŽIGON, Primož, RAZINGER, Jaka. T. drosophilae in L. heterotoma (Figitidae) [COBISS.SI-ID 5716840] SEPČIĆ, K., RAZINGER, in sod. WCR-active protein complexes from fungal genus Pleurotus [COBISS.SI-ID 5137743] PANEVSKA, Anastasija, RAZINGER, Jaka in sod. Aegerolysin based cytolytic complexes as potential biopesticides [COBISS.SI-ID 5101135] KORON, Darinka, BRENCE, Andreja. Aktualni tehnološki ukrepi v nasadih [COBISS.SI-ID 5972584] WEBER, Nika. Skladiščenje jagodičja [COBISS.SI-ID 5966952] NOVLJAN, Matic, ŽIGON, Primož. Izzivi v varstvu ameriških borovnic v prihajajoči sezoni [COBISS.SI-ID 5966184] MODIC, Š., ŽIGON, Primož, CVELBAR WEBER, Nika, RAZINGER, Jaka. Rezultati enoletnega preizkušanja protiinsektnih mrež v pridelavi ameriških borovnic [COBISS.SI-ID 46121219] Predavanja iz varstva rastlin povezana s PVM, ki še niso zavedena v sistem COBISS: 24. januar 2020; Koper (Agraria KP) – Varstvo koščičarjev, M. DEVETAK 6. februar 2020; Dobrovo – Varstvo sadnih vrst, M. ROT 12. februar 2020 ; Artiče – 26. Sadjarski dnevi Posavja, M. ROT 19. februar 2020; Bilje – Varstvo koščičarjev, M. DEVETAK 4.6.2020 za prodajalce FFS, MAGDA RAK CIZEJ 5.6., 9.6. in 17.6.2020 za svetovalce FFS, MAGDA RAK CIZEJ 7.10.2020 do 9.10. 2020 osnovno usposabljanje za izvajalce FFS, RAK CIZEJ Magda Dodatne diseminacijske aktivnosti v sklopu DS5: Aktualni izsledki projekta so bili predstavljeni pridelovalcem na rednih predavanjih iz varstva rastlin, prodajalcem FFS in strokovnjakom s področja varstva rastlin na strokovnem sestanku ob zaključku sezone. Magda Rak Cizej, Franček Poličnik. Izkušnje z različnimi vabami za PVM v malinah. Srečanje strokovne skupine KGZ Celje; Zoom, 27. oktober 2020 10. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine 10.1. Pomen za razvoj znanosti In fruit growing, we are currently confronted with new pests such as Drosophila suzukii (PVM), which, due to their specific morphological and biological characteristics, the dynamics of their occurrence and the damage they cause during fruit ripening, cannot be controlled by classical methods of plant protection. In order to reduce the population of the above-mentioned pest and prevent damage to the crop, within the framework of the project we tested non-chemical plant protection methods, in addition to chemical ones, and supplemented the strategies for controlling PVM with various agrotechnical and hygienic measures. The use of insecticidal nets tested in the project proved to be an effective method of protecting cherries and blueberries from PVM, so we will recommend this method and promote its introduction into practice. Practical experience and new knowledge in the field of pest control can possibly be used also in the control of Halomorpha halys, a new threat to Slovenian fruit production. Raspberry production has increased in Slovenia in recent years. As part of the project, we tested the suitability of different baits for monitoring PVM. The most effective was a food trap containing wine vinegar and wine. Additionally, when we added the dry attractant IPM Russells, we recorded up to 40% more catches. As part of the project, we tested the method of mass hunting PVM in raspberries as a successful method to reduce the PVM population. During the project, by consistently monitoring the biology of PVM, we gained new knowledge with regard to predicting measures for its successful and, most importantly, timely control. We also discussed methods of fruit fly control in postharvest production of raspberries, blueberries, and cherries. By successfully testing innovative storage technologies in a controlled atmosphere, we introduced an important tool for postharvest control of PVM in Slovenia. We also organized several training sessions for farmers and agricultural extension agents. We have developed two effective types of insect control nets, which are an important preventive measure to protect against PVM. During the project, we obtained important information that contributed to the introduction of new technological measures both during the growing season and after harvest during storage. With the development of a new storage technology (cooling and CO2 fumigation), we managed to significantly reduce the survival rate of grape berry moth precursors, which, together with the use of insect nets, will contribute to the reduced use of synthetic pesticides. We were able to demonstrate that the active ingredient spinosad (Laser Plus) is not 100% effective in protecting blueberries from PVM, as it most likely does not affect the older larval stages that feed inside the fruit and are thus protected from the (non-systemic) active ingredient. We also demonstrated that bioinsecticides based on entomopathogenic fungi are not effective in controlling PVM. We compiled a list of potential and known wild hosts of the fruit fly in Slovenia based on a literature review and our own research. The literature indicates that 101 plant species are suitable hosts for PVM in Europe. Of these, 72 species occur in Slovenia. PVM has been detected in 16 species in our country. The most common hosts of the fruit fly in Slovenia belong to the genera Prunus, Lonicera and Vaccinium. Potential wild hosts for PVM in Slovenia also include plants that are non-native or invasive non-native species. In addition, we investigated how forests serve as reservoirs for PVM populations and how the disease spreads from forests to surrounding raspberry orchards. Based on these findings, we proposed technical measures to protect raspberries against the pest that should be considered when planning new raspberry plantations. ANG -By developing and introducing non-chemical methods of plant protection (e.g. nets, use of low temperatures and storage in artificial atmosphere with increased CO2 concentration, use of trapping method, etc.) against spotted wing drosophila (PVM), we have helped to reduce the dependence of Slovene agricultural production on the use of classical "chemical" phytopharmaceuticals. -By testing and introducing low-risk methods (MNT) into Slovene agriculture, we have also tried to respond to one of the major challenges manifested in the lower competitiveness of our agriculture due to the smaller number of active ingredients with which we can effectively control harmful organisms compared to foreign producers, which have more active ingredients to choose from. -By testing several MNTs under laboratory conditions and in field trials, the project provided Slovenian berry and stone fruit producers and decision makers with several tools for crop protection with significantly lower environmental and health risk than classical synthetic pesticides. The immediate results of the project will potentially translate into new jobs through increased competitiveness of fruit production, greater self-sufficiency, sustainable, diverse development of Slovenian fruit production, a healthy environment, and increased local fruit production. -With the development and implementation of MNT, we have contributed to the development of extremely important technological processes in Slovene agricultural production for society and the environment, ensuring long-term, safe, high-quality food production, improving the standard of living of producers, and influencing greater economic growth of the country. The MNTs tested and implemented will help reduce losses in fruit production due to PVM in a way that poses the lowest possible risk to human and animal health and the environment due to the use of classical phytopharmaceuticals. This way of controlling harmful organisms and providing adequate information to the public will increase consumer confidence in the quality and safety of fruit grown in Slovenia. -The introduction of new, tested MNTs in fruit growing also has the potential to mitigate the negative consequences of the development of resistance to some commonly used insecticides (e.g. Laser Plus based on spinosad) and the changing bionomics of harmful organisms due to climate change. 11. Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? v domačih znanstvenih krogih pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? v mednarodnih znanstvenih krogih pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami: Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja: 12. Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.04 Dvig tehnološke ravni DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Cilj Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen F.11 Razvoj nove storitve DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.12 Izboljšanje obstoječe storitve DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih Zastavljen cilj DA NE Rezultat Uporaba rezultatov F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Cilj Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Cilj Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.30 Strokovna ocena stanja DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.34 Svetovalna dejavnost DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen 13. Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv G.01. Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja G.02. Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.02. Širitev obstoječih trgov Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.05. Razširitev področja dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.07. Večji delež izvoza G.02.08. Povečanje dobička Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.09. Nova delovna mesta Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.11. Nov investicijski zagon Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.03. Tehnološki razvoj Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.03.03. Uvajanje novih tehnologij Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04. Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti G.04.05. Razvoj civilne družbe Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Podpisa: Zastopnik oz. pooblaščena oseba Andrej Simončič Digitalno podpisano in Vodja programa/projekta Jaka Razinger Digitalno podpisano ŽIG Datum: 27. 07. 2022 Oznaka obrazca: 4lpe-rlnb-khdx-xlx3-w93u-tpji-7 Leto 2021 Publikacija bo izšla v elektronski obliki in bo objavljena na spletni strani vodje CRP projekta, Kmetijskega inštituta Slovenije http://www.kis.si/, in na spletnih straneh vseh sodelujočih partnerjev v projektu. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 59748099 ISBN 978-961-6998-46-8 (PDF) Sodelujoči: Kmetijski inštitut Slovenije Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Gozdarski inštitut Slovenije Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije -Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Izdal in založil: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Kmetijski inštitut Slovenije Uredniški odbor: dr. Magda Rak Cizej, univ. dipl. inž. agr. dr. Jaka Razinger, univ. dipl. biol. Franček Poličnik, mag. inž. hort. Fotografija na naslovnici: dr. Jaka Razinger, univ. dipl. biol. Oblikovanje in prelom: dr. Magda Rak Cizej, univ. dipl. inž. agr. Franček Poličnik, mag. inž. hort. Financerja v okviru projekta "Obvladovanje plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) z metodami z nizkim tveganjem" (CRP V4­1802) Vsebina SPOZNAJMO PLODOVO VINSKO MUŠICO ............................................................................................... 2 POŠKODBE OD PLODOVE VINSKE MUŠICE NA NAJPOMEMBNEJŠIH GOSTITELJSKIH RASTLINAH .......... 4 NABIRANJE GOZDNIH IN MEJIČNIH PLODOV ALTERNATIVNIH GOSTITELJEV ......................................... 5 UČINKOVITOST VAB ZA SPREMLJANJE ODRASLIH OSEBKOV PLODOVE VINSKE MUŠICE ....................... 7 SPREMLJANJE BIOLOGIJE PVM V NASADU MALIN IN NJEGOVI OKOLICI ZA POTREBE NAPOVEDOVANJA IN OBVLADOVANJA.................................................................................................................................. 9 SELITVE PLODOVE VINSKE MUŠICE ....................................................................................................... 12 UPORABA PROTIINSEKTNE MREŽE V NASADIH ČEŠENJ ........................................................................ 13 UČINKOVITOST INSEKTICIDOV ZA ZATIRANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE V ČEŠNJAH.......................... 14 UPORABA PROTIINSEKTNE MREŽE V NASADIH AMERIŠKIH BOROVNIC ............................................... 18 UPORABA INSEKTICIDA NA OSNOVI SPINOSADA ZA ZATIRANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE V AMERIŠKIH BOROVNICAH ..................................................................................................................... 19 PRIPOROČILA ZA ZATIRANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE V NASADIH BOROVNIC Z UPORABO INSEKTICIDA NA OSNOVI SPINOSADA ................................................................................................... 20 SKLADIŠČENJE AMERIŠKIH BOROVNIC, MALIN IN ČEŠENJ V KONTROLIRANI ATMOSFERI.................... 21 LABORATORIJSKI POSKUSI Z BIOINSEKTICIDI ........................................................................................ 22 ZAKLJUČKI.............................................................................................................................................. 25 SPOZNAJMO PLODOVO VINSKO MUŠICO Franček Poličnik, Magda Rak Cizej, Alenka Ferlež Rus, Mojca Rot, Jaka Razinger Plodova vinska mušica (PVM) (Drosophila suzukii (Matsumura, 1931), Diptera, Drosophilidae) izvira iz JV Azije in je od l. 2008 zastopana v Severni Ameriki in Evropi, kjer povzroča škodo na jagodičevju in koščičastem sadju. Na območju Slovenije je bila uradno potrjena leta 2010. Globalna razširjenost plodove vinske mušice in glavne invazijske poti Plodova vinska mušica spada v družino vinskih mušic oz. drozofil (Drosophilidae), za katere je značilno, da jih privablja vonj sadežev in tekočin, v katerih poteka proces fermentacije. Je invazivni gospodarski škodljivec predvsem koščičastih sadnih vrst in jagodičevja (češnje, višnje, breskve, marelice, maline, robide, ameriške borovnice, jagode). Škodo povzroča tudi na grozdju in figah. Prav tako med pomembne gostiteljske rastline sodijo tudi samonikle sadne rastline s plodovi, ki imajo mehko povrhnjico (gozdne borovnice, maline, robide). PVM je majhna mušica, ki meri v dolžino 2 do 3 mm, telo je rumeno rjave barve, oči so velike in izbočene ter kot pri ostalih vinskih mušicah značilno oranžno rdeče barve. Je zelo podobna navadni vinski mušici (Drosophila melanogaster), od katere jo na videz težko ločimo. PVM najlažje prepoznamo po samcih, ki imajo na vrhu prozornih kril značilno črno okroglo liso vidno s prostim očesom, dodaten razločevalni znak sta dva seta ščetin na prvem paru nog. Posebnost samice je sabljasto oblikovana leglica, ki je po robu obdana z izrastki v obliki zobcev. Z njo zareže v povrhnjico zorečih plodov in vanje odloži jajčeca. Brez uporabe lupe ali stereomikroskopa pa tega pomembnega razločevalnega znaka ni mogoče opaziti. Samček (levo) plodove vinske mušice (črni okrogli lisi na krilih), samička (desno) z značilno leglico Plodova vinska mušica prezimi kot odrasla žuželka v različnih skrivališčih, spomladi postane aktivna, ko temperatura zraka doseže 10 °C. Iz odloženih jajčec se izležejo od 3 do 4 mm dolge žerke, ki so prozorne do umazano belkaste barve. Žerke se ob koncu svojega razvoja zabubijo ob izhodni odprtini napadenega plodu ali v tleh. Celoten razvoj od jajčeca do odrasle mušice je razmeroma kratek in traja od 8 do 15 dni. V eni rastni dobi lahko PVM razvije tudi več kot 10 rodov. Ugodna za njen razvoj sta zmerna temperatura zraka in visoka zračna vlaga. Razvojni krog plodove vinske mušice od jajčeca do odrasle mušice je dolg od 8 do 15 dni Obvladovanje PVM je problematično, ker oplojena samica s pomočjo nazobčane leglice išče in odlaga jajčeca v zrele oziroma dozorevajoče plodove. V plodu se izlegle žerke prehranjujejo z mehkim tkivom. Mesto vboda se zmehča in ugrezne. Plod, postane kašast in tržno nezanimiv. Posledično se na poškodovane plodove pogosto naselijo glivične in bakterijske bolezni, ki povzročajo gnitje. POŠKODBE OD PLODOVE VINSKE MUŠICE NA NAJPOMEMBNEJŠIH GOSTITELJSKIH RASTLINAH Franček Poličnik, Magda Rak Cizej, Jaka Razinger, Mojca Rot Plodova vinska mušica kot polifag, ki napada mnogo kmetijskih (sadnih) rastlin in sicer koščičarje in jagodičje. Poškodovani plodovi nekaterih rastlin so prikazane na spodnjih fotografijah. NABIRANJE GOZDNIH IN MEJIČNIH PLODOV ALTERNATIVNIH GOSTITELJEV Maarten de Groot, Andreja Kavčič, Jaka Razinger Plodova vinska mušica je polifag. Napada številne rastline, zlasti jagodičje. PVM je zelo nevarna, ker za razliko od ostalih vrst vinskih mušic, napada zdrave, nepoškodovane, zoreče ter zrele plodove. PVM povzroča veliko škodo predvsem v nasadih ameriških borovnic, malin in češenj. Izpad pridelka zaradi PVM je lahko tudi do 100 %. Poleg gojenih rastlin so pomembni gostitelji PVM divje rastoče vrste. Te predstavljajo pomemben vir hrane in mesta za razvoj osebkov PVM, ko gojene gostiteljske rastline še ne dozorevajo. Samonikle gostiteljske rastline so pomembne tudi kot zatočišče osebkov v času prezimovanja. V Sloveniji raste 71 vrst rastlin, ki so potencialni gostitelji za PVM. Z raziskavo smo dejansko napadenost rastlin s PVM zaenkrat potrdili na 14 vrstah. Glede na visoko stopnjo polifagnosti PVM in podatke iz tujine pričakujemo, da bomo v prihodnosti beležili napadenost tudi na drugih vrstah samoniklih gostiteljskih rastlinah. Gozdovi so eden od habitatov z največjo prisotnostjo gostiteljev za PVM tako pri nas kot drugod po Evropi. Iz tega sledi, da so gozdovi in drugi naravni habitati s prisotnimi samoniklimi gostiteljskimi rastlinami pomemben rezervoar osebkov PVM in imajo velik potencial za ohranjanje visoke številčnosti populacije PVM, kar predstavlja veliko tveganje za nasade, kjer gojimo gostiteljske rastline PVM. Z raziskavo napadenosti samoniklih gostiteljskih rastlin PVM v Sloveniji, je bil narejen korak v smeri razumevanja invazivnosti ter ekonomski pomembnosti vrste in iskanja ukrepov za preprečevanje in zmanjševaje škode v nasadih. SEZNAM GOSTITELJSKIH RASTLIN PVM POMEMBNEJŠE GOSTITELJSKE VRSTE PVM ameriška borovnica Vaccinium corymbosum breskev Prunus persica češnja Prunus avium jagoda Fragaria x ananassa kaki Dyospiros kaki malina Rubus idaeus marelica Prunus armeniaca robida Rubus fructicosus sliva Prunus domestica vinska trta Vitis vinifera višnja Prunus cerarus OSTALE GOSTITELJSKE RASTLINE PVM Črni bezeg Sambucus nigra Bleščeča kalina Ligustrum lucidum Črna murva Morus nigra Divja češnja Prunus avium sylvestris Gozdna borovnica Vaccinium myrtillus Kranjska kozja češnja Rhamnus fallax Navadna brogovita Viburnum opulus Navadna kalina Lugustrum vulgare Robida Rubus spp. Sinjezelena robida Rubus caesius Vrste navadne robide Rubus fruticosus agg. Pasje zelišče Solanum nigrum Poleg glavnih gostiteljskih rastlin PVM, se lahko prehranjuje tudi s plodovi jabolk in hrušk, vendar le če so ti bili predhodno poškodovani. Najpogostejše samonikle gostiteljske rastline PVM Plodovi divje češnje (Vir:https://commons.wikimedia.org/ wiki/File:Prunus_avium_fruit.jpg) Plodovi gozdne borovnice (Foto: Marek Silarski, vir: sl.wikipedia.org) Plodovi kranjske kozje češnje(Vir:http://listavci.blogspot.com/2 012/08/kranjska-kozja-cesnja-rhamnus-fallax.html) Plodovi navadne brogovite (Foto: Jan Mehlich, vir: eng.wikipedia.org) Plodovi navadne kaline (Vir: species.wikimedia.org) Plodovi pasjega zelišča (Foto: M. Rot) Plodovi prosto rastoče robide (Vir:https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Blac kberry_fruits10.jpg/) UČINKOVITOST VAB ZA SPREMLJANJE ODRASLIH OSEBKOV PLODOVE VINSKE MUŠICE Magda Rak Cizej & Franček Poličnik V pokritem nasadu malin sorte Polka smo od julija do septembra 2019, preverjali učinkovitost različnih pasti in vab za spremljanje odraslih osebkov plodove vinske mušice. Uporabili smo past Drosal Pro® in tekoči atraktant (tekoča vaba) DrosaLure (proizvajalca Adermat Biocontrol AG; Švica), past Droso Trap® in tekoči (tekoča vaba) atraktant Dros'Attract® (podjetja Biobest; Belgija), plastenko (250 ml) z dodanim črnim in dvema rdečima lepljivima trakovoma, z 9 odprtinami premera 4 mm, v katero smo dodali raztopino vinskega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1, past Droso Trap® z dodatkom suhega atraktanta PH-288-1BP (Russell IPM, Velika Britanija) in milnice. Vabe so bile v nasadu malin (medvrstna razdaja 2 m) izobešene v območju zorečih plodov na višini cca. 1,5 m. Oddaljenost med pastmi v vrsti je znašala 5 metrov. Različni tipi pasti so bili v nasadu naključno postavljeni v štirih ponovitvah. Pasti smo tedensko pregledovali in posledično menjali tudi tekoče atraktante. Suhega atraktanta (PH-288-1BP) zaradi daljšega delovanja (do 9 tednov) nismo menjali. Ulovljene mušice v prehranskih past smo preiskali s pomočjo stereomikroskopa, natančno smo določili in prešteli število samcev in samic PVM. V povprečju se je največ odraslih osebkov PVM ulovilo na komercialno lovno past Droso Trap v kombinaciji s suhim atraktantom PH-288-1BP (Russell IPM) in milnico. Omenjena past je bila bolj privlačna samcem kot samicam. Zelo dobre rezultate glede števila ulovov plodove vinske mušice smo dosegli s prehransko pastjo, kjer smo uporabili raztopino vinskega kisa in rdečega vina, v razmerju 3:1. Pri tem obravnavanju se je v vabo ujelo v povprečju tudi največ samic. Na splošno se je s to vabo ulovilo približno 30 % manj osebkov plodove vinske mušice kot z vabo, kjer smo uporabili suhi atraktant PH-288-1BP (Russell IPM). Povprečno število odraslih osebkov plodove vinske mušice/teden ulovljenih na različnih pasteh od 2.7. do 4.9. 2019, Dobriša vas Na podlagi poskusa lahko zaključimo, da sta pasti Drosal Pro® s tekočim atraktantom DrosaLure in Droso Trap® s tekočim atraktantom Dros'Attract manj učinkoviti za spremljanje plodove vinske mušice, saj smo z njima ulovili najmanj odraslih osebkov. Zelo učinkoviti za spremljanje biologije PVM sta bili doma izdelana prehranska past z raztopino vinskega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1 ter Droso Trap s suhim atraktantom PH-288-1BP (Russell IPM). Prav tako bi glede na gostoto postavljenih vab na posamezne površino z njima lahko zmanjšali populacijo PVM, še posebno z vabami, kjer bi uporabili atraktant PH-288-1BP. SPREMLJANJE BIOLOGIJE PVM V NASADU MALIN IN NJEGOVI OKOLICI ZA POTREBE NAPOVEDOVANJA IN OBVLADOVANJA Magda Rak Cizej & Franček Poličnik Poznavanje biologije plodove vinske mušice (PVM) je pomembno za uspešno obvladovanje škode, ki jo povzroča na gojenih gostiteljskih rastlinah. Pridelovalec oziroma strokovnjak za varstvo rastlin mora zelo dobro poznati okolico lokacije nasada. PVM, posledično njeno biologijo, spremljamo s pomočjo t.i. prehranskih pasti, ki jih sestavlja vaba in prehransko privabilo (atraktant). Na trgu je mogoče kupiti različne prehranske pasti in vabe, vendar je za namene uspešnega napovedovanja pojava predvsem prvih osebkov PVM izrednega pomena, da uporabimo učinkovito past (vabo). Zelo pomembno je dejstvo, da prehranska vaba učinkovito privablja škodljivca in prestreže že prve osebke. Skladno s tem, se nato pridelovalec lažje odloči, kakšen bo nadaljnji postopek pri varstvu v nasadu. Iz poskusov smo ugotovili, da je bila zelo uspešna past, kjer smo uporabili kombinacijo suhega atraktanta in raztopino vinskega kisa ter rdečega vina v razmerju (3:1). S to prehransko pastjo smo v letih 2019-2020 spremljali biologijo plodove vinske mušice. Spremljanje je potekalo v nasadih malin, ki so mejili na gozdni rob. Prehranske pasti smo menjali v intervalih od 7-10 dni. Natančno determinacijo, štetje osebkov PVM in ločevanje glede na spol, smo opravili v laboratoriju s pomočjo stereomikroskopa. Sprva nas je zanimala migracija (selitev) PVM iz gozdnih območjih, kjer mušica prezimi v stelji kot odrasel osebek, do nasada malin. Ob pojavu PVM ob robu nasadov, smo natančno spremljali njeno populacijo tudi v notranjosti. V nasadu malin, ki je od gozda roba oddaljen samo 30 m, je bil potencial PVM skozi ves čas spremljanja zelo visok, v primerjavi z nasadom, ki je bil od gozdnega roba oddaljen cca. 300 m. Dejstvo je, da so v gozdu prisotne gostiteljske -samonikle rastline PVM (npr. robide, gozdne maline, gozdne borovnice, idr.). Bližje kot je nasad gozdnemu robu, večje težave in posledično poškodbe lahko pričakujemo na plodovih. Tudi znotraj nasada se število PVM razlikuje. Spremljanje PVM v letu 2019 je v nasadu malin sorte Polka potekalo od 2. julija do 4. septembra. Prve osebke PVM smo v vabo ulovili že 9. julija, tik pred začetkom zorenja malin. Nato se je ulov v prehranske pasti začel povečevati in je prvi vrh dosegel v 2. dekadi julija. Takrat se je v povprečju ulovilo 32 osebkov PVM/past/teden. Razlogi za povečanje ulovov PVM so bili: vrh zorenja malin, povprečne dnevne temperature zraka (cca. 25 OC) in > 70 % relativna zračna vlaga, kar je ugodno za razvoj PVM. Nato je sledil upad ulova PVM, ki se je ponovno povečal v drugi dekadi avgusta, ko je bil ulov na prehransko vabo v povprečju 56 osebkov/teden. V jesenskem času smo dosegli tretji vrh leta, kar potrjuje večino tez raziskovalcev, da se v jesenskem času število PVM na pasti ponovno poveča. Pri malinah so lahko razlogi v tem, da se končuje sezona obiranja, ozračje v drugi dekadi oktobra se ohladi, na razpolago ni plodov malin, primanjkuje hrane, posledično je ulov PVM v prehranskih pasteh številčnejši. Skupno število osebkov PVM/pasteh/teden; nasad mali 2019 Gledano na ravni cele sezone je bilo razmerje med samicami in samci 2:1, na ravni posameznih obdobij pa se je razmerje spreminjalo. Razmerje se je skozi sezono spreminjalo. Ob začetku spremljanja so prevladovale samice, ki so bile prisotne v cca. 75 % deležu. V drugi in tretji dekadi julija pa se je delež samcev povečal za cca. 15 % in tako smo ulovili v povprečju do 40 % samcev. Velik razmik med deležem samcev in samic je bil v prvi dekadi avgusta, ko smo ulovili v več kot 85 % samice, ki povzročajo škodo na plodovih. V splošnem lahko zaključimo, da so v pasteh prevladovale samice. Osebki PVM glede na spol (v %) ulovljenih v pasteh; leto 2019 V letu 2020 smo nadaljevali s spremljanjem biologije PVM. Spremljanje je potekalo na treh lokacijah v nasadih malin na širšem območju Koroške. Na lokaciji Mislinja, kjer je bil nasad malin od gozda oddaljen le 30 m, je bila populacija PVM ves čas spremljanja zelo visoka, v povprečju preko 400 osebkov PVM/past/teden. Glede na obilne in pogoste padavine v času zorenja plodov malin, ter visoke populacije PVM, so bile poškodbe plodov velike. Povprečen ulov PVM na prehransko vabo/teden 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Povprečno število osebkov PVM/past/teden; nasad malin v Mislinji v letu 2020 Pri obvladovanju PVM v nasadih je poleg dobrega poznavanja biologije in velikosti populacije (podatkov o ulovih PVM na pasteh), pomembna tudi dobra agronomska praksa z izvajanjem fitosanitarnih higienskih ukrepov (redna košnja trave in urejanje nasada, redno obiranje zrelih plodov in dosledno odstranjevanje gnilih, poškodovanih ter odpadlih plodov). SELITVE PLODOVE VINSKE MUŠICE Maarten De Groot, Magda Rak Cizej, Jaka Razinger V prejšnjem poglavju smo predstavili seznam potencialnih gostiteljskih rastlin PVM. PVM lahko preživi v plodovih različnih vrst rastlin v gozdu tekom cele rastne dobe, saj imajo posamezne rastlinske vrste plodove v različnih letnih časih. Nekatere imajo plodove celo pozimi – tak je npr. bršljan. Gozdovi so primerni tudi za prezimovanje PVM, saj ponujajo milejše zimske razmere in obilico primernih skrivališč. PVM je uspešen selivec z opaženo migracijo do 9 km. Med sezono letenja se D. suzukii preseli z nižjih nadmorskih višin spomladi, na višje v sredini sezone in nato nazaj na nižjo nadmorsko višino jeseni. Tudi v bližini gozda, v nasadih, kjer se gojijo različne gostiteljske rastline PVM (ameriške borovnice, maline, jagode idr.), je zaznana močna selitev s podobnim vzorcem. Uporaba teh informacij je pomemben dejavnik pri napovedovanju verjetnosti, ali je lokacija izpostavljena napadom plodove vinske mušice ali ne. Populacija (številčnost) PVM se z oddaljenostjo od gozda manjša. Nasadi gojenih gostiteljskih rastlin tik ob gozdnih robovih so veliko bolj izpostavljeni močnemu napadu PVM. Populacija PVM glede na oddaljenostjo od gozdnega roba V projektu smo raziskali, ali so nasadi v bližini gozda bolj izpostavljeni napadom plodove vinske mušice in ali so žive meje in posamezni grmi lahko uporabljeni kot odskočna deska za invazijo kmetijske krajine. Izbranih je bilo deset lokacij, na katerih smo postavili pasti v gozd, grmovje/mejico in nasad malin. Pet lokacij znotraj nasadov je bilo od gozda oddaljenih do 200 m, pet lokacij pa je bilo od gozda oddaljenih več kot 200 m. Pasti so bile vzorčene približno vsaka dva tedna od junija do konca oktobra leta 2020. To je čas glavnega obdobja letenja PVM. Preliminarni rezultati kažejo, da je v gozdovih številčnost plodove vinske mušice velika (v povprečju 532 PVM/past/2 tedna) in, da imajo nasadi na razdalji do 200 m od gozda veliko večje število PVM kot nasadi več kot 200 m stran od gozda. Poleg tega grmičevje in mejice prav tako omogočajo zadrževanja PVM, vendar je njena številčnost veliko nižja kot v gozdu. UPORABA PROTIINSEKTNE MREŽE V NASADIH ČEŠENJ Mojca Rot, Ivan Žežlina, Marko Devetak, Erika Komel, Davor Mrzlić Izkušnje iz tujine kažejo, da protiinsektne mreže nudijo najboljšo zaščito pridelka zoper PVM v pridelavi češenj. Z namenom preizkušanja omenjene metode v domačih razmerah, smo v Sadjarskem centru Bilje testirali enovrstni sistem pokrivanja z mrežo ˝Keep in touch – Antiacqua˝, ki je kombinacija protiinsketne mreže (velikost okenca <1 mm 2) in protidežne zaščite. Ponudnik omenjenega sistema je italijansko podjetje Sistemi Keep in Touch. Poskusni nasad smo razdelili na dve obravnavanji, kar je v naravi predstavljalo dve vrsti češenj skupne dolžine 100 m, razdalja med vrstama je bila 4 m. V vsaki vrsti je bilo v identičnem vrstnem redu, na dvometrski razdalji zasajenih 5 različnih sort češenj (Marysa, Black Star, Ferrovia, Kordia, Regina), vsake sorte po 10 dreves. Vrstni red zasaditve je bil določen glede na čas zorenja, od najbolj zgodnje do najbolj pozne sorte. Smer zasaditve vrst je bila sever-jug. Desna vrsta, gledano v smeri jug, je bila nepokrita in je hkrati predstavljala kontrolo. Leva vrsta je v celoti pokrita s protiinsektno mrežo in protidežno zaščito, neprekinjeno v obdobju od konca cvetenja češenj do obiranja. Poskusni nasad češenj pokrit s protiinsektno mrežo ter razporeditev sort v pokritem in nepokritem delu Poskus je bil ocenjen v obdobju užitne zrelosti posamezne sorte češenj. V obeh obravnavanjih (pokrito, nepokrito) smo pri vsaki sorti z izbranega drevesa obrali celoten pridelek ter ga stehtali. Prešteto je bilo skupno število plodov, število zdravih in število poškodovanih plodov. V vsakem obravnavanju in pri vsaki sorti češenj smo naključno odvzeli vzorec 100 plodov ter jih 48 ur inkubirali v gojitveni komori pri temperaturi 25 °C in 60 % vlagi. Po zaključeni inkubaciji smo plodove potopili v 10 % raztopino NaCl ter prešteli število ličink, ki so splavale na površje vodne raztopine. Prikaz stopnje črvivosti plodov (št. ličink PVM/100 plodov) pri različnih sortah češenj v nepokritem in pokritem nasadu; Bilje 2020 Prikaz deleža počenih plodov pri različnih sortah češenj v nepokritem in pokritem nasadu; Bilje 2020 Po prvem letu preizkušanja in ocenjevanja vpliva protiinsektnih mrež na pridelek češenj ugotavljamo, da te uspešno preprečujejo napad plodove vinske mušice na češnjah. V pokritem delu nasada nismo zabeležili črvivosti plodov češenj pri nobeni sorti, medtem ko je bila v nepokritem delu sorta Regina zelo napadena. Protiinsektna mreža nadgrajena s protidežno zaščito zmanjšuje pokanje plodov in hkrati vpliva na večji in bolj kakovosten pridelek češenj. UČINKOVITOST INSEKTICIDOV ZA ZATIRANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE V ČEŠNJAH Mojca Rot, Ivan Žežlina, Marko Devetak Strategija integriranega varstva plodove vinske mušice (PVM) temelji na izvajanju kombinacije različnih metod varstva rastlin s ciljem zmanjševanja številčnosti populacije škodljivca in s tem tveganja za nastanek škode. V pridelavi češenj je uporaba insekticidov nujen ukrep, saj populacije PVM v obdobju zorenja plodov, zaenkrat na drug način ne uspemo zmanjšati pod prag škodljivosti. Leta 2020 smo v nasadu češenj v Sadjarskem centru Bilje izvedli preizkušanje učinkovitosti insekticidov na sorti Regina, ki je zaradi poznega zorenja zelo izpostavljena napadu PVM. V preizkušanje smo vključili insekticide, ki so v Sloveniji registrirani za zatiranje PVM in češnjeve muhe ter nekatere druge insekticide, ki imajo dobro delovanje na plodove muhe. V posameznem obravnavanju (programu) so bile uporabljene kombinacije različnih aktivnih snovi. Posamezen program so sestavljala štiri zaporedna škropljenja. Pri določanju rokov škropljenja smo sledili fenološkemu razvoju češenj ter dolžini delovanja uporabljenih aktivnih snovi, pri čemer smo skušali zagotavljati stalno pokritost plodov z insekticidi, od začetka zorenja do obiranja, ob upoštevanju predpisanih karenčnih dob. Prvo škropljenje je bilo izvedeno v fenološki fazi BBCH 81, v začetku barvanja plodov, 22. maja 2020. Drugo škropljenje je bilo opravljeno 27. maja, tretje 3. junija in zadnje 7 dni pred predvidenim datumom obiranja plodov (10. junija). Pregled aktivnih snovi v različnih programih obvladovanja plodove vinske mušice Program 1 Program 2 Program 3 Program 4 acetamiprid acetamiprid acetamiprid acetamiprid fosmet fosmet ciantraniliprol ciantraniliprol spinosad spinoteram deltametrin ciantraniliprol spinosad spinoteram deltametrin spinosad Poskus smo ocenili v času užitne zrelosti češenj. Plodove smo obirali dvakrat in sicer 17. in 19. junija. Pri vsakem obiranju smo v posameznem obravnavanju naključno pobrali 50 plodov s sredinskega drevesa, od tega tretjino z vrha, tretjino s srednjega dela in tretjino s spodnjega dela krošnje. Napadenost plodov smo ugotavljali po 48 urni inkubaciji, ki je potekala pri 25 °C in RH 60 %, nato smo plodove potapljali v 10 % raztopino NaCl. Stopnjo napadenosti plodov smo prikazali s številom ličink na 50 plodov, učinkovitost programov smo ovrednotili po Abbott-u. V času izvajanja poskusa smo v nasadu spremljali populacijo PVM s pomočjo prehranskih pasti, ki so vsebovale mešanico jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1. V izolacijskih vrstah smo enakomerno razporedili 4 prehranske vabe. Menjavo in pregled vab smo izvajali enkrat tedensko. Ulov PVM na prehranskih vabah v času izvajanja poskusa; Bilje 2020 Rezultati preizkušanj insekticidnih programov zoper PVM kažejo zelo visoko stopnjo učinkovitost. Najvišjo učinkovitost smo ugotovili v 4. obravnavanju, kjer smo zaporedno uporabili aktivne snovi acetamiprid, ciantraniliprol in spinosad. Izračunana učinkovitost programa je bila 97 %. Povprečna stopnja napada PVM v kontroli (neškropljeno), izražena s številom ličink/50 plodov, je bila znašala 60,7 ličink/50 plodov. Po prvem obiranju smo v kontroli ugotovili povprečno 9,3 ličink/50 plodov, po drugem obiranju pa kar 112,0 ličink/50 plodov. Razlike v napadenosti plodov med prvim in drugim obiranjem smo ugotovili pri vseh obravnavanjih. Napadenost plodov se je zelo povečala pri drugem obiranju, največ pa v kontroli, kjer je bila kar desetkrat večja v primerjavi s prvim. Med izvajanjem poskusa je bila populacija PVM v nasadu nizka (0,25 mušic/vabo), največja je bila v začetku junija (2,75 mušic/vabo). Povečanje populacije smo zopet zaznali ob drugem obiranju (1,25 mušic/vabo), po končanem obiranju pa je populacija PVM skokovito narasla. Kljub veliki količini padavin, ki so padle med izvajanjem poskusa (194 mm), le te niso vplivale na rezultate poskusa, saj je bil nasad ves čas pokrit s protidežno zaščito. Učinkovitost insekticidnih programov za obvladovanje PVM na češnjah Pravočasna uporaba insekticidov pomembno zmanjšuje populacijo PVM v nasadih ter vpliva na zmanjšanje škode na pridelku češenj. Preizkušeni insekticidni programi so v letu 2020 pokazali visoko stopnjo učinkovitosti, ob močnemu napadu PVM. V času zrelosti češenj je bil pritisk PVM največji. Strategija obvladovanja PVM na češnjah z uporabo insekticidov temelji na večkratni zaporedni rabi različnih aktivnih snovi, pri čemer poskušamo zagotoviti stalno kontaktno zaščito plodov, od faze začetka barvanja plodov (BBCH 81) do faze zrelosti. Pri izboru in umeščanju insekticidov v program škropljenja, upoštevamo dolžino njihovega delovanja ter karenčno dobo. Insekticide z daljšim delovanjem in daljšo karenčno dobo praviloma uporabimo za začetna škropljenja, zaključna škropljenja opravimo z insekticidi, ki imajo kratko karenčno dobo. Glede na izkušnje je pritisk PVM v času zrelosti češenj največji, zato je potrebno zadnje škropljenje opraviti v čim bolj optimalnem času. Pri določanju termina zadnjega škropljenja moramo dobro oceniti hitrost zorenja češenj ter dosledno upoštevati karenčno dobo sredstva, ki ga bomo uporabili. Poleg kemičnih ukrepov, na končno stopnjo napadenosti plodov pomembno vpliva tudi izvedba agrotehničnih ukrepov v nasadu. Uravnoteženo gnojenje in osvetlitvena rez pomembno prispevata k enakomernejšemu dozorevanju češenj, zaradi česar se obiralno okno skrajša, hkrati se zmanjša izpostavljenost pridelka napadu PVM. Protidežne folije preprečujejo pokanje plodov ter onemogočajo spiranje fitofarmacevtskih sredstev, kar dodatno prispeva k učinkovitejšemu varstvu pred PVM. UPORABA PROTIINSEKTNE MREŽE V NASADIH AMERIŠKIH BOROVNIC Nika Cvelbar Weber, Primož Žigon, Špela Modic, Jaka Razinger Projekt je vključeval preizkušanje protiinsektnih mrež, ki bi s svojo gosto strukturo preprečile vdor PVM do ameriških borovnic. Na dveh sortah ameriški borovnic, najpogosteje sajeni sorti Bluecrop in pozni sorti Elliott, smo preizkusili dve različni tehnologiji postavitve protiinsektne mreže. Po pregledu literature smo se odločili za protiinsektno mrežo gostote 0,39 mm x 0,83 mm. Mreže smo postavili tik pred začetkom barvanja plodov ne glede na izbrano tehnologijo. Pri prvem sistemu smo nasad ameriških borovnic pokrili v celoti, pri drugem sistemu pa le delno ob straneh do višine 2,5 m oziroma toliko kot je visoka že obstoječa konstrukcija za protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem. Oba tipa protiinsektnih mrež smo primerjali z borovnicami istih sort, ki so rastle na prostem. V juniju smo izvedli poskus na sorti Bluecrop, kjer smo primerjali prisotnost PVM znotraj celotno pokritega mrežnika (slika spodaj levo) in zunaj njega. Ugotovili smo, da kljub prisotnosti PVM na prostem, le te znotraj mrežnika nismo zaznali. Konec julija smo ob tretjem obiranju pozne sorte Elliott izvedli poskus znotraj delnega mrežnika, kjer je bila protiinsektna mreža postavljena le delno ob straneh (slika spodaj desno). Dokazali smo, da je delni mrežnik enako učinkovit kot popolni mrežnik, saj smo v zunaj nabranih borovnicah potrdili prisotnost PVM, borovnice znotraj delnega mrežnika so bile brez poškodb od PVM. Glede na to, da ima večina pridelovalcev ameriških borovnic že postavljeno konstrukcijo za protitočno mrežo in/ali mrežo proti ptičem, je postavitev delnega – lateralnega mrežnika lažja in cenovno dostopnejša. LEVO: nasad ameriških borovnic v celoti pokrit s protiinsektno mrežo, DESNO: nasad ameriških borovnic delno pokrit s protiinsektno mrežo UPORABA INSEKTICIDA NA OSNOVI SPINOSADA ZA ZATIRANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE V AMERIŠKIH BOROVNICAH Primož Žigon, Nika Cvelbar Weber, Špela Modic, Jaka Razinger Poleg mehanskih in fizikalnih načinov omejevanja PVM je uporaba kemičnih sredstev eden od ključnih ukrepov integriranega varstva pred tem škodljivcem. Iz nabora fitofarmacevtskih sredstev so za njeno zatiranje največkrat v uporabi sredstva na osnovi aktivne snovi spinosad. Insekticid Laser plus, ki vsebuje omenjeno aktivno snov, je registriran za PVM na ameriških borovnicah in je dovoljen za uporabo tudi v ekološki pridelavi. Učinkovitost insekticida na osnovi aktivne snovi spinosad je bila pred časom že preizkušena v laboratorijskih poskusih, kjer je izkazovala visoko učinkovitost proti odraslim plodovim vinskim mušicam in preprečila nadaljnji razvoj ličink ter bub. V letu 2020 smo preizkušali učinkovitost insekticida za zatiranje PVM v ameriških borovnicah. Poskus smo opravili v dveh ponovitvah (dva termina škropljenja) v nasadu ameriških borovnic na Brdu pri Lukovici, na sorti Elliott. Vpliv uporabe insekticida na zmanjšanje napadenosti plodov smo ocenili na podlagi vzorčenja plodov s tretiranih in netretiranih grmov ameriških borovnic. Iz obeh obravnavanj smo nabrali pet vzorcev po 30 plodov, ki smo jih prenesli v rastno komoro z nadzorovanimi pogoji (22 °C, 75 % r.v., 14:10 d:n). Po 14 dneh inkubacije smo v vzorcih prešteli število izleglih mušic in rezultate izrazili kot povprečno število izleglih mušic/30 plodov. Vzorce borovnic iz tretiranih in netretiranih grmov smo prestavili v posodice in inkubirali 14 dni v rastni komori Škropljenje s pripravkom Laser plus je v poskusu značilno vplivalo na zmanjšanje napada plodove vinske mušice. Iz borovnic, ki so bile tretirane z insekticidom se je namreč v povprečju izleglo 2,48 ± 0,44 ličink/30 plodov, medtem ko se je v vzorcih z netretiranih grmov v povprečju izleglo 8,13 ± 1,7 ličink/30 plodov. Učinkovitost insekticida Laser plus je po Abbott-u znašala 69 %. Škropljenje s pripravkom Laser plus je očitno vplivalo na zmanjšanje števila mušic in s tem zmanjšanjem števila odloženih jajčec. Poleg tega ima Laser plus tud kontaktno delovanje na jajčeca ter mlade ličinke takoj po izleganju, kar je prav tako vplivalo na zmanjšanje števili ličink v plodovih. Učinkovitost pripravka Laser plus je bila manjša kot v laboratorijskih poskusih, kjer smo ugotovili skoraj 100 % smrtnost, kar je med drugim tudi posledica okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na omejeno delovanje insekticidov v nasadu. Povprečno število PVM v posodicah s tretiranimi (pripravek: Laser plus) in netretiranimi borovnicami (kontrola) PRIPOROČILA ZA ZATIRANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE V NASADIH BOROVNIC Z UPORABO INSEKTICIDA NA OSNOVI SPINOSADA Primož Žigon V integriranem varstvu rastlin odločanje za uporabo insekticidov temelji na priporočilih prognostične službe, ki izda okvirno obvestilo o možnosti pojava plodove vinske mušice. Za škropljenje se odločamo na podlagi lastnih opazovanj in spremljanja pojava spremljanja odraslih mušic v nasadu, ki poteka s pomočjo prehranskih vab. Te v nasadu namestimo v začetku barvanja plodov, ki so v obdobju zorenja podvržena napadu plodove vinske mušice. Odrasle mušice hitro spolno dozorijo in običajno odlagajo jajčeca že drugi dan po izleganju, zato je pravočasno odkrivanje prisotnosti škodljivca v nasadu odločilno za pravočasno ukrepanje. Aktivna snov spinosad ima kontaktno in želodčno delovanje na odrasle mušice, delno deluje tudi na jajčeca in žerke, če te pridejo v neposreden stik s poškropljeno površino ploda. Škropljenje z Laser plus mora biti opravljeno čim prej ob pojavu prvih mušic, vsekakor pa pred odlaganjem jajčec, saj sredstvo ne deluje sistemično in nima vpliva na razvoj žerk znotraj plodov. Učinkovitost sredstva na površini plodov je časovno omejena in v povprečju zagotavlja varstvo v obdobju 7 dni, ko je nanos pripravka potrebno ponoviti. V primeru večje količine padavin in močnejšega pritiska škodljivca je nanos pripravka priporočljivo opraviti predčasno. Škropljenja v času zorenja plodov je v primeru nadaljevanja ulovov škodljivca potrebno večkrat ponoviti v tedenskih časovnih intervalih, pri čemer je potrebno upoštevati dovoljeno število rab pripravka na istem zemljišču, ki je pri ameriških borovnicah omejeno na uporabo dva krat letno. V obdobju obiranja ameriških borovnic je termin in pogostost škropljenj potrebno prilagoditi predpisani karenčni dobi, ki za pripravek Laser plus znaša 3 dni. Na učinkovitost FFS poleg vremenskih razmer v večji meri vpliva tudi kakovost aplikacije pripravka na rastline. Za izboljšanje nanosa pripravka Laser plus je priporočljivo dodajanje močil v škropilno brozgo, pri čemer je potrebno porabljeno količino vode ustrezno prilagoditi. S tehnološkimi ukrepi kot je na primer ustrezna rez, omogočimo boljši dostop škropilne brozge znotraj krošnje grmov. Po nekaterih priporočilih lahko učinkovitost pripravka izboljšamo z dodajanjem sladkorja v škropilno brozgo (0,2 -0,3kg/ 100 L vode), s čimer privabimo mušice na tretirano površino. V poletnem času so odrasle mušice aktivne v hladnejšem delu dneva, zato je aplikacijo insekticida priporočljivo opraviti v jutranjem ali večernem času, ko je zaradi nižjih temperatur zraka učinkovitejši tudi nanos pripravka. SKLADIŠČENJE AMERIŠKIH BOROVNIC, MALIN IN ČEŠENJ V KONTROLIRANI ATMOSFERI Nika Cvelbar Weber, Primož Žigon, Špela Modic, Jaka Razinger Jagodičje spada med rastline, ki imajo neklimakterične plodove, to pomeni, da po obiranju več ne zorijo naprej ampak se prične proces propadanja. Zato je skladiščenje jagodičja popolnoma drugačno od skladiščenja drugega sadja, čigar skladiščenje lahko z zgodnejšim obiranjem podaljšamo. Za skladiščenje jagodičja velja, da mu najuspešneje podaljšamo kakovost tako, da ga skladiščimo v kontrolirani atmosferi z višjo koncentracijo CO2. Prav višja koncentracija CO2 pa je tista, ki vpliva na razvoj plodove vinske mušice (PVM) v plodu. Poskuse smo izvedli tako, da smo v nasadu obrali zdrave plodove ameriških borovnic, češenj in malin ter jih v insektariju izpostavili veliki populaciji PVM obeh spolov, da smo zagotovili močno napadenost plodov. Nato smo tako napadene plodove za različno dolgo izpostavili različnim koncentracijam CO2. Poleg izpostavljenosti CO2 smo spremljali tudi vpliv hlajenja na razvoj PVM. Ker se večina jagodičja skladišči v kontrolirani atmosferi pri 10 % CO2 smo preizkusili, ali morda klasična kontrolirana atmosfera prav tako služi kot ukrep, ki ustavi razvoj PVM. Poleg tega smo plodove izpostavili še višji, 100 % koncentraciji CO2, vse v kombinaciji s hlajenjem. Na podlagi rezultatov poskusov smo ugotovili, da imajo tako višje koncentracije CO2 kot ohlajanje vpliv na populacijo mušic in ličink. Pri malinah, češnjah in ameriških borovnicah sta na število PVM značilno vplivala dejavnika koncentracija CO2 in čas ohlajanja, ter tudi interakcija teh dveh dejavnikov. Opazili smo tudi bistveno večjo občutljivost malin na PVM v primerjavi z ameriškimi borovnicami in češnjami. Vpliv 100 % CO2 je bil opazen že brez ohlajanja, zgolj s 24-h inkubacijo v CO2 atmosferi pri sobni temperaturi. Po 24-h ohlajanju se je ta učinek izgubil. Pri 72-h ohlajanju pa se učinek ohlajanja opazi tudi pri nižjih koncentracijah CO2 ne le pri 100 %. Zaradi ugodnega delovanja 100 % CO2 pri sobni temperaturi za en dan, smo zastavili nov poskus, kjer smo skrajšali čas zaplinjanja v 100 % CO2. Prvi rezultati kažejo, da je že nekaj urna izpostavljenost 100 % CO2 pri sobni temperaturi in naknadnem ohlajanju dovolj, da se v napadenih plodovih ne razvijejo ličinke PVM. Razvoj PVM v plodovih borovnic, češenj in malin v odvisnosti od temperature; brez ohlajanja (22 °C) in ohlajene ( 4 °C) ter koncentracije CO2 (0, 10 in 100 %) LABORATORIJSKI POSKUSI Z BIOINSEKTICIDI Jaka Razinger, Špela Modic, Primož Žigon V ekološki pridelavi sadja je raba insekticidov zelo omejena, poleg tega njihova raba negativno vpliva na koristne organizme. Z namenom iskanja učinkovitih strategij biotičnega zatiranja PVM je bilo v svetu več raziskav usmerjenih v proučevanje parazitoidov in plenilcev, entomopatogenih ogorčic in entomopatogenih gliv (EPG). Cilji raziskave so bili: a) določiti vpliv mikrobnih bioinsekticidov na osnovi EPG na zmanjšanje populacije mušic v plodovih ameriških borovnic pred napadom PVM (preizkus preventivne aplikacije), b) določiti vpliv mikrobnih bioinsekticidov na osnovi EPG na zmanjšanje populacije mušic v plodovih ameriških borovnic, ki so že napadeni s PVM (preizkus kurativne aplikacije) ter c) preveriti, ali se okužba z EPG prenaša med okuženimi in neokuženimi odraslimi PVM. Zasnova poskusa Poskus zatiranja D. suzukii smo izvedli pod nadzorovanimi pogoji v laboratoriju KIS. Poskus je bil osnovan na izpostavitvi borovnic laboratorijsko vzgojeni populaciji PVM. Borovnice smo nabrali v sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Poskus smo izvajali na dva načina. Glede na čas nanosa bioinsekticidov (pred ali po izpostavitvi PVM) smo v laboratoriju simulirali preventivno ali kurativno uporabo mikrobnih biopesticidov. a) Preventivni nanos bioinsekticidov V tem poskusu smo najprej borovnice tretirali (nanos s pršenjem) z bioinsekticidi in jih nato izpostavili 10 samicam in 10 samcem D. suzukii (v nadaljevanju vhodne mušice). Deveti dan smo preventivno tretirane in s PVM napadene borovnice razdelili v kvote po 10 borovnic v 250 ml plastične škatle, ter odstranili vse vhodne mušice. Petnajsti dan smo ocenili število mušic, bub in ličink, ki so se razvile v 250 ml posodicah iz desetih tretiranih in napadenih borovnic. b) Kurativni nanos bioinsekticidov V tem poskusu smo borovnice najprej izpostavili laboratorijsko gojeni populaciji PVM za 3 dni (umetna infestacija oz. napad škodljivca), nato pa smo na borovnice nanesli bioinsekticide s pršenjem. Borovnice smo izpostavili umetnemu napadu PVM za 72 h. Po izpostavitvi umetnemu napadu PVM smo borovnice vzeli iz insektarija ter odstranili vse PVM. Po umetnem napadu s PVM smo na borovnice nanesli bioinsekticide, nato pa smo tretirane borovnice razdelili v skupine po 10 borovnic, ki smo jih dali v 250 ml plastične posodice in prestavili v rastno komoro. Po šestnajstih dneh (16 DPI) od začetka napada PVM, oz. 13 dni po nanosu bioinsekticidov, smo prešteli mušice, bube in ličinke (nove generacije) v posodicah. c) Prenos okužbe z EPG med odraslimi osebki PVM Izvedli smo tudi poskus, pri kateremu smo odrasle PVM poškropili s komercialno dostopnim bioinsekticidom na osnovi entomopatogene glive Beauveria bassiana (sev ATCC 74040; sredstvo Naturalis). Izmenično smo poškropili samo samčke ali samo samičke, ki smo jih nato parili z drugim spolom, ki ni bil tretiran s sredstvom Naturalis. Na ta način smo opazovali, kako se okužba z entomopatogeno glivo prenaša iz okužene na neokuženo PVM. Rezultati a) Aplikacija bioinsekticidov pred umetnim napadom s plodovo vinsko mušico (rezultati 'preventivnih' poskusov) Sredstvo Laser 240 SC (a.s. spinosad, 24 %) je izkazovalo visoko učinkovitost preventivnega delovanja na PVM v laboratoriju, saj nismo opazili nobenih ličink, bub ali mušic drugega rodu 15 dni po tretiranju z bioinsekticidi. Kot kažejo rezultati je sredstvo delovalo na vse vhodne PVM, preden so oplojene samice prvega rodu (vhodne mušice) lahko odlagale jajčeca v borovnice. Čeprav smo značilno zmanjšanje napadenosti borovnic pri drugi generaciji PVM zabeležili tudi pri bioinsekticidu Naturalis (a.s. EPG Beauveria bassiana, sev ATCC 74040) in entomopatogenih glivah M. brunneum seva 1154 in 1868, sredstva v teh treh obravnavanjih niso bila dovolj učinkovita na PVM, saj so bile borovnice 15 dan popolnoma poškodovane zaradi napada številnih ličink PVM. Bioinsekticid na osnovi glive Verticillium lecanii, Mycotal, ni izkazoval preventivnega delovanja. Število ličink, bub in mušic drugega rodu PVM razvitih v borovnicah, ki so bile preventivno tretirane z bioinsekticidi pred izpostavitvijo PVM. Prikazano je povprečje ± standardna napaka (N=13) 15 dni po tretiranju. b) Aplikacija bioinsekticidov po umetnem napadu s plodovo vinsko mušico (rezultati 'kurativnih' poskusov) Bioinsekticid Laser 240 SC je dotikalni (kontaktni) in želodčni insekticid, ki je izkazoval tudi učinkovito kurativno delovanje na borovnicah v laboratoriju. V skupinah po 10 borovnic, ki smo jih za tri dni izpostavili populaciji spolno zrelih in oplojenih PVM in nato poškropili s sredstvom Laser, se je povprečno razvilo le 0,45± 0,37 ličink, bub in mušic PVM 13 dni po tretiranju z bioinsekticidom. Ostala obravnavanja se niso značilno razlikovala od kontrolnega, v katerem se je razvilo 24,6 ± 6,19 mušic. Število ličink, bub in mušic PVM, ki so se razvile v borovnicah, najprej umetno napadenih s PVM in nato kurativno tretiranih z bioinsekticidi. Prikazano je povprečje ± standardna napaka (N = 11) 13 dni po tretiranju z bioinsekticidi. c) Rezultati prenosa okužbe z EPG med odraslimi osebki PVM Izvedli smo poskus s komercialno dostopnim bioinsekticidom na osnovi entomopatogene glive Beauveria bassiana (sev ATCC 74040; sredstvo Naturalis). Opazili smo, da se okužba s komercialno entomopatogeno glivo zelo redko prenese med okuženimi in neokuženimi odraslimi PVM. Smrtnost PVM, ki so bile neposredno izpostavljene B. bassiana je bila < 40 %, tistih ki niso bile neposredno izpostavljene bioinsekticidu pa < 20 %. Zaključki: . Sredstvo Laser (240 SC) ima dobro kontaktno delovanje na PVM: pripravek nanesen na borovnice učinkovito varuje borovnice pred napadom PVM. . Sredstvo Laser v laboratorijskih pogojih izkazuje dobro kurativno delovanje na PVM: v borovnicah izpostavljenih PVM za tri dni pred nanosom sredstva Laser se je razvilo značilno manj ličink, bub ali mušic PVM (0,45 ± 0,37), v primerjavi z negativno kontrolo (24,6 ± 6,2). . V laboratorijskih poskusih preizkušani bioinsekticidi na osnovi EPG nezadostno zaščitijo borovnice v smislu preventivne uporabe; kljub značilnem zmanjšanju napadenosti borovnic z drugo generacijo PVM v postopkih Naturalis in M. brunneum (seva 1154 in 1868) so borovnice 15 dni po tretiranju popolnoma propadle. . V laboratorijskih poskusih preizkušani bioinsekticidi na osnovi EPG ne izkazujejo kurativnega učinka. . Okužba z EPG se le redko prenese med odraslimi PVM, ki so bile (posredno ali neposredno) izpostavljene EPG. Zato v poljskih razmerah verjetno ni pričakovati, da bi se okužba z EPG prenesla z okužene na neokuženo populacijo PVM in tako bistveno pripomogla k zatiranju škodljivca. ZAKLJUČKI V strokovni brošuri so predstavljeni poskusi, ki so bili izvedeni s strani sodelujočih na ciljno­raziskovalnem projektu (CRP V4-1802) z naslovom »Obvladovanje plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) z metodami z nizkim tveganjem«. Pri raziskovanju smo prišli do sledečih zaključkov: • plodova vinska mušica je polifag, ki napada številne gojene in samonikle sadne vrste s sočnimi plodovi, • glavna težava pri obvladovanju škodljivca je, da se škoda pojavlja med zorenjem gostiteljskih rastlin, • ob ugodnih vremenskih razmerah (ustrezna relativna zračna vlaga ->70 % in primerni temperaturi; cca. 20-25 °C) ter ustrezni gostiteljski rastlini, je dolžina razvojnega kroga od jajčeca do odraslega osebka od 8 do 15 dni, • PVM ima lahko letno več kot 10 rodov, • gostiteljske rastline PVM kot so robide, gozdne maline, gozdne borovnice pomembno vplivajo na številčnost PVM, še posebej, če so v bližini nasadov, • oddaljenost gozda od nasada vpliva na napadenost plodov gostiteljskih rastlin s PVM, • v nasadih, ki so ustrezno agrotehnično urejeni (redna košnja trave, ustrezna rez gostiteljskih rastlin v spomladanskem času, redno obiranje, redno odstranjevanje in pobiranje poškodovanih plodov), ustrezna in pravočasna uporaba insekticidov, uporaba protiinsektnih mrež in masovno lovljenje odraslih osebkov v prehranske pasti učinkovito zmanjšujejo škodo na pridelkih, • pripravek z a.s. spinosad je dosegel dobro učinkovitost in značilno zmanjšuje populacijo PVM, vendar je potrebno dosledno upoštevati navodila za uporabo, • protiinsektna mreža, ki v celoti prekrije nasad češenj ali ameriških borovnic, uspešno preprečuje napade PVM na plodovih, • postavitev zgolj stranskega (lateralnega) mrežnika izkazuje dobro učinkovitost pri preprečevanju napada PVM v ameriških borovnicah, • ustrezno skladiščenje plodov uniči ličinke PVM, ki so že prisotne v plodovih ,in tako ohrani tržno vrednost le-teh. ZA DODATNE INFORMACIJE PROSIM GLEJTE TUDI NASLEDNJE SPLETNE VIRE: IVR.si: https://www.ivr.si/ IVR smernice za maline: https://www.ivr.si/rastlina/malina/ IVR smernice za ameriške borovnice: https://www.ivr.si/rastlina/borovnice/ IVR smernice za zatiranje PVM: https://www.ivr.si/skodljivec/plodova-vinska-musica/ Ohlajanje in skladiščenje jagodičja: https://www.ivr.si/wp-content/uploads/2020/07/2020_Ohlajanje-in­ skladi%C5%A1%C4%8Denje-%C4%8De%C5%A1enj-in-jagodi%C4%8Dja-v-spremenjeni-atmosferi-s­ povi%C5%A1ano-koncentracijo-CO2.pdf Uporaba mrežnikov pri ameriških borovnicah: https://www.ivr.si/wp­ content/uploads/2020/07/2020_Rezultati-enoletnega-preizku%C5%A1anja-protiinsektnih-mre%C5%BE-v­ pridelavi-ameri%C5%A1kih-borovnic.pdf Potencialni in potrjeno napadeni divji gostitelji plodove vinske mušice v Sloveniji: https://www.ivr.si/wp- content/uploads/2020/07/Potencialni-in-potrjeni-gostitelji-raziskovalna-novica-FINAL.pdf Zatiranje PVM z entomopatogenimi glivami: https://www.ivr.si/wp-content/uploads/2018/05/20180622­ Zatiranje-D.-suzukii-z-EPF-poster-Gent.pdf, OBVLADOVANJE PLODOVE VINSKE MUŠICE (Drosophila suzukii) Z METODAMI Z NIZKIM TVEGANJEM