CgUE. 22- MAJA 1980 - ŠTEVILKA 20 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL CEUE, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Nemalo težav smo imeli ta teden v uredništvu. Precej pomembnih dogodkov se
je zvrstilo te dni, 24 strani časnika pa ni mnogo in je prostorska stiska naš večni
spremljevalec. Tudi tokrat je mnogo besed posvečenih Titu, spominom nanj,
skratka, povsod je z nami.
V	uredništvo je prispelo tudi nekaj zanimivih pisem, odmevov na pisanje v
Novem tedniku in jih bomo objavili v prihodnji številki. V Sigmi imajo težave.
Tudi o tem pišemo. Predvsem o poglabljanju samoupravnih odnosov.
V	teh dneh so v ospredju tudi mladi. Praznujejo svoj praznik z zaobljubami, da
bodo hodili po stopinjah zvestobe in napredka, po stopinjah svojega največjega
učitelja - Tita!
DRAGO MEDVED
OBISKAU SMO KONJIŠKO VAS - JE V SIGMI RES VSE NAROBE?
BRATSTVO IN ENOTNOST- VEČNA!
V nedeljo se je v Kumrovcu zbralo preko dva tisoč pionirjev pobratenih osnovnih šol iz
vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Prišli so iz Niša v Srbiji, iz Djevdjelije v Makedo-
niji, iz Bijele v Črni gori, iz Uroševca na Kosovem, iz Pačirja v Vojvodini. Gostitelji srečanja
pionirjev so bili osnovnošolci iz Kumrovca in Bistrice ob Sotli, pokrovitelj te velike,
manifestacije bratstva, enotnosti in prijateljstva mladih iz vse domovine pa je bil Kosta
Nadj, predsednik ZZB NOV Jugoslavije.
Zbrali so se v Kumrovcu, v kraju, kjer je zibelka odzibala največjega sina naši domovini.
Zbrali so se po srečanju v Nišu, ki je bilo 12. januarja in kjer so se pobratimi med seboj
dogovorili, da bodo ponovno srečanje pripravili v mesecu mladosti v rojstnem kraju
tovariša Tita. Tedaj še niso slutili, da nas bodo čakale številne bojazni za njegovo zdravje in
nedopovedljiva bolečina, s katero smo bili prežeti ob njegovi smrti.
(Več iz srečanja pionirjev v Kumrovcu berite na 7. strani.)	Foto: B. STAMEJCiC
DAN MLADOSTI
Koliko lepote in zanosa je v tej besedi.
Kolikor svetlobe, radosti, koliko sonca in
barv, koliko pesmi in dela, koliko iger in
knjig, koliko igrač in otrok je to.
Dan mladosti je tudi obljuba zvestobe do-
movini, saj biti mlad v naši Titovi Jugoslavi-
ji pomeni biti srečen človek.
Dan mladosti je naš praznik. Letos je še
posebej v znamenju cvetja. Za našega Tita,
ki se kljub svojemu težkemu in odgovorne-
mu delu ni nikoli mogel odreči lepoti, prav
posebno še cvetju. Kadarkoli se je srečal z
mladino, vedno je ob obljubah, da se bomo
marljivo učili, dobil iz rok mladih tudi šo-
pek cvetja. V tem je simbol ljubezni do člo-
veka, ki je znal ceniti prav mlade, a je od
njih tudi zahteval, da bi delali in živeli tako,
da bi bih vredni sinovi in hčere svoje domo-
vine.
Neizmerno je bilo Titovo zaupanje v mla-
dino. Ne žaman. Še otroci so v narodnoo-
svobodilnem boju znali dokazati, da so tudi
oni sposobni bojevati boj za svobodo. V
miru in svobodi, kakršno živimo mi danes v
naši domovini, je ta boj lažje bojevati. Ne
samo zaradi tega, ker nismo lačni in raztrga-
ni in ker imamo že v vsaki hiši avto. Ne
zaradi tega. Boj za lepšo prihodnost domo-
vine je danes lažje bojevati zato, ker imamo
neizmerno bogastvo v pridobitvcih, ki jih je
skupaj z narodom ustvarjene zapustil naš
dragi Tito in ker imamo knjige, ker imamo
danes okno v svet bolj odprto kot kdajkoli.
Mi se danes oborožujemo z znanjem, kajti
znanje je pot iz teme, je pot v svobodo. Kdor
sam nič ne zna, ga vodijo drugi. Človek pa je
ustvarjen tako, da lahko hodi sam in sam
odloča o tem, kod bo hodil. Od tod tudi
Titovo neizmerno zaupanje v mlade, ki jim
je vedno želel lepo in srečno mladost. Tudi
zaradi tega, ker je on sam ni nikoli imel.
Dan mladosti.
Te dni se zgrinjajo misli vseh mladih iz
Jugoslavije na en sam kraj. V Beograd, ka-
mor se je od leta 1957 vsako leto stekala pot
vseh mladih z eno samo združeno željo v
štafetni palici za najdragocenejšega človeka
med nami. Letos je štafeta mladosti mnogo
prezgodaj končala svojo pot. Pa vendar:
Beograd, kot glavno mesto Jugoslavije osta-
ja simbol te svetle poti, simbol obljub in
neizmerne sreče, mesto, kjer so te želje ve-
dno našle svoj cilj, kjer so mladi naše domo-
vine pozdravljali svojega Tita. Čeprav ve-
mo, da zdaj počiva v cvetju zelenega Dedi-
nja, smo lahko ta trenutek kjerkoli v naši
domovini z njim. In najbolj bomo z njim
takrat, ko se bomo učili, delali, se igrali, ko
bomo v svojih vsakdanjih opravilih pošteni
in ponosni državljani naše Jugoslavije.
Naj bo naš današnji praznik še ena oblju-
ba Titu, Jugoslaviji in nam samim, da bomo
dobri ljudje. Naj bo naš praznik tudi prilož-
nost za igro in pesem, cvet naredimo iz tega,
ta simbol rasti, lepote in pomladi, ki je v
naši domovini tako lepa. Lepa pa je zaradi
tega, ker je Titova, ker je naša in ker mora-
mo lepoto nositi sami v svojih srcih.
CEUE
TUDI DE2URNE TRGOVINE
Samo ob dGlavnikih in ne ob nedeUah
Celjski trgovci so se v ok-
viru Dobrine dogovorili za
uresničitev petega člena sa-
n^oupravnega sporazuma o
dejanskem poslovnem času
v trgovini na drobno v obči-
oziroma v Celju.
. Gre za uveljavitev tako
imenovanih dežurnih trgo-
vin, v katerih bo poslovni
^as daljši od običajnega.
Zaenkrat so se odločili za šti-
trgovine, ki bodo odprte
ob delavnikih od sedme do
dvajsete ure. Te so »Soča« na
^tanetovi' ulici, samopo-
strežna delovne organizacije
Center, prav tako na Sta-
5etovi ulici, »Rimski dvor« v
-i^-idanškovi ter »Rio« v Pre-
šernovi ulici. Vsaka od teh
trgovin bo odprta od 7. do 20.
ure vsak delavnik, tudi ob
sobotah, po en teden. Tako'
bo na primer Soča odprta v
tem času v prvem tednu v
juniju, se pravi od 2. do
vključno 7. junija, samopo-
strežna trgovina Center v
Stanetovi ulici drugi teden v
naslednjem mesecu, od 9. do
vključno 14. junija, Rimski
dvor tretji teden in Rio četrti
teden v juniju. Potem bo vlo-
go dežurne znova prevzela
Soča. Gre torej za menjava-
nje dežurstva in to od prve-
ga, oziroma od 2. junija dalje.
Dežurstvo, oziroma po-
daljšani dejanski poslovni
čas, v teh trgovinah bo veljal
samo ob delavnikih, ob ne-
deljah bodo trgovine tudi v
prihodnje zaprte.« Ugotovili
so namreč, da ni potrebe, da
bi uveljavili dežurstvo tudi
ob nedeljah.
Izbrane trgovine so se na
novo obveznost skrbno pri-
pravile in kolektivi zagotav-
ljajo, da bodo to obveznost
uresničili tako, kot so se do-
govorili.
Gre torej za dežurstvo, ki
podaljšuje dosedanji dejan-
ski poslovni čas v prizadetih
trgovinah za eno, oziroma ob
sobotah za tri ure. Veliko to
ni, celjski potrošnik pri tem
ne bo veliko na boljšem. Si-
cer pa je znano, da že doslej
ob sobotah popoldne v trgo-
vinah ni bilo navala, vanje so
zahajali bolj »zamudniki«.
Razen tega pa tudi dejstvo,
da so trgovine med dvanaj-
sto in štirinajsto uro skoraj
prcizne, sili k razmišljanju,
kaj s tem časom.
Smo torej na pragu nečesa
novega, čeprav majhnega,
življenje pa bo pokazalo, kaj
smo s tem pridobili.
VEČ PURANJEGA MESA
V okviru žalskega KK Hmezad nameravajo v prihodnjih
znatno povečati prirejo puranjega mesa. Sedaj ga pri-
^de okoli 60 ton, do leta 1985 pa naj bi ga že 1000 ton. V
^ski občini menijo, da imajo vse pogoje za vzrejo puranov,
Pa povpraševanje po puranjem mesu je vse večje. Zaradi
puranov seveda ne nameravajo zanemariti ostalih
Vrst - goveda in piščancev.
T. T.
SPOROČILO JUGOSLA VIJE SVETU
Tak je naslov vaje, s katero bo 200 mladink iz celjskih srednjih šol nastopilo v Beogradu
na osrednji slovesnosti ob dnevu mladosti.
Mladi bodo letos slavili svoj praznik prvič brez ljubljenega prijatelja, voditelja in revolu-
cionarja. A prežeti z njegovo mislijo, idejo in trdno odločeni nad^jevati boj za lepo in lepše
življenje. Titova neusahljiva ljubezen do ljudi, zlasti mladih, bo ostala tudi bodočim
rodovom najčistejši studenec idej na poti skozi revolucijo, ki traja. Tega se mladi zavedajo.
Vedo za misel, ki jo je Tito večkrat izrekel: »Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati
prihodnosti.« Danes še cicibani, pionirji, jutri mladinci in brigadirji, delavci in kmetje, bodo
gradili in dograjevali tisto, za kar je izgorevalo njegovo veliko srce.
Maj je v srcih mladih zapisan z veliko začetnico. Maj je mladost. Je ljubezen. Je mir.
Svoboda. Prijateljstvo. Je trdna odločenost in iskra v očeh. Je topla dlan, ki se tudi stisne v
pest. M«i je bratstvo in enotnost. Maj je Tito.	-pekst in foto: M. PODJED
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
Sergeja Ratejje lani ob 25. maju izročila tovarišu Titu zlato značko ob mednaro-
dnem letu otroka. To je spomin na srečanje, ki bo za vselej ostalo zapisano v
Sergejinem srcu.
Kot biser svetal spomin
Maj je mladost. Je pesem. Je sreča.
Maj je mesec mladosti. Letos ga praznu-
jejo mladi iz vse Jugoslavije brez svoje-
ga ljubljenega prijatelja, a z veliko in
odločno obljubo v srcu, da bodo njego-
ve ideje in misli vselej v poletu mlado-
sti, prijateljstva, dela in krepitvi brat-
stva in enotnosti. Na majska srečanja s
Titom vežejo mnoge mlade, ki so imeli
priložnost tovarišu Titu stisniti roko, le-
pi in neizbrisni spomini.
Sergeja Ratej, lani še pionirka, letos
pa že mladinka, ki obiskuje 8. razred na
osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Celju, je
lani, ob Dnevu mladosti v Beogradu bila
pri Titu.
Pred dnevi je pripovedovala o tem
prisrčnem in nepozabnem srečanju z ve-
liko žalostjo, ker Tita letos, v mesecu
mladosti ne bo na slavnostni prireditvi v
Beogradu.
»Lani, ob mednarodnem letu otroka
sem tovarišu Titu izročila zlato značko
»Mednarodno leto otroka«, in sicer kot
zahvalo za njegove besede, ki jih je na
nas naslovil s svojo poslanico. Značko,
bila je zelo lepa, je izdelala celjska Aurea
in tovariš Tito jo je prisrčno in z vese-
ljem sprejel. Neizmerno srečna in pono-
sna sem bila, da sem odšla k tovarišu
Titu v imenu jugoslovanskih pionirjev.
Sprejel nas je, pionirje, 25. maja dopol-
dne na Dedinju, kjer zdaj počiva... Naj-
prej je sprejel nas, pionirje, nato še mla-
dince, pa svoje soborce in še vrsto dru-
gih. Vsakdo mu je hotel stisniti roko in
se mu zahvaliti za vse, kar je naredil za
nas. Ko je prišla vrsta name, da stopim k
njemu in mu izročim zlato značko, me je
sprva malce stisnilo v grlu. Imela sem
tremo, a je minila v tistem hipu, ko sem
stopila predenj, ko sem se zazrla v tiste
jasne, odločne, ljubeče in tako prijazne
oči. Bil je to trenutek, ki bo kot biser
ležal v mojem srcu za vselej. Potem se je
pogovarjal z nami, pionirji. Za vsakega
je našel toplo in vzpodbudno besedo.
Pošalil se je z nami in nam naročil, kako
pomembno je, da se pridno učimo, da si
pridobimo čim več znanja, ki nas bo
lahko vodilo skozi življenje. Ponudil
nam je torto, ki smo jo otroci seveda z
veseljem pojedli, potem pa smo se po-
slovili. Popeljali so nas v muzej 25. maj,
kjer smo si med številnimi darili ogleda-
li tudi štafetne palice iz prejšnjUi let.
Letošnja je prispela v muzej prezgodaj,
veliko prezgodaj... Seveda smo si pio-
nirji, potem, ko smo bili še v centru
Sava, ogledali večerno prireditev, ki nas
je vse prevzela. Srečna sem, da sem bila
gost tovariša Tita in žalostna, ker ga ni
več med nami. In kot pravi verz v pesmi,
ki smo jo pionirji peli v Beogradu: naj-
srečnejši je tisti trenutek, ko lahko prija-
telju stisneš roko.«
MATEJA PODJED
srečanje s
tovarišem titom
Bila se na morju na Ra-
bu. Odšli smo na kosilo,
ko smo zvedeli, da pride
tovariš Tito. Hitro smo
pojedli kosilo, nato pa
smo mi otroci že pričako-
vali jahto na kateri se je
vozil tovariš TITO. Na
obali smo se tako gnetli,
da bi skoraj padla v mor-
je. Mi smo tovariša Tita
lepo, lepo sprejeli. Tito se
je kmalu poslovil. Pri od-
hodu ni bilo gneče, zato
sem ga lahko videla čisto
bd blizu.
TANJA RESINOVIC
2b I. OS Celje
življenje in delo
tovariša tita
Josip Broz Tito se je ro-
dil 7. maja 1892 leta v ma-
lem mestecu, ki se ime-
nuje Kumrovec. Ko je do-*
polnil 18 let, je postal ko-
munist. Pred vojno so ga
večkrat ujeli in ga zaprli.
Med vojno je postal ko-
mandant vseh partizan-
skih čet. Na drugem zase-
danju AVNOJ-a je dobil
naslov maršal Jugoslavi-
je, po vojni je postal pred-
sednik Jugoslavije in vr-
hovni komandant oboro-
ženih sil in JLA. Tovariš
Josip Broz Tito je spre-
menil kapitalistično Ju-
goslavijo v socialistično.
Tito je veliki borec za mir
ne le v Jugoslaviji, tem-
več na celem svetu. V ja-
nuarju tega leta je hudo
zbolel in 4. maja 1980 ob
15.05 umrl. Ta vest je bila
razglašena po celem sve-
tu. Naša naloga je, da bra-
nimo bratstvo in enotnost
vseh jugoslovanskih na-
rodov. Tovariša Tita sem
imel in ga imam rad, ker
nas je osvobodil in pra-
vično vodil. Tito bo ve-
dno ostal v naših srcih.
Tito, je kratka beseda, a
je in bo vedno veliko ime.
Tovariš Tito je dobil vse
bitke proti katerem se je
bojeval, a ene ni mogel
dobiti. Zgubil jo je. Smrt
ga je premagala. Vzela
nam je Tita kot človeka,
ostala pa so njegova dela.
SLAVA MU!
JEVSENAK TONCI
3a r. II. OS.
Slov. Konjice
našega dragega
tita ni več
TITO - tako kratka be-
seda pa v sebi zajema vse:
borbo, enakost, mir, neo-
dvisnost, človekoljubje,
toplino, mladost, ra-
dost.. . V njej se skrivajo
vsi ideali človeštva. Ko
nas je zapustil naš pre-
Ijubljeni velikan, voditelj,
borec, človek napredka,
je v naših srcih zatrepeta-
la žalost. Vsi se zaveda-
mo, da tovariš Tito nikoli
več ne bo živel, vendar pa
bodo večno živela njego-
va dela, mi mladi pa se
bomo ravnali po njegovih
nazorih.
Ljubimo ga, saj v naših
srcih ne more in ne bo
nikoli ugasnila ljubezen
do njega in do njegove in
naše domovine.
MATJAŽ HAN, 3. a.
OS MARJANA NEMCA
Radeče
Tito še naprej živi v meni
Od trenutka, ko nas je obšla najbolj boleča
vest v zgodovini jugoslovanskih narodov in na-
rodnosti, da si umrl, je v naših očeh bilo toliko
solza, pa ne samo pri nas v Jugoslaviji, ampak
tudi v človeštvu sveta. Želel pa bi, da spoštova-
• nje vsega človeštva do tebe prodre tudi v srca
tistih, ki še vedno ne razumejo, ali nočejo, da je
svoboda, neodvisnost in enakopravnost vseh
narodov sveta edini porok miru, za katerega si
se tako vroče bojeval. Za vse tiste narode sveta,
ki to že imajo. Za tiste narode, ki pa tega še
nimajo, si ti dragi Tito najsvetlejša luč in simbol,
da to tudi izbojujejo. Za mene nisi umrl. V meni
živiš, kot si živel in prav vera v to mi daje nav-
dih, da kot kaplja v morju nadaljujem v množici
jugoslovanskih narodov in narodnosti z delom
po svojih močeh na tvojih temeljih in temeljih
ZKJ, l^tere graditelj si bil prav ti, dragi TITO.
PETER PREGRAD
srečanje s
tovarišem titom
Leta 1979 smo zvedeli,
da se bo skozi Celje peljal
tovariš Tito. Vsi smo z ve-
seljem šli na avtocesto,
kjer smo pričakovali naj-
dražjega gosta z godbo,
cvetjem in plesom. Ko se
je tovariš Tito peljal mi-
mo mene, sem mu vrgel
šopek v avto. Šofer je šo-
pek ujel in mi požugal s
prstom. Tedaj sem spoz-
nal, da šopka ne bi smel
metati v avto. Zelo sem
bil srečen, ker sem tovari-
ša Tita videl tako od bli-
zu. To je bilo moje najlep-
še srečanje z njim in mi
bo ostalo v najlepšem
spominu.
Mitja GOLOB
2b I. OS Celje
kuričkova pošta
Pionirji kurirji osnovne
šole predajamo kurirčko-
vo pošto z željo, da bi jo
varno ponesli mimo za-
sed.
Tako smo 12. maja pre-
dali kurirčkovo torbico
pionirjem iz celjske obči-
ne. Bilo je ob petih popol-
dne na naši šoli. Tako je
torbica prešla iz konjiške
v celjsko občino. Množica
pionirjev, družbenopoli-
tičnih delavcev, borcev in
občanov je spremljala na-
šo predajo. Prebrali smo
pismo, ki je bilo v torbici.
Ko so pionirji s torbico
odšli, se je pričel kulturni
program.
Z enominutnim mol-
kom smo počastili spo-
min na našega dragega
Tita. Obljubili smo, da
bomo vedno in povsod
ohranjali tradicije NOB
ter hodili po Titovi poti.
Titovo delo bomo nada-
ljevali tudi mi - pionirji.
ROBI STEBLE in
JANKO FIJAV2, 4. r.
Stranice
po titovi poti
Ves svet je žalosten, ker
je umrl tovariš Tito. Naj-
bolj pa ga pogrešajo drža-
ve, ki trpijo pomanjkanje.
Tito jim je vedno znal po-
magati in jim svetovati.
Tudi mi, mladi vemo,
da bomo še naprej hodili
po Titovi poti in se ravna-
li po njegovih navodilih.
Ko je tovariš Tito še bil v
bolnici so naša srca bila
za njegovo ozdravitev.
Zdaj sem ponosna, da
smo imeli tako velikega
človeka, ki nas je vodil.
Tita ne bomo nikoli poza-
bili. Tito je največji sin ju-
goslovanskih narodov.
Sebe je razdal ljudem.
Vrasel se je v naša srca.
Toda to veliko vrzel mo-
ramo zapolniti tako, da
bomo še naprej živeli svo-
bodno, veselo in v miru.
MI SMO TITOVI - TI-
TO JE NAS!
JOŽICA JURC, 4. r.
OS FRANJA VRUNCA
Hudinja
Pogovor borca z vrhovnim komandantom
Med tistimi, ki so si najbolj vroče želeli srečanja s svojim vrhovnim komandantom
je bil tudi Ivan Doberšek, dobro znani sodelavec NOB, aktivist, prvoborec. Dočakal
je ta svoj srečni dan 2. maja 1974 leta. Tedaj je imel priložnost izmenjati nekaj besed
s Titom. Da bi mu govoril o življenju in delu na partizanski Planini, pa tudi o še
nerešenih problemih, s katerimi se srečujejo borci, kmetje. Tudi tokrat je predse-
dnik Tito z vso pozornostjo poslušal besede slovenskega kmeta - partizana in našel
besedo zanj. Ivan Doberšek ki si je v svojem življenju želel le še srečanja s Titom, je
umrl junija meseca istega leta... Ostala pa je fotografija za spomin. Za nas, ki to zdaj
gledamo in beremo: spomin na vrhovnega komandanta in njegovega borca. Na
nekaj neločljivega.
To mi je drag spomin
Tudi ena najboljših atletinj Celja, hitronoga Marjana Lubej, večkratna državna
prvakinja in rekorderka ter balkanska prvakinja v tekih na 100, 200 m in v tekih na
ovirah se rada spominja svojega srečanja s tovarišem Titom. Najdražji pa ji bo
spomin na sprejem, katerega je predsednik pripravil olimpijcem, ki so se vrnili z
olimpijskih iger v Mehiki.
Marjana Lubej se spominja: »Bilo je čudovito. Kar dve uri smo bili pri predse-
dniku. Z vsakim se je pogovarjal in se zanimal za naše pogoje dela in vadbo. Skratka
dve čudoviti uri v Beogradu ne bom pozabila in zaradi tega mi bo fotografija, na
kateri stojim ob predsedniku Tito zelo drag spomin.«
^■■■^■»■■■■^^■^■■■■■HHHIIi^H^BHHHBIIHBi
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
nagrada milanu
božiču
Ob obletnici smrti na-
rodnega heroja Toneta
Tomšiča, organizatorja
partizanskega in partij-
skega tiska, je bila včeraj
v Ljubljani slovesnost, na
kateri so podelili Tomši-
čeve nagrade za najboljše
novinarske dosežke. Med
nagrajenci je tudi Milan
Božič, novinar Novega te-
dnika in Radia Celje, ki že
petintrideset let suče no-
vinarsko pero. Milan Bo-
žič je dobil nagrado Tom-
šičevega sklada zaustvar-
jalno novinarsko delo.
Ko ocenjujemo gospodar-
ske rezultate, dosežene v
žalski občini v letu 1979 in
jih primerjamo z letom po-
prej, še posebej pa z obdob-
jem prvih dveh let tega
srednjeročnega obdobja, ni
mogoče mimo osnovne ugo-
tovitve, da so znaki upoča-
snejšega razvoja, v primer-
javi z nekaterimi občinami
celjskega območja, pa celo
stagnacije. Osnovni načrto-
vani gospodarski razvojni
cilji niso bili doseženi. To
so med drugim poudarili na
programsko volilni konfe-
renci občinske organizacije
ZKS v Žalcu, ko so govorili
o odgovornosti komunistov
v občini za stabilno gospo-
darjenje in za poglabljanje
samoupravnih družbenoe-
konomskih odnosov.
Zaostajanje v rasti celotne-
ga prihodka in dohodka, na-
raščanje proizvodnih stro-
škov, zmanjšana rast družbe-
nega proizvoda, večanje
odvisnosti uresničevanja go-
spodarskih načrtov od uvo-
za, manjše pokrivanje uvoza
z izvozom, počasno spremi-
njanje strukture gospodar-
stva, nizka realizacija načrto-
vanih naložb, izgube in dru-
go so, značilnosti te stagnaci-
je. V devetih temeljnih sa-
moupravnih sredinah so
»ustvarih« več kot štiri in pol
milijone dinarjev izgub, v
devetnajstih so ustvarjena
manjša sredstva za akumula-
cijo kot leto poprej, v dvanaj-
stih temeljnih sredinah pa so
dosegli kritično nizko mejo
rentabilnostne stopnje, med
tem ko so v 23 delovnih orga-
nizacijah sredstva za osebne
dohodke in skupno porabo
presegle rast dohodka. Dose-
gli pa so v žalski občini ugo-
dno rast dohodka na delav-
ca, saj presega vrednost slo-
venskega, pa tudi območne-
ga povprečja. Zanimiv je tu-
di podatek, da je le 41 odstot-
kov sredstev za reprodukcijo
potrebnih za odplačilo dol-
goročnih kreditov gospodar-
stva, kar je manj kot na ob-
močju in v Sloveniji. Brez
dvoma je to pomembni ele-
ment večje stabilnosti. Ra-
zmisliti pa bo treba tudi o
tem, da so obveznosti za
skupno, splošno in drugo
porabo naraščale hitreje od
rasti dohodka, kar je nujno
vplivalo na zmanjšanje sred-
stev za širitev materialne
osnove.
Komunisti so menili, da so
v občini že kritično neučin-
koviti v uresničevanju sred-
njeročnega programa spre-
memb strukture gospodar-
stva, saj razen naložb v trgo-
vino in gostinstvo še nobena
druga naložba ne daje rezul-
tatov. Naložbe v Sipu in Ae-
ru v Šempetru bodo sicer
delno spremenile to oceno,
je menil sekretar Franci Je-
len, ni pa mogoče že danes
reči to za naložbe v kmetij-
stvu.
Od celotnega prihodka,
ustvarjenega v lanskem letu,
ga je le štiri odstotke ustvar-
jeno iz skupnega nastopa
več gospodarskih subjektov
pri prodaji proizvodov na
domačem in tujem trgu. V
ustvarjenem dohodku pa je
ta delež komaj polodstoten.
2e to dovolj pove o izredno
šibki dohodkovni povezano-
sti.
Komunisti ob vsem tem ne
smejo biti ravnodušni, pa če-
prav je še marsikje čutiti nji-
hovo ujetost v večkrat vsilje-
ne ožje interese posameznih
sredin in poenostavljanja ra-
zlag vzrokov slabosti, zaradi
česar pogosto nimajo politič-
ne analize stanja. Res pa je,
da je takšnih OO ZK vse
manj, več pa je tistih, ki si
prizadevajo spreminjati ra-
zmere. Ni sprejemljiva trdi-
tev, da tam, kjer so slabši go-
spodarski rezultati, tudi ko-
munisti slabo delajo, ali da si
vodilni komunisti od prvega
do zadnjega ne prizadevajo
dovolj. Procesi, ki so jih ko-
munisti sprožili v Sigmi,
Gradnji, Komunalnem po-
djetju, Notranji trgovini, Fe-
rralitu in drugje, nakazujejo
na odločnost spopada s sla-
bostmi in na drugačne razre-
ševsinje problemov kot do-
slej. Komunisti bodo morali
precej storiti za to, da bodo
delavci spoznali, kako je od
njihovega odnosa do dela
odvisen uspeh stabilizacije.
Prav tako tudi gospodarska
bodočnost in družbeni ter
osebni standard.
Skratka, žalski komunisti
so na programsko volilni
konferenci povedali, da niso
zadovoljni z družbenoeko-
nomskimi razmerami v ob-
čini.
JANEZ VEDENIK
žalec
KAKO DEUTI DENAR?
Neizenačeno financiranje tirajevnih sl€upnosti
Izvajanje programa sa-
moprisi^vka ter financira-
nje dejavnosti krajevnih
skupnosti, to sta bili osnov-
ni temi razprave na zadnji
seji zborov skupščine obči-
ne Žalec.
Predsednik izvršnega od-
bora sklada za izgradnjo ob-
jektov po programu samo-
prispevka, Dolfe Naraks je
delegatom skupščine poro-
čal o zaključnem računu
sklada v letu 1979 in progra-
mu vlaganj v letošnjem letu.
Nereden dotok sredstev in
podražitve gradenj so pov-
zročile veliko težav. Kljub te-
mu so skoraj v celoti uresni-
čili program, nekatera manj-
ša dela pa bodo še opravili.
Letos, ko se v žalski občini
izteka samoprispevek, bodo
v program vnesli predvsem
še neuresničene naloge. Med
njimi sofinanciranja nasled-
njih gradenj: Zdravstvenega
doma Vransko, prizidka k
Osnovni šoli v Petrovčah,
igrišča pri Osnovni šoli Šem-
peter, otroške vrtce v Pre-
boldu, Zabukovici in Šem-
petru ter anuitete za žalski
osnovnošolski center.
Poročilo o ustavni preo-
brazbi, organiziranosti in
problemih krajevnih skup-
nosti v občini, je povzročilo
živahno razpravo. Ta se je
predvsem dotaknila gmot-
nih pogojev dela v krajevnih
skupnostih. Te so namreč,
glede na načela financiranja
s strani združenega dela, zelo
neizenačene. Zlasti tiste, ki
na svojem območju nimajo
organizacij združenega dela
in so njihovi krajani zaposle-
ni pretežno izven občine, do-
bijo tako skromna sredstva
tako da ne pokrivajo niti naj-
osnovnejših potreb. Poda-
tek, da se je za krajevne
skupnosti v občini doslej na-
teklo okoli 6 milijonov dinar-
jev, ki jih je prispevalo 73
organizacij združenega dela
ter dejstvo, da 12 organizacij
dogovora o financiranju kra-
jevnih skupnosti ni podpisa-
lo, je vspodbudilo sklep, da
je treba vprašanja finacira-
nja za leto 1980 nemudoma
rešiti.
Delegati so sejo zaključili z
obravnavo vprašanj poslova-
nja in izvajanja stabilizacij-
skih ukrepov v zdravstvu.
Ob tem so še posebej opozo-
rili na pomanjkanje zdravni-
kov v občini, zmanjševanje
čakalne dobe, zmanjševanje
izostankov z dela in organi-
zacijo dispanzerja za borce v
občini.
TONE TAVČAR
GREMO V BEOGRAD!
Poslušamo poročila v etru in na malih ekranih. Ti-
soči se zgrinjajo in kot dolge kolone v gosjem redu
drsijo mimo poslednjega počivališča maršala Tita. Še
vedno smo čustveno globoko prizadeti in razumljivo
je, da vsakega Jugoslovana prešine misel, želja, da bi
bil tam, da bi se poklonil spominu velikana naših
narodov in naše dobe.
Zgledi vlečejo, utrne se misel in v pogovoru izrečena
beseda postane vabljiva pobuda: Gremo v Beograd!
In misli dobijo peruti. Najeli bomo vlak za ves kolek-
tiv! Potovali bomo z letalom, avtobusi, z osebnimi
avtomobili. Ugodna priložnost dobiva prizvoke: Saj
res, po tolikih potovanjih v tujino, se spodobi videti
enkrat tudi glavno mesto Beograd... In če smo že tam,
zakaj bi ne videli tudi Djerdapa, ali pa kar nadaljevah
pot po progi Beograd-Bar...
Potem pride na vrsto vprašanje stroškov. Kdo bo
plačal? Koliko bo primaknil sindikat, koliko podjetje
iz sklada skupne porabe? Pot je dolga in prosta sobota
z nedeljo sta prekratka dneva. Sprožena kepa v južnem
snegu narašča v plaz...
Kar sproti pozabimo, da smo sredi bitke za stabiliza-
cijo, ki je naposled ena zadnjih Titovih pobud o krepi-
tvi ekonomske stabilnosti za čvrstejšo neodvisnost
družbe v mednarodnih odnosih.
Kaj malo pomishmo, da je skromnost pogrebnih
svečanosti, daje bil poziv za vplačevanje v Titov sklad
za izobraževanje delavcev in delavskih otrok namesto
vencev, kažipot našega obnašnja v teh resnih okolišči-
nah?
Ne pomislimo tudi na druge posledice. Tudi če bi
imeli denarja na pretek, da bi dobesedno ohromili
Beograd in spričo gnače do Užiške ulice sploh ne bi
prišli in bi cilj pobude ostal neuresničen.
In kako razsipno bi razvrednotili pobude delovnih
ljudi, ki se v zadnjih dneh in tednih odločajo za večjo
storilnost, delovno disciplino, ko mnogi posamezniki
prekinjajo bolezenske dopuste, ko se kolektivi dogo-
varjajo o delu ob prostih sobotah za uresničitev ustaU-
tvenih ukrepov?
Peči, v katerih se tali ruda v železo in jeklo, tekočih
trakov v industrijskih halah, prometa na javnih cestah,
zvez in preskrbe ne moremo za nekaj dni ustaviti.
Torej bi na pot spet šli predvsem tisti, ki niso tako
neposredno vpeti v ritem delovnega procesa, tisti, ki
jim ni treba izrabiti vsako uro za gradnjo skromnega
doma, ker so pač sredstva za pokritje temeljnih potreb
delovnega človeka, torej tudi za streho nad glavo,
rrmogo preskromna. To pa je seveda le en primer, od
mnogih, ki jih je moč navesti.
Ni dvoma, da bodo poslej, bolj kot dosedaj, izletni-
ške poti vodile v Beograd, vendar je treba razumno
take pobude raztegniti na daljši čas in v bodočnost.
Jutri bo naš spomin in dolžno spoštovanje Titu prav
tako živo, kot je danes, čez leta prav tako kot letos.
Cvetličnjak z belo grobnico v Užiški ulici bo tudi čez
leta sprejemal obiskovalce, ki bodo nemo, toda z boga-
stvom niish stopali tam mimo, kajti bilje en sam Tito.
In kot smo Jugoslovani v dneh največje žalosti in
prizadetosti ohranjali svojo dostojanstvo, svojo zavest
in razum, tako naj nas zdaj ne premotijo pobude kam-
panjščine ali celo v demagogijo zaviti računi. Slabo bi
se oddolžili spominu maršala tako, da bi stablizacijske
smotre rahljali, namesto, da bi jih, utrjevali.
JURE KRAŠOVEC
ŽUPNIK
ANTON
BABIČ
Minulo nedeljo je do-
polnil osemdeset let, po-
staven, sivolas, rekli bi,
da je gorjanska grča, če bi
ne bil sin valovitega Ijuto-
merškega gričevja. Sicer
pa je polovico svojega
življenja prepešačil po va-
seh okoli Vrha nad La-
škim, se nakmetoval, po
upokojitvi pa samo še
župnikuje v svoji fari, ki
se skoraj pokriva s kra-
jevno skupnostjo Vrh.
Župnik Anton Babič
izvira iz napredne in ro-
doljubne družine iz Cve-
na pri Ljutomeru,, kije od
leta 1941 bila vključena v
ljudski odpor. Brat Jakob
je bil prvi talec v ljuto-
merskem okraju, brat
Franc je padel kot parti-
zanski kurir, sestrin sin
Janko Ribič pa spričo
svojega juifaštva bil pro-
glašen za narodnega he-
roja.
Tudi duhovnik Babič
ni stal ob strani. Zaradi
svojega narodnostnega
delovanja je bil že 3. julija
1941 izseljen. V pregnan-
stvo, v taborišča in pred
puško mu je sledila cela
četica krajanov, ki so od
samega začetka sodelova-
li v NOB in jih je po izdaji
okupator zdesetkal.
Anton Babič je v izg-
nanstvu služboval v Pe-
trinju, v Kutini in Krap-
nji, nazadnje pa je bilžup-
ni upravitelj v Jasenovcu,
kjer jo ob neki priložno-
sti, ko se je Paveličeva
soldateska zatekla v cer-
kev med razlago božjih
zapovedi posebej poudar-
jal peto - ne ubijaj! Bil je
prepričan, da ga bodo
aretirali, vendar jim je ta-
krat šlo že za nohte in te-
ga niso storili.
Od osvoboditve sem je
Anton Babič član OF in
sedanje SZDL, član Rde-
čega križa in Slovenskega
duhovniškega društva
(prej CMD). Kot tak je bil
vselej prepričan, da ver-
sko prepričanje in sociali-
stična družbena usmeri-
tev nista v nasprotju, da
imata v moralnem oziru
mnogo skupnega. Temu
prepričanju ustrezno je
tudi ravnal, zato je v Vrhu
sožitje med versko skup-
nostjo in socialistično
družbo bilo vedno
pristno.
Kot enemu najstarejših
članov, je krajevna konfe-
renca SZDL jubilantu
sklenila podeliti bronasto
priznanje OF, na skromni
svečanosti ob tej prilož-
nosto pa so mu zapeli čla-
ni domačega okteta ter
mu zaželeli še mnogo let
in dobrega zdravja.
J K
konferenca konjiških komunistov
ODGOVORNO-UČINKOVITO
Organizirati se bolje na terenu, v KS
Konjiške programsko vo-
lilne konference komuni-
stov se je prejšnji teden
udeležilo 95 odstotkov vseh
delegatov, ki so zastopali 57
osnovnih organizacij ZK.
Za predsednika občinske
konference ZK Slovenske
Konjice so izvolili Pranja
Tiča, ravnatelja osnovne
šole Dušana Jereba, za se-
kretarja pa Maksa Brečka,
ki je že do sedaj opravljal to
partijsko dolžnost.
Med gosti konference so
bili tudi Lojze Briški in Vla-
do Pejanovič iz Centralnega
komiteja ZKS in Janez Za-
hrastnik, sekretar medob-
činskega sveta ZK za celjsko
območje.
Konjiška občina je zabele-
žila tudi v lanskem letu kljub
določenemu umirjanju go-
spodarstva, dobre rezultate,
celo nadpoprečne v primer-
javi s celjsko regijo in repu-
bliko Slovenijo. Čeprav so
organizacije združenega dda
imele določene probleme z
likvidnostjo, surovinami in
reprodukcijskim materia-
lom, pa temeljne organizaci-
je združenega dela lani niso
imele izgub; z njimi so dobro
opravili tudi v Konusu, ko so
se proti koncu leta praktično
v Slovenskih Konjicah po-
slovili od usnjarstva.
Mogoče je prav ugodnim
ekonomskim rezultatom v
občini pripisati, da razprava
komunistov ni še globlje po-
segala v gospodarske proble-
me, razen morda v tistem de-
lu, ko so ugotavljali, da so na
področju pridelovanja hra-
ne, torej »zelene energetike«,
kot kmetijsko proizvodnjo
nekateri poimenujejo, storili
še premalo in niso izkoristili
vseh možnosti. Sem prav go-
tovo lahko sodi določen dolg
na račun melioracij zamoč-
virjenih površin še iz seda-
njega srednjeročnega ob-
dobja, in tudi najbrž večja
zagnanost pri uresničevanju
programa pospeševanja vi-
šinskih kmetij in kmečkega
turizma.
Konferenca konjiških ko-
munistov je posebej opozori-
la na zaostajanje organizira-
nega dela in aktivnosti ko-
munistov v okvirih krajev-
nih skupnosti. Podatek, da
od 22 krajevnih skupnosti, le
v sedmih delujejo tudi
osnovne organizacije ZK, je
dovolj zgovoren. In odsot-
nost organiziranosti na tere-
nu se je že poznala tudi v
letošnjem slabem obvlado-
vanju potrošniških razmer v
prvih dveh mesecih.
Prav zato je v skladu s pro-
gramsko usmeritvijo ZK na
konjiškem območju pričako-
vati v prihodnje pospešeno
delo občinske organizacije
ZK pri oblikovanju cehc na
terenu, ki bi dodatno spod-
budile sicer razširjeno dejav-
nost frontne socialistične
zveze.
MITJA UMNIK
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
novi
prostori lb
v	šentjurju
Problem, ki je dolgo trkal
na vrata, je re^n. Delavci in
s tem tudi vsi delovni ljudje
in občani šentjurske občine
so dobili nove prostore za
ekspozituro Ljubljanske
banke Splošne banke Celje.
V	petek opoldne jih je član
izvršilnega odbora LB
Splošne banke Celje, Stane
Kozjan, odprl v novem sre-
dišču Šentjurja.
Na slovesnosti je o delu in
nalogah banke pa tudi uspe-
hih šentjurske ekspoziture
spregovoril predsednik ko-
legijskega poslovodnega od-
bora LB Splošne banke Ce-
lje Zdravko Trogar. Po če-
stitkah, ki jih je izrekel
predsednik izvršnega sveta
občinske skupščine Šentjur,
Ludvik Mastnak, je prostore
prevzel v upravljanje vodja
ekspoziture Franc Senica.
MB
obveščanje
SKUPNI DELEGATSKI LIST
Informacije mesečno nn 24 straneh
Zamisel o skupnem dele-
gatskem glasilu v celjski ob-
čini ni nova. Na primernejše
oblike delegatskega obve-
ščanja opozarjamo praktično
že vse od uveljavitve dele-
gatskega sistema. Obilnost,
strokovnost in pogostoma
nerazumljivost delegatskih
gradiv so značilnosti, ki so
bolj pravilo kot izjema. In za-
to ni čudno, da analize o ure-
sničevanju delegatskega si-
stema in njegovi polni in od-
govorni uveljavitvi, najpogo-
steje opozarjajo prav na nuj-
nost rešitve vprašanj obve-
ščanja delegatov preko dele-
gatskih gradiv.
Tudi problemska konfe-
renca celjske socialistične
zveze o obveščanju je opozo-
rila na ta problem in strokov-
nim službam INDOK centra
zastavila nalogo, da čimprej
pripravijo zasnovo skupnega
delegatskega glasila, kjer bi
objavljali vsa delegatska gra-
diva v bistveno skrajšani in
razumljivejši obliki.
Delo je zdaj opravljeno.
Minuli teden je predloženo
zasnovo takšnega glasila že
podprl Svet INDOK centra,
zdaj pa prehaja gradivo v
prvi fazi v razpravo na svet
za informiranje, komisije za
obveščanje pri družbenopo-
litičnih organizacijah in na
izvršni svet občinske skup-
ščine.
Zasnova predvideva skup-
no delegatsko glasilo, ki bi
združilo v novi obliki vse do-
slej obstoječe načine dele-
gatskega obveščanja, torej
poročevalce za seje občinske
skupščine, razne oblike dele-
gatskih poročevalcev za
skupščine interesnih skup-
nosti, INDOK informacije,
različne druge poročevalce
in infomracije družbenopoli-
tičnih organizacij. Informa-
cije v tem glasilu bi izhajale
enkrat mesečno na 24 stra-
neh časopisa in bi vsebovale
le povzetke izvirnikov dele-
gatskih gradiv. Celotna gra-
diva pa bi še naprej dobivali
vodje delegacij in konferenc
delegacij, službe za obvešča-
nje in tajništva samouprav-
nih organov, tajništva kra-
jevnih skupnosti, skupščina
občine in izvršni svet ter
vodstva družbenopolitičnih
organizacij.
Ne moremo obiti dejstva,
da gre za koristen, zanimiv
in nujen poseg v sistem dele-
gatskega obveščanja. Hkrati
z razgrnjeno zamislijo pa se
seveda odpira vrsta vpra-
šanj, ki jih bo treba brž dore-
či. Od organizacijskih vpra-
šanj - namreč, kdo bo pri-
pravljal povzetke in jih v pri-
merni obliki posredoval v
tisk, do povsem načelnih
vprašanj. Ni namreč dvoma,
da bodo težnje po strokovni
dolgoveznosti v delegatskih
gradivih tudi v celjski občini
še naprej močne. Vendar bi
nas pri razmišljanjih o teh
vprašanjih mor^a voditi ra-
cionalnost in zavest, da po-
trebujemo predvsem učin-
kovito delegatsko obvešča-
nje. Za dolgoveznostjo in
pretirano strokovnostjo de-
legatskih gradiv se namreč
pogosto bržkone še skrivajo
težnje, da bi s preobilico tudi
nepotrebnih informacij do-
segli prav nasprotno - neob-
veščenost in neodgovorno
delegatsko odločanje.
BRANKO STAMEJCIC
razvoj celja
NE DVOTIRNOSTI
Novi zavod bo vodil J. Koxmus
Čeprav delo v novousta-
novljenem zavodu občine
Celje za planiranje in iz-
gradnjo še ni steklo, je nova
delovna organizacija tu in
za njenega direktorja je bil
na zadnjih sejah zborov ob-
činske skupščine imenovan
dipl. inž. Janez Kozmus.
»Ko so v zadnjih letih tekle
razprave, kako hitreje, bolj
usklajeno in tudi bolj kvali-
tetno izgrajevati Celje in se-
veda zagotoviti planske
osnove za vse dejavnosti v
našem prostoru, smo ugoto-
vili, da razdrobljenost različ-
nih služb v interesnih skup-
nostih, nepovezanost stro-
kovnih služb na področju
planiranja in občinskih
upravnih organov, zmanjšu-
jejo ustvarjalnost in učinko-
vitost teh dejavnikov. In ta-
ko se je porodila ideja, tudi v
skladu z zakonom o organizi-
ranosti državne uprave, za
ustanovitev zavoda občine
za planiranje in izgradnjo,
kot strokovne službe občin-
skih upravnih organov na
področju planiranja in neka-
terih interesnih skupnosti,«
je med drugim dejal Janez
Kozmus.
Tako je opredeljeno, da bo
zavod opravljal vsa strokov-
na dela na področju urejanja
in priprave stavbnih zem-
ljišč, izgradnje vseh infra-
strukturnih objektov, ki jih v
Celju nameravamo zgraditi,
kot industrijsko tirno mrežo,
magistralni cestni križ, pri-
marni toplovod in plinovod
itd. Nadalje gre za strokovna
opravila pri izgradnji celovi-
tih stanovanj sldh sosesk. To
niso samo stanovanja, mar-
več tudi vse spremljajoče de-
volilna seja
ms zss celje
Jutri bo v prostorih Name
v Žalcu volilna seja medob-
činskega sveta ZSS za celj-
sko območje. Na njej bodo
ocenili, v kolikšni meri v ob-
činah uresničujejo dogovore
o razporejanju dohpdka,
sprejeli bodo poročilo o delu
medobčinskega sveta ter
ocenili potek volilnih sej ob-
činskih organizacij sindika-
ta. Na zasedanju bodo opra-
vili tudi volitve najodgovor-
nejših funkcij v medobčin-
skem svetu. Predlog je, da bi
funkcijo predsednika tudi
poslej opravljal Ivan Kra-
mer, podpredsednika Marcel
Medved in sekretarja Tone
Erjavec.
javnosti. Zavod bo opravljal
in koordiniral skupaj s ko-
munalno skupnostjo tudi iz-
gradnjo vseh drugih komu-
nalnih naprav, itd.
Na področju planiranja pa
gre za pripravo strokovnih
gradiv za planske odločitve v
nekaterih interesnih skup-
nostih in ne nazadnje za
spremljanje uresničevanja
družbenega plana občine, ki
je v pripravi.
Operativno bo zavod pri-
pravljal tudi izvedbeno urba-
nistično dokumentacijo na
ravni planiranja, ne bo pa se
ukvarjal s projektiranjem, z
izdelavo tehnične dokumen-
tacije. To bo še naprej delal
Razvojni center ali katera
druga organizacija. Naveza-
nost novega zavoda z ustrez-
nimi delovnimi organizacija-
mi bo nujna, na vsak način
pa bo hvaležna tista, ki bo
dolgoročna.
»Moram reči, da je ideja o
ustanovitvi zavoda nastajala
dve leti in da smo imeli v
tem času dovolj priložnosti
za osvetlitev vseh vprašanj,
ki so se pojavljala, še zlasti
glede odnosov do Razvojne-
ga centra. Zadeve so trdno
postavljene in v nobenih pri-
merih ne bo prišlo do dvotir-
nosti. Gre tudi za to, da bo
naš zavod neprekinjeno za-
gotavljal delegatski bazi vsa
gradiva za odločevanje o
planskih rešitvah in da bo-
mo vodili in usklajevali vse
napore pri izgradnji različ-
nih objektov, ki jih na kratko
imenujemo izgradnja Celja,«
je še poudaril inž. Janez Ko-
zmus.
Zavod je torej tu, od njega
v bistvu veliko pričakujemo,
saj gre na koncu koncev za
področje, ki zadeva skoraj
slehernega človeka. Tako ali
drugače.
M. BOZiC
velenje: invalidi
na sutjeski
Društvo invalidov Velenje
je pred dnevi organiziralo
tridnevni avtobusni izlet v
republiko Bosno in Hercego-
vino. 50 invsilidov je v teh
dneh obiskalo najrazličnejše
kraje, pomembne iz NOB, k
spomeniku na Kozari in na
Sutjeski pa so položili tudi
vence in se tako oddolžili
spominu padlim junakom.
V. K.
slovenske konjice
KONUS NA TRDNIH NOGAH
Pogovor s predsednikom DS Cirilom Hergoldom
Samoupravna organizira-
nost v delovni organizaciji
KONUS v Slovenskih Ko-
njicah je dobra, kar gotovo
vpliva tudi na dobre po-
slovne rezultate, ki so jih
dosegli v letošnjem prvem
četrtletju. To nam je v po-
govoru potrdil predsednik
delavskega sveta delovne
organizacije Ciril Hergold,
ki sicer opravlja naloge vo-
dje delovne enote »Opetni-
ce« v temeljni organizaciji
»Umetno usnje«.
Tovariš Hergold, kako ste
v KONUSU samoupravno
organizirani?
»Na nivoju delovne orga-
nizacije imamo oblikovan
27-članski delavski svet, ki
ga sestavljajo delegati iz
vseh proizvodnih temeljnih
organizacij, temeljne organi-
zacije »Vzdrževanje«, delov-
nih skupnosti in blagovnih
hiš. Ob izvolitvi je delavski
svet imenoval svoje izvršilne
organe in komisije. Obravna-
va predvsem problematiko,
ki je za delovno organizacijo
skupnega pomena, kot so si-
stem nagrajevanja, razvojna
in investicijska politika, sta-
novanjska politika, dohod-
kovno povezovanje.., Sesta-
ja se povprečno šestkrat let-
no, vedno pa ob obravnavi
periodičnih in zaključnih ra-
čunov. Odbori in komisije se
po potrebi sestajajo in o svo-
jem delu poročajo delavske-
mu svetu. Kot izhaja iz zako-
na o združenem delu in iz
potreb samih, pa je vedno
večji pomen samoupravnih
organov v temeljnih organi-
zacijah. Tu so poleg delav-
skih svetov in raznih komisij
najpomembnejši samoup-
ravni organi zbori delavcev
in samoupravne delavske
skupine.«
Kakšno je delo samoup-
ravnih organov?
»Delo samoupravnih orga-
nov dobiva povsod ustrezno
vsebino in vse večji pomen.
Prav ob obravnavi periodič-
nih obračunov za prvo četrt-
letje tega leta smo lahko v
večini I^ZD ugotovili, da so
delavci imeli številne predlo-
'ge in konkretna vprašanja v
zvezi z gospodarjenjem.
Vpliv neposrednih proizva-
jalcev na gospodarjenje je
vse večji. Veliko vlogo pri
vse uspešnejšem razvoju sa-
moupravljanja pa imajo pri
nas družbenopolitične orga-
nizacije, ki koordinirajo in
usmerjajo delo samouprav-
nih organov.«
Pripravljate programske
usmeritve samoupravnega
delovanja v prihodnjem
mandatnem obdobju. Cemu
posvečate največ pozorno-
sti?
»Najpomembnejše vpraša-
nje, ki je pred nami, je način,
kako čim hitreje in najboljše
uveljaviti pobudo tovariša
Tita o kolektivnem delu in
odgovornosti v samouprav-
nem sistemu in s tem pove-
čati delo in sodelovanje
vseh.«
Kakšni pa so bili poslovni
rezultati v prvem četrt-
letju?
»Dobri. Pokazali so, da je
bila odločitev za usmeritev
dveh usnjarn smotrna, saj je
bil celoten prihodek prese-
žen, čisti dohodek in del či-
stega dohpdka, ki je name-
njen za sklade, pa sta se po-
večala za 24 oziroma 62 od-
stotkov.«
In kaj je omogočilo tako
dobre rezultate?
»Predvsem pravilna usme-
ritev delovne organizacije
glede proizvodnje, pa tudi
stabilizacijski programi, ki
smo jih, kot že več let, izdela-
li tudi letos v vseh TOZD.
Čeprav so rezultati v prvem
četrtletju dobri, bomo v na-
daljevanju morali vložiti še
veliko naporov za povečanje
izvoza in njegovo uravnove-
šenje z uvozom. Pričakuje-
mo pa, da bomo še naprej
lahko ugotavljali tako dobre
rezultate gospodarjenja.
MBP
uspeh v tim laško
HLADILNICA V DAGDADU
Odpiranje novih možnosti?
Iz TIM Laško je konec
aprila odpeljal zadnji ka-
mion blaga, ki je bilo name-
njeno zaključnim delom na
klavniško-hladilniškem ob-
jektu v Bagdadu.
V letu 1978 je TIM Laško
sklenil z izvaj^cem del, de-
lovno organizacijo Emona
Inženiring iz Ljubljane, po-
godbo za izgradnjo moderne
hladilnice v Bagdadu, zmog-
ljivosti 6000 ton. Vrednost
celotnega posla, ki vključuje
dobavo jugoslovanske opre-
me in montažo, znaša 6 mili-
jonov ameriških dolarjev,
vrednost pogodbe, ki jo je
podpisal TIM, pa znaša 2,4
milijone, od tega 1,4 milijone
za investicijsko opremo 0,5
milijona za mont^o ter 0,5
milijona ameriških dolarjev
za transport. K izvajanju ce-
lotnega posla so se aktivno
in uspešno vključili še Ter-
momehanika Zagreb, Rade
Končar Zagreb, OLT Osijek,
Viator Ljubljana, ki je vršil
prevoze, špediter Interevro-
pa Celje in Carinarnica Celje.
Investitor tega objekta,
zmogljivosti za 600 govedi in
5000 ovac dnevno, je iraško
ministrstvo za kmetijstvo, ki
je z izvršenimi deli zadovolj-
no in pričakuje skorajšnjo
predajo objekta. S hitrim in
kvalitetnim delom so si TIM
delavci pridobili pri investi-
torju sloves solidnega part-
nerja, kar bo TIM omogočilo
nadaljnje vključevanje pri
pridobivanju takšnih in po-
dobnih poslov na področju
izvajanja investicijskih del
in to ne samo v Iraku, ampak
tudi v ostalih deželah tretje-
ga sveta, saj pregovor, da do-
ber glas seže- v deveto vas,
prav gotovo drži. Najvažnej-
še pa je to, da je TIM Laško
pričel z izvozom višjih oblik
in da se uspešno vključuje v
mednarodno delitev dela.
MARJELA AGRE2
srečanje bivših internirancev na
dobrni
V organizaciji Komisije za bivše internirance pri ob-
činskem odboru Zveze združenj borcev NOV v Celju
se bodo v soboto, 24. t. m. ob desetih dopoldne sestali
na Dobrni bivši interniranci z območja celjske občine.
Srečanje bodo povezali s kulturnim programom, v
katerem bodo nastopili mladi pevci domače osnovne
šole, pevski zbor preživelih internirancev v taborišču
Dachau pa tudi gledališki in filmski igralec Stevo 2i-
gon, prav tako nekdanji interniranec ter članica SLO
Celje Nada Božič - Belakova. Udeleženci si bodo ogle-
dali še filme o Dachauu in druge.	MB
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
programsko volilna konferenca šmarskih komunistov
RAZVOJNA VPRAŠANJA NA RESETU
izvoz presega potrebe po uvozu!
»Za nas komuniste terja
smrt tovariša Tita mnogo
več kot zgolj izražanje ču-
stvene in osebne prizadeto-
sti. Od nas terja neomajno in
čvrsto odločenost nadaljeva-
ti revolucionarno pot, zgraje-
no na Titovi vizionarski mi-
sli in na njegovih dejanjih.«
To misel je na programski
volilni konferenci šmarskih
komunistov poudaril sekre-
tar komiteja Milan Pugelj,
ko je kritično ocenjeval
družbenopolitične in gospo-
darske razmere v občini.
Opozoril je, da sodi šmarska
občina še vedno v družino
manj razvitih občin v Slove-
niji in da ima še vedno neu-
godno strukturo gospodar-
stva. Prevladuje namreč in-
tenzivna dejavnost, ki je zna-
čilna tako za Kors, Metko,
Toper, za obrat na Vinskem
vrhu in za steklarsko indu-
strijo. V teh dejavnostih
ustvarajo sorazmerno nizko
akumulacijo, ki ne daje širše
podlage za nadaljnja vlaga-
nja v tehnologijo in sploh v
hitrejši razvoj. Prav tako pa
je neugoden gospodarski
ustroj eden od poglavitnih
dejavnikov stagniranja go-
spodarskega razvoja v pri-
merjavi z ostalimi občinami
v Sloveniji. Industrija je na-
mreč v strukturi družbenega
proizvoda udeležena le s
30%, kar kaže, da je šmarska
občina še vedno pretežno
kmetijska kljub dejstvu, da
delež kmečkega prebival-
stva iz leta v leto pada.
Milan Pugelj je na konfe-
renci tudi dejal, da se v letoš-
njem prvem tromesečju že
kažejo v doseženih rezultatih
bolj zaostreni pogoji gospo-
darjenja. V šmarski občini je
v tem času več temeljnih or-
ganizacij poslovalo z izgubo.
Tako Kmetijski kombinat
Šmarje - TOZD Proizvodnja
in storitve ter TOZD Koope-
rantov, GOKOP Rogaška
Slatina - TOZD Komunala,
Toper Šmarje in DOM-BIRO
Šmarje - TOZD DOM. Za ra-
zliko od tega pa je položaj
gospodarstva, gledan skozi
prizmo trgovinske menjave s
tujino, ugoden. Izvoz delov-
nih organizacij namreč pre-
cej presega potrebe po uvo-
zu. Posebej pomembni
izvozniki v občini so Steklar-
na Boris Kidrič, Kors, Bohor
Mestinje, Metka Kozje ter s
storitvami Zdravilišče Roga-
ška Slatina in TTG Atomske
toplice Podčetrtek.
V razpravi, ki je sledila se-
kretarje vi oceni razmer, so
se šmarski komunisti dota-
knili predvsem vprašanj na-
daljnjega razvoja gospodar-
stva in družbenih dejavnosti.
Opozarjali so na probleme,
ki so cokla hitrejšemu razvo-
ju. Tako je delegat mestinj-
skega Vitala dejal, da je na-
deiljnji razvoj njihove temelj-
ne organizacije odvisen
predvsem od povezovanja s
proizvajalci sadja. Svojega
razvoja torej ne morejo
obravnavati ločeno od razvo-
ja kmetijstva v šmarski obči-
ni. Delegat Metke iz Kozjega
se je dotaknil boleznin, kate-
rih odstotek je v njihovi te-
meljni organizaciji izredno
visok in dosega celo 15%.
Izhod tega problema je videl
v učinkovitejšem zdravstven
nem varstvu delavcev, ki se
bo kazal predvsom v preven-
tivnem zdravljenju. Zanimi-
va je bila razprava delegatke
Zdravilišča iz Rogaške Slati-
ne, ki je orisala proces pove-
zovanja Zdravilišča s I^anj-
sko bavo pri pripravi nalož-
be za nov hotel. Gre namreč
za dolgoročno sodelovanje
med dvema partnerjema, ki
bo temeljilo na dohodkovnih
odnosih. Razprave delegatov
so se dotaknile tudi vprašanj
izobraževanja, delovanja or-
ganizacij Zveze komunistov
v krajevnih skupnostih in ra-
zvojnih vprašanj družbenih
dejavnosti.
Sklepno razpravo na kon-
ferenci je imel sekretar me-
dobčinskega sveta ZKS Ce-
lje Janez Zahrastnik. Izrazil
je zadovoljstvo nad tem, da
je dala razprava delegatov
tolikšen pomen prav vpraša-
njem nadaljnjega razvoja ob-
čine. Strinjal se je tudi z oce-
no nekaterih delegatov, da
so lani dosegli v občini do-
bre gospodarske rezultate.
Vendar pa je Janez Zahrast-
nik poudaril, da bi se morali
komunisti vendarle vprašati,
ali bi lahko bili rezultati še
boljši, če bi bile njihove sile
enotnejše in delo učinkovi-
tejše? Kajti pri iskanju odgo-
vorov na tako zastavljeno
vprašanje bi se kaj kmalu
srečali z ležernostjo nekate-
rih komunistov, z maloduš-
nostjo drugih, ugotovili bi
ozkost nekaterih poslovo-
dnih struktur ter se srečali z
ljudmi, ki nočejo ali ne znajo
delati. In dobili bi tudi odgo-
vor, ki bi povedal, koUkšna
je idejna in akcijska enot-
nost komunistov v občini.
Na petkovi konferenci so
šmarski komunisti izvolili za
predsednika občinske kon-
ference ZKS Iva Rebemja-
ka, za sekretarja komiteja pa
dosedanjega sekretarja Mila-
na Puglja.
DAMJANA STAMEJCiC
MOZIRJE: SZDL O AKTUALNIH
VPRAŠANJIH
Člane Občinske konference SZDL Mozirje čaka v tem letu
veliko dela. Letos bomo imeli še dve seji, na katerih bodo
predvsem ocenjevali uresničevanje tekočega srednjeroč-
nega načrta in tudi osnutek družbenega razvoja občine v
naslednjih petih letih. Ob teh osrednjih točkah bodo raz-
pravljali še o poteku samoupravnega družbenega planiranja
in dogovarjanja v občini ter o uresničevanju kadrovske
politike.
Drugo delovno področje se odpira na problemskih konfe-
rencah. Kar pet bi jih naj bilo do konca leta. Razpravo pa
njih pa bodo usmerili v problematiko kulture, zdravstva in
socialne politike, telesne kulture ter v delovanje družbenih
org£ini2:acij in društev.
MB
pričakujemo prijatelje
v skoraj vseh slovenskih občinah so v teh zadnjih
majskih dneh v ospredju priprave za sprejern letoš-
njega vlaka Bratstva in enotnosti, ki bo pripeljal 5.
junija blizu 1000 gostov iz SR Srbije. V Krškem bo prvi
večji postanek z mitingom bratstva in prijateljstva, v
Zidanem mostu pa se bo vlakovna kompozicija ločila,
kajti en del bo odpeljal proti Gorenjski, drugi pa proti
Celju in Mariboru.
V Celju se bo vlak ustavil v popoldanskih urah,
izstopilo pa bo blizu 300 gostov, ki bodo kasneje nada-
ljevali pot z avtobusi v sosednje celjske občine. Na
celjski železniški postaji pripravlja organizator gostom
svečan sprejem, slavnostni govornik pa bo predsednik
skupščine občine Celje Jože Marolt. Gostitelje me-
dvojnih slovenskih izgnancev bodo ob tej priložnosti
pozdravili šolarji, brigadirji, vojaki, delovni ljudje in
občani ter tako ponovno izpričali svojo pripadnost do
največje Titove želje po utrjevanju bratstva in enotno-
sti med vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi.
Posamezne občine pripravljajo za goste posebne pro-
grame, večina s celjskega območja pa se bo v soboto, 7.
junija, udeležila skupnega srečanja v Logarski dolini.
TONE VRABL
kurirčkova pošta
Pionirji, ki nosijo torbico s kurirčkovo pošto po naši
ožji domovini, so prejšnji teden zapustili celjsko ob-
čino in nadaljevali pot po Zasavju. Osrednja prireditev
kurirčkove pošte v Celju, je bila na dvorišču I. osnovne
šole. Peter Sprajc, predsednik združenja borcev NOV
Celje je izročil kurirčkovo torbico pionirju, ki jo je s
tovariši ponesel na nadaljnjo pot proti Laškem. Zbra-
nim je ob tej priliki spregovoril predsednik občinske
konference ZSMS Rihard Majcen, pionirji I. osnovne
šole pa so izvedli bogat kulturni program z recitalom,
zapela pa sta tudi oba pionirska pevska zbora. V svojo
sredino so pionirji povabili borce in aktiviste NOB ter
celjske družbenopolitične delavce.
M. AGRE2
plakete mladosti
Na osrednji proslavi ob dnevu mladosti, ki bo v
Celju danes ob 18. uri v Narodnem domu v Celju bodo
podelili priznanja »Mladi za napredek Celja«. Devet
mladincev in dva mentorja mladih pa bodo prejeli
najvišje priznanje OK ZSMS - plakete mladosti. Letos
jih bodo prejeli mladinci: Anton Dimnik, Drago Kase-
snik, Baumkirher Franja, Stane Bohinjc, Veljko Cur-
kovič, Milan Pivec, Brane Florjanič, Blanka Zoreč in
Sonja Ramšak. In mentorja: Vlasta Pospeh in Franci
Vrbnjalc.
Okrog 850 učencev sedmih razredov pa si bo odve-
zalo pionirske rutice in stopilo v vrste zveze sociali-
stične mladine.
OD KOD IZBRSKATI INFORMACIJE
Da. Prav iskanje gradiv v Afriki mi je
v polletnih pripravsih na pot pobralo
največ časa. Zmotil sem se pač. Brezu-
spešno pohajkovanje po knjigarnah mi
je pogrenilo upanje, da se v množici pri-
ročnikov, potopisov, analiz, knjig, učbe-
nikov, vodnikov, enciklopedij in drugih
pisanih informacij o Afriki sploh ne
bom znašel. Ni lahko verjeti - a o črni
celini, o deželah pod Saharo nimamo
mnogo literature. Ne v našem, ne v tujih
jezikih.
Še največ sem si pomagal z monogra-
fijami, s ciklostiranimi opisi gospodar-
skega in družbenopolitičnega življenja,
ki jih izdaja Center za proučevanja sode-
lovanja z deželami v razvoju v Ljubljani.
Njihovi pregledi dokumentirano, stati-
stično in informativno-problemsko
predstavijo posamezno državo. Prebral
sem vsakoletne popise družbenih in go-
spodarskih dogajanj v zadnjih nekaj le-
tih za Nigerijo, Slonokoščeno obalo, Ga-
no in Centralnoafriško republiko. Po-
sebna vrednost Centrovega poslanstva
je v tem, ker kontinuirano spremlja rast
dežel v razvoju. V vsakem opisu je raz-
členjena blagovna izmenjava z Jugosla-
vijo, nakazani so problemi in načrti. Ob-
javljajo vire podatkov. Očrtajo smeri po-
litičnega življenja v deželi. Gospodar-
stvenika in ljubiteljsko motiviranega
bralca uvedejo v razpoke razgibanega
afriškega življenja. Usmerjajo k razvne-
temu proučevanju možnosti preporoda
zaostale in gospodarsko odvisne, a s su-
rovinami bogate Afrike.
Te drobne letne mono^afije Centra
za proučevanje sodelovanja z deželami v
razvoju, četudi povzemajo predvsem tu-
je vire in čeprav niso aktualizirane s
poročili naših predstavništev, vendarle
ravnajo bralčev pogled k bistvu. Koliko
pomagajo podpisnicam - ustanovitelji-
cam centra, torej gospodarskim organi-
zacijam, ne vem. Morda želijo in potre-
bujejo več. A že tisto, kar spišejo v Cen-
tru, pomaga. Zal v Centru nimajo denar-
ja, da bi sestavljalce gradiv poslali na
»vroč teren«.
Tudi Ljubljanska banka izdaja krajše
informacije o gospodarskem in banč-
nem potencialu posameznih držav. Do-
bil sem jih v roke. Ker poročila priprav-
ljajo v sodelovanju s Centrom za prou-
čevanje sodelovanja z deželami v razvo-
ju, ne omogočajo novih pogledov. Krat-
ka so. Vsebujejo zlasti finančno proble-
matiko in bančni sistem dežele, ki jo
razčlenjajo. Del informacije kaže na ra-
zvitost bilateralnih odnosov. Drobna za-
nimivost - sestavljalci poročil o Afriki
opozarjajo na raznovrstnost virov infor-
macij, s tem pa na možnost neusklaje-
nih ^ celo nasprotujočih si podatkov.
Nič čudnaga. V Centralnoafriški repu-
bliki sem iz dveh vladnih biltenov pri-
merjal podatke o zaposlenosti prebival-
cev in o številu prebivalcev v državi.
Podatka sta se razlikovala za več kot
30%. Pojasnili so mi, zakaj. Stvar ni tako
zapletena, kot se zdi. V Afriki statistič-
nih služb še niso dobro razvili. Vse vre-
dnejše podatke zbrano in primerjalno
PIŠE: JOŽE VOLFAND 3
objavljajo tuje in deloma domače banč-
ne organizacije, največ pa specializirane
organizacije v OZN. Dragocene letne
preglede dogodkov v afriških deželah
ponujajo obsežne angleške publikacije
(na primer angleška West Africa).
V knjigarnah v Lagosu, Kumasiju,
Akri, Abidjanu in Banguiju sem neutru-
dno iskal literaturo, podkrepljeno s po-
datki o ekonomskih, političnih in kul-
turnih razmerah v celotni zahodni oziro-
ma tropski Afriki, a sem slabo naletel. V
Abidjanu, samo za ponazorilo nisem v
sedmih knjigarnah našel niti ene knjige
v angleščini. Slonokoščena obala je pač
eden izmed branikov francoskega vpli-
va in ugleda v tem delu sveta. Drugje v
Lagosu in Akri, v bivših angleških kolo-
nijah, je bilo nekoliko boljše. Nekoliko.
Izdajatelji seveda pretežno domujejo v
Londonu.
- Zakaj se potem čudiš, če doma nisi
našel nič uporabnega, so me pobarali v
Akri, saj vidiš, da celo Afrika malo piše
sama o sebi.
- 2e res. Ampak ta svet se šele prav
prebuja iz uročenosti. Evropa ne. Mi tu-
di ne. odvrnem.
Nato sem našim razložil, da niti v
Ljubljani niti v Beogradu, tudi v turi-
stičnih organizacijah ne, nisem dobil ni-
ti enega popolnejšega (kaj popolnejša,
vsaj minituarnega!) priročnika ali vo-
dnika po Afriki pod Saharo. Nič turistič-
nega. V Ljubljani se je prodajeilka iskre-
no, brez zadržkov začudila, ko sem po
enournem iskanju le nekaj odkril: Jour-
ney through Africa (Naohiro Takaha-
ski). Glej smolo. To japonsko potepanje
po Afriki se ni nič skladalo z mojo potjo.
Štirje Japonci so jo ubrali bolj na jug,
vzhod in proti severu. Nič hudega. Ne-
kaj sem se naučil, ko sem bral o njiho-
vem avtomobilskem hazarderskem po-
djetništvu.
Turističnih vodnikov v Afriki torej pri
nas nisem dobil. Vsaj ne tistih, ki sem
jih iskal. O tropski Afriki. Odštejem en-
ciklopedije in podobne izdaje, kjer se na
podatkih že nabira prah.
Zato sem bil vesel pomoči Osrednje
knjižnice v Celju. Izkazala se je z doku-
mentacijo Tanjugovih zapisov in poročil
o afriškem političnem prizorišču. Zaje-
ten snopič lističev me je popeljal v ko-
mentirano ali le novičarsko obdelano
zgodovino afriških dogodkov v letu
1979. Berem Tanjugova poročila iz ja-
nuarja lanskega leta: Nove politične
partije v Gani. Glasovanje v Gani v sen-
ci pušk (iz junija). Državni udar v Gani
(iz junija)... Zgodilo se je pred slabim
letom. Mladi kapetan Ravvlings je odsta-
vil korumpirani vojaški režim generala
Akuffa. Letos v marcu so me prijatelji v
Akri popeljali na poligon, kjer so Raw-
Ungsovi vojaki kmalu po udaru streljali
krivce za gospodarske in politične teža-
ve Gane. Takrat je menda Ravvlings, vo-
dja udara, izjavil: Kri mora teči, sicer v
'državi ne bomo očistili korupcije.
Zgodba pa še ni končana.
Danes je isti Ravvlings v pokoju, če-
prav je komaj prekoračil trideseto leto.
Ganci so julija lani volili vlado tretje
republike. Toda civilisti so zasedli vla-
dne stole šele jeseni. Ravvlingsa so kaj
kmalu upokojili.
Joj, koliko vsega skoraj v en mah, bi
lahko rekli.
Tako je v Afriki dan za dnem. Leto za
letom v zadnjih dvajsetih letih, odkar so
Afričani trumoma začeli izjemen sa-
moosvobodilni pohod.
Na tem pohodu Afriko ves čas sprem-
lja Titova Jugoslavija. Spremlja, podpi-
ra, pomaga. Razume.
Zato mi ni bilo prav, ker sodobno
Afriko tako malo proučujemo in razi-
skujemo. Ker imamo o Afriki tako bore
malo izvirne literature.
Srečanje na peščeni obali Gvinejskega
zaliva
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
PRAVNA POMOČ
ZA 550 OBČANOV
Izvršni svet skupščine občine Slovenske Konjice je
na svoji seji, 14. maja, sprejel osnove za dogovor o
temeljnih družbenega plana občine za obdobje
1981-1985.
Obravnavali so tudi poročilo o delu sodišča združe-
nega dela v Celju za leto 1979. Število obravnavanih
zadev iz konjiške občine se je v tem letu zmanjšalo s 15
na 10, vendar bi bilo potrebno oceniti ali občani ne
uporabljajo pomoči ali je ne potrebujejo.
Služba brezplačne pravne pomoči je v preteklem
letu svetovala 550 občanom, občinski sindikalni svet
pa je nudil v 40 primerih ustno pravno pomoč in
sestavil 20 pismenih vlog.
Med drugim je izvršni svet obravnaval še predlog
organizacije radia Šmarje. H konceptu niso imeli pri-
pomb, vendar se niso odločili za sofinanciranje. O tem
se bodo lahko odločali šele takrat, ko se bodo na
območju občine in širše celjske regije dogovorili in
uskladili glede dela Radia Šmarje, Radia Celje, Novega
tednika in Večera.
MBP
PRIZIDEK V TRNOVLJAH
Pred dnevi so gasilci iz Tmovelj začeli graditi prizi-
dek k svojemu domu. Prizidek bo imel 120 m^ površine
in bo predvidoma veljal 640.000,00 dinarjev. Sredstva
zanj pa so zbrali krajani s pomočjo SIS za požarno
varnost. V glavnem pa bodo dela opravili prostovoljno.
V društvu, ki šteje preko 700 aktivnih in podpornih
članov, upajo, da bo prizidek pod streho že jeseni.
MILAN BRECL
vitanje
ZDRAMILI SO SE
Gradijo novo tovarno orodja
Vitanje doživlja prepo-
rod. V preteklih desetletjih
niso dovolj naredili za ra-
zvoj kraja, zdaj pa skušajo
to nadoknaditi. Gradijo no-
vo tovarno orodja, ki bo
omogočila delo 400 delav-
cem. Na Polskavi bodo zgra-
dili nov obrat KOVINARJA.
Kraj pod Pohotnem, v so-
točju treh rek in stičišču treh
dolin, doživlja v letu stabili-
zacije pravo renesanso. V
zgodovini je bilo Vitanje po-
membno središče, razvit
obrtniški in industrijski kraj,
ki je prekašal mnoge, sedaj
bolj razvite sosednje kraje.
Ob prelomu stoletja, ko so ga
obšle moderne cestne in dru-
ge povezave, se je razvoj
upočasnil. Tudi po osvobo-
ditvi je zaostajal za napred-
kom sosednjih krajev. Sedaj
pa vse kaže, da se je predra-
mil in da bo nadoknadil za-
mujeno. Se nikoli niso v Vi-
tanju toliko gradili kot v tem
letu. Vlaganja so ekonomsko
utemeljena.
Največja naložba je nova
tovarna orodja Vitanje. Gra-
di jo delovna organizacija
UNIOR iz Zreč. Zanjo so na-
menili 110 milijonov dinar-
jev. Istočasno bodo posodo-
bili staro tovarno TKI Vita-
nje, za kar so namenili 40 mi-
lijonov dinarjev. S tem bodo
lako v moderni livarni pre-
tapljali vse odrezke in ostan-
ke železa v nove proizvode.
Te ostanke sedaj UNIOR da-
je odpadu.
Od 2550 krajanov je le 755
zaposlenih, pa še to samo 400
v Vitanju, livadi težko dobijo
delo doma. Prav zato je po-
men nove tovarne še toliko
večji, saj bo omogočila še 400
delavcevm delo v domačem
kraju.
Delovna organizacija KO-
VINAR Vitanje pa je name-
nila 14 milijonov za nov ob-
jekt v Polskavi, pet milijo-
nov za novo opremo v Vita-
nju in milijon in pol za te-
hnološke izboljšave. Zanimi-
vo je, da so keir pol milijona
dinarjev namenili za elektri-
fikacijo in za PTT promet.
FRANJO MAROSEK
V BESEDI IN SLIKI
100 let gasilskega društva v vojniku
Ne samo zaradi stoletnice društva, tudi sicer so člani
gasilskega društva Vojnik sprejeli za letos obširen delovni
program.
Najprej so pričeli z adaptacijo doma. Ker nimajo de-
narja, temelji obnova na prostovoljnem delu. Na starem
delu doma obnavljajo zunanji omet, uredili pa bodo še
nove sanitarije in vzidali nova okna.
V soboto, pred praznikom dneva mladosti, bodo prev-
zeli novo orodno vozilo, sedmega junija pripravljajo šesto
srečanje ansamblov pod geslom »Ostanimo prijetelji«,
najpomembnejše pa bo vsekakor praznovanje 100-letnice
obstoja gasilskega društva, ki bo 6. julija. Pokrovitelja
proslave sta Skupščina občine Celje in zavarovalnica Tri-
glav. Na delu so že odbori, ki bodo poskrbeli za iirvedbo
proslave. Izbran je tudi častni odbor, ki ga vodi predse-
dnik Izvršnega sveta celjske občinske skupščine Venče-
slav Zalezina.
OB JUBILEJU BODO IZDALI BROSURO, KI
BO GOVORILA O DELU TEGA DRUŠTVA. Prav tako so
že izdelane spominske značke. V kratkem pa bo izšel še
bilten, ki bo posredoval program proslave in dela v letoš-
njem letu.
MILENA MARGUC
uvidevnost pa taka!
Parkirišče stanovanjske zgradbe v Miklošičevi ulici št. 5
je že itak tako majhno, da komaj stanovalci lahko parki-
rajo svoje avtomobile. Zadnje čase pa so si ga prisvojili
delavci OZD Slovenija avto - avtomotor, W parkirajo
svoja vozila nemeneč se za vozila drugih. Vprašali bi
lastnike vozil: Skoda CE 449-16, Zastava 750 CE 12-548,
Zastava 101 CE 126-098, kako bi se počutili, če bi našli
zjutraj ob 6.15 uri, ko morajo v službo ali na službeno
potovanje, takole zaparkirana svoja vozila. (Foto: F. Pun-
gerčič)
nesramnost!
Tako je bilo prejšnji teden v Trubarjevi ulici. Dva avto-
mobila parkirana na zeleni travi, petdeset metrov od tu pa
dovolj prostora na parkirnem prostoru. Tudi če letos ne bi
bilo leto Hortikulture, kaže ravnanje obeh voznikov na
skrajno nekulturno obnašanje.
Foto: D. M.
skupščina rd šempeter
V petek je bila v ribiškem domu Preserje prva redna
skupščina RD Šempeter. Najprej so delegati potrdili or-
gane skupščine. Za predsednika je bil izbran Venčeslav
ing. Bauer, za podpredsednika Tomo Diacci, sekretarja
Lojze Angrež, za predsednika odbora SLO Ivan Bezjak, za
predsednika odbora za ekonomska vprašanja in proračun
Tomo Diacci, za predsednika odbora za samoupravno in
družbeno kontrolo Edvard Peternel, za predsednika disci-
plinskega sodišča Boris Debič. Nato so delegati razprav-
ljali in sklepali o letnem načrtu gospodarjenja z ribiškim
okolišem in potrdili predlog za razglasitev varstvenih
voda ribiškega okoliša RD Šempeter. Na sliki: S prve
skupščine RD Šempeter. Tretji iz leve proti desni, predse-
dnik Venčeslav ing. Bauer.
T. TAVCAB
pravobranilec samoupravljanja
357 TEMNIH ZADEV
Tudi nezal€onito z osebnimi dohodld
Spodbudno je spoznanje,
da so začeli delavci sami ve-
dno bolj uresničevati svojo
vlogo pri varstvu samoup-
ravnih pravic in s tem kre-
piti notranji varstveni me-
hanizem. Družbeni pravo-
branilec samoupravljanja v
Žalcu se tudi lani ni soočal
v ustreznih samoupravnih
sredinah z bistvenimi odpo-
ri pri uveljavljanju svoje
funkcije. Seveda so bile tu-
di redke izjeme. To so pou-
darili tudi na ponedeljkovi
seji Izvršnega sveta tor tor-
kovi seji predsedstva občin-
skega sveta Zveze sindika-
tov.
Osnovna usmeritev delo-
vanja pravobranilca jo bila
tudi lani v uresničevanju
zakona o združenem delu,
pri čemer še zlasti velja
omeniti uveljavljanje do-
hodkovnih odnosov in var-
stvo samoupravljanja. Za
pogovor o delu lani smo na-
prosili družbenega pravo-
branilca samoupravljanja,
Vena Satlerja.
NT: Koliko zadev ste lani
obravnavali?
Veno Satler: »303 zadeve
kot vloge, ^ave in pobude
ter 54 lastnih pobud. Posto-
pek je bil voden za 187 pri-
merov. Kar več kot dve tret-
jini zadev se je nanašalo na
pravice, obveznosti in odgo-
vornosti iz delovnih razmerij
v najširšem smislu.«
NT: Kakšne so nekatere
osnovne ugotovitve v zvezi
z delovnimi razmerji, deli-
tvijo osebnih dohodkov,
sredstvih skupne porabe in
stanovanjskih razmerjih?
Veno Satler: »Se vedno
obstajajo primeri, ko temelj-
ne organizacije razrešujejo
določena vprašanja s skup-
nim aktom na nivoju delov-
ne organizacije. V večjih de-
lovnih organizacijah (TT
Prebold in NT Polzela) s te-
meljnimi organizacijami v
DSSS opravljajo dejavnosti,
ki bi jih morali v TOZD
skupnega pomena.
Prepočasi še vedno poteka
preoblikovanje odnosov svo-
bodne menjave dela. Pri raz-
porejanju dohodka in čiste-
ga dohodka je še vedno pro-
blem ustreznih osnov in me-
ril v samoupravnih splošnih
aktih. Povedati moram tudi
to, da so v občini le malokje
dograjevali sistem delitve
osebnih dohodkov. Več ali
manj lahko še vedno govori-
mo le o sistemizaciji delov-
nih mest in analitičnih oce-
nah delovnih mest. Delavci
so se še zlasti pritoževali za-
radi zakonitega odtegovanja
od osebnega dohodka, ne-
pravilnih obračunanih oseb-
nih dohodkih, nepravilnih
določitvah osnov osebnih
dohodkov ter zaradi udelež-
be osebnih dohodkov po
zaključnem računu. V zvezi s
stanovanjskimi razmerji ve-
lja omeniti nasilne vselitve.
V delovnih organizacijah je
še vse premalo konkretnih
programov za razreševanje
stanovanjskih potreb delav-
cev. Mnogo nejasnosti, pa tu-
di nerazumevanja je tudi pri
urejanju delovnega časa, od-
nosih med delom, letnih do-
pustih ter pri razporejanjih
na druga dela in naloge.«
NT: Kako je bilo s krši-
tvami družbene lastnine?
Veno Satler: »Lani smo
evidentirali štirideset takš-
nih zadev. Ne gre le za zade-
ve, ki pomenijo klasične kr-
šitve družbene lastnine, kot
so nezakonita uporaba in
razpolaganje z družbenim
premoženjem, uničevanje in
drugo, pač pa predvsem za
varstvo družbene lastnine
kot družbenoekonomskega
odnosa. Z neustrezno deli-
tvijo dohodka oziroma čiste-
ga dohodka so lahko priza-
deti splošni družbeni intere-
si. IDelavske svete smo opo-
zorili, da so z delitvijo po
zaključnem računu za leto
1979 preprečili nesmotrno
delitev čistega dohodka.«
JANEZ VEDENIK
i/ laškem
tekmovanje
ekip prve
pomoči
Občinski odbor Rdečega
križa in organi za ljudsko
obrambo ter družbeno samo-
zaščito bodo v nedeljo 25.
maja v Laškem izvedli tek-
movanje ekip prve pomoči
in sicer ob deveti uri dopol-
dne na telovadnem prostoru
osnovne šole.
Tekmovanje bo zanimiv in
poučen prikaz opravil pri
nudenju prve pomoči, saj
bodo tekmovale ekipe, v ka-
terih imata vsaj po dva člana
80 in ostali člani 20-urni te-
čaj. Predvidoma bo tekmo-
valo šest ekip iz vse občine,
predvsem iz delovnih orga-
nizacij.
K ogledu tekmovanja bo-
do posebej vabljeni člani in
članice vseh ekip prve po-
moči v občini, zelo dobro-
došli pa bodo tudi vsi obča-
ni, kajti nesreča ne počiva in
nikoli se ne ve, kdaj nekaj
tozadevnega znanja pride
prav.
Ker pa je tekmovanje rav-
no na Dan mladosti, bo pred
pričetkom tudi krajši kultur-
ni program.
-EC.
izmenjava
znanja
po etru
Konferenca OO ZSM Ter-
moelektrarne Šoštanj in or-
ganizacija mladine Hmezad
iz Žalca, bosta v soboto, 24.
mzga organizirali zanimivo
kviz tekmovanje ob dnevu
mladosti (na temo - 70 let
rojstva Edvarda Kardelja,
30 let delavskega samo-
upravljanja, 35 let zmage
nad fašizmom).
Z zameiuavo ekip (šo-
štanjska v Žalcu in narobe)
bodo vprašanja in odgovore
prenašali po etru, preko ra-
dijskih postaj Kluba velenj-
skih radioamaterjev »Hin-
ko Košir-yu 3 ekl.« Tekmo-
vanje mladinskih ekip s po-
dročja velenjske in žalske
občine (skupaj 12 ekip) bo
povezano s kulturnim pro-
gramom.
.ini^.F. MiKi.Avr
kozjansko
SLADA STREHA
Za boljše bivanje brigadirjev
Nedvomno so MDA v naši
republiki, predvsem pa v
njenih nerazvitih področjih,
potrebne tudi vnaprej. Na
našem Kozjanskem se v
šentjurski in šmarski občini
iz leta v leto vrste zvezne
MDA in to v treh poletnih
mesecih. Brigade imajo svoj
domicil v Šentvidu pri Plani-
ni in Bistrici ob Sotli v nek-
danjih šolskih stavbah.
Bivalni prostori brigadir-
jev v obeh naseljih so vse
prej kot komfortni in bi jih
seveda kazalo urediti do so-
dobnejših stanovanjskih
standardov. Tak poseg bi se-
veda zahteval znatna finanč-
na sredstva, ki bi bila le za
trimesečno bivanje brigadir-
jev preslabo izkoriščena.
Razprava na seji DPZ
šentjurske občine je šla v
smer, da bi modernizirane
prostore v navedenih stav-
bah koristilo več uporabni-
kov. V mislih so imeli enote
teritorialne obrambe v času
njihovih vaj, pa za seminarje,
tečaje in predavanja družbe-
nopolitičnih organi2:acij in
ne navsezadnje, vsaj v Šen-
tvidu pri Planini, ki ima nad-
morsko višino 612 m in zavo-
ljo tega ugodne snežne ra-
zmere in ugodne terene pod
Bohorjem za šolo v naravi -
za smučarske tečaje osmo-
šolcev. Šole že imajo preno-
sne žičnice, ki bi jih prinesle
s seboj in tamkaj na lepih
terenih s pridom uporab-
ljale.
Pri vsem dosedanjem delu
MDB na mladinskih delov-
nih akcijah Kozjansko, smo
zasledili prav tu vrsto novih
izvirnih oblik aktivnosti, ka-
terim bi s pridobitvijo bival-
nih prostorov in okolja dali
še večji polet. Stiki brigadir-
jev z zdjuženim delom, KS
in družbeno političnimi or-
ganizacijam in so se izredno
poglobili. Velik in važen je
bil povdarek na usposablja-
nju brigadinev za SLO ob
pomoči krajevnih in občin-
skih organizacij Združenja
rezervnih vojaških starešin.
E. R.
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
pionirski zbor v kumrovcu
SREČANJE PRIJATEUSTVA
Pokrovitelj zbora pionirjev iz vse Jugoslavije je bil Kosta Nadj
Trg pred Titovo rojstno
hišo v Kumrovcu je bil
poln mladeži z modro
pionirsko kapo na glavi
in rdečo ruto okoli vratu.
V nedeljo je bilo, ko so se
v tem živopisnem kraju
zbrali pioni^i iz pobrate-
nih osnovnih šol iz vseh
republik in pokrajin Ju-
goslavije. Kakih dva tisoč
jih je bilo, prišli pa so iz
Niša, Djevdjelije, Bijele,
Dervente, iz Uroševca in
Pačirja. Gostitelji so bili
pionirji osnovne šole
Maršal Tito iz Kumrovca,
šole Marije Broz iz Bistri-
ce ob Sotli in slušatelji
politične šole Josip Broz
Tito iz Kumrovca.
Zbrali so se v malem, a
vsem nam dragem Ku-
mrovcu, v neposredni bli-
žini zibelke, ki je odzibala
domovini največjega si-
na. Zbrali so se v Ku-
mrovcu, da bi mladi iz
vse Jugoslavije videli ta
lep kraj, da bi začutili
mehkobo duha zagorske-
ga človeka, da bi s pogle-
dom objeli obronke slo-
venskih gričev in videli
lepo šolo Marije Broz v
Bistrici ob Sotli, kjer je
Tito tako lepo govoril o
svoji materi. Zbrali so se,
da bi pionini navezali
med seboj prijateljske sti-
ke, izmenjali naslove in
da bi nevidno pero v srcih
mladih zapisalo: NAJ
NAM BRATSTVO IN
ENOTNOST VECNO
TRAJATA!
Mladi pionirji, simboli-
zirani predstavniki Jugo-
slavije, so z minuto molka
počastili spomin na veli-
kega učitelja in ljubljene-
ga predsednika Tita. Nato
pa se je svečani zbor pri-
čel.
Vse udeležence sreča-
nja, pionirje iz vseh repu-
blik in pokrajin Jugosla-
vije, pokrovitelja srečanja
predsednika Zveze zdru-
ženj borcev NOV Jugo-
slavije Kosta Nadja, oseb-
nega spremljevalca tova-
riša Tita Nikolo Novkovi-
ča, domačine in druge go-
ste, so predstavraiki po-
bratenih osnovnih šol
najprej toplo pozdravili.
»Pionirski odredi po-
bratenih šol: mirno! Za
domovino s Titom - na-
prej!«
Zadonela je himna. Pio-
nirji so stali kot vkopani.
Ko so zadnji akordi izzve-
neli, je predstavnik pio-
nirskega odreda iz Ku-
mrovca podal raport Ni-
koh Novkoviču. In že se
je na prelepem trgu pred
Titovo rojstno hišo iz
vseh pionirskih grl razle-
gla svečana pionirska ob-
ljuba:
»Pionir je pošten,
pionir je iskren,
pionirje zvest...«
Na govorniški oder je
stopil Kosta Nadj. »Zbra-
ni tu, v rojstnem kraju
največjega sina naših Aa-
rodov in narodnosti, zbra-
ni v dneh, ko smo navaje-
ni proslavljati rojstni dan
maršala Jugoslavije, sto-
jimo danes tu z neizmer-
no bolečino v srcu. Člo-
vek, ki je dal pravi smisel
vsem našim zmagam, ni
več med nami.«
Kosta Nadj je pionir-
jem govoril o osebnosti
tovariša Tita, o njegovi
humanosti in vizionarski
misli. »Človek, človekova
sreča ter pravica človeka,
da sam odloča o svoji uso-
di - to je bilo vodilo Tito-
vega dela. A boriti se za
človeka, to je za Tita po-
menilo predvsem boriti
se za delavca, za ustvar-
jalca, za celoten delavski
razred,« je dejal Kosta
Nadj.
»Dragi rhladi prijatelji.
Titovo delo je treba nene-
hno proučevati. Kajti to
delo je stalni in najboljši
smerokaz vsem, ki ljubijo
človeka, ki žislijo napre-
dek, ki hočejo mir in išče-
jo razumevanje med ljud-
mi in narodi. Ljubiti Tito-
vo delo in se na njem uči-
ti, pomeni ljubiti bratstvo
in enotnost, pomeni spo-
štovati načela enakoprav-
nosti, pomeni boriti se
proti vsaki obliki hege-
monije. Pomeni v svojem
bistvu biti svoboden, re-
sničen človek v družbi
medseboj odvisnih svo-
bodnih ljudi.«
Po slovesnem govoru
predsednika Zveze zdru-
ženj borcev NOV Jugo-
slavije Kosta Nadja se je
zbor pionirjev prevesil v
kulturni program. Sleher-
na od pobratenih šol je
pripravila v svojem jezi-
ku svojstven program.
Proti večeru pa so v Ku-
mrovcu zagoreli taborni
ognji, ki so jih pionirji za-
netili skupaj s predstav-
niki Jugoslovanske ljud-
ske armade. Pesem mla-
dih je odzvanjala daleč
naokoli. Zlivala se je v ob-
ljubo Titu, da z njegove
poti nikdar ne bomo skre-
nili.
Ob 20. uri in 30 minut je
poseben vlak odpeljal iz
Kumrovca proti domo-
vom na različne konce
Jugoslavije goste pionir-
je. Mladi so odšli, ostala
pa so srečanja in prija-
teljstva, ki so se skovala
med mladimi in ki bodo
še poglobila vezi bratstva
in enotnosti med narodi
in narodnostmi Jugosla-
vije.
DAMJANA STAMEJCiC
Obrazi pionirjev so izžarevali zanimanje, razposaje-
nost, igrivost Srečno mladost
Pionirski odredi pobratenih šol pred slavnostno tribuno
Pokrovitelj srečanja v Kumrovcu je bil predsednik ZZB SOV Jugoslavije Kosta
Nadj, udeležili pa so se ga še številni gostje. Med njimi tudi osebni spremljevalec
tovariša Tita podpolkovnik JLA Nikola Novkovič.
slepi in slabovidni so
zborovali
v petek, 16. 5. so se p>o enem letu zop>et srečali na redni
letni konferenci člani Medobčinske organizacije slepih in
slabovidnih Celje.
Ni še dolgo tega, kar nas je za vedno zapustil naš dragi
predsednik republike in častni član Zveze slepih Jugosla-
vije Josip Broz Tito. Njemu v zahvalo in v obljubo je bila
namenjena prva točka dnevnega reda konference, v kateri
so se člani spomnili njegovega dela v korist vseh na vidu
prizadetih. Njegov spomin pa so počastili z enominutnim
molkom.
Na konferenci so člani MOS Celje pregledali in ocenili
delo za preteklo leto in obenem delo organov, ki so bili
izvoljeni na lanskem občnem zboru. V razpravi po podanih
poročilih in finančno ovrednotenem programu dela organi-
zacije za letošnje leto ter po podanih smernicah dela za
naslednje srednjeročno obdobje, je bilo dovolj povedanega,
da je in da ima organizacija pravilno zastavljeno svoje bo-
doče delo v korist na vidu prizadetih. Da je tako, potrjuje
tudi sprejem programa organizacije v občinskih samouprav-
nih interesnih skupnostih, v katere se kot izvajalec dela
njihovega delovnega programa organizacija tudi vključuje.
Ce se nekoliko dlje ustavimo pri razpravi, lahko ugoto-
vimo, da je bila le-ta največ namenjena problemom zaposlo-
vanja članov in pa socialno šibkim članom. Problem zapo-
slovanja je v letošnjem letu stabilizacije še posebej prisoten,
prav toliko kot problem pomanjkanja ustreznih delovnih
mest za na vidu prizadete.
Razprava je pokazala, da je program dela organizacije
pravilno začrtan in da bo moria organizacija s pomočjo
širše družbe tudi v bodoče nameniti prav dvem naštetim
problemom največ pozornosti.
VLADO VRTOVEC
ceue: dnevi avstrijskega
filma
s premiero filma Mah na kamnu so se včeraj pričeli v
Celju dnevi avstrijskega filma v Sloveniji. Celjski del prire-
ditve obsega še današnjo predstavo enega najboljših avstrij-
skih filmov zadnjih let - Srečni trenutki Georga Hause^a.
Dnevi avstrijskega filma v Sloveniji, ki so z dvema film-
skima predstavama segli tudi v Celje, so že druga večja
letošnja filmska prireditev v Celju. Prinesli so pomembno
kakovostno osvežitev rednega filmskega sporeda, ob tem pa
tudi pogostoma pogrešano informacijo o filmskih prizade-
vanjih in iskanjih v sosednji državi. 2e sinočnji film Mah na
kamnu je potrdil domneve, da je avstrijski film, vsem teža-
vam in svoji pastorski vlogi v okviru avstrijskega kultur-
nega izročila navkljub, v vzponu. Pogumno koraka po poti,
ki je blizu tako imenovanemu »mladonemškemu« filmu. In
prav vse filmske predstave avstrijskih filmov v okviru prire-
ditve v Sloveniji to ugotovitev potrjujejo.
Celjsko kinopodjetje je s soorganizacijo Dnevov avstrij-
skega filma prispevalo nov pomemben kamenček v mozaik
pestrega kulturnega življenja v celjski občini.
S. B.
aktivni varnostni inženirji v
velenju
Celjsko društvo varnostnih inženirjev in tehnikov, ki
združuje svoje člane (varnostne inženirje in tehnike ter poo-
blaščene osebe za varstvo pri delu) s področja občin celjske
regije, ima zaradi velikega obsega geografskih področij, kjer
delajo člani, precejšnje težave. Zato je aktivnost v pravem
pomenu in glede na načrtovane naloge precej skromnejša,
oziroma sloni na malem številu članov.
O stanju so že večkr^ razpravljali varnostniki na različnih
zborih, vendar najuspešnejših rešitev še niso doprinesli.
Skupina varnostnikov v Šaleški dolini pa je sklenila sodelo-
vanje v okviru društva DVTT okrepiti, zato je predlagala
izAA-šilnemu odboru, da se dovoli ustanovitev sekcije za to
področje. Namreč, že pomladi letos so se sešU v Velenju in
Šoštanju (po 10 do 30 delavcev služb za varstvo pri delu) in
so se dogovorili za konkretne naloge na področju izobraže-
vanja, zdravstvenih uslug, izmenjave izkušenj na norma-
tivno-samoupravnem področju in spoznavanju delovnih
procesov v OZD na Šaleškem področju.
Varnostniki so se sešli na Vegradu, v Gorenju in Termoe-
lektrarni Šoštanj, ki so si jo tudi ogledali. Naslednjič se bodo
dobili v Rudniku lignita v Velenju.
JOZE MIKLAVC
dostojna počastitev
spominskega dne v ks rimske
toplice
v počastitev letošnjega krajevnega praznika Rimskih to-
plic in v spomin na ustanovni sestanek pokrajinskega od-
bora OF za Štajersko leta 1941 na Kojzici, je bila sinoči v
dvorani Vojnega zdravilišča v Rimskih toplicah slavnostna
akademija, na kateri je govoril Jelko Mejač, podpredsednik
sveta krajevne skupnosti Rimske toplice. V programu, ki je
sledil, so učenci osnovne šole Antona Aškerca iz Rimskih
toplic izvedli recital, zapel je pevski zbor iz Rimskih toplic
ter zaigrala laška godba na pihala. Ob tej priliki so krajani
povabili v svojo sredino tudi rudarje-člane Društva upoko-
jencev iz Trbovelj. Udeleženca ustanovnega sestanka pokra-
jinskega odbora OF na Kojzici Alojz Diacci iz Rimskih
toplic in Jože Jurač iz Ljubljane pa sta prejela spominski
rudarski svetilki.
Krajevna konferenca SZDL in ZSMS sta organizatorja
orientacijskega pohoda, ki se bo pričel jutri ob 15. uri.
Udeleženci bodo obiski važne partizanske postojanke in
mesto ustanovnega sestanka OF na Kojzici. V petek se bo ob
16. uri pričel turnir v odbojki za moške, ob pol osmih zvečer
pa se bo odvijal večerni tek po Rimskih toplicah. V soboto
zjutraj ob 5. uri bodo krenili mladinci na pohod do vseh
spominskih obeležij NOB v krajevni skupnosti Rimske to-
plice, med drugim do spomenika narodnemu heroju Iliji
Badovincu ter do spomenika petim padlim gozdarjem na
stari Pošti.
M. AGRE2
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
ČESTITKE JUBILANTU
Kulturna skupnost in Klub kulturnih delavcev Ivan Can-
kar v Celju sta v počastitev 70-letnice profesorja Antona
Aškerca pripravila v ponedeljek zvečer v prostorih kluba na
Tomšičevem trgu slovesnost, kjer so se zbrali celjski kul-
turni delavci, da bi jubilantu zaželeli vse najboljše in še
mnogo zdravih in ustvarjalnih let. 2e v svojem pozdravnem
govoru je predsednica skupščine Kulturne skupnosti ob-
čine Celje Aleksa Gajšek-Krajnčeva (na sliki izroča spomin-
sko darilo) izpostavila, da je profesor Anton Aškerc v vseh
letih svojega delovanja stal vedno v prvih vrstah, kjer je bilo
služiti prosveti in kulturi in tak je tudi danes.
Na ponedeljkovi slovesnosti v klubu kulturnih delavcev
so krajši glasbeni program izvedli učenci celjske Glasbene
šole.
V torek pa je jubilanta sprejel tudi predsednik skupščine
občine Celje profesor Jože Marolt in v imenu celjske občine
izrekel najboljše želje.
Foto: D. M.
'— ^
REPUBLIŠKA NAŠA BESEDA
80 V CELJU
Letošnje zaključno srečanje Naša beseda 80 - gleda-
liški in literarni del bo tokrat v Celju. Danes objav-
ljamo spored prireditev, ki bodo od 29. do 30. maja na
različnih mestih v Celju in predstavljajo izredno zani-
miv prikaz gledališke in literarne ustvarjalnosti mla-
dih v Sloveniji.
Četrtek, 29. maja 1980
ob 11. uri v Kulturnem domu KUD ZARJA Trnovi je
Maria Clara Machado: MALA ČAROVNICA, KI NI
MOGLA BITI ZLOBNA
Podmladek DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska
Bistrica
ob 12.30 uri v Pionirskem domu Celje
Nina Gernetova: DEZEK
Lutkovna skupina osnovne šole Edvard Kardelj Mur-
ska Sobota
ob 16. uri v Kulturnem domu KUD ZARJA Trnovlje
Preussler-Pengov: MALA ČAROVNICA
Gledališki krožek PiKUD osnovne šole Ivan Cankar
Maribor
ob 19.30 uri v Kulturnem domu KUD ZARJA Trnov-
lje
NAŠE SO IN NAM PRIPADAJO GORE, PLANINE
IN PTICE
ŠKUD Srečko Kosovel osnovna šola Oskar Kovačič
Ljubljana
Ciril Kosmač: CEZ SENCNO CRTO
Roždenstvenski: REQUIEM
MKUD Ivan Cankar Gimnazija Miloša Zidanška Mari-
bor
Petek, 30. maja 1980
ob 11. uri v Pionirskem domu Celje
Marjan Belina: LISICA TATICA IN MOJCA PO-
KRAJCULJA
Pionirska gledališka skupina KUD Jože Stupnik Sve-
čina
LITERARNO DOPOLDNE
KAJ SE SKRIVA NA PODSTREŠJU
ŠKD Ivan Grohar osnovne šole Peter Kovačič Škof j a
Loka
ob 16. uri v Pionirskem domu Celje
Smiljan Rozman: CUDEŽNI PISALNI STROJČEK
Koroška dijaška zveza ODER MLADJE Celovec
ob 17.30 uri v klubskem prostoru SLG Celje
SLIKE - literarni utrinek
MKUD Anton Aškerc Gimnazija Celje
LITERARNI VECER
Klub mladih Ptuj
ob 19.30 uri v Kulturnem domu KUD ZARJA Trnov-
lje
Jacinto Benavente: IDEALI IN KORISTI
KUD Komandant Stane Pirniče Oder mladih treh he-
rojev
Sobota 31. maja 1980
ob 15. uri v Kulturnem domu KUD ZARJA Trnovlje
Jana Kolarič: SALON EXPON
Pi KUD osnovne šole Bratov Polančič Maribor
PROF. ANTON AŠKERC-SEDEMDESETLETNIK
Bojim se, da bi me spoštovani jubi-
lant dregnil, češ (nekako tako kot be-
remo v romanih) te besede so mrtve,
besede, ki se odmotavajo mimo nas, ki
ne vznemirjajo in ne prizadenejo,
kvečjemu podpirajo firbec... Zato ne
začenjam teh vrstic z naročeno čestit-
ko in tudi ne z navajanjem datumov iz
matičnih knjig in personalnih dosje-
jev; to zadnje je praksa oficielnih na-
grobnih panegirikov, mi vsi pa stopa-
mo predenj s šegavo besedo iz vesele-
ga srca, pa s kozarcem bistrega bizelj-
čana in s spomladanskim pušeljcem v
rokah.
Primernejše, za našega Toneta - ta-
ko ga kličemo številni prijatelji, ostala,
še številnejša javnost pa ga ves čas od
osvoboditve sem pozna in ceni kot
profesorja Antona Aškerca - primer-
nejše, mislim, in vrednejše za njegov
pronikav intelekt in mehko dušo, bi
bilo v poetični realizem naravnano pe-
ro, ki bi opisalo njegovo dosedanjo živ-
ljenjsko pot. Pot sina kmečkega prole-
tarca s strmega Stražnika nad Rimski-
mi Toplicami v polkmetijsko-polindu-
strijsko dolino, med razborite srednje-
šolce celjske gimnazije, nato med ljub-
ljanske slaviste - visokošolske učitelje
in študente - zavzete za popolno slo-
vensko vseučilišče in po njem za pra-
vičnejši družbeni red, vse do trenutka,
ko ta narodna in kulturno politična
zavzetost ni bila uresničljiva samo z
besedo in gesto, temveč je bilo treba
seči tudi po puški. To je storil naš da-
našnji slavljenec med NOB kot borec-
agitpropovec.
Iz časov po osvoboditvi, zlasti v
»ljudski prosveti«, mu dolgujemo naj-
več. Bili so časi, ko v nove zarje usmer-
jenih intelektualcev ni bilo na pretek,
bilo pa je zdrave, pristne in poštene
zagnanosti, ki je potrebovala usmerje-
valca, svetovalca in zagovornika. Tu je
bil Anton Aškerc! Slavist in humanist,
narodnjak in socialist, učitelj in men-
tor, središčna osebnost v prizadeva-
njih za - napredek in prosveto, v slogu
njegovega velikega strica: ognjevit,
proč od mehkužnosti in bledoličnosti,
z glasom nemirnega duha...
Aškerčev delež pri graditvi celjske-
ga kulturnega obraza krasijo skrb, na-
petost, vztrajnost in nesebično delo -
bodisi v svojstvu predsednika sveta za
prosveto in kulturo mestnega ljudske-
ga odbora in profesorja, bodisi kasneje
v svojstvu ravnatelja učiteljišča
1952/53-1965/66, nato pa upravnika
Mestne ljudske knjižnice do odhoda v
pokoj (1974). Vsakič, posebej še zadnja
leta (od 1972) ga kot predsednika, po
dveh mandatnih dobah pa kot pod-
predsednika skupščine Kulturne
skupnosti celjske občine (in kdo bi
mogel našteti še množico »postran-
skih« funkcij in zadolžitev) srečujemo
kot moža širokega obzorja, s čutom za
zdravo razsodnost in s čutom za pravo
ravnovesje med osebno človeško in
splošno družbeno kvaliteto. Sodelav-
cem je zgled nesebičnega dela, pošte-
nosti in skromnosti ter velike ljubezni
do naše besede in pesmi. Delavec je, ki
mu dosežena kvaliteta nudi več notra-
njega zadoščenja kot vsa zunanja, od
najrazličnejših slučajev odvisna priz-
nanja.
In da bi voščilo vendarle brez pate-
tičnosti izrazilo resnično misel, trčimo
po domače: Se na mnoga zdrava in
srečna leta, tovariš Aškerc! Pesnik,
njegov stric pa bi pripisal:
»In v srcu čutil sem glasove,
ki usta jih ne izreko«
G USTA V GROBELNIK
ANTON HERMAN V
SAVmVEM SALONU
V žalskem Savinovem salonu bodo v petek, 23. maja
ob 18. uri odprli samostojno razstavo del akademskega
kiparja Antona Hermana.
Avtor, rojen v Galiciji, je študiral na ljubljanski Aka-
demiji, nato pa se je izpopolnjeval še v Rimu in v
Milanu pri znanih umetnikih Manzuju in Markezeju.
Tokrat se bo predstavil z preglednim izborom pla-
stik, reliefov in risb - vse na temo - Stopalo.
Razstava je posvečena Dnevu mladosti.
SLOVENSKE
KONJICE:
USPELA
REVIJA
»Tito je z nami tudi v pe-
smi« je bilo geslo revije odra-
slih pevskih zborov, ki je bi-
la v nedeljo v Slovenskih
Konjicah. Sodelovalo je
osem pevskih zborov z 220
pevci in godba na pihala.
Izbor pesmi je bil v soglasju
z vodilno mislijo revije. Med
bogatim programom so za-
peli tudi tovarišu Titu ljubo
pesem »Pleničke je prala«.
Srečanje pevcev konjiške
občine ni bilo tekmovalno.
Kljub temu so dokazali, da
so se zanj marljivo priprav-
ljali. Izbor pesmi kot tudi
izvedba je bila dobra, po oce-
ni večine doslej najboljša.
Sodelovala sta ženska pev-
ska zbora iz Slovenskih Ko-
njic in iz Zreč, oktet Loče in
moški pevski zbori: Vitanje;
»Adolf Tavčar«, »Ivo Štruc«
in »LIO« iz Slovenskih Ko-
njic ter Zreče. Revijo so zbo-
ri zaključili s skupno pesmi-
jo. Zapeli so Pesem XIV. di-
vizije in idrijsko narodno pe-
sem.
V nedeljo, na Dan mlado-
sti, se bodo v Zrečah zbrali
mladi pevci. Na reviji bo na-
stopilo 10 mladinskih pev-
skih zborov s 450 pevci. So-
delovali bodo tudi učenci
glasbene šole iz Slovenskih
Konjic.
MBP
RAZSTA VLJA HERWIG ZENS
Razvojni center v Celju nadaljuje s tradicijo likovnih raz-
stav v svoji avli. Številnim domačim likovnikom se je zdaj
pridružil še avstrijski slikar Herwig Zens, rojen 1943 leta v
Himbergu pri Dunaju. Na Dunaju je tudi študiral likovno
umetnost, 1962 leta pa je obiskoval znano akademijo
Oskarja Kokoschke v Salzburgu, 1965 leta pa je prejel tudi
Fiigerjevo nagrado. Henvig Zens je mojster grafike in tak se
je tudi predstavil na razstavi v Razvojnem centru, ki bo
odprta do 31. maja. Razstavo je posredoval Avstrijski kul-
turni inštitut v Zagrebu.
Njegova grafična dela nas spominjajo na nadrealistične
podobe, ki v svoji razigranosti in likovni prefinjenosti
vzpodbujajo gledalca k razmišljanju o prostoru v katerem
živi.
Grafična dela Henviga Zensa imajo svoje mesto na Akade-
miji likovnih umetnosti na Dunaju, v Pokrajinskem muzeju
Spodnje Avstrije, v Pokrajinski galeriji Koroške in v Dr-
žavni galeriji v Lichtensteinu, ima pa tudi več zbirk grafik.
Na sliki: z razstave v Razvojnem centru.
D. M.
35 let
gimnazijskega
zbora
Letos mineva 35 let, ko so se r
celjski gimnaziji odločili usti
noviti pevski zbor, ki je kaj km«
lu pod vodstvom prvega dirigei
ta Egona Kuneja dosegel pn
uspehe.
Od tedaj dalje se je mešai
mladinski zbor izkazoval in di
kazoval na vsakoletnih celov
černih koncertih, radijskih sn
manjih, uspešnih tekmovanj:
na Mladinskem pevskem festiv
lu ter v inozemstvu. Poleg tej
pa so mladi pevci celjske gimn
zije vedno prisotni v celjske
kulturnem življenju. Tako je tu
v letošnjem letu zbor prejel o
činsko Prešernovo nagrado. J
bilejni koncert ob 35-letnici 1
bodo gimnazijski pevci pod vo
stvom svojega dirigenta Edvan
Goršiča priredili prihodnjo sre(
zvečer v Narodnem domu.
ME
koncert v
marijagradcu
Minulo soboto je bil v Mari-
jagradcu pri Laškem v kul-
turnem domu koncert v okvi-
ru rednih klubskih večerov.
Gostovali so pevci - papirni-
čarji iz Jagnjenice pri Rade-
čah in oktet iz Trbovelj. V
dvorani samo nekaj sedežev
ni bilo zasedenih, kar je trebs
pripisati dejstvu, da je istoča
sno gostoval v Zdravilišči
zbor iz Nizozemske. Poslu
šalci so bili s sporedom ii
izvajanjem obeh pevskil
zborov izredno zadovoljni
veliko pa je vredno tudi to, d'
v Marijagradcu pred leton
zbujeno zanimanje za kultui
ne prireditve ne slabi.
V	__
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
prijatelji na obisku
NEPOZABNI PEVSKI VEČERI
Nizozemski pevci zapeii v Celju, na Polzeli in v Laškem
Prišli so, da so vrnili obisk
Komornemu moškemu zbo-
ru, ki je lansko jesen že tret-
jič bil na Nizozemskem in za-
pel ne samo v Schinveldu,
marveč tudi pri slovenskih
izseljencih v Brunsumu ter v
univerzitetnem mestu Lei-
den.
Tudi člani moškega pev-
skega zbora Oranje iz Schin-
velda so bili tokrat tretjič pri
nas.
»Prišli smo v vašo domovi-
no ne le kot pevci, ampak
tudi kot prijatelji. Zato nas je
še posebno prizadela smrt
vašega predsednika, v vsem
svetu spoštovanega državni-
ka, maršala Tita. Smrt je žal
neizprosen zakon narave.
Toda, kadar je hudo, se delo
vseh nas pevcev nadaljuje v
smislu vodila, ki ga je posta-
vil sam maršal Tito. To je v
prijateljstvu in miru med na-
rodi. In s tem namenom naj
izzveni tudi nocojšnji kon-
cert,« je med drugim na kon-
certu v Celju, v četrtek, 15.
maja, pred polno dvorano
Narodnega doma, dejal
predsednik zbora g. Wen Ge-
raets.
In ne samo prvi nastop v
Celju, tudi oba naslednja na
Polzeli in v Laškem sta iz-
zvenela v tem velikem po-
slanstvu. Večerna srečanja s
pevci so bila ne le velik pev-
ski dogodek, marveč tudi ve-
ličastna manifestacija prija-
teljstva med narodi, sporazu-
mevanja ... Bila so srečanja,
ki jih ni mogoče pozabiti, ki
so potrdila, da lahko tudi pe-
sem gradi trden most sodelo-
vanja med narodi.
Z gostovanjem nizozem-
skih pevcev smo veliko pri-
dobili. Celje, Polzela in La-
ško so bili obogateni z do-
godkom, ki je našim ljudem
približal njihovo deželo, de-
želo ravnine, tulipanov...
Pevski in prijateljski stiki
med Komornim moškim
zborom in pevskim zborom
Oranje iz nizozemskega
Schinvelda so dolgi že
dvaindvajset let in so v tem
času prerasli že v osebna pri-
jateljstva, poznanstva. Po-
men tega štiridnevnega go-
stovanja, od 15. do 19. maja,
pa so gostje potrdili tudi s
tem, da je okoli petdeset-
članski moški pevski zbor
spremljalo več kot šestdeset
prijateljev petja in naše de-
žele!
Morda ni naključje, da je
bil v njihovem programu bi-
vanja pri nas na prvem me-
stu sprejem na sedežu občin-
ske skupščine Celje. Tu je
goste pozdravil podpredse-
dnik Anton Jelenko. Izme-
njava daril in iskrene bese-
de. Tudi priznanje nad dina-
mičnim razvojem Celja, ki ga
nizozemski pevci spremljajo
več kot dve desetletji in tudi
poudarek z naše strani, da si
takšnih srečanj, zaradi sode-
lovanja med narodi, želimo.
2e prvi koncert v Celju -
to pa sta potrdila tudi na-
slednja dva na Polzeli in v
Laškem, vsakokrat pred pol-
nimi dvoranami - je potrdil,
da imamo v gosteh kvalite-
ten zbor z velikim mednaro-
dnim ugledom. Predstavil se
je s programom, ki je prije-
ten za poslušalčevo uho. Tu-
di obvezna ali neobvezna
klavirska spremljava je pri-
nesla osvežitev.
Navzlic programu, ki je za-
jel pesmi številnih narodov,
so vsi trije koncertni večeri,
ne samo po zaslugi Komor-
nega moškega zbora, ki je za-
pel na uvodu v Celju in v
Laškem ter zbora Svobode
na Polzeli, ki je pričel nastop
pred domačim občinstvom,
izzveneli v večere slovenskih
narodnih pesmi. Predvsem
po zaslugi gostov, saj so vsa-
kokrat zapeli po tri, štiri pe-
smi v našem jeziku. In ko se
je ob koncu, za dodatek, vse-
lej oglasila »Od Cela do 2au-
ca«, so bili poslušalci na no-
gah. Sicer pa so v svoj reper-
toar uvrstili še »O košnji«,
Obisk laške pivovarne seveda ni minil brez posIcUšnje
piva. Na zdravje!
»Vrtec ogradila bodem«, »Se
en krajcerček...«
Med svojim obiskom so ni-
zozemski gostje spoznali de-
lo v Ferralitu, v tovarni po-
hištva Garant in v tovarni
nogavic na Polzeli, bili so v
laški pivovarni in spili tudi
kozarček belega in črnega
piva ter se v rojstnem kraju
predsednika Tita z lepim
šopkom poklonili spominu
umrlega prvega državnika
sveta.
In spet, kot vse doslej, so
bili tudi zdaj pri družinah
članov Komornega moškega
zbora. Nepozabna in prisrč-
na so bila ta srečanja. Kot
vselej. In tudi piknik pri lov-
ski koči nad Dobjem se je
končal v prijetnem razpolo-
ženju. Kljub dežju.
Slovo, da malo takih. Obje-
mi in solze pa tudi obljube,
saj se kmalu spet vidimo!
MILAN BOZiC
HOLANDSKI PEVCI: POZORNOST SLOVENSKI PESMI
Koncert v Narodnem domu je bil v
četrtek, 15. maja. S tremi pesmimi je
otvoril prireditev Komorni moški zbor
pod vodstvom Vida Marcena. Ko je
nastopil na oder moški zbor »Oranje«,
je njegov predsednik Wen Geraets z
nekaj toplimi besedami v holandskem
jeziku pozdravil poslušalce ter se spo-
mnil našega nepozabnega predsedni-
ka Tita. Njogov govor je prevajala Bo-
gdana Grobelnikova, ki je tudi bre-
zhibno napovedovala koncertni pro-
gram.
50-članski moški zbor vodi že vrsto
let dirigent Pierre Gerits. Zbor ima
sveže glasove, zvočne base in dokaj
dobre 1. tenorje, 2. tenor pa je šibkejši,
zato emisija zborovskega potja ni ve-
dno izenačena. Dinamično dosega le-
pe, polnozveneče akorde, ne da bi bil
kričav, akcenti so sočni in učinkoviti.
Manj je izrazit piano, oziroma je dokaj
redek, tako da zvočna paleta ni bogata.
Muzikalna gradnja je dobra ter kaže na
dirigentovo muzikalnost, ki jo uspeš-
no posreduje pevcem. Tudi manualna
tehnika je prav dobra, zato so vstopi
dobri, pevci sledijo verno dirigento-
vim zahtevam. Program je za naše poj-
me nenavaden: več pesmi s spremlja-
vo klavirja, ki so pretežno preračuna-
ne na zunanji efekt razen Dvofakovih
»treh moških zborov« z obligatnim
klavirjem 4-ročno, ki so bile v 1. delu
koncerta najbolj kvalitetne, pa tudi
dobro izvajane. Pri klavirju je prisko-
čil na pomoč naš stari znanec Hinko
Haas.
V drugem delu koncerta smo poslu-
šali 10 ljudskih pesmi raznih narodo\'.
Tako so si sledile holandska, franco-
ska, ruska, hebrejska, španska in kar 3
slovenske, ki so bile najbolje izvajane
tako v pogledu izgovorjave kot glede
dinamike in muzikalnega izraza. Izgle-
da, da je zbor posvetil posebno pozor-
nost, pa tudi ljubezen naši slovenski
pesmi. 2a njih je naš jezik težak, tem-
bolj je hvalevredno, da so se ga naučili
dokaj pravilno in jasno. K uspeli inter-
pretaciji sta pripomogla dva solista, en
tenor in en bariton, oba z zelo lepim
glasovnim materijalom.
EGON KUNEJ
TUDI VOJAKI ZAJOKALI...
Nizozemski pevski zbor Oranje uvršča v svoj reper-
toar vse več slovenskih pesmi. Tudi pesmi jugoslovan-
skih narodov. To je rezultat dela med prof. Egonom
Kunejem in g. Pierrom Geritsem, dirigentom Oranja.
S slovenskimi pesmimi so Nizozemci nastopili lani
na gostovanju v Angliji, s slovensko pesmijo »O koš-
nji« pa so dopolnili svoj nastop tudi septembra 1970.
leta v Valkenburgu.
Tu so odkrivali spomenik v drugi svetovni vojni
padlim nizozemskim in zavezniškim vojakom. Bilo je
pomembno srečanje vojaških delegacij zavezniških
držav.
In tedaj so pevci iz Schinvelda zapeli Pregljevo »O
košnji«, zapeli so »himno« Komornega moškega zbora.
Takrat so tudi oči trdih vojaških obrazov, ki so nešteto-
krat gledale v smrt, zalile solze...
MB
Delegacijo nizozemskih pevcev, ki jo je vodil predsednik zbora Wen Geraets (četrti z
leve) - poleg njega je dirigent Pierre Gerits - je sprejel tudi podpredsednik celjske
občinske skupščine Anton Jelenko (drugi z leve).
Nizozemski gostje so med drugim obiskali tudi tovarno nogavic na Polzeli
Spomin na prvega izmed treh nastopov med gostovanjem v Celju. Velika dvorana
Narodnega doma. Poslušalce je pozdravil predsednik zbora Oranje, Wen Geraets: Že
tretjič prihajamo v vašo deželo, ne le kot pevci, ampak tudi kot prijatelji...
Za zaključek še piknik. Kljub dežju in slabemu vremenu, dobre volje ni manjkalo
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
politične nezaupnice
JE V SIGMI RES VSE NAROBE?
Gospodarski rezultati pa so ob četrtletju le dobri
Kaj se dogaja v žalski Sig-
mi? To je vprašanje, ki zad-
nje čase marsikoga zanima.
Beseda o tem je tekla tudi
na programsko volilni kon-
ferenci občinske organiza-
cije Zveze komunistov, kjer
je sekretar OK ZKS Franc
Jelen med drugim dejal:
»V Sigmi je po več kot pol-
letnem merjenju sil, iskanju
rešitev in zapletanju notra-
njih odnosov, v bistvu pa ob
obtoževanju in iskanju argu-
mentov za obrambo in cap-
Ijanju na mestu, temu ven-
darle bilo treba narediti ko-
nec. Zelo malo ali nič po-
membnega od pobud dveh
akcijskih konferenc ZK s
sindikati ni bilo pravočasno
uresničenega. Odkrit opor-
tunizem vodilnih kadrov do
enotnih usmeritev DO kot
celote, izrazito podjetniške
ambicije v obeh TOZD, nara-
ščanje režije vseh vrst, neu-
činkovito delovanje DSSS in
nemoč političnih sil ter orga-
nov upravljanja da obraču-
najo z nosilci teh pojavov, je
nujno zahtevala družbeni
poseg. Politične nezaupnice
nosilcem poslovodnih funk-
cij, ki jo je na osnovi temelji-
te presoje vzrokov, analize
razmer in ugotovljene nemo-
či političnih sil v Sigmi, izre-
kel občinski komite ZK sledi
pobuda za omejitev samoup-
ravnih pravic. V tej DO so
tipični primeri igračkanja z
družbenoekonomskim polo-
žajem delavcev, saj ob notra-
njih razprtijah produktiv-
nost dela pada, odnos do de-
la pa se slabša.«
Nas je zanimalo predvsem,
kaj o vsem tem menijo v Sig-
mi sami. Že sedaj naj zapiše-
mo, da je komite OK ZKS
izrekel politične nezaupnice
direktorju DO, vodji TOZD
Vransko, vodji DSSS, vodji
TOZD Zabukovica pa javni
opomin.
Milan Lazanski, vodja
DSSS meni, da je upravičen
zahtevati od komiteja OK
ZKS konkretne podatke, ki
so bili uporabljeni za politič-
no nezaupnico. »Ce sem po-
litično sumljiv, menim, da je
dolžnost komiteja, da uvede
postopek za izbris iz članstva
ZK. V nasprotnem primeru
naj to stori zoper predlagate-
lja moje politične nezaupni-
ce. Politična nezaupnica je
zame veliko razočaranje in
žalitev. Zame ne pomeni to
samo igranje z zavestjo ko-
munista ter maščevanja, am-
pak tudi to, da sem osunrJjen
delovanja proti delavskemu
razredu in spodkopavanja
temeljev socialistične samo-
upravne družbene ureditve.
Takšne obsodbe ne sprej-
mem in ne bom miroval, do-
kler ne dokažem, da gre za
osebno maščevanje.«
Izrečene politične nezaup-
nice in javni opomin so
obravnavale osnovne organi-
zacije ZKS, osnovne organi-
zacije sindikata in delavski
sveti v Sigmi, ki so ugotovili,
da so neupravičene in v na-
sprotju s statutom Zveze ko-
munistov.
Vseeno nas je zanimalo,
kaj o obtožbah v zvezi z do-
gajanji meni Milan Lazanski.
Takole je pripovedoval:
»Očitki, o številu režijskih
delavcev v Sigmi so laž. V
občinskem merilu smo pod
sredino lestvice. Vzrok za
medsebojna trenja je treba
iskati v slabih rezultatih po-
slovanja Sigme v lanskem
prvem polletju, v devetih
mesecih pa smo beležili ne-
verjetno visok ostanek do-
hodka, čeprav so bili letni.
dopusti. Povsem nerazumlji-
vo igračkanje s številkami je
dvignilo kup prahu. Vzrok
za slabe medsebojne odnose
je treba iskati tudi v nepri-
mernem sodelovanju med
DSSS in temeljnimi organi-
zacijami.«
-	Je res, da se je mislila
TOZD na Vranskem odcepi-
ti od Sigme?
»To so hoteli posamezniki,
ki so morda želeli mesto di-
rektorja. V kolikor bi se
TOZD želela odcepiti, ji tega
nihče ne bi mogel braniti. Ali
drugače povedano: posa-
mezniki so računali, da bo
TOZD prešla v okrilje boga-
tega gospodarja, ki jih bo re-
ševal. Večina delavcev pa je
vendarle realna in ve, da je
njihovo trenutno mesto mo-
goče le v okviru D Sigma.«
-	Res v četrtletju priča-
kujete izgubo?
»V prvem 3-mesečju je
TOZD Zabukovica povečala
skupni prihodek za 84% v
primerjavi z enakim obdob-
jem lansko leto, kar jo uvr-
šča na osmo mesto v občini.
TOZD na Vranskem je pove-
čMa dohodek za 35% in še
zdaleč ni poslovala z izgubo.
Ce bi vladale zares tako ne-
mogoče razmere, bi se to
odražalo tudi na gospodar-
skih rezultatih. Čudno se m:
zdi le to, kako je lahko Izvrš-
ni svet potrdil politične ne-
zaupnice, saj jih komite v
skladu s statutom Zveze ko-
munistov ne more izreči. To
lahko stori le častno razsodi-
šče. Za vodjo TOZD Zabu-
kovica pa na seji komiteja ni
bilo omenjeno, da si zasluži
javni opomin. To smo lahko
kasneje začudeni prebrali v
zapisniku s seje komiteja.
Nesramnost!«
JOŽE ZAVRŠNIK, sekre-
tar OO ZKS DSSS je pove-
dal, da so komunisti v začet-
ku zadeve res reševali pre-
več v rokavicah, ker so bili
pač optimisti in so menili, da
bodo lahko umirili nesoglas-
ja med vodji TOZD in glav-
nim direktorjem. Po njego-
vem mnenju je namreč prav
zaradi osebnih in lokalistič-
nih interesov prišlo do neso-
glasij, ki jih glavni direktor
ni bil sposoben preprečiti.
»Zadeve moramo urediti sa-
mi. Ce smo kdaj izjavili, da
jih ne moremo, smo s tem
mislili predvsem na pomoč v
strokovnosti in izkušnjah.
Ne moremo se strinjati s
tem, da bi naše težave reše-
val kdo tretji. Jedro Sigme,
večina delavcev pa je zdrava
in sposobna ter voljna delati,
kar kažejo navsezadnje tudi
gospodarski rezultati, ki so
takšni, kot smo jih za četrt-
letje tudi načrtovali.«
FRANC ZUPANC, predse-
dnik lO OOS TOZD Zabu-
kovica in STANKO VEK,
predsednik DS TOZD Zabu-
kovica sta nam povedala, da
je bil vodilni tam takšen, da
se ni ujel pri delu, med tem
ko so ostali bili premalo
učinkoviti, da bi težave reši-
h. BORIS KORUN, predse-
dnik DS TOZD Vransko pa
je povedal, da so trditve o
nedisciplini med delovnim
časom laž. Res pa je, da so
posamezniki, morda iz last-
nih interesov želeli odcepi-
tev in k temu je na njihovo
pobudo vzpodbujala tudi
vranska krajevna skupnost,
ki je v zvezi s tem pripravila
celo dva sestanka. Zanimivo
je bilo mnenje vseh štirih so^
govornikov o tem, kako na-
prej: Doseči je treba večjo
enotnost DO (tudi s kadrov-
skimi spremembami), doseči
še večjo disciplino dela, še
zmanjšati režijo in iskati
možnosti povezovanja DO
Sigma kot celote z neko dru-
go asociacijo. Predvsem pa
bo treba napraviti tudi kako-
vostni srednjeročni razvojni
program. ERIKA GOMIN-
SEK, predsednica DS DSSS
pa meni tole: »Takrat, ko bi
bilo treba pomagati, ni bilo
posluha s strani OK ZKS in
Izvršnega sveta ter drugih.
Ko pa smo stvari začeli kri-
tično presojati in ukrepati
sami, so prišli znani ukrepi.
Dvotirnost pri reševanju
problemov ni na mestu!«
Naj bo tako ali drugače.
Medsebojne razprtije v Sig-
mi so prisotne. Pohvalno pa
je, da jih skušajo (res malce
pozno) rešiti delavci sami in
volje za razrešitev proble-
mov ne manjka. Tudi vpra-
šanje kako naprej, že ima ne-
kaj odgovorov.
Tik pred zaključkom re-
dakcije smo izvedeli še tole:
Izvršni svet je dal pobudo
zboru združenega dela in
zboru KS občinske skupšči-
ne, da sprejmeta sklep o
uvedbi začasnih ukrepov
družbenega varstva samoup-
ravnih pravic, če bo posebna
komisija IS ugotovila more-
bitne nepravilnosti. Med tem
pa nam je Milan Lazanski
povedal še to, da je komisija
za spremljanje izvajanja
ZZD spremenila svoje mnei
nje, v to, da v Sigmi morebiti'
vendarle ni vse tako črno in
si bo svoje mnenje ustvarilai
po šestmesečnih rezultatih
poslovanja.
Morda pa bi se ob koncu
vendarle lahko vprašali, če je
s samoupravljanjem v Sigmi
res tako hudo. Če bi bilo, bi
se o težavah in nepravilno-
stih ne pogovarjali tako od-
krito.
JANEZ VEDENIK
Jože Završnik
Franc Zupane
Stanko Vek
Boris Korun
Osrednja prireditev v počastitev drugega Tedna starejših občanov je bila v soboto, 17.
maja v Narodnem domu v Celju. V kulturnem programu so sodelovali: otroški pevski
zbor osnovne šole 1. celjske čete, mešani pevski zbor Društva invalidov Celje in mešani
pevski zbor Društva upokojencev Celje. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja
najzaslužnejšim članom društev upokojencev v celjski občini. Prejeli so jih: Jože Kolar
iz Dobrne, Mihael Verbič iz Štor, Frida Tekavc iz Vojnika, Matjaž Olga in Rudi Pibrovec
iz Celja.
Med prireditve v počastitev Tedna starejših občanov so
svoj delež dodali tudi upokojenci iz Doma upokojencev v
Celju. Pripravili so razstavo ročnih del različnih zvrsti.
Prevladovali so gobelini, sicer pa je vsak razstavljeni
izdelek izražal pretanjenost izdelave in veliko ljubezni do
dela.
zmagovalci
tekmovanja
V akciji Človek naj. ne b(
nikoli sam in ob Tednu sta
rejših občanov so bili vklju
čeni tudi mladinci in pionir
ji. Pisali so spise na temi
MOJ ODNOS DO STAREJ
SEGA ČLOVEKA. Najbolj
še spise so napisali mladinci
Miljana Storman iz Šolskeg
centra za blagovni promei
Jožica Iršič iz Zdravstvene
ga šolskega centra ter Zder
ka Žaberl iz Šolskega centr
Borisa Kidriča.
Med pionini pa so bili na;
boljši: Mateja Komelj iz ]
osnovne šole v Celju, Smilj
Žagar iz osnovne šole 1. ce'
ske čete ter Bojan Radulj
1. osnovne šole v Celju.
V povezavi z gobarsko dru-
žino iz Celja so se upokojen-
ke in upokojenci društva
upokojencev iz Celja v pre-
teklem tednu udeležili tudi
gobarjenja. Zaradi slabega
vremena je bilo udeležen-
cev le 18, ki pa so nabrali 12
vrst gob. Prvo mesto v tek-
movanju je zasedla Štefka
Prežel j, ki je našla največjo
gobo-marčevko, ki je tehta-
la 29 dkg. Drugo mesto je
zasedla Marija Agrež, lan-
ska zmagovalka, ki je na-
brala pet vrst gob, tretje
mesto pa je zasedla Marija
Rozman, ki je nabrala štiri
vrste gob.
Upokojenci so se pomerili tudi v ribištvu. Tekmovanje na Šmartinskem jezeru
potekalo v rekreativnem in športnem duhu, udeležilo pa se ga je 24 upokojencev-ribiče
Tekmovali so za najtežjo ribo, tekmovalci pa so bili iz Celja in Štor. Zmagal je najsi
rejši udeleženec 83-letni Vilibald Dobovičnik, ki je ujel 75 dkg težkega krapa. Drui
mesto je zasedel Jože Šnajder.
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
Kadar nam pišete, ne pozabite navesti popoinega na-
siova: ime in priimelt ter itraj in ulico stanovanja. Zapisi,
Ici teh osnovnih podatitov ne bodo imeii, bodo romali v
koš. Za anonimnost v Novem tednilcu ni prostoral
In ker včasih sprejemamo pisma, za katera ne vemo,
ali so samo za našo Informacijo ali Javno objavo, pro-
simo, da na slehernem dodate še to, če ste ga namenili
tudi za objavo v našem tedniku.
Hvala za razumevanje in dobro sodelovanjel
UREDNIŠTVO NT
dobre in
slabe strani
hotela
»dobrna«
Dobrna je kot zdravilišče
znana daleč naokoli. Proti
koncu lanskega leta je dobila
nov in veličasten hotel. To-
da, v tej zvezi bi rad opozoril
na nekatere pomanjkljivosti,
ki sem jih opazil med svojim
bivanjem v hotelu v drugi
polovici marca letos.
Ko se pripelješ pred hotel,
je prvi problem, kam parki-
rati avto. Ob cesti je zasede-
no, parkirni prostor je poln.
Kaj bo v sezoni?
Ko stopiš v dvigalo, misliš,
da si napačno pritisnil na
gumb. Potem ugotoviš, da so
nadstropja v dvigalu druga-
če nastavljena, kakor v stop-
nišču.
V hotelu ne moreš kupiti
časopisa ali revije. Za to mo-
raš v kiosk.
Restavracijo zelo težko
najdeš, ker je veliko prosto-
rov in hodnikov, smerokazi
pa so slikanice, ki jih težko
razbereš. Pa tudi sicer je re-
stavracija precej temna. Te-
žave so z garderobo.
Sobe v hotelu so lično
opremljene. Radio je sicer
posebnost, toda, če ne dela,
potem tudi to ni. Posebno iz-
najdljiv mora biti tisti, ki ho-
če po lastni želji nastaviti
nočno lučko.
Televizijski prostor je ob
slabem vremenu ali po-
membnih dogodkih dosti
premajhen. Zelo pa moti, ker
ni ločen od recepcije, zato
vsi pogovori na tej strani mo-
tijo.
Hišnega reda ni bilo videti,
tako se vsak obnaša, kot mu
najbolj prija. Tudi ni kopal-
nega reda.
Stalni hotelski gostje, ki
niso v zdravniški negi, se
najbolj pritožujejo, ker mo-
rajo kopanje v bazenu pose-
bej plačati. Tudi kabinski si-
stem v garderobi je deležen
velike kritike. Zaradi starej-
ših ljudi in invalidov, bi mo-
rale biti v bazen vgrajene še
ene stopnice z dvojno ograjo.
Prav tako ni ročk pri prh^.
Tla so večkrat spolzka. Pred-
nost pri kopanju bi morali
imeti stalni gostje hotela in
invalidi.
Hrana v hotelu je bila raz-
novrstna in okusna, vendar
malokdaj tako topla, kot bi
morala biti. Večkrat nisem
dobil tisto, kar sem naročil
prejšnji dan. Strežno osebje
je v glavnem pridno, so pa
tudi izjeme in videl sem, da
niso vsi usposobljeni za to
delo.
Cena penziona je poseben
problem. Vanjo bi moral biti
vštet prvi zdravniški pregled
in enkratno kopanje v baze-
nu (najbrž na dan, opomba
uredništva), pa tudi sicer se
zdi, da je previsoka, saj se za
ceno enoposteljne sobe
(434,00 din) lepo preživi šest-
članska družina.
Sem invalid tretje katego-
rije in naj mi kolektiv zdravi-
lišča na Dobrni ne zameri, če
sem kritično ocenil nekatere
reči. Vse to pa z željo, da bi
se stanje izboljšalo v vse-
stransko zadovoljstvo in ko-
rist vseh.
Moram reči, da mi je dva-
najstdnevno bivanje v hote-
lu Dobrna zelo koristilno.
Zato priporočam poopera-
tivno zdravljenje vsem, ki za
to čutijo potrebo.
RUDI KORTNIK
Tomšičeva 39, Velenje
UREDNIŠTVO: Tudi mi
smo vzeli vaše pismo kot
dobronamerno kritiko in
kot primer za razmišljanje
okoli primerov, ki jih nava-
jate. Prepričani smo, da bo-
do tako sprejeli to pismo tu-
di delavci zdravilišča na
Dobrni. Če pa bodo nanj še
odgovorili, bomo veseli to-
liko bolj.
gradnja
igrišča v novi
vasi
Na nedavnem skupnem
sestanku hišnega sveta Ska-
pinove ulice (vseh šest vho-
dov) so razpravljali tudi o
igrišču. Za najmlajše je na-
mreč poskrbljeno, ni pa no-
benega ustreznega prostora
za igro starejših, oziroma
mladincev. Naselje Škapino-
va ulica šteje danes okoli 550
prebivalcev, ko bodo zgraje-
ni vsi bloki, bo tu stanovalo
1700 prebivalcev. Naselje
ima dva manjša peškovnika
in manjši prostor za igro z
dvema gugalnicama. Na
odraščajočo mladino pa na-
črtovalci niso računali. Nik-
jer ni določenega prostora,
kjer bi lahko zgradili primer-
no igrišče za skupinske igre
(rokomet, odbojka, mali no-
gomet ali košarka). Temu na-
menu zdaj služi ulica in par-
kirni prostor ter zelenice.
Hišni svet predlaga, da bi
zgradili primerno igrišče na
levi strani Simončičeve ulice
in Ceste na Dobrovo, kjer je
po načrtu sicer predvidena
garažna hiša, ob cesti pa naj
bi naredili primerno ograjo.
Člani hišnega sveta so mne-
nja, da do gradnje garažne
hiše še ne bo prišlo v tako
kratkem času, ker sta ob
Kersnikovi ulici že dalj časa
rezervirana dva prostora za
gradnjo garažnih hiš in bosta
verjetno imela prednost.
Gradnja trimskega centra
med krajevno skupnostjo
Ostrožno in Dečkovim nase-
ljem II pa je dolgoročnega
pomena.
Z našim predlogom smo
seznanili Zvezo telesnokul-
turnih organizacij. Razvojni
center. Komunalno skup-
nost, Zvezo prijateljev mla-
dine in seveda Krajevno
skupnost Nova vas. Radi bi
dobili odgovor na naše vpra-
šanje, oziroma predlog. Me-
nimo, da smo glede na števi-
lo prebivalcev upravičeni do
takšnega igrišča.
SKUPNI HIŠNI SVET
Škapinova 1-6
CELJE
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje je torej tu. Ima več na-
slovov, mi pa prosimo zlasti
Krajevno skupnost Nova
vas, da pove svoje mnenje
do problema, ki so ga odprli
stanovalci Škapinove 1 do
6.
še enkrat:
tudi na vlaku
ni vse v redu
v zvezi z zapisom pod na-
slovom »Tudi na vlaku ni
vse v redu«, objavljenim v
rubriki »Pisma« dne 17. apri-
la letos sporočamo nasled-
nje:
Z navedbami tovariša Iva-
na LESJAKA se strinjamo,
vendar želimo podati nasled-
nje pojasnilo.
Vlak iz Rogatca, ki prispe
v Celje ob 5.28 uri, je vsako
jutro sicer polno zaseden,
vendar ta zasedenost ne pre-
sega dovoljenih normativov,
ki veljajo za vlake v primest-
nem prometu. V tem vlaku
je na razpolago 300 sedežev
in 170 stojišč, prostora je to-
rej za 470 potnikov. Dnevna
frekvenca znaša od 400 do
480 potnikov, iz tega pa je
vidno, da je zasedenost nave-
denega vlaka v mejah dovo-
ljenih normativov.
Naša želja je, da bi imel
vsak potnik svoj sedež, ven-
dar nam žal sedanje kapaci-
tete ne dopuščajo vizija ve
novega vlaka na relaciji Ku-
mrovec-Celje. V tem kritič-
nem jutranjem času, ko se
vrši prevoz delavcev in dija-
kov, so vse garniture polno
zasedene. V letu 1980 kljub
prizadevanju ŽG Ljubljana
vsled pomanjkanja investi-
cijskih sredstev ni možna na-
bava prepotrebnih novih
garnitur.
Glede zamude vlaka, ki
odhaja iz Celja ob 14.39 uri za
Rogatec lahko pojasnimo, da
ta nastaja vsled zamude br-
zega vlaka Zagreb-Hamburg
in delavskega vlaka Ljublja-
na-Maribor. Ta dva vl^a za-
mujata radi popravila in re-
monta prog, kar pa ima več-
krat za posledico, da zamuja
tudi vlak iz Celja za Rogatec.
Seveda pa si bomo vseeno
v okviru naših možnosti pri-
zadevali še v bodoče, da teh
zamud ne bo oziroma, da bo-
do čim manjše.
2TO CELJE,
Direktor
TOZD ZA PROMET
JANEZ VOVK
to ni v ponos
internemu
oddelku
celjske
bolnišnice
Dne 9. maja letos sem ob
približno 15.15 uri pripeljala
tasta na interni oddelek celj-
ske bolnišnice. Imel je na-
potnico za nujni sprejem na
ta oddelek.
Prvi pregledi so bili kar hi-
tro opravljeni. Doktor Janač-
kovič se je zelo potrudil in je
prišel takoj od doma rentge-
nizirati. Tudi slike so bile hi-
tre narejene. Prav tako pre-
gledi na kirurgičnem oddel-
ku, čeprav je bilo zelo veliko
ljudi. Potem sva se znova vr-
nila v sprejemne prostore in-
ternega oddelka. Ura je bila
17.30. V sprejemnici sta ča-
kala dva pacienta. Zdravni-
ka pa ni bilo in zaman so ga
po bolnici iskali do 19,30 ure.
Ko se je po dveh urah od
večerje vrnil doktor Bobor-
ski, ki je bil dežurni zdrav-
nik, se je nato še pol ure od-
ločal, na kateri oddelek bi
odpeljali tasta.
Vsi imamo pravico do ma-
lice ali večerje, vendar je tu-
di za to čas odmerjen. Pol
ure. Nekateri zdravniki pa si
ne glede na to, kakšni pa-
cienti čakajo, vzamejo kar
dve uri časa. Sprašujem se,
zakaj odgovorni tega ne pre-
prečijo. Podobne ali celo
slabše primere sem doživela
že večkrat, zato prosim, da se
zdravniki na moj članek ne
oglašate, ker bi me sicer iz-
zvali, da povem javnosti, kaj
sem doživela na tem oddel-
ku lani. Prosim pa odgovor-
ne v zdravstvenem centru,
da nekaj ukrenejo.
To sem doživela jaz, ko
sem bila dovolj ponižna in
energična, da sem do 20. ure
spravila zadevo do konca.
Neka tovarišica iz Vojnika je
bila na tem oddelku že ob 13.
uri in je s solzami v očeh za-
radi bolečin in bruhanja še
vedno čakala, ko sem se jaz
že odpeljala.
Napisna sem resnico, in
zdaj pričakujem primeren
odgovor!
BOGDANA STANIČ,
Celje
UREDNIŠTVO: Vsako
vprašanje si zasluži odgo-
vor. Tako tudi to!
zakaj moramo
odirati topla
teleta?
Naš bralec Edi Staroveški
iz Podčetrtka nas je prosil,
da s pomočjo časopisa odgo-
vorimo na vprašanje, ki ga
žuli. Sprejeta je bila namreč
odredba, da je treba zaklana
teleta odirati še topla. Tova-
riš Staroveški meni, da to ni
prav. Zaklano tele je potreb-
no pravilno ohladiti in šele
nato odreti kožo. če je tako
narejeno, je meso lepo belo,
sicer pa črno kot vrana.
Prosimo, da pojasnite, za-
kaj odredba določa drugače.
Morda bi strokovno pojasnil
vpliv časa odirsmja telet na
meso veterinar TOZD Me-
snine Celje?
KAKO NAJ SE USKLADIMO?
Pestrost skupnega življenja moškega
in ženske terja nenehno usklajevanje.
Proces medsebojnega prilagajanja za-
koncev je največji vir konfliktov v tako
imenovanem zgodnjem obdobju zako-
na. Usklajevanje norni in navad, dogo-
vor o skupnih ciljih, porazdelitev nalog
in odgovornosti v vsakdanjem življenju,
oblikovanje prostega časa, oblikovanje
odnosov do znancev in drugo, so le ne-
kateri preizkusni kamni. Poleg tega po-
meni vsak srečen in uspel zakon tudi
sicer globoko preobrazbo osebnosti
obeh partnerjev, kar pa večkrat prav ta-
ko ne poteka brez težav. Popolnoma
idealne skupnosti so samo teoretično
osnovane. In povsem normalno je priča-
kovanje, da bo v življenju v dvoje prišlo
do razlik v mišljenju na enem ali več
področjih, ki bodo terjale prilagajanje in
dogovarjanje. Kvaliteta odnosa med
dvema je odvisna od sposobnosti part-
nerjev, kako hitro in na kakšen način
bosta našla izhod iz konfliktne situacije
in jo premostila.
Nekateri usklajujejo svoje odnose s
kompromisom, kar je nedvomno naj-
bolj zaželjena oblika. Partnerja vzaje-
mno popuščata dokler ne najdeta reši-
tve, ki zadovoljuje oba. Sčasoma lahko
partnerja dosežeta takšno stopnjo vzaje-
mne skladnosti, ki dviguje njuno samo-
zaupanje in varnost v zakonski skupno-
sti. Pri reševanju problemov po tej poti
je pomembno to, da nobeden od zakon-
cev nima občutka kako je ob privolitvi v
kompromis veliko ali preveč žrtvoval.
Lahko pa se zgodi, da zakonci ugoto-
vijo, da se razlikujejo na posameznih
področjih skupnega življenja in da ima-
jo nasprotna nekatera stališča. V takem
primeru, ko se dva zavedata, da se razli-
kujeta lahko vendarle dosežeta, da med-
sebojna razhajanja niso usodna za njuno
skupno življenje. Takšno usklajevanje
in obliko prilagajanja pa omogoča od-
krito sporazumevanje, ki prispeva k te-
mu, da se patnerja v svojih stališčih in
gledanjih zbližata, čeprav nekaterih ra-
zlik ne bosta nikoli premostila. Razhaja-
nja so lahko na nekaterih, za skupno
življenje manj pomembnih področjih,
kot na primer na področju religije, med-
tem ko sta si pri vzgoji otrok ali finanč-
nih vprašanjih partnerja enotna.
Vse to pa še ne pomeni, da v življenju
v dvoje ne sme priti do prepirov. So
spori, ki jih imenujemo konstruktivne
in lahko predstavljajo rešitev nesoglasij
in imajo tako imenovani terapevtski
učinek, ko partnerja lahko zaradi različ-
nih vzrokov sprostita akumulirano na-
petost. Konstruktivni prepir ima po na-
vadi pozitivni izid in privede do skupne
rešitve.
Pri reševanju nesoglasij med dvema
je važno tudi spoznanje, da partner ni
idealen, vendar pri tem vzajemnem od-
nosu poudarjamo njegove pozitivne in
zaželjene lastnosti.
Najmanj zaželjen način odpravljanja
sporov med dvema je, kadar med njima
prevladujejo čustva sovraštva, nenehni
prepiri vsled različnih stališč in pogle-
dov. Takšna skupnost je najbolj neugo-
dna oblika za reševanje konfliktov med
dvema in velikokrat je potrebna stro-
kovna pomoč oziroma posvet.
PIHLER MAKSIMILJANA, dipl. psih.
CELJE
Rojenih je bilo 29 dečkov in 31
deklic
ŽALEC
Rojstev ni bilo
CELJE
Poročili so se trije pari
ŽALEC
Milan SOLINC, Lopatnik 11 in
Elizabeta BEZOVSEK, Vinska
gora 30, Milenko SIMEK, Beli
Manastir in Ljubica GORIČA-
NEC, Studence 61.
CELJE
Franc KOS, 70. iz Sela pri
Vranskem, Viktor SABEC, 38, iz
Škofje vasi, Anton PIRNAT, 67,
iz Slane, Marija SMARCAN, 78,
iz Hrenove, Beno KRANJC, 10,
iz Zadobrove, Rozalija RAN-
CAN, 64, iz Celja, Karolina GRE-
GORAC, 68, iz Celja, Ignac KO-
ROŠEC, 54, iz Štor, Franc PO-
LUTNIK, 68, iz Zagrada, Lucija
KRAJNCAN, 86, iz Korice pri
Smartnem, Alojz DROFENIK,
42, iz Lopate, Rozalija BASTER,
77, iz Rovt pod Menino, Antonija
JELOVSEK, 85, iz Petrovč, Ivan
ARZENAK, 61, iz Zg. Pristave,
Anton SVETELSEK, 49, iz Bele-
ga potoka, Jožefa MARN, 69, iz
Gotovelj, Franc ANTONClC, 45,
iz Celja, Franc REPAR, 61, iz Ce-
lja, Franc ROZMAN, 60, iz Celja,
Kari PETRIC, 72, iz Ljubljane,
Ljudmila BOGATIN, star 45, iz
Zadobrove, Katarina SKOR-
JANC, 78, iz Bevč pri Velenju,
Ljudmila SVIGA, 74, iz Lju-
bečne.
ŽALEC
Marija PRIMOŽIČ. 76, iz Celja,
Stanislav BORINC, 50, Gornja
vas pri Preboldu 22, Frančiška
URH, 91, iz Polzele 18, Vid SED-
MINEK, 4 mesece. Podlog v Sa-
vinjski dolini 30.
OBISKALI SMO KONJIŠKO i
\
■
Do neba vpijočih prot
solidarnostni »lastni<>
80JIHJE
OZDRAVELO
Nedaleč od Pustove doma-
čije v Konjiški vasi je bila
partizanska bolnica ZIMA.
Skrita v goščavi sredi globo-
kih jarkov in strmih pobočij
je bila varno zavetišče ra-
njencei.i od jeseni 1944 do
osvoboditve. Ne le zaradi
skrite lege, ne, zaradi ljudi,
trdih in zanesljivih domači-
nov je bilo varno tukaj. Nare-
dili so jo, ko je drameljski
bolnici grozilo izdajstvo.
Kraj je bil primeren, saj je bil
zelo zarasel, mimo pa je tekel
potoček. Skopali so jamo,
kmetje so dali les. Vse so de-
lali ponoči. Za vsak žebelj so
prej izvrtali luknjo. Naredili
so dve vrsti pogradov, streho
pokrili z zemljo in zasadili
smrečke. En šotor je bil di-
mnik, drugi zračnik. Vhod
so zakrivali s protjem. 80 ra-
njencev je tu ozdravelo, šest
jih je umrlo. Spomin nanje
in na bolnico pa bo še dolgo
živ. Z živo, občuteno besedo
prenaša svoje spomine na
mladi rod Marija Ratej - Pu-
stova Micka:
"Moj starejši brat Franc je
od začetka vedel za bolnico.
Pomagal jo je graditi. Drugi
smo sicer vedeh, da je blizu
nas, za točen kraj pa ne.
Vsak dan so bili bolničarji
pri nas. Domačini so bili.
Kar smo mogli, smo dali,
največ pa smo posredovali.
Rada se spomnim, kako sem
za božič 1944. leta šla k zaup-
nim ljudem, da bi dali kaj za
ranjence. Za cel koš potičk
so prinesli. Ranjencem je to
veliko pomenilo. Se bolj so
čutili, da niso sami, da so jih
kmetje vzeli za svoje.
Pomladi, ko smo orali,
smo morali zakopati obveze.
Pozimi to ni bilo mogoče.
Zmešali smo jih med gnoj in
skrivaj podorali. Morali smo
paziti, saj je takrat, marca,
bilo zelo nevarno. Po trikrat
na dan so bili pri nas Nemci
in vse premetali. Tudi tepli
so nas.
Večino stvari za bolnico
smo prah pri nas, pa če je
bilo, smo spekli kruh, sadje
smo imeli, kis in jabolčnik.
Ko smo prah, je bila voda
čisto krvava. Pa to še ni bilo
tako hudo. Uši, uši so bile
hujše. Vse belo jih je bilo.
Uničevali smo jih v sušilnici
za sadje. Najbolj pa smo mo-
rali paziti, ko smo pozimi te
vojaške obleke sušili. Zaku-
rili smo tako, da je kar po
stenah teklo, dva pa sta stala
na straži.
Pozimi je bilo zelo važno
prikrivanje sledi. Sneg je
skoraj vsako noč zapadel.
Dokler se je dalo, so bolni-
čarji hodili po cesti. Ko so šli
od tam naprej po vodi, je
sled izginila. Zato je brat vsa-
kič nekaj posekal in odvle-
kel domov. Tako smo sledi
zabrisah.
Tako je bilo takrat. Potem,
po vojni, so prihajali sem
nekdanji ranjenci, bolničarji,
pionirji... Da, pionirji so ve-
dno prihajali. Pred nekaj leti
so člani pionirskega odreda
Tone Meliva iz Konjic lepo
uredili kraj, kjer je bila bol-
nica. Hvaležna sem njim in
tovarišici Kokotovi ter tova-
rišu Rozmanu, ki sta se res
zavzela za to, da mladi ne bo-
do pozabili naše ZIME.«
iTft iidjpicj	v i^iu-
stor, da z njim omejimo naše
reportažno potepanje po kra-
jevni skupnosti Konjiška
vas. Ime ima krajevna skup-
nost po osrednji gručasti va-
si v konjiško-gorskem dolin-
skem kotu na severovzhodni
strani ceste Slovenske Ko-
njice-Poljčane med Babi-
čem (744 m) in Golo rebrijo
(602 m). Od zaselkov k sami
vasi Hrovat in Pečic, so zad-
nje omenjene že leta 1207.
medtem, ko je Konjiška vas
omenjena prvič leta 1229 kot
Stare Konjice in nato čez 44
let spet kot Stara vas Konji-
ce. Od avgusta 1944 do osvo-
boditve je tod delovala parti-
zanska bolnica Zima.
★
Od ostalih naselij v krajev-
ni skupnosti naj omenimo
najprej Breg, katerega zgor-
nji del je na izraziti terasi,
sicer pa ves razpotegnjen ob
mlinski strugi Dravinje
Mlinščici.
Prežigal stoji v ravnini v
zavetju hrastovega gozdiča
med Dravinjo in Bezinščico
nasproti Tepanjskemu Vrhu
vzhodno od Konjic, od tod je
doma krajevni zgodovinar in
narodopisec Jože Pajek. Zal
je zadnje čase Prežigal tarča
delegatskega in drugačnega
negodovanja, saj je tod ob-
činsko smetišče, ki je še do
nedavno zasmrajevalo in
onesnaževalo okolico. Men-
da bo bolje čez leto dni.
★
Spodnja Pristava je skle-
njeno naselje na desni strani
Dravinje v kotu, ki loči Veli-
ki in Mali Homec. Na zaho-
dni strani je travnik Turški
britof, ki naj bi spominjal na
divjanje Turkov v konjiški
okolici.
V ta šopek glavnih zasel-
kov krajevne skupnosti pa
sodi še Nova vas, ki obsega v
jedru nekaj kmetij, ob njej se
Dravinja obrne proti jugu, si-
cer pa se je potegnila, pred
vodo najbrž, v strmine 427
metrov dvignjenega Homca.
STATISTIKA NA
KRATKO
Jedra statistična oznaka
krajevne skupnosti: nekaj
čez 500 prebivalcev, od tega
370 volilcev in najmanj 130
mladih do 18. let starosti. Za-
nimivo je, da prevladujejo
moški, najmanj 40 jih je več,
zaposlenih večinoma v ko-
njiškem gospodarstvu je
okrog 130, od tega en samcat
v edini industriji, ki je na ob-
močju krajevne skupnosti
Konjiška vas, čeprav na meji
s konjiško krajevno skup-
nostjo - IMP, Industrija sti-
kalne opreme ali na ič-atko
ISO, kot jo tudi imenujejo v
konjiški občini.
Vsa ta statistika o prebi-
valstvu se lahko pohv^i še z
triindvajsetimi usmerjenimi
in zaščitenimi kmetijami, si-
cer je kmečkega in delavske-
ga življa pol na pol, pa pri
delavskem moramo upošte-
vati še nekaj domačega kme-
tovanja, pa tudi pri mnogih
bolj čistih kmetijah je z vsa-
ke' hiše kakšen zaposlen v
konjiški industriji. Površine
naj bi krajevna skupnost ob-
segala kakšnih 680 hektarov.
SMETIŠČE NA
PREŽiGALU,
KANALIZACIJA i
CESTE
Po tem vrstnem rec
zvrščajo svoje krajevn
bleme, pri čemer je sm
na Prežigalu prav gotcj
doseglo slavo naj bolj i
gatsko in drugače obi
vane zadeve. Menda bo
čez leto dni, kolikor toli
ga je sedaj uredilo Kon
no podjetje iz Slove
Konjic, tudi pod priti
občinske »oblasti«, pra
je - izvršnega sveta sk
ne občine.
Za ostali dve komui
gradbeni zadevi, kana
jo in ceste lahko rečer
so krajani samo lani p
vali preko 2000 udari
ur poleg zbranega dem
ga ni bilo malo, vse ak<
so se odvijale v frontn«
zvočju med tremi ve
odbori SZDL, ki delu
samem središču kn
skupnosti, za zaselka E
Prežigal ter Nova '
Spodnja Pristava pa
posebej. SZDL je koi
tudi dobro kadrovala
delegate, saj se je že
krat zgodilo, da so dele
Konjiške vasi bili na i
nih sejah delegatskih
ščin, še prej pa konfe
katero na primer obli
skupno s krajevno sku
jo Slovenske Konjice,
tem, ko so delegati iz
skega središča že kdaj
kali. Vsaj tako so nam:
li med našim obiskom
Elektrika in voda jir
tako ne delata več tež
prav je transformatoi
Gošnikovo kmetijo na
njem Bregu z veliko 1
krajevnih samoprisp
dobil dokončno oblik
lani. Pa pri vodi smo
le na pitno, kajti na s
so z vodo težave.
Stisnjena pod Konjiško goro je Konjiška vas podoba prostorsko usklajenega in ureje-
nega poseganja v okolje, še zlasti na dragocena kmetijska zemljišča. Res pa je najbrž
tudi, da so zamočvirjena polja sama iztisnila prebivalce v gradnjo vasi ob vznožje in
prve strmine Konjiške gore. Pa kdo bi ugibal? Važno je, da je tako, in da tudi vse tiste
mnoge nove stanovanjske hiše ne kvarijo prostorske urejenosti vasi.
Edina industrija v Kopjiški vasi je tale IMP - Industrija stikalne opreme, ki zaenkrat s
samo kr^evno skupnostjo nima čvrstejših vezi. V njej je zaposlen le en krajan Konjiške
vasi in je mogoče tudi to razlog, da je njegov glas za tesnejše sodelovanje bolj -»glas
samotnega v puščavi*. Sicer pa je konjiška ISO - Industrija stikalne opreme praktično
postavljena na mejo med dve krajevni skupnosti, pri čemer je občutno bližja konjiški.
NAPIS.
MITJA U^
in MILENA B. POl
ki je tudi fotograf
nimajo, ostale pa rešujejo največ v
ujšm zemuo...
ar dolg!
oblem so na splošno vsi
inski predeli in zaselki
tvne skupnosti, saj bi te-
Iti posegi za izsušitev
ph zamočvirjenih kme-
ih površin, d^i najmanj
iovih hektarov zemlje za
Izivnejše obdelovanje,
pm gre še za dolg kakš-
[00 hektarov na meliori-
lih površin iz sedanjega
njeročnega načrta in 300
btov iz prihodnjega,
ani računajo na resne
»be za letos, da se bpdo
Ina regulaciji Dravinje in
Dracijska resnično zače-
udi dejstvo, da ne pozna-
t sedaj skoraj nobenih
Idelanih površin, je jam-
! da bodo z novo pridob-
mi površinami v naši
plošni bitki za več in
je hrane, znali dobro go-
lariti.
I
i--
i
i problemov,
£prav nimajo
it...
) da nimajo nič, se nana-
•na trgovino, šolstvo,
|stvo, upravo, sodstvo
jdobne stvari, ki jih po-
»jemo za zadovoljevanje
fnih, skupnih potreb.
|e v bistvu rešeno z loka-
trajevne skupnosti, ki je
aj za dobre tri kilometre
>jim središčem oddalje-
-d občinskega. Od dru-
so društveno najbolj ak-
športniki, ki v nogome-
^tivno delujejo v konji-
t^ani občinski ligi, mladi
i bodo še letos organizi-
Politično in interesno v
; osnovni organizaciji,
'jske organizacije ni v
^'vni skupnosti, kar pa ni
^va posebnost, saj ko-
<isti niso organizirani še
ifnajstih krajevnih skup-
ih občine, od skupno 22!

Na Pustovi domačiji ži-
vijo tri sestre. Matilda,
najstarejša, je naštela že
73 zim, Jožefa 67, najmlaj-
ša Marija 57. Težko je za-
nje delo na hribovski
kmetiji. Da so odmaknje-
ni od sosedov pove že do-
mače ime. Pustinja se je
včasih reklo. Pa je bilo to
za domačine predolgo in
tako so Ratejevi postali
Pusti.
Sredi pobočja, med
^zdovi, je njihov dom.
Sele starši sester so ga po-
vezali z dolino. Cesta je še
danes slaba. Ker ni asfal-
tirana, se neurja rada poi-
grajo z njo. Življenje tu
gori ni lahko. Marija ugo-
tavlja, da razvoj močno
zaostaja v primerjavi z
dolinskimi kmetijami.
Vedno večji je razkorak.
Že ljudi za delo je manj,
saj mladi odhajajo. Poteg-
ne jih dolina in delo v in-
dustriji. Res, nekateri
kmetje, zlasti dolinski, so
veliko naredili. Imajo me-
hanizacijo, živino, mleko.
Tudi Pustovi bi imeli
mleko, a je predaleč za
prodajo. Imajo pa les. Je
pa hudo, preden ga pode-
rejo in spravijo. Delo je
težko. Kupih so motorno
žago, pa so stalne težave z
nadomestnimi deli. Sicer
pa kaj dosti mehanizacije
na strminah ni mogoče
uporabljati.
»Krona vseh nadlog je
divjad«, pravi Pustova
Micka. Pred srnjadjo fižo-
la ni mogoče zavarovati,
čeprav so uporabljali
električnega pastirja in še
posipali fižol s pepelom.
Srnjad je tu vedno bila.
Nekako so se navezah na-
njo in škodo, ki jo naredi.
ne jemljejo tako za hudo.
Najhujše je z divjimi pra-
šiči. Lovci so jih tu naseli-
li. 25 let se že kmetje bori-
jo z njimi za svojo koruzo.
Pustovi jo vsako leto stra-
žijo po dva meseca. V vsa-
kem vremenu. Nič druge-
ga ne pomaga - ne elek-
tričen pastir, ne strup, ne
pes. Samo človek. Pa še
to ne, če so požeruhi že na
njivi. Sosedi so že obupali
in koruze ne sejejo več,
saj bi jim tako vse požrli.
Res, lovci plačajo odško-
dnino, ataše daleč ne na-
domesti škode. Takole, za
dva goveda imajo v hlevu
manj, kot bi jih imeU, če
ne bi bilo divjih prašičev.
Lovci pa povprečno od-
strelijo po 10 prašičev let-
no. »Pa kaj, ko jagri niso
prizadeti!« Najbolj pa Pu-
stovo Micko razjezi, če
kdo reče, da bi v primeru
vojne divji prašiči pri pre-
hrani veliko zalegli: » Ve-
dno, ko so prišli k nam
partizani, so rekli, da se
bodo tu najedli, saj tu
hrast raste, tu je koruza.
Koruzen kruh je res bil
nekaj posebnega, močnik
pa je bil. Iz koruze, ne iz
divjih prašičev. »Omalo-
važujoč se jim zdi odnos
do njih in njihovih pro-
blemov. Zavedajo se, da
vrste problemov v kme-
tijstvu ni mogoče rešiti
čez noč. To, z divjadjo, bi
se pa dalo.
»Kar moramo prenesti
zaradi nje je prav tako,
kot da bi delavcu odvzeli
celoletno plačo, jo pred
njegovimi očmi strgali in
mu potem ponudili nekg
nadomestilo.«
Zaradi škode, ki jo div-
jad povzroča, so se skalili
nekdaj dobri odnosi med
kmeti in lovci. Ti kmetom
ne verjamejo, da je škoda
res tolikšna, kot pravijo.
Zakaj pa potem kmetje
opuščajo višinske njive?
Da, težka je borba treh
sester za vsakdanji kruh.
Pogrešajo več družbene
pomoči, večjo socialno
varnost. Dve dobivata
partizansko priznavalni-
no. Veliko jim to pomeni,
saj jim daje občutek var-
nosti. Sicer pa so prepri-
čane, da bi morali biti
kmetje bolj izenačeni z
dalavci. Mladi bi ostajali
na kmetijah, starši pa se
tudi ne bi bali predati
grunta, ker bi vedeli, da
bodo na starost preskrb-
ljeni.
FRANC JELENKO, pred-
sednik krajevne organizacije
SZDL, sicer podpredsednik
konjiških sindikatov, zapo-
slen pa v Konusu kot vodja
službe za ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito:
»Lahko se pohvalimo, da
smo v naši krajevni organi-
zaciji SZDL dobro zastavili
delo vaških odborov. Deluje-
jo trije, v sami Konjiški vasi,
pa po eden za naselji Nova
vas-Spodnja Pristava in
Breg s Prežigalom. Vse dose-
danje akcije, največ v zvezi s
cestami, govorijo o tem, da
so vaški odbori SZDL nad-
vse uspešni, pa tudi delegat-
ski sistem nam v redu de-
luje."
MIRKO GOSNIK, kmet,
predsednik skupščine kra-
jevne skupnosti: Pri življe-
nju in oblikovanju domače
krajevne skupnosti ima veli-
ko zaslug. Da je njegova
kmetija že dlje časa usmerje-
na, je najbrž odveč poudariti.
Preko 20.000 Utrov mleka
letno poprečno, kaže na mle-
karstvo in živinorejo, pri če-
mer bo letos mleka najbrž
več, saj je v njegovem hlevu
18 glav. So pa sedanje krave
med boljšimi mlekaricami
nam je zagotavljal Gošnik,
pri tem pa zaradi sveže krme
dodal, naj jih fotografiramo
raje v glave in rogove...
VIUKLANCNIK, predse-
dnik sveta krajevne skupno-
sti, sicer pa odgovorno zdru-
žuje delo kot računovodja v
konjiškem Kongradu, ŠJcti-
ven je še na družbeno-šport-
nem področju in še kje. V
naši reportaži pa nam je bil
za nepogrešljivega vodiča.
»Najprej smo želeli in želimo
vzpostaviti dobre zveze s ce-
stami, marsikaj drugega bo-
mo lahko uresničevali tudi
skupno s sosednjo konjiško
krajevno skupnostjo,* je
poudaril in dodal, da z zazi-
dalnimi površinami niso ni-
koli segali izven strnjenih
naselij.
JOŽE PETELINEK,
kmet, iz središča krajevne
skupnosti, nam je bil iskriv
sogovornik in gostitelj. Sku-
paj z »gonilno silo« Valentin-
cem sta znala poprijeti pri
udarniškem delu za cesto in
še pri čem, saj so samo lani
krajani za cesto naredili za
preko 2000 udarniških ur.
Nima nežnih besed za kme-
tovanje, kjer gre v glavnem
za kurje farme, saj meni, da
je samo »kurja farma pač či-
sta obrt«. Sicer pa je bil tako-
le isla-iv pri vprašanju, kako
je s kmetovanjem: »Ce delaš,
imaš!« Ali moremo takšne-
mu odgovoru še kaj dodati?
ALBERT IRSIC že 41 let
kmetuje. Bil je prvi predse-
dnik krajevnega odbora in
več let predsednik krajevne
konference SZDL: »Vsa leta
za kmeta ni bilo lahko. Zdaj,
ko bi pa lahko bilo boljše,
smo že ostareli. Iz Konjiše
vasi je veliko mladih odšlo s
kmetij ali pa so se poleg
kmečkega dela odločili še za
zaposlitev. Verjetno bi jih
več ostalo in bi raje prevze-
mali kmetije, če bi bile
kmečke pokojnine višje. Saj
pogoji dela niso več tako tež-
ki, kot pred leti, ko mehani-
zacije skoraj ni bilo. Veliko
truda smo vložili, dajo danes
imamo.«
JAKOB VALENTINC,
podpredsednik krajevnega
odbora SZDL v Konjiški va-
si nam je bil od svojih kraja-
nov »zatožen« kot gonilna si-
la v vasi: s to pohvalo so se
strinjali vsi naši sogovorniki
ta dan. Kljub temu pa smo
skupaj pogruntali, da bi se še
z več solidarnosti in volje po-
prijeti pri skupnih zadevah,
naredilo še več, predvsem pa
hitreje in z manj truda pri
prepričevanju. Nekateri se
pač še vedno izvijajo pri
skupnih akcijah. Takole je
Valentine pomodroval: »Ne-
kateri mislijo, da je družba
za to, da daje; ne pa, da smo
vsi družba.«
Več znamenj na kupu! Prvo vabi na ogled partizanske bolnice »Zima« in obisk lovskega
doma, drugo značilno znamenje Konjiške vasi ob cesti Slovenske Konjice-Loče v obliki
križiščne kapelice, tretje znamenje pa je - za kapelico skrito, delegatsko in drugačno
sestajališče krajanov krajevne skupnosti. Je seveda na moč skromno in potrebno teme-
ljite preureditve, čeprav krajani pravijo, da kljub vsemu nimajo želja zgraditi kaj
posebno velikega in predvsem dragega: le preurediti!
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
laška občina
PODPORA KMETIJSTVU JE VEČJA
Večja pozornost tudi čebelarstvu
Delovni ljudje v temeljnih in drugih
organizacijah združenega dela ter v de-
lovnih skupnostih, kmetijska zemlji-
ška skupnost, izobraževalna skupnost,
lovske družine in čebelarska društva,
zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevoz-
niki in Skupščina občine Laško, so
leta 1977 sklenili družbeni dogovor o
združevanju sredstev za pospešen ra-
zvoj kmetijstva v občini Laško v letih
1977-1980.
V	teh letih se je po tem dogovoru
zbralo zelo malo sredstev. V letošnjem
letu se naj bi znesek zvišsil okoli 156
starih milijonov, kar pa že pomeni zna-
ten korak v razvoju usmeritve in kre-
pitve kmetijstva v občini, ki je po veli-
kosti velika, nima pa veliko prebival-
cev. Večina kmetov je še zaposlenih v
industriji, tako je vse bolj polovičar-
sko. Ugotovljeno je, da bi z intenziv-
nejšim vlaganjem lahko spet zaživela
sedaj zapuščena območja kot so na
primer lokavški del, pa zgornji obron-
ki Smohorja, ki so primerni za vzrejo
goveda.
V	soboto bodo zaključne razprave v
organizaciji odborov SZDL v krajev-
nih skupnosti s kmečkim prebial-
stvom, ki naj bi bilo seznanjeno z oce-
no izvajanja družbenega plana občine
Laško na področju kmetijstva v letih
1976-1979 in z razvojnimi usmeritvami
kmetijstva za srednjeročno obdobje
1981-1985.
Seveda bo o tem še razpravljalo
združeno delo, kajti povezava med in-
dustrijo in kmetom je neizbežna.
O problemih kmetijstva v občini La-
ško bo govora tudi na seji zborov ob-
činske skupščine prihodno sredo, ko
bodo delegati sklepali o spejemu prej
navedenih dokumentov.
V občini Laško je 19% kmečkega
prebivalstva ali 3588, ki je podatek iz
leta 1971, ko je bilo še največ te katego-
rije prebivalcev. V manj razvitih kra-
jevnih skupnostih je ta odstotek naj-
višji in sicer kar 54%. Razkoraki med
krajevnimi skupnostmi glede odstot-
ka kmečkega prebivalstva so veliki,
zato bi nadaljno deagrarizacijo morali
pravilno usmerjati, da bi se ta razko-
rak še ne povečal. Kot možnosti dopol-
nilnih dejavnosti so razvoj kmečkega
turizma, kmečke obrti, industrijskega
načina reje perutnine, sadjarstvo, jago-
dičevje in drugo. V razvoju proizvod-
nje v živinoreji naj bi se predvsem ra-
zvila reja prašičev (povprečna letna
rast za 47%), proizvodnja mleka s 7%
letno rastjo, proizvodnja mesa s 6,4%
itd. Vzreja plemenske živine je glavni
faktor, ki bo stimuliral proizvodnje
osnovne usmeritve govedorejo.
Prisotna so tudi velika prizadevanja
za obnovitev opuščenih dejavnosti če-
belarjev in povečanje števila čebelnja-
kov. V letošnjem letu je bila že usta-
novljena čebelarska zveza, ki si bo pri-
zadevala za podvojitev števila organi-
ziranih čebelarjev ter povečanje proiz-
vodnje pri njih, obnovo opuščenih če-
belnjakov in vzgojo mladih čebelarjev.
Iz dokumentov je razvidno, da je
osnovna usmeritev kmetijstav v obči-
ni živinoreja, ker je že struktura zemlje
in relief pogojujeta.
Z veliko uro spremljanja razvoja
kmetijstva, opozarjanja na odstopa-
nju, sprejemanje ustreznih ukrepov
bodo temelj izvajanja zastavljenih ci-
ljev.
FANIKA LAPORNIK
ZORANE BRAZDE
Danica in Jože Selič iz Trške gorce pri Šentjurju sta
zasadila krompir na njivi, ki ju živi. Sama gospodarita na
kmetiji, ki skupaj z gozdom meri 10 ha. Iz zarezanih brazd na	'
njivi bo vzklilo novo življenje. »Cas se ustavi«, je jela pripo-	f
vedovati kmetica Danica. »Kljub težkim trenutkom teče	^
življenje naprej. Treba je delati brez omahovanja. Z vsako-	^
dnevno skrbjo je treba stremeti za večjim in boljšim pridel-	*
kom iz naših njiv,« sta še dodala Jože in Danica in se spet	[
sklonila nad razmočene brazde.	f
MATEJA PODJED
konjiška vas
KDOR DELA, IMA
Jože Petelinek zmore veliko
stara je Lokačeva kmetija.
2e 1722 leta je bila, se spomi-
nja sedanji gospodar Jože
Petelinek očetove pripovedi.
V jeseni bo dopolnil 50 let,
pa kar sam vse opravi. No,
pomaga mu sestra Alojzija,
ki pa je zaposlena v Konji-
cali.
H kmetiji sodi 19 in pol
hektarjev zemlje, od tega 9
obdelovalne. Orne zemlje je
bilo včasih za 5 hektarjev, pa
so jo polovico opustili. Ne
splača se, travo pa tudi po-
trebujejo za. krmo. V hlevu
imajo namreč 15 glav živine.
Usmerjeni so v živinorejo.
Poleg goveda so še prašiči.
Plemenskega merjasca tudi
imajo. Že dolgo. To je neka-
ko hišna tradicija, prav tako
kot kobila. Gospodar so od
nje ne more ločiti, korist je
pa tudi od nje. Tam, kjer s
traktorjem ni mogoče zra-
ven, kobila veliko zaleže.
Zrebički so za veselje in za
prodajo. Dobro ceno imajo.
Sploh je pri Lokaču veliko
stvari t^o kot so bile včasih.
Mleko, na primer. Ne dajejo
ga v zbiralnico, ampak z
njim oskrbujejo sovaščane.
Vsi so tako navajeni.
Jože Petelinek ima tudi vi-
nograd. V Tolstem vrhu. Od-
ločil se je, da bo stare trse
zamenjal. Že pred šestimi le-
ti jih je nekaj. Letos je nare-
dil terase in posadil modro
frankinjo, beli burgundec in
rumeni plaveč. Sest teras,
drugo leto jih bo še več.
Pa še nismo vsega našteli.
Tako, po 40-50 kubikov lesa
proda na leto gozdnemu go-
spodarstvu TOZD Sloven-
ske Konjice - Vitanje. Iglav-
ce in trd les. In vse to dela
sam. (!!Jlovek ne bi verjel, da
zmore. Ko pa ga vidiš, čvr-
stega in nasmejanega, polne-
ga hudomušnosti in s kakš-
no okroglo čisto na koncu je-
zika, verjameš. Sam pa pra-
vi: »Ce delaš, imaš. Ce pa ne
delaš, pač nič nimaš. Kme-
tovanje je rentabilno, če vanj
vložiš ves svoj trud. Delati je
treba tudi po 16 ur na dan.«
Res, Jože Petelinek zmore
veliko. Se dobro kavico
skuha.
MILENA B. POKLIC
SADJA ŠE
VEDNO
PREMALO
POJEMO!
Jutri v petek je v celjskem
Narodnem domu 6. skupšči-
na Poslovne skupnosti za sa-
dje, krompir in vrtnine Slo-
venije.
Iz obširnega gradiva, zbra-
nega v posebni brošuri, pov-
zemamo, da so poslovni re-
zultati skupnosti boljši kot
prejšnja leta: delovne orga-
nizacije so močno povečale
prodajo sadja na domačem
tržišču. Medtem, ko so slo-
venske delovne organizacije
že v jeseni prodale večji del
sadja, so se v drugih republi-
kah otepali še z več sto vago-
ni sadja v sadovnjakih, in to
novembra. Dejstvo je, da
smo pri nas v sadjarstvu do-
grajevali politiko cen, zaradi
česar smo dosegali tudi bolj-
še rezultate. Ta sistem kaže v
prihodnje še izpopolnjevati,
saj ni nobenih razlogov, da
ga ni moč uporabiti na pri-
mer pri prodaji hmelja in
vina.
Poslovna skupnost je lani
nalogam iz sadjarstva prik-
ljučila še naloge za krompir
in vrtnine. Poslovni odbor za
krompir se je takoj vključil v
delo in pokazal dobre rezul-
tate, žal pa poslovni odbor za
vrtnine ni mogel zaživeti in
se še vedno ukvarja z organi-
zacijskimi vprašanji.
Sicer pa na splošno velja,
da potrošnja sadja še vedno
pri nas zaostaja za večino de-
žel v srednji Evropi, zato bo
treba misliti na posege, ki
bodo zviševali porabo vseh
vrst sadja. Se zlasti se bomo
morali spopasti z izvozom
ozimnega sadja, saj je izvoz
toliko pomembnejši, ker bo-
mo v prihodnje samo z izvo-
zom pokrivali nujne potrebe
v uvozu specialnih strojev in
sadilnega materiala. Prav za-
to pričakujemo tudi od ju-
trišnje skupščine poslovne
skupnosti za sadje, krompir
in vrtnine ustreznih spod-
bud v smislu razširitve in ra-
zvoja »zelene energetike«.
MITJA UMNIK
TEKMOVANJE V
POČASTITEV DNEVA
VARNOSTI
Prizadevna strelska družina
»Dušan Poženel« iz Rečice pri
Laškem, je bila organizator tek-
movanja v počastitev 13. maja
dneva varnosti. Tekmovali so z
malokalibersko puško, revol-
verjem velikega kalibra in s pi-
štolo standard. Po seštevku
vseh disciplin so bili najuspeš-
nejši strelci SD »Dušan Pože-
nel«, pred Postajo ljudske mili-
ce - Laško in Ljudsko obrambo
- Laško. Med posamezniki je
prepričljivo zmagal Vinko La-
vrinc, pred Stanetom Peklar-
jem (oba Rečica), Ivanom Mar-
gučem - P. M. - Laško itd. T. J.
polzelsko zdravje
Delegati s Polzele so na zboru krajev-
nih skupnosti povedali, da sta pred dru-
go svetovno vojno pri njih delala dva
zdravnika, danes ko pa se je število pre-
bivalcev povečalo za desetkrat, sta v
kraju prav tako le dva zdravnika. K te-
mu je treba dodati, da je čakalnica pri
enem izmed njiju sdoraj vedno prazna,
pri drugem pa se zvrsti okrog osemde-
set bolnikov na dan. Toda to še ni vse.
Zdravstvena postaja je potrebna teme-
ljite obnove in razširitve, pa še na lekar-
niško postajo ne bi bilo treba pozabiti,
saj je treba sedaj po vsako stvar v Žalec,
Prebold ali Celje.
Razmišljamo: Na Vranskem bodo
zgradili zdravstveno postajo, ki bo velja-
la več kot 25 milijonov dinarjev. Celo
večja bo kot preboldska, ki pa tako ali
tako ni povsem izkoriščena. Bi bila soli-
darnost med krajevnimi skupnostmi v
času stabilizacije na mestu? Tako reci-
mo, da bi na Vranskem zgradili postajo,
ki bi ustrezala potrebam kraja in nekaj
dinarčkov od tistih 25 milijonov prima-
knili Polzelcinom za njihovo zdravstvo?
Sicer pa, se bodo že zmenili na skupšči-
ni zdravstvene skupnosti...
lovske zahteve
Krajani Vinske gore, komunisti, bor-
ci, društva in organizacije v KS Vinska
gora so že ničkolikokrat zahtevali vrni-
tev lovišč. Skupščina občine Žalec je na
svoji seji januarja sprejela dvofazni po-
stopek za sprejem sklepa o odvzemu
lovišča LD Velenje. V |Vinski gori zatrju-
jejo, da je v ustavi zapisano, da občani
gospodarijo s prostorom na katerem ži-
vijo. Vedo tudi, da lovci iz Velenja lovijo
na območju KS nezakonito in da na dru-
gih območjih upoštevajo mnenja obča-
nov in delovnih ljudi. Delegate iz Vin-
ske gore zanima, kdaj bo na zborih
skupščine sprejet sklep o odvzemu lo-
višč LD Velenje. V Andražu pa pravijo,
da OS Žalec naj ne podpiše sporazuma z
občino Velenje glede upravljanja z lovi-
ščem na področju KS Andraž, dokler ne
bodo urejene in določene lovske meje.
Sprašujemo: Bomo takrat, ko bodo
lovske meje usklajene z občinsldmi (ali
bodo?) lahko govorili tudi o občinski
divjadi?
šempetrske smeti
V Šempetru ugotavljajo, da kmetje ni-
majo takšnih smeti, ki bi jih bilo treba
redno odvažati, zato ker jih nekaj skuri-
jo, nekaj pa jih lahko od vržejo na gnoji-
šča. Kmetje morajo kljub temu plačeva-
ti odvoz odpadkov, ki je odmerjen glede
na površino stanovanjskih in drugih go-
spodarskih poslopij. Plačilo je torej za
kmete predrago in neupravičeno.
Nauk: Tudi pripravljenost za odvaža-
nje smeti ni zastonj! Saj poznate tisto
š^o o hotelskem gostu, ki bi lahko kori-
stil nekatere usluge, ki jih ni koristil, pa
jih je moral vseeno plačati...
preboldski turizem
v soboto je bila v Preboldu letna kon-
ferenca Turističnega društva. Poročilo o
delu je bilo menda bolj skromno, v stilu
dejavnosti pač, izvolili pa so novo vod-
stvo društva. Program dela je zelo bo-
gat, kar niti ni čudno, če pomislimo na
hotel z izgubo in propadajoči bazen ter
vveekend naselje. Bazen ša kar naprej
propada, denar za obnovo pa je zagotov-
ljen. In to je vse. Režijski odbor pa nič.
Nasvet: Povprašati člane režijskega
odbora za obnovo kopališča, kaj imajo
proti Prebolčanom in preurejenemu ba-
zenu.
JANEZ VEDENIK
KMETIJSKA ZADRUGA CEUE
TZO VOJNIK
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo
rabljenih osnovnih sredstev
- kmetijskih strojev in priključkov.
Točen seznam kmetijskih strojev in priključkov name-
njenih za prodajo, se nahaja na TZO Vojnik Celjska
cesta 3.
Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v petek 30.
5. 1980 s pričetkom ob 9. uri na TZO Vojnjk Celjska
cesta 3.
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
lortikultura 80
!ANIMIVE PRIREDITVE
lastop folklornih skupin iz Titovega Velesa
program prireditev za Te-
»n Hortikulture 80 in za
•aznik celjske občine, dvaj-
ti julij, je sestavljen,
srednje in zaključne bodo
I 14. do vključno 20. julija,
oramo reči, da bo ta čas,
jub dopustniškemu razpo-
ženju, izredno živahen. Na
diku je več zanimivih pri-
ditev, ki se bodo pričele s
•omenadnim koncertom po
estnih ulicah (14. julija ob
uri) in zatem naslednji
dan nadaljevale z odkritjem
skulpture na temo urejeva-
nja okolja. Isti dan bo tudi
vezalski tečaj na Kmetij-
skem šolskem centru v Med-
logu, v sredo, 16. julija pa bo-
do odprli v Likovnem salonu
razstavo »cvetlično tiho-
žitje«.
Četrtek, 17. julija, je rezer-
viran za srečanje slovenskih
vrtnarjev in za predavanje,
ki ga bodo imeli.
V petek, 18. julija bo naj-
prej slavnostna seja celjske
občinske skupščine, na kate-
ri bodo ta dan odprli v Mest-
nem parku še republiško vrt-
narsko-cvetlično razstavo.
Seveda ne bo manjkal pro-
menadni koncert.
V	soboto, 19. julija bo zani-
mivo posvetovanje o zelenju
v industrijskem okolju. Ta
dan bodo podelili še prizna-
nja hortikulturnim in vrtnar-
skim delavcem ter spored iz-
popolnili z nastopom fol-
klornih skupin iz pobratene-
ga Titovega Velesa ter s pre-
davanjem o lepotah Slove-
nije.
V	nedeljo, 20. julija bodo
zaprli vrtnarsko cvetlično
razstavo.
Tak je okvirni program, ki
pa ga bodo dopolnile še šte-
vilne športne in kulturne pri-
reditve, tudi otvoritve novih
ali preurejenih gospodarskih
objektov itd.
MB
TUDI LETOS KOSCI IN GRABUlCE
Tudi v letošnjem sporedu tradicionalnih turističnih prireditev v Gornji Savinjski dolini
ne bo izostalo »Jutro koscev in grabljic«, ki ga že nekaj let zapovrstjo, predvsem zaradi
ohranjanja starih običajev ob tem kmečkem opravilu, pripravlja mozirsko turistično druš-
tvo. Vsa dosedanja jutranja srečanja koscev in grabljic so več kot uspela in opozorila, da bi
kazalo na to prireditev povabiti širši krog, da bi imela zato več gledalcev in izletnikov, da bi
v resnici postala tisto, kar si zaradi svoje vsebine zasluži.
Posnetek je z lanske prireditve, ki je navzlic skromni propagandi privabila lepo število
gledalcev.
Letošnje četrto Jutro koscev in grabljic bo v drugi polovici avgusta. Tudi ta odločitev se
sklada z ugotovitvijo, da je ta čas v Gornji Savinjski dolini še veliko turistov.
UČE VABIJO
V	Lučah ob Savinji dela
•izadevno turistično druš-
o. Tudi zato ni naključje,
I so v kraju pravočasno po-
jbeli za propagando in za
jnudbo svojih turističnih
nogljivosti za letošnjo se-
ino.
V	kraju imajo 85 ležišč v
isebnih turističnih sobah in
! ležišč v penzionu Raduha.
ene za prenočevanje v za-
ibnih sobah in v Raduhi so
enotne. Gostje lahko tudi
kombinirajo in prenočujejo
v zasebnih sobah, hranijo pa
se v Raduhi. Za prenočeva-
nje v sobi druge kategorije
bo treba letos odšteti 120 din
za osebo, v sobi prve katego-
rije pa 140 din na osebo. Ce-
na za polni penzion se giblje
od 220 do 250 dinarjev.
Luče so znane zaradi svo-
jih odličnih in prelepih na-
ravnih pogojev, zaradi svoje
zgodovine in prav tako de-
javnosti domačega turistič-
nega društva, ki že vrsto let
organizira vsako leto drjago
soboto in nedeljo v avgustu
tradicionalno srečanje pre-
dic, igralcev na citre itd.
Luče so tudi primerno
izhodišče za številne izlete in
planinske ture: na Raduho,
Vežo, Veliki Rogatec, Lepe^
natko, ob Lučnici skozi Pod-
volovljek na Presedlaj in Ko-
rošicd, pa tudi čez Volovljek
na Gojško in Veliko planino
in ne nazadnje v Logarsko
dolino in naprej na Okrešelj
itd.
MB
PECA! CELOTA JE VEČ, KOT VSOTA DELOV
Ob koncu aprila je bilo v Črni na
Koroškem srečanje avstrijskih in jugo-
slovanskih turističnih delavcev, na ka-
terem so razpravljali o bodoči kom-
pleksni zimsko-športni ureditvi obeh
strani Pece. Gre za sodelovanje Pliber-
ka, Globasnice in Železne Kaple na
avstrijski strani ter Raven-na Koro-
škem.
Projekt »Interalpcenter Petzen - Pe-
ca« je zasnovan na pravilu, da je celota
več kot vsota vseh delov. Zato gre za
skupen pristop in izgradnjo vsega Ob-
močja. Načrt ureditve Pece temelji na
študiji klimatskih, geografskih in de-
mografskih značilnosti območja in se-
veda poudarja, da so pogoji za razvoj
zimskega turizma zagotovljeni. Snega
je tu dovolj od novembra do aprila.
Peca je nadalje v središču močnih po-
tenci^nih potrošnikov, ki v celoti za-
gotavljajo okoli dva milijona smučar-
jev. Gre za območje graške kotline,
jugovzhodne Štajerske, celovške kotli-
ne in seveda mariborskega, celjskega
območja, krajev ob Dravi in celo Za-
greba.
Na dosedanjih 100 ha smučišč na
Peci obratuje 5 žičnic, od tega ena se-
dežnica z zmogljivostjo 180 oseb na
uro in štiri vlečnice, ki lahko prepelje-
jo v eni uri 3000 smučarjev. Vse te
naprave so na severni strani Pece, kjer
pa snežne razmere niso tako ugodne
kot na jugozahodnem in zahodnem
predelu gore.
Zato načrtujejo tri nove vlečnice na
zgornjem pobočju Pece na višini od
1800 do 2100 m, eno smučišče v veliko-
sti 350 ha in drugo v velikosti 80 ha ter
dnevno gostišče. Na srednjem poboč-
ju Pece, na nadmorski višini od 1200
do 1800 m, kjer je zdajšnji sistem žič-
nic, pa načrtujejo dve sedežnici, eno
vlečnico, povečanje zmogljivosti seda-
nje vlečnice, prav tako 275 ha novih
smučišč in več smučarskih prog, ki
bodo vse speljane v dolino.
Torej, izreden in lep načrt, zanimiv
seveda tudi za ljubitelje smučanja s
širšega celjskega območja. Škoda le,
da v tej informaciji Turistične zveze
Slovenije ni še nekaterih drugih po-
datkov, kot zlasti viri financiranja ter
seveda časovna uresničitev zanimive-
ga projekta.
MB
ljubljanska banka splošna banka celje
v ŠENTJURJU V NOVIH
PROSTORIH
Novo poslovno ali
sploh središče Šentjurja
se vse bolj širi, izpopol-
njuje. Novo mestno jedro
dobiva svojo vsebino, živ-
ljenje. Poslopju, kjer dela
občinska uprava, zatem
hotelu in blagovnici Mer-
xa, se je zdaj pridružil še
en izredno lep objekt. V
njem od ponedeljka dalje
dela in poslme kolektiv
ekspoziture Ljubljanske
banke Splošne banke Ce-
lje, kmalu pa bodo svoje
prostore odprli še PTT in
Služba družbenega knji-
govodstva pa Zavaroval-
na skupnost Triglav,
medtem, ko občinske
družbenopolitične orga-
nizacije tu že delajo.
Z otvoritvijo novih pro-
storov ekspoziture Ljub-
ljanske banke Splošne
banke Celje v Šentjurju
so se znatno izboljšali tu-
di pogoji za opravljanje
vseh nalog, ki ležijo na
de vetnaj stčlans kem
bančnem kolektivu, ki ga
tu v Šentjurju vodi Franc
Senica.
»Najrazličnejše akcije,
širjenje in modernizacija
poslovne mreže, prilaga-
janje delovnega časa ob-
čanom ter najrazličnejše
propagandne akcije ima-
jo svoj cilj v aktiviranju
sredstev občanov in so
izrednega pomena za kre-
pitev kreditne zmogljivo-
sti banke, ki je pogoj za
uspešno izvajanje nalog s
področja investicij, likvi-
dnosti gospodarstva in
monetarno kreditne poli-
tike. Vsi ti napori se kaže-
jo v stanju sredstev prebi-
valcev. Tako znašajo
zbrana sredstva prebiv^-
cev v šentjurski občini
več kot 84 milijonov di-
narjev. Največji delež pri
tem ima izplačevanje
osebnih dohodkov preko
banke, kamor je v šent-
jurski občini vključenih
preko 3000 zaposlenih,«
je med drugim na otvori-
tveni svečanosti poudaril
predsednik kolegijskega
poslovodnega odbora LB
Splošne banke Celje,
Zdravko Trogar.
Da, ekspozitura Ljub-
ljanske banke Splošne
banke Celje v Šentjurju je
dosegla pomembne rezul-
tate tudi na drugih po-
dročjih. To velja tako za
okoli 200 lastnikov teko-
čih računov, za 700 deviz-
nih itd. Pomembni so
uspehi pri vzgoji mladih
varčevalcev, saj imajo v
občini osem pionirskih in
dve cicibanski hranilnici.
Tako zbrana sredstva
prebivalcev banka vrača
v obliki posojil gospodar-
stvu in prebivalcem. To
preko potrošniških poso-
jil, posojil obrtnikom in
posojil za stanovanjsko
gradnjo. Stanje kreditov,
ki jih imajo prebivalci v
šentjurski občini, je več
kot 54 milijonov dinarjev.
Novi poslovni prostori
šentjurske ekspoziture
Ljubljanske banke Sploš-
ne banke Celje merijo 223
kvadratnih metrov in so
zares lepo urejeni. Za
gradnjo in opremo so od-
šteli 4,95 milijona dinar-
jev.
Z njihovo otovoritvijo
tudi podaljšujejo svoje
poslovanje, delovni čas.
Ekspozitura Ljubljan-
ske banke Splošne banke
Celje v Šentjurju je stopi-
la torej v novo dalovno in
življenjsko obdobje.
»Banka se v polni meri
zaveda moralnih lastnosti
varčevanja, ki se ne sme
omejiti le za občasne ak-
tivnosti. Smotrno gospo-
darjenje z družbenimi
sredstvi ter varčevanje
morata postati sestavni
del našega gospodarjenja
in življenja,« je še dejal
Zdravko Trogar.
TAKO BO EKSPOZI-
TURA V ŠENTJURJU
ODPRTA	ZA
STRANKE:
vsak delavnik razen
sobote od 7.00 do 11.30 in
od 12.30 do 18.00 ure, ob
sobotah pa od 7.00 do
11.00 ure.
Kreditni oddelek bo
posloval vsak dan od
7.00 do 11.30 ure, ob sre-
dah pa tudi popoldne od
12.30 do 15.30 ure! Torej,
dovolj priložnosti in
možnosti za ureditev
vseh bančnih zadev.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
mladi in slo
PO TRASI Z ZNANJEM
Uspelo tekmovanje na LJubečni
Celjani so menda eni red-
kih, če že ne edini v Sloveni-
ji, ki so se tudi letos odloči-
li, da bodo pripravili II. ob-
činsko tekmovanje mladine
v SLO in DS. Ta tekmova-
nja so bila lani, ko smo sla-
vili 30-letnico organizirane
vzgoje mladine za SLO in
DS, številna in to od razre-
dnih preko šolskih, občin-
skih, medobčinskih in repu-
bliškega prvenstva, naj-
boljši pa so odšli še na zvez-
no tekmovanje na Tjentište.
Takrat so vsi govorili o ve-
liki potrebi po takšnih tek-
movanjih, ki jih je treba ne-
govati in ohranjati tudi v
bodoče, kajti le s kontinui-
teto dela na tem področju
bomo dosegli željeni uspeh,
da bo naša mladina resnič-
no pripravljena v znanju in
veščinah s področja SLO in
DS.
Zal je od lanskega »slavja«
in obljub ostalo bore malo.
Celjani pa so pogumno
vstrajali in pripravili II. ob-
činsko tekmovanje, ki je bilo
tokrat za spremembo pri
osnovni šoli na Ljubečni pri
Celju (lani je bilo v Pečovni-
ku). Čeprav je prejšnje dni
deževalo in je bilo hladno
kot novembra pa je sobotno
jutro mlade udeležence
orientacijskega pohoda pri-
čakalo suho in delno tudi
sončno. Skratka, vremenski
pogoji so bili za pohod več
kot idealni. Točno ob 8. uri
so se starterju Miranu Hor-
vatu po naprej določenem
vrstnem redu začele javljati
ekipe, ki so dobile naloge in
se podale na pot. Najprej eki-
pe osnovnih in nato še sred-
njih šol. Pot je bila dolga
okoli sedem kilometrov, vo-
dila pa je po gozdnih poteh,
travnikih, mimo opustelih
kozolcev, med cvetočimi sa-
dovnjaki. Vmes so se ustav-
ljali in reševali določene na-
loge. Ocenjevali so razdaljo
do cilja, spoznavali orožje,
streljali in metali bombo, se
poskusili v splošnih vpraša-
njih ter se pomudili pri prvi
pomoči.
Mladi pohodniki so se do-
bro pripravili za pot, saj so
večino nalog rešili z maksi-
malnim številom točk. Po
tekmovanju je bil kulturni
program, mladim udeležen-
cem pa je spregovorila pod-
predsednica Občinske kon-
ference SZDL Celje Majda
Trogar. Priznanja najboljšim
je podelil sekretar Sekreta-
riata za LO skupščine občine
Celje Viki Krajnc. Najboljši
so dobili diplome, medalje,
zbirko enajstih knjig vojne
enciklopedije, kompas in
daljnogled, torbico za prvo
medicinsko pomoč, knjige,
vse sodelujoče šole pismena
priznanja. Posebna pohvala
gre kolektivu podružnične
šole na Ljubečni z vodjo
Francem Zveplanom na če-
lu, ki so so resnično potrudi-
li, da je to srečanje uspelo v
splošno zadovoljstvo vseh
prisotnih. Pri II. občinskem
tekmovanju so kot organiza-
torji sodelovali Občinski od-
bor RK, občinska konferen-
ca ZSMS, pripadniki JLA,
brigadirji, ZRVS, STO, Ob-
činski štab CZ, Zavod za šol-
stvo, učitelji in profesorji...
Vsi so prispevali svoj delež,
da je ta pohvale vredna pri-
reditev uspela.
Seveda pa je želja samo
ena: da bi s takšno obliko
nadaljevali tudi v prihodnje
in da bi se Celjanom pridru-
žili tudi drugi. Samo trajna
akcija zagotavlja uspeh, en-
kratne akcije ob jubilejih in
praznikih so žal premalo.
^REZULTATI
Osnovne šole: 1. OS
Frana Kranjca Polule
1692,5 točk, 2. OS Dobrna
1692, 3. OS I. celjske čete
1634, sledijo OS Veljko
Vlahovič I, OS Store II,
OS Vojnik I, OS Franja
Vrunča Hudinja, I. OS
Celje, OS Store I, OS Voj-
nik II, OS Frankolovo,
OS Ivana Kovačiča Efen-
ka II, OS Veljko Vlahovič
II, OS S. Slander in OS
Ivan Kovačič Efenka I.
Srednje šole: 1. Peda-
goški šolski center ii
1605,5 točke, 2. Gimnazija
Celje 1598,5, 3. Tehnična
vrtnarska šola Celje
1568,5 točke, sledijo Te-
hnična šola i, SC Boris
Kidrič, KSCL Poklicna
vrtnarska šola. Tehnična
šola 'ii, PEMS Store,
SCBP Celje, Zdravstveni
šolski center PSC i,
Zdravstveni šolski center
ii, ESC i, ESC ii in Po-
, klicna gostinska šola.
\___I____>
VOJAKI PREDSTAVILI
KULTURNO DEJAVNOST
V redakcijo smo dobili
naslednje obvestilo in va-
bilo:
»Pozivamo vas na III smo-
tru kulturnih aktivnosti
garnizona Celje, koja se
održava povodom 35. godiš-
njice oslobodjenja. Dana
pobjede i 25. maja Dana
mladosti.
Smotra če se održati 15. 5.
1980 godine u hali »Golo-
vec«, u 16. časova.
PROGRAM:
ogled velike izložbe
STVARANJE I RAZVOJ
OS SFRJ
-	ogled umjetničkih ra-
dova vojnika REVOLUCIO-
NARI NAŠEG VREMENA
-	ogled zidnih novina
-	ogled foto izloga
-	navedeni radovi su izlo-
ženi u auli hale »Golovec«
-	kulturni program
KOMANDANT Nikola Mi-
trič«
Tisto popoldne, bil je četr-
tek, je v hali Golovec vsak
udeleženec imel resnično kaj
videti. Vojaki so se izkazali
kot že dolgo ne. V stranski
avli so pripravili izjemno le-
po in obširno razstavo vsega
tistega, kar počnejo izven vo-
jaškega pouka, ko pridobiva-
jo znanje za učinkovito
obrambo naše domovine.
Vojaškp življenje pa ni se-
stavljeno samo iz vojaškega
urjenja, ampak je zlasti v po-
poldanskem času polno ra-
zličnih, predvsem kulturnih
in športnih aktivisti. Vojaki
v celjski vojašnici so se letos
že tretjič v mesecu mladosti
predstavili širši javnosti, kaj
so v enem letu naredili. In
naredili so resnično veliko.
Izredno dobro je bil priprav-
ljen tudi kulturni program,
ki so ga skupaj »z mladinci
izvajali pred skoraj polno ha-
lo Golovec. Nastopili so otro-
ški zbor OS I. celjske čete
pod vodstvom Dragice 2var
(na sliki), dve folklorni sku-
pini (France Prešeren in
TSC) ter vojaki s pevskim
zborom, orkestrom in recita-
torji. Skoda, ker na odlično
pripravljenem programu ni
bilo več odraslih in predstav-
nikov družbenopolitičnega
življenja, ampak so prevla-
dovali predvsem šolarji in
dijaki ter starešine in delega-
cije sosednjih občin, s kateri-
mi celjska garnizija že vrsto
let dobro sodeluje. To so Ža-
lec, Velenje, Laško, Hrast-
nik, Mozirje in Slovenske
Konjice, prisotne pa so bile
tudi delegacije vojašnic iz
Slovenske Bistrice in Mari-
bora ter LJAO.
Program je s sodelovci pri-
pravil Miodrag Teševič:
»Že vrsto mesecev smo se
pripravljali na ta naš prikaz
izven vojaških, kulturnih de-
javnosti. Žal smo v zadnjih
dneh morali scenarij zaradi
poznanih trenutkov domala
v celoti spremeniti. Ker nas
je čas preganjal smo pač va-
dili nekaj dni domala noč in
dan.«
Bil je to lep prikaz »ne«
vojaških aktivnosti naših vo-
jakov in starešin, ki si v bo-
doče zaradi svoje širine in
kvalitete brez dvoma zasluži
še večjo publiciteto in pozor-
nost.
Ob koncu so člani vseh treh prvouvrščenih ekip stopili na zmagovalni oder in dobili,
svoj uspeh celo vrsto priznanj in praktičnih nagrad. Levo je tretjeuvrščena ekipa OŠ^
celjske čete, v sredini zmagovalna ekipa OŠ Frana Kranjca Polule in desno drugou\
ščena OŠ Dobrna.	j
tekmovanje v prvi pomoči
AERO IN KS SAVINJA
Nastopilo je 55 ekip s 330 tekmovalci
V parku pri Domu železar-
jev na Teharju pri Celju je
bilo 8. občinsko tekmovanje
ekip prve medicinske po-
moči, ki sta ga pripravila
Občinski odbor RK Celje in
Sekretariat za Ljudsko
obrambo skupščine občine
Celje, pri praktični vaji pa
je sodeloval tudi Občinski
štab za CZ.
Prijavljenih je bilo več kot
60 ekip, na tekmovanju pa se
jih je pojavilo 55, od tega 22
iz organizacij združenega de-
la in 33 iz domala vseh kra-
jevnih skupnosti v celjski
občini. Nekatere krajevne
skupnosti so prijavile celo
po več ekip. Namen tega tek-
movanja, ki je povsem uspel
in je pokazal visoko stopnjo
pripravljenosti članov enot
CZ, je bil:
-	vzpodbujati pri članih
ekip težnjo po čim boljšem
znanju in obvladanju veščin
iz prve pomoči,
-	seznanjati člane ekip s
tradicijami partizanske sani-
tete,
-	vzgajati člane ekip v du-
hu patriotizma in socialistič-
ne solidarnosti,
-	s kvalitetnim osvaja-
njem znanja iz prve pomoči
krepiti obrambno moč naše
skupnosti,
-	s pripravami na tekmo-
vanje in z udeležbo na njih
obnavljati teoretično in
praktično znanje članov ekip
in s tem vzdrževati njihovo
trajno usposobljenost za nu-
denje prve pomoči,
-	s pripravami ekip za
prvo pomoč na tekmovanja
in z udeležbo na njih razvija-
ti pri članih ekip izurjenost
za usklajeno delo v okviru
ekipe pri prvi pomoči ob na-
jrazličnejših poškodbah in
-	razvijati med prebival-
stvom, člani RK, pripadniki
CZ v delovnih in drugih or-
ganizacijah ter skupnostih
zanimanje za prvo pomoč ter
dejavnosti RK in CZ v celoti.
Na 8. občinskem tekmo-
vanju je prepričljivo zma-
gala ekipa AERO II, ki je
osvojila 112,5 točke in za
štiri točke prehitela d|
gouvrščeno ekipo KS Sa
nja I, ki je zbrala 98,5 točj
Obe ekipi bosta zastop
celjsko občino na repu!
škem tekmovanju, ki bo
junija. Kraj še ni določ
Sledijo: 3. KS Dolgo polj
94,5, 4. EMO III 88,5, 5. Ž«
zarna III 86,5, 6. KS S. Si;
der I 85, 7. KS Dolgo polj(
83,5, 8. KS Nova vas I 82,5
SDK I 82,5, 10. KS S. SI
der II82 točk ter do d vaj se
ga mesta KS Hudinja, :
Medlog I, ŽTO, KS Ostroi
I,	Toper I, Aero I, Cinkai
II,	KS Pod gradom I,
Store I, Ljubljanska bar
itd.
Tekmovanje so si ogled
tudi predstavnik Repul
škega sekretariata za
Miha Prihoda, sekretar
kretariata za LO skupšč
Celje Viki Krajnc, prec
dnik PO Jože Lončarič
podpredsednik skupšč
občine Celje Anton Jelen
ki je bil tudi slavnostni
vornik.
AKTIVNI GASILCI V CELJU IN DOMŽALAH
Na stadionu »Borisa Kidriča« v Celju je bilo republiško tekmovanje gasilskih en
okviru kongresa gasilcev. V Celju se je zbralo kar 89 enot in to poklicnih, industrijs
mladinskih teritorialnih in JLA, ki so se pomerile v štafeti in trojnem napadu. Tekmov
je lepo uspelo, najboljši uspeh med celjskimi ekipami pa je dosegel EMO, ki je v s
kategoriji osvojil drugo mesto. Ob zaključni slovesnosti je skoraj tisoč zbranim gasile
med katerimi so bili tudi zamejci iz Avstrije, spregovoril predsednik Občinske konfen
SZDL Tone Rožman ter poudaril njihovo veliko vlogo pri varovanju objektov, v prin
elementarnih nesreč ali drugih nezgod.
V nedeljo pa je bilo podobno tekmovanje še v Domžalah, kjer so se zbrale gasilske e
civilne zaščite. Iz celjske občine je nastopilo pet enot. Največji uspeh je znova dosegel E
ki je kar dvakrat zmagal - med starejšimi gasilci in ženskimi desetinami v CZ v reput
Drugo mesto je osvojila enota Vojnika v kategoriji krajevnih skupnosti, medtem ko je
enota iz Škofje vasi šesta.
(Na sliki pogled na zaključno slovesnost na stadionu v Celju)
Stran je pripravil v sliki in be:
TONE VR
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
GREBENGRAD
Planinci planinskega
društva Grebengrad iz
Varaždina in okolice so
uredili planinsko trans-
verzalo Grebengrad. Po-
sebnost te transverzale je,
da so žigi skriti in jih mo-
ra pohodnik poiskati.
Vsakdo na začetku poti v
planinskem naselju Gre-
bengrad pri Madjarjevu -
Novi Marof prejme opis
poti in razglednico, na ka-
tero potem odtisne žige v
obhki črk. Ce najde vse
žige, dobi besedo Gre-
bengrad in od organiza-
torja lično značko. Pot
lahko z lahkoto prehodite
v enem dnevu. Med 789
planinci, ki so pot preho-
dili, je tudi 147 planincev
iz Slovenije, med temi pa
prednjačijo s celjskega
območja. Prvi so odkrili
to pot železarji iz Štor
(16), sledili pa so jim že-
lezničarji iz Celja (18), cin-
karnarji (20), člani PD Za-
bukovica (48), dva iz La-
škega, drugi pa so iz
Ljubljane, Litije in Mari-
bora. Da planinci s celj-
skega območja radi zaha-
jajo v sosednjo republiko,
priča tudi mala bratska
transverzala ter transver-
zala Sljeme-Sleme.
FRANCI JEŽOVNIK
DESET PRAVIL
PRAVILNEGA
VEDENJA V GORAH
Kot smo že obljubili,
vam danes posredujemo
10 pravil lepega vedenja v
gorah, ki jih je zapisala
mednarodna zveza pla-
ninskih organizacij.
1.	Pred vsako turo je
treba preizkusiti planin-
sko izkušenost in telesno
zmogljivost vseh udele-
žencev - odraslih in tele-
sno zmogljivost vseh ude-
ležencev - odraslih in
otrok. Hoja po gorah terja
zanesljiv korak in utrje-
nost pred omotičnostjo.
2.	Na vsako turo se je
treba skrbno pripraviti
ob uporabi opisov in zem-
ljevidov (op.: pri nas ima-
mo vodnike po Savinj-
skih Alpah, Julijcih, Ka-
ravankah, Posavju, zem-
ljevide pa Julijcev, Sa-
vinjskih Alp, Škofjeloško
hribovje in Polhograjske
dolomite, izdaja Planin-
ska založba pri PZS). Od-
ločilnega pomena so lah-
ko tudi informacije, ki jih
dobimo od planinskih
društev, poznavalcev te-
rena, planinskih vodni-
kov in oskrbnikov.
3.	Pri hoji po gorah sta
potrebni ustrezna opre-
ma in obleka: predvsem
visoki čevlji s profilirani-
mi gumijastimi podplati.
Ker se vreme v gorah ra-
do sprevrže,-je treba vzeti
s seboj oblačila, ki nas za-
varujejo pred močo in
mrazom.
4.	Pred odhodom je
treba oskrbniku ali prija-
telju sporočiti smer hoje,
cilj in čas vrnitve.
5.	Tempo hoje je treba
prilagoditi zmogljivosti
cele skupine. Prehitra ho-
ja na začetku neizogibno
povzroča prezgodnjo izčr-
panost.
6.	Ne zapuščajte mar-
kiranih poti! Da bi se
izognili padcem, je tudi v
lahkem svetu potrebna
velika previdnost. Prav
tako je treba biti previden
pri hoji po travnatih po-
bočjih, zlasti v dežju. Po-'
sebno nevarna so preče-
nja snežišč in ledenikov.
7.	Brezpogojno je treba
preprečiti proženje kame-
nja, ker lahko le-to zade-
ne druge planince in jih
poškoduje. Mesta, nevar-
na zaradi padajočega ka-
menja, je treba prečiti kar
se da hitro in brez zadrže-
vanja.
8.	Če se hudo poslabša
vreme, če se spusti megla
ali je pot prezahtevna ali
pa v slabem stanju, se je
treba obrniti. TO NI NO-
BENA SRAMOTA, TEM-
VEČ UKREP ZDRAVE
PAMETI.
9.	Če se zgodi nesreča,
je treba ohraniti priseb-
nost. V večini primerov si
bomo lahko pomagali sa-
mi, v nasprotnem prime-
ru pa bomo skušali prikli-
cati pomoč s klicanjem,
svetlobnimi znamenji ali
z mahanjem z velikim ko-
som oblačila. Poškodo-
vanca je praviloma treba
pustiti na kraju nesreče
in če je količkaj mogoče,
ga ne smemo pustiti sa-
mega. V tem primeru je
treba kraj vidno označiti.
10.	GORE SO NAME-
NJENE VSEM. Vsak pla-
ninec je dolžan prispeva-
ti, da ohranijo čimveč
svoje prvobitnosti. Zato
je treba varovati živalstvo
in rastlinstvo, odpadke
pa jemati s seboj v dolino.
B.J.
VELEBLAGOVNICA »T« - SALON »T« -
NOVOST - POSREDNIK - KEKEC Zagreb
Še nikoli v življenju nisem tako tekla. Vsa višnjeva od
napora sem pridivjala v pristanišče, padla uradniku v roke,
zastokala: »Čoln - Bologna«, on pa se mi je samo nasme-
hnil.
»Ladja odpelje šele ob šestih!« je tolažil mojo hropečo, od
potu se cedečo malenkost. »Zapiskala je samo po izkrce-
valni čoln.«
To me je izučilo, v prihodnje moram vselej pogledati na
črno ladijsko tablo, ki na njo zapisujejo odhode. Pred tem
zapisano uro parnik namreč ne sme odpluti.
Potem smo v Santa Cruzu doživeli še eno dogodivščino.
V nekem pristanišču smo bih naložili precejšnjo količino
žvepla in moškim v medkrovju je bilo strogo prepovedano
kaditi. Nihče ni vedel, kako se je to zgodilo, toda nenadoma
je bila tovorna ladja, do vrha naložena z vrečami žvepla,
ravno v trenutku, ko je začela pluti proti obali, vsa v
plamenu. Na našem icrovu je bilo še polno žvepla, ki je
čakalo, da ga iztovorijo. Hej, kako je stara škatla piskala
nevarnost! Tovornjača je še pravočasno zaplula v stran in
parnik je bil rešen.
Ves dan so kljub soncu obdajali oblaki kot siva krona vrh
znamenitega Pik Teneriffa, in bala sem se že, da ga nikoU
ne bom videla - ko se je, v trenutku ko smo odrinili, gmota
oblakov razmaknila in se je pred nami v polni mesečevi
svečavi prikazal snežno beli, ostri, sladkornemu stožcu
podobni hrib, ki ga je mogoče videti trideset morskih milj
daleč.
V svetli noči smo se ozirali po nevidnem Las Palmosu in
drugih Kanarskih otokih, potem pa smo zavih naravnost v
srner, ki jo je leta 1492 ubral ubogi Kolumb, in kot takrat je
t>il tudi tokrat veter natanko za nami in nas je gnal novemu
svetu naproti. Vozili se bomo deset dni, ne da bi videU kaj
drugega kot nebo in vodo.
Šele na Teneriffi sem se zavedala, da sem za bogve kako
dolgo obrnila domovini hrbet.
VIHAR NA ATLANTIKU
Morje je imelo nenavaden vijoUčasto moder odtenek.
Ladja se je komaj zaznavno zibala. Sedela sem na krovu v
sposojenem stolu blizu priveznika in v sebi beležila filozof-
ska opazovanja o svojih sopotnikih. Da jih nisem zapisala,
je bila kriva okoliščina, da je bila ura dve. Medkrovnike so
bili nakrmili že ob desetih dopoldne, toda odUčnejši drugi
razred se je šele pravkar najedel do sitega, in veliko potni-
kov je ležalo na ležalnih stolih in spalo z zaprtimi očmi in
odprtimi usti in tiho vleklo dreto. Pogled nanje je podkre-
pil moj sklep, da ne bom nikoli spala pred drugimi ljudmi.
V spanju se najjasneje pokažeta naš duh in naša ljubkost
(če ju seveda premoremo).
V te misU je planil bučeč hrup; brez opozorila je pljusnil
od strani čez ladjo ogromen val in mrzla morska voda je
padla spečim v odprta usta. Zbudili so se, grgrali, pljuv^
in se zvijaM. Medtem ko sem se predajala nečastnemu
škodoželjnem veselju, me je dohitela pravična kazen. Na
nas je padel drug, še višji val, zajel moj ležalnik in ga z
mano vred odnesel proti ladijski ograji. Zadnji hip me je
krepka roka zgrabila za laket, sicer bi bila izginila v Atlan-
tiku in bi te knjige nikoU ne mogla napisati. Malemu Mar-
tinu bi se kmalu primerilo isto in morski bolezni gospe O.
se je zdaj pridružila še skrb za otroka. Omedlela je in
odnesh so jo v jedilnico drugega razreda, kajti po krovu ni
bilo mogoče več hoditi. Moj rešitelj je tudi mene zvlekel tja,
in ko sem videla, kako so se ženske joka je in kriče vrgle
svojim možem na prsi, sem tudi jaz začela premišljevati, na
čigave prsi bi se vrgla in omedlela, toda še pravočasno sem
se spomnila, da bi se v tem primeru znašla na prsih tudi
moja torbica z denarjem in potnim listom, zato sem se raje
trdno oprijela stopniščne ograje in si dajala pogum s ko-
lumbovskimi sanjami.
Valovi so postajali vedno višji, ladja je zaplesala vidov
ples. Obilen možakarje poskušal iti po stopnicah dol, a je
izgubil ravnotežje, se spotaknil in med padcem zagrabil
mojo roko. O bogovi! To je pomagalo bolj kot deset stekle-
ničk z dišavno soljo, kajti bolečina mi je vzela sapo. Ko sem
se otresla debeluha in spet dobila dar govora, so me pokli-
cali k nemškemu zakonskemu paru, Id je bil zelen kot
obledel papagaj in me je neprestano spraševal:
»Ah se bo ladja potopila ?«
Tega prav tako kot tudi drugi nisem vedela, kljub temu
pa sem kot kak kapitan prepričljivo trdila, da so takile
nekaj povsem vsakdanjega; ubogi ženi sem tako uspešno
prigovarjala, da se je pomirila in pozabila na morsko bole-
zen.
Ko se je proti peti uri morje nekoUko umirilo in nas je
neki mornar odpeljal nazaj v tretji razred, mi je natakar
Enriguo v znak priznanja podaril vehko jabolko.
Vihar je trajal dva dni in dve noči in ubogi parnik se je
tako zibal, da ni bilo mogoče kuhati. Prinašah so mi suh
kruh in sir ali meso. Telo me je bolelo kot bi se kdo s
kolesom peljal čezenj, in to tembolj, ker zaradi ljubljene
erike nisem smela iztegniti nog, marveč sem morala ležati v
obhki črke S ali pa, če sem se ulegla na trebuh, moleti noge
nai^gor, kot bi bile žrtvene palice. Mroževka mi je nekaj-
krat svetovala, naj se oprimem posteljnih stranic. Toda bila
sem predrobna, da bi jih dosegla in tako me je valjalo sem
in tja, dokler nisem postala slepa in gluha. Od takrat naprej
Atlantika nisem več ljubila.
Tretjega dne si je mlada sopotnica, ki je bila naoenjena
na Galapagos, spet navila lase, jaz pa sem mimo mroževke
splezala dol in na prosto. Pek mi je podaril kos peciva,
debeh kuhar pa se je smejal.
Celo odvetnik mi je ponudil svoj ležalni stol; samo Pe-
ruanec z otožnimi očmi je še huje kot ponavadi pretepel
svojo ženo, kajti zdaj je pospravil sir, ki ga med viharjem ni
mogel jesti, in trpinčilo ga je divje ljubezensko poželenje...
Na krovu so razpeli streho iz šotorovine; kar naenkrat so
se vsi prikazan v svetlih oblekah, in še preden smo se
zavedh, se je katran med špranjami v ladijskih deskah
začel mehčati.
Približali smo se tropom.
Zvečer se je zbrala okoli mene skupina ljudi - samih mo-
ških, kajti ženske z otroki me niso posebno privlačevale -
jedla sem sladice Neapeljčanovega nečaka, Id je ležal izteg-
njen ob mojih nogah in pel ljubezenske pesmi; možje so
pripovedovali o svojih prejšnjih potovanjih, o preživetih
nevarnostih, o upanja polni prihodnosti. Skozi vrvje je
kukal mesec in zvezde so se bleščale. Morje je šepetalo in
šušljalo, nekdo je igral na harmoniko in domovina je bila
tako blizu in vendar tako daleč. Vsi smo si hoteli zgraditi
novo prihodnost, in zdaj sem vedela, da so bih vsi pozorni
do mene in so me razvajah, ker sem bila tako majhna in
šibka, tako slepa in tako pogumna. Šele čez več mesecev
sem izvedela, kako globoko sem se jim smilila - in vendar
me niti eden izmed moških niti z besedo ni posvaril...
Veliki voz ni več stal na zahodu, marveč na severu, in
pogrezal se je globlje in globlje. Prikazala so se druga, nova
ozvezdja.
In dan za dnem nismo videli drugega kakor nebo in
vodo, dokler niso deseti dan zvečer ladje obkrožiU ptiči in
je proti njej zaplaval les.
Tedaj smo se kot nekoč Kolumb razveselih, kajti zdaj
smo vedeU: pred nami je kopno.
Ko sem legla k počitku, so me obhajaU zares praznični
občutki.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
štore
50 LET TELESNE KULTURE
Tudi nosilci prehodne Titove zastave
Železarske Store praznujejo v tem
tednu z vrsto prireditev in tekmovanj
50-letnico organizirane telesne kulture
v tem kraju. L. 1930 je skupina železni-
čarjev, učiteljev in uslužbencev žele-
zarne ustanovila sokolsko društvo
Store, ki se je že po nekaj letih preime-
novalo v Store-Teharje. Društvo je ra-
zvilo bogato telovadno, športno in pro-
svetnokulturno dejavnost, kjer je
združevalo poleg Storjanov tudi obča-
ne iz Kompol, Ogorevca, Svetine in
vseh drugih obrobnih zaselkov. Pogoji
delovanja so bili težavni in so si jih
prizadevni društveni delavci ustvarjali
sami s svojim predanim amaterskim
delom. Skromna improvizirana telova-
dnica, adaptirana najprej iz hlevskega
poslopja pri Franclu, nato pa v Kurji
vasi iz stanovanjske tovarniške hiše, je
bila vselej nabito polna mladih in
odraslih ljudi. Razgibani tereni okrog
Štor in Voglajna pa so nudili bogate
možnosti za drugo udejstvovanje, zla-
sti v plavanju in smučanju, kjer so se
Storjani odlično uveljavljali tudi na
župnih tekmovanjih.
Z zmago NOV in ljudske revolucije
se je v novih pogojih telesne kulture v
samoupravni socialistični družbi ta
dejavnost razvila v povojnih letih na
izredno višino. Ob velikem razumeva-
nju železarne Store in vseh krajevnih
družbenopolitičnih činiteljev, pred-
vsem pa z udarniškim delom železar-
jev in krajanov, so si v Storah zagoto-
vili sodobne športne objekte v naselju
Lipa in na Svetini (železarski športni
park s stadionom, krožno atletsko ste-
zo, igrišči za male športe z asfaltnimi
površinami, balinišče, 3 stezno keglji-
šče, 2 telovadnici, smučišča na Svetini
z vlečnico in električno razsvetljavo,
domom na Svetini itd), vzgojili in izšo-
lali vrsto strokovnih in organizacijskih
delavcev ter zastavili delo v temeljni in
športni rekreaciji na široke temelje.
Danes je Partizan Kovinar Store
med vodilnimi tovrstnimi društvi v
Jugoslaviji, saj so v 1. 1978 bili nosilci
prehodne Titove zastave, ki jo Parti-
zan Jugoslavije podeljuje vsako leto
najboljšim partizanskim društvom v
državi. V železarni Store je bogato ra-
zvita športna rekreacija med železarji s
pisano aktivnostjo, na osnovni šoli
vzorno deluje SSD. Partizan združuje
v svojih vrstah predšolske otroke, mla-
dino vneto za tekmovalni šport in
odrasle v rekreacijskih oblikah vadbe,
strelci Kovinarja pa skrbe za množič-
nost in kvaliteto. Storjani pa vse bolj
vnašajo vsebino in oblike dela v tele-
sni kulturi v sosedne zaselke in krajev-
ne skupnosti, kjer z gradnjo objektov,
strokovno in organizacijsko pomočjo
vnašajo razgibano telesnokulturno
življenje povsod tam, kjer prebivajo
železarji s svojimi družinami.
Ob jubileju v Storah zaslužijo priz-
nanje vsi tisti pionirji izpred 50-tih let,
ki so položili temelje telesni kulturi v
tem industrijskem kraju, pa tudi da-
našnja generacija organizatorjev in
strokovnih delavcev, ki so to dejav-
nost dvignili še na višjo raven.
K. JUG
NOVO PARKIRIŠČE
Tudi v industrijsko močno razvitem Šoštanju je bilo za(
nje čase veliko pomanjkanje parkirnih prostorov. Zato st
se Krajevna skupnost Šoštanj in Interesna komunaln
skupnost občine Velenje odločili, da uredita večji parkin
prostor za Kajuhovim domom. K sofinanciranju so pritej
nili še trgovsko podjetje ERA iz Velenja in Kajuhov dom, 1
imata v neposredni bližini svoje lokale. Tako so pred dnei
delavci Komunalno obrtnega centra iz Velenja v glavnem i
zaključili asfaltiranje in ostala dela na tem velikem in lep
urejenem parkirišču, ki ga je Šoštanj nujno potreboval.
Se posebno bo to parkirišče dobrodošlo vsem, ki se
poletnih mesecih prihajajo kopat v ogrevan šoštanjski b;
zen iz drugih krajev in so sedaj v glavnem parkirali kar n
pločnikih ob cesti.
V. I
MLADOST IZ VRTCEV
600 varovancev vzgojno varstvenih ustanov, malih
šolarjev, bo svoj praznik - Dan mladosti, počastilo
danes ob 16. uri na stadionu Borisa Kidriča v Celju.
Tema njihovega radostnega plesa in petja bo letos
uglašena na akcijo Hortikultura 80. Prireditev najmlaj-
ših, ki si jo vsako leto ogleda veliko staršev, otrok in
občanov, bo prav gotovo tudi letos marsikoga priva-
bila na celjski stadion.
MP
KRVODAJALSKA AKCIJA V ŠOŠTANJU
Občinski odbor RK Velenje in Krajevna organizacija
RK Šoštanj sta pripravila vse potrebno za izvedbo
krvodajalske akcije, ki bo v torek 27. maja v prostorih
bivše občine Šoštanj.
Organizatorji predvidevajo po prijavah, da se bo te
humane akcije udeležilo okrog 300 krvodajalcev iz
Šoštanja in okolice. Da bi akcija kar najhitreje pote-
kala, bodo organiziredi odvzem krvi kar na šestih mi-
zah naenkrat, kar je enkrat več kot dosedaj. Za to so se
odločili, da bi skrajšali čakanje tistih krvodajalcev de-
lavcev, ki se vračajo z nočnega dela ali pa se morajo
vrniti čimprej na delo.
V. K.
ŠENTJUR: ŠPORT IN MAJ
Aktivnost mladih iz šentjurske občine je v tem me-
secu še posebej izrazita. Ob koncu tedna se že ves
mesec vrstijo športna srečanja mladih, ki se odražajo v
svoji množičnosti. Organizatorji posameznih disciplin
so OO ZSMS iz krajevnih skupnosti, kjer te igre pote-
kajo. Majske športne igre, ki so med mladimi v šentjur-
ski občini postale že tradicionalne, se bodo iztekle 31.
maja, ko se bodo ekipe mladih pomerile še v krosu. Po
zaključnem tekmovanju bodo razglasili zmagovalno
ekipo in ob tej priložnosti pripravili tudi osrednjo pro-
slavo ob Dnevu mladosti.
MP
O ŽALSKIH ULICAH IN TRGIH
V ponedeljek 2. junija bo v Žalcu skupna seja zbora
združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Na njej
bodo delegati razpravljali in sklepali o delu in proble-
matiki s področja vzgoje in izobraževanja, o delu in
problematiki na področju otroškega varstva in social-
nega skrbstva. Obravnavali bomo tudi gradivo s po-
dročja stanovanjskega gospodarstva, ki ga bo v juniju
mesecu obravnavala Skupščina SR Slovenije. Za tem
bo še ločena seja zbora krajevnih skupnosti, na kateri
bodo delegati razpravljali o predlogu odloka o imeno-
vanju trgov in ulic in cest mesta Žalca.
T. TAVCAR
ŽABJI KONCERT
Zabavni orkester »Žabe«, ki deluje kot samostojna
sekcija ŽPD France Prešeren, že več kot trideset let
navdušuje poslušalce s svojo glasbo. Tako kot vsako
leto, bodo tudi letos pripravili koncert, ki bo v soboto,
24. tega meseca ob 19.30 uri v dvorani Narodnega
doma. Razen orkestra bosta kot pevca nastopila tudi
Jože Završnik in Ditka Haberl.
PRVA FAZA NEMOTENO
Prva faza prizidka za nepokretne pri Domu upokojencev v Celju nemoteno poteka.
Stanovanjski del bo končan v letošnjem letu, ne bo pa sredstev za opremo. Kapaciteta bo
znašala 110 postelj.
Druga faza izgradnje tega prizidka pa je še vedno vprašljiva. Samoupravna interesna
skupnost socialnega skrbstva Celje jo je kot edino investicijo zaradi stabilizacijskih ukre-
pov črtala iz svojega programa, zanjo pa je bilo predvidenih 316 milijonov starih dinarjev.
Kolikor pa bo mogoče zagotoviti sredstva od ostalih samoupravnih interesnih skupnosti, se
bo gradnja druge faze nadaljevala še letos. To pomeni, da bodo sezidali vezni trakt, ki bo
povezoval stari in novi del. l^euredili bodo tudi kuhinjo in jedilnico, razširili pa bodo tudi
večnamenski prostor.
V starem delu Doma upokojencev bodo povečali pralnico, kotlovnico, uredili pa bodo
tudi delavnice za razvedrilo.	Z. S.
mladi i/ zk
Jutri ob 7. uri zjutraj bo n
Tehniškem šolskem centru
Celju svečan sprejem dij£
kov iz vseh celjskih srednji
šol v Zvezo komunistov. Slo
vesnosti se bodo udeležili tu
di vsi mladi, ki so bili letos i
sprejeti v vrste komunistom
Okoli 140 dijakov komun
stov se bo po slovesnos
udeležilo izleta v Titov rojs
ni kraj Kumrovec.
ŽALSKO PRVENSTVO
V ATLETIKI
Na občinskem prvenstvu ^
SSD v atletiki v žalski občini
bili doseženi nekateri odlični «
zultati. Vrstni red st. pionirke: 1
Žalec 7052 točk, 2. Prebold 624
3. Polzela 6058 itd. St. pionirji: i
Žalec 8546, 2. Prebold 8093, j
Vransko 6759 točk itd.
SINDIKALISTI V
ODBOJKI
Na sindikalnem prvenstvu ža
ske občine je v odbojki nastopii
kar 32 ekip, ki so se pomerile
predtekmovanju. V finalu s
zmagali: pri članicah SIP Ser
peter, pri starejših članih Hm
zad Žalec in pri mlajših člani
SIP Šempeter.
TONE TAVCA
ŠESTDESET LET CEUSKEGA NOGOMETA
Letos poteka nad 60 let od usta-
novitve I. SSK Celje, društva, ki je v
vsej svoji bogati dobi delovanja dajalo
pečat nogometnemu življenju mesta
ob Savinji. Korenine celjskega nogo-
meta segajo že v 1. 1904, ko so takratni
nemško usmerjeni kapitalisti usta-
novili nemškutarski »Atletik Sport-
klub Celje«, leta 1908 pa še svojo po-
družnico v Vojniku. Svoje prostore je
klub imel na igrišču Sk^na klet. Vse
močnejši narodni preporod slovenstva
pa je združil takratne slovenske za-
služne može v Celju, da so 24. IV. 1919
ustanovili prvi slovenski športni klub
Celje s sedežen na Glaziji. To društvo
je združevalo vso napredno slovensko
mladino in je bilo prava protiutež
nemškutarjem. I. SSK Celje ni imel le
svoj osnovni smoter v razvijanju špor-
ta, zlasti nogometa. Bilo je žarišče zbi-
ranja vseh naprednih slovenskih sil, ki
so preko športnega gibanja razvijali
domoljubno vzgojo in razbijali z javni-
mi demonstracijami, še predvsem ob
tekmah omenjenih klubov, vse bolj ra-
stoči hitlerizem in fašizem med dolo-
čenim delom celjskih občanov.
Takšna je bila Idima med članstvom
obeh klubov med obema svetovnima
vojnama. Leta 1928 je bilo ustanov-
ljeno v Gaber ju delavsko športno
društvo Olimp, leta 1930 v Storah SK
Store, leta 1935 v Celju še SK Jugosla-
vija, društva, ki sO bila sicer strankar-
sko obarvana, vendar trdo v rokah slo-
venstva. V vseh omenjenih društvih so
pripravljali in vzgajali članstvo na bliž-
nje velike dogodke v zgodovini slo-
venskega naroda. Veliko število član-
stva se je namreč vključilo v vrste
osvobodilne fronte in borcev NOV. Po
osvoboditvi so na novih temeljih v na-
ši telesni kulturi že junija 1945 usta-
novili društvo Celje, ki je združevalo
vse športne dejavnosti, prvi predse-
dnik pa je bil Janko Vagner. Ob reor-
ganizacijah je 1. 1947 bilo za celotno
Celje ustanovljeno centralno društ\(
SFD Kladivar z novim predsednikoi
Andrejem Svetkom, kasneje se ;
društvo preimenovalo v SSD Klad
var, danes pa deluje kot ŽNK Klad
var. Kot največje tekmovalne uspel
velja omeniti članstvo Kladivaija v 1
ZNL v letu 1964, dobre uvrstitve :
igre v republiški ligi, trenutno pa
območni oz. vzhodni slovenski ligi.
Jubilej Kladivca bodo nogomet
delavci proslavili z vrsto prireditev
mesecu septembru. Okvirni progra
proslav obsega kvaliteten nogomet
turnir s sodelovanjem dveh članov
ZNL, nastopom vseh društvenih £
lekcij in pionirjev, kadetov in mladi
cev, množičnimi tekmovanji vseh i
tih SSD v celjski občini, svečano s€
in podelitvijo priznanj zaslužnim pre
vojnim in povojnim nogometnim c
lavcem Celja in Kladivarja.
K. Jt
KOVINOTEHNA TOZD Tehnična trgovina - prodajna enota KURIVO
sporoča naslednje: sprejemamo naročila za velenjski lignit, ki ga je trenutno dovolj.
Zato ne čakajte na jesenski čas. Orehovec je možno dobiti takoj, ostale vrste velenjskega
lignita pa po vrstnem redu vplačil.
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
rokomet
fEDEN ODLOČITEV
Wnerva gosti nevarni Zamet
Prihodnje kolo v II. zvezni
•okometni ligi bo v marsi-
jem rešilo vprašanje prvaka
JI katera ekipa bo zapustila
iruštvo drugoligašev. Celja-
ni so med tednom odigrali
laostalo tekmo proti Kvar-
jerju, , v soboto pa bodo
Kiigrali še težko srečanje
)roti Inlesu v Ribnici. Dve
jnagi prinašata popolni
ispeh Aeru, medtem ko bo
jobotna tekma med Minervo
in Zametom v Žalcu rešila
vprašanje ali se lahko še Mi-
nerva reši neugodnega polo-
žaja na lestvici.
Preteklo kolo je prineslo
pričakovane rezultate. Celja-
ni so z dobro igro v obrambi
premagali Borac 23:12. Naj-
boljši v celjski ekipi so bili
vratarja Tomič in Pušnik ter
Anderluh, Praznik, Ščurek
in Božič. Vukoje je poškodo-
van in je igral le nekaj minut.
Vsekakor pa je pohvalno, da
so Celjani zaigrali odlično v
obrambi, kar daje upanje za
še boljšo igro v bodoče.
Grižani so igrali v Slavon-
skem Brodu. Tudi tokrat so
bili popolnoma enakovredni
domačinom do 56 minute in
do rezultata 18:18. Tu pa so v
zadnjih minutah igre popu-
stili in zastreljali sedemme-
trovko, kar je bilo dovolj, da
so domačini zmagali z 21:19.
Skoda, kajti točka v tem sre-
čanju bi mnogo pomenila
Grižanom v borbi za obsta-
nek v ligi. Seveda pa je sedaj
priložnost za dokončni finiš.
Ce bi Grižani v soboto uspeli
zmagati proti Zametu bi
imeli realne možnosti, da si v
zadnjih kolih priborijo toč-
ke, ki prinašajo rešitev.
V republiški rokometni li-
gi smo v Šoštanju videli der-
bi, v katerem so igralci Šo-
štanja premagali selekcijo
Celja 27:26. Sračanje je bilo
zanimivo in domačini so v
zadnji minuti osvojili točki.
Celjani so na lestvici tretji,
Šoštanj četrti. V prihodnjem
kolu igra Šoštanj doma proti
Poletu, Celjani pa proti Bre-
žicam.
Igralke Velenja so ponov-
no presenetile v gosteh. Pre-
magale so namreč Slavonijo
DI 13:6 in se utrdile na pe-
tem mestu. V soboto igrajo
doma proti Djakovici. V re-
publiški ženski rokometni li-
gi je ekipa Smartnega pre-
magala Lisco 17:12 in obdr-
žala peto" mesto. V prihod-
njem kolu igralke Smartne-
ga gostujejo proti Sentjer,-
neju.	j. kUZMA
400 mladih
atletov
Letošnjega občinskega
atletskega prvenstva se je
udeležilo vseh 11 SSD iz
celjskih osnovnih šol.
Vreme je bilo hladno in
vetrovno, nič kaj ugodno
za dobro počutje in kvali-
tetne rezultate. Kljub te-
mu so bili boji za naslove
prvakov med posamezni-
ki in ekipami zagrizeni in
nadvse zanimivi. Novi
občinski prvaki in prva-
kinje ter najboljše ekipe
so: Pionirji: 100 m - Zu-
pane 11.8 (Hu), 1000 m -
Rošer 2:52,6 (Do), 300 m -
Korošec 40,4 (Vo), daljava
- Koštomaj 5,41 (Hu), vi-
šina - Trnovšek 160 (Vo),
met krogle - Stojkovič
12,22 (SS) in 4 x 100 m -
Hudinja 49,1.
Pionirke: 100 m - Stop-
nik 13,8 (Vo), 600 m - Fe-
licijan 1:46,4 (Do), 300 m -
Cuk 46,5 (IKE), daljava -
Cižej 4,70 (SS), višina -
Pečnik 135 (SS), met kro-
gle - Benkuš 9,32 (Store),
4 x 100 m - Vojnik 55,4.
V moštvenem prven-
stvu je pri pionirjih zma-
gala Hudinja pred Voini-
kom.
Pri pionirkah je zmagal
Vojnik pred Hudinjo,
Ivan Kovačič-Efenko,
Dobrno, Storami, prvo
osnovno, Polulami, Velj-
ko Vlahovičem, Franko-
lovim, prvo celjsko četo
in Slavkom Slandrom.
K. JUG
^VPRAŠANJE:
SOROKOMETAŠI
ZBOROVALI?
Prejšnji teden so menda pregledali svoje delo v zad-
njem obdobju ter izvolili novo vodstvo člani rokomet-
nega kluba Aero Celje. »Menda« smo si upali zapisati
zato, ker smo za to novico izvedeli zgolj slučajno, tako-
rekoč v »prostem« pogovoru in na cesti. Uradnega
vabila ali obvestila o njihovem sestanku ni bilo. In ker
pač ne smemo verjeti ulici in govoricam na njej si
drznemo vprašati odgovorne pri 2RK Aero Celje na-
slednje:
1.	Ali so res imeli pregled svojega dela in so res
izvolili novo vodstvo ter
2.	kaj je narobe, da so svoj delovni sestanek skrili
I »za zaveso« ter o njem niso obvestili javnosti?
' Verjetno se bo našlo toliko časa, da bomo dobili
ustrezen odgovor, ki bo pojasnil nekatere stvari. Re-
cimo tiste, la jih za sicer »javnimi« tekmami pač ne
moremo videti. 2e vnaprej hvala! Upamo, da se nismo
prenaglili in da nismo bili preveč nevljudni, ko si to
drznemo spraševati!	TONE VRABL
me p 80
VEJE OPTIMIZEM
Še so sicrite rezerve
Organizacijski odbor
MEP 80 pod vodstvom pred-
sednika Branka Martiča
ima v teh dneh in tednih iz-
jemno veliko dela, saj ni
več daleč, ko se bodo pod
koši v lepi hali Golovec spo-
prijeli v borbi za naslov
evropskega prvaka mladi
oz. najboljši košarkarji sta-
rega kontinenta. To bo de-
veto mladinsko prvenstvo
Evrope v košarki, ki bo
združilo mladince dvanaj-
stih evropskih držav. Žal
kljub končanim kvalifika-
cijam še vedno niso znani
vsi finalisti, torej tisti, ki
bodo od 22. do 30. avgusta
nastopili v Celju.
Doslej so znane naslednje
ekipe: SZ, Jugoslavija,
Švedska, CSSR, Izrael in Ita-
lija. Torej polovica. Žreb naj
bi bU v prvih dneh junija, ko
bodo ekipe razdelili v dve
polfinalni skupini. Tekme
bodo vsak dan (en dan bo
vmes odmor namenjen po-
čitku in morebitnim izletom)
in to dopoldne tri ter prav
toliko tudi popoldne oz. zve-
čer.
Na zadnji seji organizacij-
skega odbora so pregledali
doslej opravljeno naloge in
uvideli, da priprave za MEP
80 dobro potekajo. Žal pa so
še vedno nekateri problemi,
kot recimo premajhna anga-
žiranost Košarkarske zveze
IX. MLADINSKO EVROPSKO
PRVENSTVO V KOŠARKI
CELJE. 22.-30. VIH. 1980
Slovenije pa Občinske zveze
za telesno kulturo. Košarkar-
skega kluba Libela ter neka-
terih posameznikov, ki so v
organizacijskem odboru. Po
besedah predsednika Bran-
ka Martiča bo treba to čim-
prej razrešiti, saj moramo v
tako pomembni akciji, kot je
MEP 80 sodelovati prav vsi.
To ni samo celjska priredi-
tev, ampak mnogo več. Tu
gre za ugled ne samo celjske,
ampak predvsem jugoslo-
vanske košarke.
V naslednjih dneh naj bi
bila prva tiskovna konferen-
ca.	tone VRABL
pEUANI IZIGRANI
: Celjska članska ekipa se je v
Bamoboru udeležila prvenstva
pFRJ z zračno puško. Celjsko
^po so dobesedno izigrale kon-
kurentske ekipe, ki so vplivale
ba nesposobno žirijo telmova-
fija, da Celjani niso smeli nasto-
)iti s posebnimi strelskimi očali,
u jih sicer uporabljajo po vsem
Ivetu in tudi Celjani so jih že
p^to let uporabljali na vseh ura-
^h tekmovanjih širom domovi-
K. Pravilnik strelske zveze Ju-
loslavije pa je pomanjkljiv, tako,
la se na licu mesta ni mogel reši-
B spor. Celjani so bili s to potezo
pedno hendikepirani in psiho-
loško uničeni. Ob tej priliki mo-
J^o omeniti, da so lansko leto
pili Celjani državni prvaki in da
10 pri tem podvigu vsi uporablja-
I strelska očala, pri tem pa ni
jiihče imel pripomb na ta pripo-
moček. Celjani bodo sicer vložili
iraden protest na regularnost pr-
venstva in upajo, da bodo dosegli
^aj to, da bo v prihodnje dopol-
njen pravilnik in, da se taki ne-
iubi dogodki ne bodo več dogo-
Jili. Celjani so kljub vsemu
^rtno opravili nastop, vendar
fc se plasirali šele na 9. mesto,
rosamezni člani celjske ekipe so
Josegli tele rezultate: Marjan Do-
^vičnik 358, Tone Jager 356, Er-
^n Seršen 355 in Jože Jeram 348
r gov. Upamo, da bodo Celjani
dokazovali svojo sposobnost
četudi bodo morali morda v
prihodnje streljati brez očal.
T. J.
TRI MEDAUE V
JUBUANI
i v Ljubljani je bilo republiško
j »rvenstvo v dviganju uteži, kjer
o nastopili tudi mladi celjski
, [vigalci. Osvojili so tri medalje.
^ »rebrno je osvojil Skalar v kate-
' do 56 kilogramov, medtem
' o sta bila Simunič in Sišmano-
I ie v svojih kategorijah tretja.
fJSPEL LE RUDAR
Nogometno prvenstveno kolo
^lu-at ni prineslo uspeha našim
' »ipam. Uspeli so le igralci Ru-
^ja iz Velenja, ki so v borbi za
"stanek v II. zvezni ligi igrali
•odločeno 0:0 proti Vrbasu. S
uspehom so obdržali deseto
•csto in imajo realne možnosti
■dosego svojega cilja - obsta-
v ligi. V prihodnjem kolu
^'•jo Velenjčani doma proti
^arju iz Trbovelj.
™anj uspeha so in.ell ostali. V
Ipubliški ligi je Šmartno izgu-
'"o proti Lendavi 1:2, Unlor pa
•^ti Muri 1:5. Na lestvici je
Šmartno šesto in Unior zadnji.
V	prihodnjem kolu igra Unior
proti Lendavi in Šmartno proti
Izoli. V vzhodni republiški no-
gometni ligi pa so igralci Elkro-
ja iz Mozirja nepričakovano iz-
gubili proti Aluminiju v gosteh
2:5. Celjani so bili tokrat prosti.
Na lestvici je Kladivar prvi, El-
kroj pa drugi. Pari prihodnjega
kola: Kladivar - Koroška in El-
kroj - Domžale.
J, KUZMA
USPEH MODELARJEV
V	PTUJU
v Ptuju je bilo zvezno tekmo-
vanje modelarjev za Kurentov
pokal, kjer so nastopili najbolj-
ši jugoslovanski tekmovalci,
med njimi tudi trije iz modelar-
skega kluba LT EMO v Celju.
Vsi trije so dosegli v močni kon-
kurenci proti pričakovan od-
ličen uspeh: v kategoriji akro-
batskih modelov je zmagal dr-
žavni prvak Peter Bezgovšek,
medtem ko je bil klubski tova-
riš Sinjo Zarič drugi. Za poseb-
no presenečenje pa sta poskrbe-
la v kategoriji modelov za ekip-
no dirko Bezgovšek - Leskov-
šek, ki nista samo zmagala, am-
pak tudi izpolnila normo za na-
stop na svetovnem prvenstvu. V
generalni uvrstitvi je zmagala
ekipa LT EMO prod Ptujem in
Trešnjevko iz Zagreba.
SINJO ZARIC
KOVINAR ZMAGAL V
KRŠKEM
Rokometaši Kovinama Store
sp v okviru republiške lige vzhod
gostovedi v Krškem in zabeležili
pomembno zmago nad domačini
27:22. Zmagali so predvsem zara-
di boljše igre v obrambi. Strelci
za Kovinarja Majer 10, Konda 6,
Rovšnik 5 itd. V prihodnjem ko-
lu bodo igrali doma proti Parti-
zan TUS n iz Slovenj gradca.
VLADO NENDL
KARATEISTI ZA TITOV
SKLAD
v počastitev bližnjega Dneva
mladosti so člani karate kluba
»Slavko Slander« v Celju pripra-
vili turnir v semi kontakt karate-
ju, kjer so poleg domačinov na-
stopili še tekmovalci Zagorja ob
Savi in Ptuju. Pokal Občinske
konference ZSMS Celje so osvo-
jili domačini, izročil pa ga je
predsednik Riki Majcen. Pokal
za fair play so dobili tekmovalci
Ptuja. Organizatorji so denar
dobljen za vstopnino na tem tek-
movanju namenili za Titov sklad
za štipendiranje mladih delav-
cev. Posebna zahvala pa gre tudi
Tehničnemu šolskemu centru,
katerega vodstvo je za to prilož-
nost odstopilo organizatorjem
dvorano v »zastonjkarsko« upo-
rabo.
DARKO SNEDIC
NOGOMET NA
VRANSKEM
v XX. kolu Savinjsko-Sale-
ško-Koroške kadetske lige so
kadeti Vranskega nastopili
oslabljeni brez treh ključnih
igralcev v Dravogradu in izgubili
2:0.
V republišld mladinski ligi je
moštvo Vranskega nastopilo do-
ma proti favorizirani Litiji in jo
po boljši igri brez posebnih težav
premagalo 3:1. Strelci za Vran-
sko: Jug, Cvan in Kozmelj. Tek-
mo je z napakami, ki pa niso vpli-
vale na končni rezultat, sodil Vo-
glar iz Velenja. Pred tekmo je
podpredsednik MNZ Celje prof.
Janko Križnik izročil za osvojeno
I. mesto v mladinskem pokalu na
področju MNZ Celje za letošnje
leto kapetanu NK Vransko Karli-
ju Novaku pokal v trajno last. V
osmini finala mladinskega poka-
la Slovenije bo Vransko igralo
doma proti Elkroju in Mozirja.
MILAN BRISNIK
ŽALEC PREMAGAL
ŠOŠTANJ
Kadeti Žalca so doma prema-
gali zadnjeuvrščeno ekipo Šošta-
nja 3:2. Strelci za Žalec Slagar,
Zupane in Kline ter za Šoštanj
Podkrižnik in Fekonja. Odlično
je sodil Karloš iz Žalca. Na lestvi-
ci vodi Rudar Velenje 32 točk
pred Žalcem 30, Fužinarjem 29,
Kladivarjem 28, Vranskim 27,
Dravogradom 24, Šmartnim 23,
Gradbenikom 17, Elkrojem 14 in
Šoštanjem 7 točk. V predzad-
njem kolu bodo igrali: Elkroj
Mozirje-C^strica Dravograd,
Vransko-Žailec, Usnjar Soštanj-
-Gradbenik Ljubno, Fužinar
Ravne-Smartno in Akomulator-
-Kladivar Celje.
JOŽE GROEELNIK
POVEDEL SLAVKO
TOMAŽIČ
Najboljši kegljači celjskega ob-
močja so začeli borbe za naslov
medobčinskega prvaka. Po dveh
nastopih v Celju in Šoštanju vodi
član KK Celje Slavko Tomažič
1822 kegljev, sledijo Zore (Kovi-
nar Store) 1782, Nareks (Aero Ce-
lje) 1781 itd. Naslednja dva nasto-
pa bosta v soboto in nedeljo na
kegljiščih ni Dobrni in v Sloven-
skih Konjicah.
šahovski kotiček
ZDAJ ŽE 79 ODGOVOROV
Pri petem icuponu sodeluje REK Velenje
Januarja, ko smo začeli z
našo nagradno šahovsko
igro, še zdaleč nismo verje-
li, da bo naletela na tako
ugoden odmev, kot je. V naj-
večji meri gre zasluga za to
požrtvovalnemu šahovske-
mu delavcu in enemu naj-
boljših slovenskih šahistov
Franciju Počeu, ki ^ »zgriz-
nil« v to jabolko, ki je kaza-
lo v začetku, da bo »kislo«
pa še zdaleč ni. Iz kola v
kolo dobivamo več odgovo-
rov pa čeprav so vprašanja
vedno težja. Zanimanje je,
zato bomo z našimi igrami
še nadaljevali.
Kdo so nagrajenci četrtega
kupona?
dojeli mo 79 odgovorov,
od toga kar 71 pravilnih in
osem nepravilnih. Predse-
dnik Celjske šahovske zveze
Štefan Cvar, sam odličen ša-
hist, zaposlen v REK Vele-
nja, je izžrebal tri srečneže,
ki so prejeli nagrade Steklar-
ne Rogaška Slatina. To so:
3. nagrada: UROŠ KOS,
Drapšinova 17, Celje
2. nagrada: OTILIJA LO-
TRlC, Zagrad 49, Celje
1. nagrada: BOŽIDARA
PAVLOVIČ, Trg 2, julija 4,
Laško!
Nagrade lahko dvignete v
tajništvu Novega tednika in
Radia Celje.
Pravilni odgovor na vpra-
šanjo »kateri izmed sloven-
skih šahistov je nastopil na
šahovskem veleturnirju leta
1929 v Rogaški Slatini in
osvojil 3-5 mesto« je Vasja
Pire, ki nam je o tem turnirju
poslal tudi naslednje sporo-
čilo.
»Turnir v Rogaški Slatini
leta 1929 je bil za slovenski
in jugoslovanski šah zelo
pomemben dogodek. Bil je
prvi mojsterski turnir in
obenem prvi mednarodni
mojstrski šahovski turnir v
Jugoslaviji sploh. Zame
osebno pa je pomenil prvi
nastop na mojstorskem tur-
nirju. Turnir je bil tudi v
mednarodnem merilu zelo
močan. Med udeleženci jo
bil velemojster Rubinstein,
ki je tedaj nedvomno spa-
dal prav med najmočnejše
igralce na svetu. Poleg tega
so igrali priznani velemoj-
stri Maroczy, Griinfeld in
Stamisch ter vrsta zelo
močnih mednarodnih moj-
strov. Žal je bila z jugoslo-
vanske strani udeležba bolj
slaba. Izmed mojstrov sva
igrala samo Konig in jaz. Na
koncu razpredelnice so bili
trije jugoslovanski amater-
ji, ki so imeli nekako moč
mojstrskih kandidatov.
Mladi tedanji čehoslovaški
predstavnik Flohr in jaz
sva dosegla uspeh, ki je
vzbudil precej pozornosti.
Flohr je bil drugi, jaz pa
sem delil tret^ do peto me-
sto z Maroczyjem in Takac-
sem. Oba sva s tem avto-
matsko že tudi postala me-
dnarodna mojstra.
Lani septembra je bila 50-
letnica tega turnirja. Priza-
delo me je nekoliko, da so
naše šahovske organizacije
ta jubilej popolnoma pre-
zrle.«
Tako Vasja Pire, kateremu
se za ta prispevek zahvaljuje-
mo, saj je vsaj delno osvetlil
pomemben prvi mednarodni
šahovski turnir pri nas v Ro-
gaški Slatini.
Kaj lahko povemo o petem
kuponu?
Podelili bomo izjemoma
pet nagrad, ki jih je prispeval
REK Velenje. Vprašanje je
na kuponu. Ustrazen odgo-
vor obkrožite, kupon izreži-
te, nalepite na dopisnico in
pošljite v naše uredništvo.
Ne pošiljajte kuponov v ku-
vertah aJi samo dopisnic z
odgovori, ki pa niso na kupo-
nih. Vaše odgovore za 5. ku-
pon bomo v uredništvu spre-
jemali tako kot vedno do 10.
junija!
TONE VRABL
šAHommnmm	s
Vprašanje: Vsako leto tekmujejo med seboj delovni kolektivi iz vse
SR Slovenije. Med ekipami celjskega območja, ki so bile na teh
tekmovanjih vedno dobro zastopane, je bila leta 78 in lani najboljša
ekipa REK Velenje. Katero mesto je ekipa REK osvojila na delav-
skem prvenstvu Slovenije leta 1979 (ustrezen odgovor obkroži):
tretje	četrto	peto
Pet nagrad prispeva REK Velenje, odgovore pošljite do 10. junija!
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
IZID
ŽREBANJA
nagradne prvomajske križan-
ke, ki je bila objavljena v Novem
tedniku 30. 4.1980. 2reb je razde-
lil nagrade takole:
1.	nagrada (500 din): Rado RO-
MIH, Oblakova 1, 63000 Celje
2.	nagrada (300 din): Jožica
VUK, Trubarjeva 53 a, 63000
Celje
3.	nagrada (200 din): Ivanka
TREIBENREIF, 63330 Mozirje
275
od 4. do 13. nagrade (po 100
din):
-	Valter REBERNAK, Smar-
jeta 66, 63211 Skofja vas
-	Katja SKERBEC, Savinjske
čete 2, 63310 Žalec
-	Andrej CHIBA, Celestinova
9, 63000 Celje
-	Valerija KOSiC, Moše Pija-
de 12, 6300.0 Celje
-	Irena KORES, Dobrteša vas
102, 63311 Šempeter
-	Rozika CAKS, Stranje 10,
63240 Šmarje pri Jelšah
-	Franc VERDEV, 63201
Šmartno v Rožni dolini 39 a
-	Mil igo j JARNOVIC, Ašker-
čeva 3, 63325 Šoštanj
-	Irena DROZG, Skomarje 32,
63214 Zreče
-	Franc ŽIBRET, Hrušovje 2,
63225 Planina pri Sevnici
DLAKE OKROG
DOJK
Sem študentka, stara 21
let, moj problem pa je ta-
kle: okrog dojk mi rastejo
dlake, zaradi tega sem ze-
lo nesrečna, pr^vsem pa
se izogibam moških, ker
mi je pred njimi nerodno.
Prosim, svetujte mi, kako
naj te dlake odstranim,
saj bom šele potem lahko
normalno uživala mla-
dost, ker bom lahko spro-
ščena in brez komplek-
sov.
POLONCA
Spoštovana Polonca!
Povečano dlakavost
imenujemo hipertrihoza.
Pri moških se pojavi in
ponavadi stopnjuje v zre-
lih letih. Je zelo pogostna,
dedna in dokaj neodvisna
od notranjih dogajanj. Hi-
pertrihozo moškega tipa
pri ženskah imenujemo
hirzutizem. Vzroki za po-
jav teh težav so različni.
Pogosto so vzrok hor-
monske motnje, kontra-
cepcijska sredstva, notra-
nja dogajanja, itd.
V zvezi z vašim proble-
mom je potreben najprej
pregled.
Pri zdravljenju preko-
merne dlakavosti imamo
več možnosti. Izbira me-
tode in uspešnost zdrav-
ljenja je odvisna od vzro-
ka prekomerne dlakavo-
sti.
Svetujemo vam, da se
zglasite pri specialistu
dermatologu.
dr. J02E ARZENSEK
TOBAK IN ZDRA V JE
UKREPI IN CIUI BOJA
PROTI KAJENJU
Do sedaj omenjene škod-
ljivosti kajenja, zlasti cigaret
ter zelo velika razširjenost te
razvade, nas postavlja pred
dejstvo, kaj s tem zdravstve-
nim in socialnim vpraša-
njem lahko storimo. Poti in
načinov je veliko, pričakova-
ni uspehi so bili vsaj do sedaj
zelo pičli. Pretehtajmo in
ocenimo nekatere možnosti.
1.	Prenehanje kajenja. Da
bi prepričali vse kadilce, naj
kajenje opUstijo, je utopija in
neresničnost, ki je niti z naj-
strožjimi predpisi ne more-
mo doseči. Potrebno pa je to
nujno svetovati in pri tem tu-
di pomagati vsem bolnikom,
kjer je to iz zdravstvenih ra-
zlogov potrebno. Tudi nose-
če in doječe ženske naj kaje-
nje vsaj v tem času opustijo.
2.	Prepoved kajenja. Na-
naša se lahko na določene
prostore, kraje ali osebe. To
naj velja za vsa javna prevoz-
na sredstva, kjer ni mogoče
določiti posebnih oddelkov
za kadilce. Na avtobusih se
je to lepo obneslo, bolj dosle-
dno bi bilo treba to izvajati
na vlakih. Veljati mora za
vse šole, dijaške domove in
vzgojno varstvene zavode, za
zdravstvene zavode ter neka-
tere druge javne ustanove. V
kinodvoranah in gledališčih
se to izvaja in bi se lahko še
marsikje. Prav bi bilo, da tu-
di na posnetkih, ki jih pre-
dvajata kino in televizija ne
bi bilo slik kadečih oseb.
3.	Dostopnost tobaka. Re-
klamiranje tobačnih izdel-
kov je z zakonom prepove-
dano in se kar dobro izvaja.
Žal, nimamo podatkov ali se
je zaradi tega že vrsto let ve-
ljavnega ukrepa prodaja ci-
garet zmanjšala. Ponudba
tobačnih izdelkov je pestra
in velika, dostopnost zelo
lahka, ker je prodajna mreža
zelo široka in cena sorazme-
roma tudi za mladino nizka.
Samo za pojasnilo: pred zad-
njo vojno je pri nas stal za-
vojček 20 cigaret boljše vrste
kakor kosilo in večerja v pre-
prosti menzi. V drugih deže-
lah je tobak tudi sedaj več
kot 5-krat dražji kot pri nas.
4. Zmanjševanje kajenja.
Ta dejavnost obeta največ
uspeha. S pojasnjevanjem
škodljivih posledic kajenja
moramo stalno in vsepovsod
seznanjati prebivalca. To so
dolžni opravljati vsi dejavni-
ki, ki morajo skrbeti za
zdravje, delovno sposobnost
in lepše življenje delovnih
ljudi in občanov, predvsem
so to družbenopolitične or-
ganizacije, Rdeči križ, zdrav-
stvena služba, prosvetnope-
dagoška služba ter pristojni
organi družbenopolitičnih
skupnosti od federacije do
krajevnih skupnosti. Zmanj-
Plše:
dr. FRANC
PLANINŠEK
šanje porabe cigaret je za ka-
dilca precej lažje kakor ne-
nadno prenehanje kajenja.
Treba se je za to le odločiti in
uvesti ustrezni red. Določe-
no količino cigaret porazde-
limo enakomerno na ves dan
(za začetek npr. po ceno ciga-
reto vsako uro). Nikoli ne ka-
dimo pred zajtrkom in ne
pozno zvečer, tako da omo-
gočimo pljučem daljši pre-
sledek brez strupenega toba-
kovega dima. V ta namen je
močno koristno uvesti en
dan v tednu brez vsakega ka-
jenja ali pa le eno do dve ci-
gareti. Ko smo se temu redu
privadili, količino dnevno
omejenih cigaret zopet
zmanjšamo. V pol leta takš-
ne vaje v vzdržnosti, ki pote-
ka sicer brez pretresov, slabe
volje in nadomestil za cigars
te, že lahko tudi pri strasJ
nem kadilcu dosežemo j
kar zmernih 10 cigaret t?
dan. Kasneje to količino s
znatno zmanjšamo, tako ^
na koncu se že lahko brrf
večjih težav kadilec odlcJ
ali bo še kadil kakšne dve cf
tri cigarete na dan ali pa b^
kajenjem popolnoma preni
hal.	[
5. Kajenje mladih lju#
Mladim ljudem kajenje bJ
škodi kakor odraslim, zal
ga moramo z vsemi sredstv
zavirati in preprečevati. Prf
sledice kajenja, zlasti rt
krvnih žilah, dihalih in plju?
ni rak se pričnejo navadrv
kazati šele po večletnem k^
jenju, vendar navadno ^
prej, ko je prizadeti doseg«
vrh svojih sposobnosti i|
ustvarjalnosti. Zaradi tega Si
zmanjšajo delovne sposol;
nosti in osebni dohodek, pc
večajo se pa družbeni izdat^
za zdravljenje, nadomesti|
za izgubljeni delovni čas, p<
gosto tudi za prezgodnje ii
validske upokojitve in pre^
godnjo smrt. Kadar mladiii
zabranjujemo kajenje, ji vj
dno pojasnimo r^oge, pofl
prte z izčrpnimi dokazi. Pii
poročamo jim športno udei
stvovanje, ker športniki i
po pravilu ne kadijo. '
Spreminjanje navad kadi
cev in kajenja kot socialnea
in zdravstvenega vpraša«
na splošno in s tem v zva
zmanjševanja porabe tobal
je dolgotrajen postopek, n
terega resnega izvajanja i
smemo več odlašati. Proj
vodnja in predelava-tobal
imata v naši socialističi
skupnosti gotovo pomen
ben delež pri narodnem d|
hodku in izvozu, vendar |
bo pri predvidevane
zmanjševanjem tobaka i
domačem tržišču prav zara
nakazane postopnosti lahl
preusmerila na druge deja
nosti.

NEPRIČAKOVANA TROFEJA
Nepregledni roški gozdo-
vi, ki segajo od Suhe krajine
do Bele krajine in od Kočev-
skega polja do doline Krke,
se imenujejo po najvišjem
vrhu Rogu, ki je visok
1100 km.
Pridevnik kočevski so do-
bili zato, ker so tam leta 1363.
naselili nemške koloniste in
so s pomočjo cesarja Karla
IV. postavili manjše obzida-
no mestece z imenom Ko-
čevje. Fevdalno oblast v tem
kraju so imeli do leta 1418.
Ortenburžani, od tega datu-
ma dalje pa je prevzel last-
ništvo Celjski grof Friderik.
Blizu Livolda sta tiste čase
živela v svojem gradu z ime-
nom Fridrihštajn še celjski
grof Friderik I. in Veronika
Deseniška.
Med drugo svetovno vojno
so se Kočevarji preselili na
lepa slovenska posestva v
Brežicah in njeni okolici,
lastnike pa izgnali v tabori-
šča.
Po žilah lovcev in ribičev
se po drugi svetovni vojni
pretaka zelena kri. Kakšna
sreča, da nam srce ne poga-
nja modre. Le katera država
bi zmogla vsakemu od teh
postaviti dvorec ali pa vsaj
graščino z vso nekdanjo po-
sadko strežnega osebja, raz-
košja in tlačanov?
PIŠE:
SANDI UDERMAN
Pri odstranjevanju in pre-
nehanju pretakanja tako
imenovane plemenite modre
tekočine je mnogo pripomo-
gla v drugi svetovni vojni z
zavezniki vred tudi Naro-
dnoosvobodilna vojska Slo-
venije. Število borcev in ofi-
cirjev ni segalo v stotisoče
kot na drugih frontah, to pa
zato, ker praktično nismo
imeli zaledja rednega oskr-
bovanja in modernejšega
orožja.
Z velikimi žrtvami in ne-
človeškimi napori smo zma-
gali v neenakem boju. Danes
živimo svobodno in bogatej-
še življenje. Žrtve in trplje-
nje borcev NOB, so rodile
nesluten napredek in blago-
stanje vsega naroda.
Velika ofenziva nemških
divizij, med njimi ena sestav-
ljena iz ruskih vojnih ujetni-
kov z imenom »Turkestan-
ka« in še kopica elitnih SS
enot je klala, obešala in stre-
ljala nedolžne slovenske pre-
bivalce vse od 25. oktobra do
10. novembra 1943. Petdeset'
tisoč do zob oboroženih na-
cistov z domačimi izdajalci
na čelu se je postavilo v bran
15.000 tisoč borcev NOB.
Noč pred ofenzivo je bila
naša enota v Roških gozdo-
vih, zgodaj zjutraj pa smo se
premaknili čez cesto in že-
lezniško progo v Raduho, v
zasedo. Bila je hladna in me-
glena jesenska noč, temno
kot v rogu, v pravem pome-
nu besede. Stražarji, ki so se
menjali vsako uro, so dobili
nalog, da streljajo na vsako
stvar brez prejšnjega ustav-
ljanja in spoznavanja gesel.
Ost^i v tej enoti pa smo dre-
mali sede na prostem v po-
polni bojni opremi, kakih
dvesto metrov proč.
Ko so se urini kazalci pri-
bliževali tretji uri zjutraj, je
nenadoma odjeknil strel iz
vojaške puške. Brez vsakega
povelja smo poprijeli za br-
zostrelke, mitraljeze in pu-
ške, ter se naglo razvili v bor-
beno formacijo. Med tem ča-
som je stražar že sporočil de-
žurnemu oficirju, da je neko-
ga ustrelil. Bojna patrola, ki
se je nemudoma znašla na
stražarskem mestu, je res
našla mrtveca, toda ne so-
vražnega vojaka ali vohuna.
Za ogromno staro in debe-
lo smreko je ležal s prestre-
ljeno glavo preko 160 kg te-
žak divji prašič-merjasec.
Kuhar, po poklicu mesar,
ga je v nekaj minutah razko-
sal. Velika sovražna ofenziva
nas ni mogla ne vem kako
sestradati, saj smo imeli za
železno rezervo nepričako-
vano trofejo.
DANES SIMULTANKA
F. PEŠCA V BISTRICI
OB SOTLI
Znani celjski šahist, mojstrski
kandidat Franc Pešec, se je odlo-
čil, da bo skupaj z Novim tedni-
kom in Radiom Celje pripravil
na osnovni šoli Marije Broz v Bi-
strici ob Sotli šahovsko srečanje
s tamkajšnjimi pionirji. Najprej
bo krajši razgovor, nato pa bo
odigral z pionirji, mladinci ter
krajani simultanko na 25. šahov-
nicah. Srečanje bo danes, v četr-
tek, 22. maja ob 12. uri in o njem
bomo obširno poročali v nasled-
nji številki našega časnika ter ra-
dia. To je tudi prispevek k ne-
deljskemu Dnevu mladosti.
T. VRABL
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
prehitevanje po
)esni
fJa Mariborski cesti v Ce-
u je voznik osebnega avto-
mobila NEDIN TALIC, 23, iz
lelja dohitel avtomobil in ga
ričel prehitevati po desni
trani. Pri tem pa je zapeljal
jfl bankino, oplazil telefon-
drog in po 23 metrih na
ravnik trčil še v drevo ter
ibstal na desnem boku. Pri
lesreči sta se lažje poškodo-
ala sopotnika, škode pa je
a 60.000 dinarjev. Ugotovili
o, da nihče od potnikov ni
,il pripet z varnostnim pa-
som, vozniku pa so zaradi
očitnih znakov vinjenosti
odvzeli kri.
RAZLITO KURILNO
OUE
Iz Mariborske smeri je pri-
peljal v bližino izhoda Celje
po Sloveniki voznik cisterne
s priklopnikom IVAN DE-
BELJAK, 25, iz Ribnice na
Dolenjskem. Bilo je zgodaj
zjutraj in Debelj^ je bil
utrujen, v trenutku nepazlji-
vosti pa je zapeljal v desno
na travnik, kjer se je po 50
metrih odklopila prikolica in
se je razlilo 8000 1 kurilnega
olja. Škodo na tovoru in vo-
zilu so ocenili na 200.000 di-
narjev.
PADEL POD
TOVORNJAK
Voznik kolesa na pomožni
motor FRANC VRSNJAK,
26, iz Zagaja je v bližini kraja
Luterje, to je na cesti med
Ponikvo in Zagajem, pričel
prehitevati tovornjak, ki ga
je vozil IVAN 2UREJ, iz
Drešinje vasi. Ko je bil vzpo-
redno z njim, pa je nenado-
ma padel pod tovornjak in se
tako hudo poškodoval, da je
na kraju nesreče umrl.
VISOKA ŠKODA
Visoka gmotna škoda -
170.000 dinarjev - je nastala
tudi v prometni nesreči v
Kapli vasi. Tudi tu je zaradi
utrujenosti in neprimerne
hitrosti zapeljal v desno s ce-
ste voznik vlačilca EDVARD
TAMSE, 24, iz Loke pri Fra-
mu. Vozilo se je prevrnilo,
pri čemer sta popolnoma
uničena kabina in keson,
voznik pa se je lažje ranil.
UMRL PO NEKAJ
URAH
Po Sloveniki iz Celja proti
Mariboru je vozil z osebnim
avtomobilom ZDRAVKO
VOLK, 25, Radizel. Ko je pri-
peljal na odsek med nadvo-
zoma Slatina in 2iče, ga je
zaradi neprimerne hitrosti
zaneslo v desno s ceste, kjer
je najprej trčil v obcestni
smernik, nato v železni drog,
pa še v zid okoli nasipa. Od
tu ga je dvignilo in vrglo 30
metrov globoko. Med pre-
vračanjem je iz avtomobila
padel sopotnik 17-letni DU--
SAN VOLK, oba z voznikom
sta se težje poškodovala,
Zdravko Volk pa je že po ne-
kaj urah umrl v celjski bol-
nišnici.
ČELNO TRČENJE
V Pokleku pri Podsredi
sta se srečala voznika oseb-
nih avtomobilov ANDREJ
POLSAK, 22, iz Pokleka in
J02E GMAJNER, 25, iz Voj-
skega. Do trčenja je prišlo
zato, ker je voznik Gmajner
pripeljal prehitro in po levi
strani, pri čemer sta se oba
voznika težje poškodovala,
škode pa je za 80.000 dinar-
jev.
GUMA JE POČILA
Iz Lesičnega proti Kozjem
je vozil z osebnim avtomobi-
lom J02E BABIC, 32, iz
Zeč. Ko je pripeljal v blagi
levi ovinek v Pilštanju, je
spustila guma in avtomobil
je začelo zanašati. Trikrat se
je prevračal, nato pa obstal
na strehi. Voznika Babiča je
vrglo iz avtomobila in oble-
žal je hudo rzmjen. Gmotne
škode je za 50.000 dinarjev.
vsem delavcem
zaposlenim pri obrtnikih v
občini ceue
Obveščamo vse dolavce zaposlne pri obrtnikih, da se
je naš sindikat uspel dogovoriti z OZD Merx o možno-
sti letovanja v Biogradu na moru po zelo ugodnih
cenah. Letovanje je možno od 20. 6.1980 do 22. 8. 1980
v izmenah po 10 ali 11 dni. Prevoz z avtobusi iz Celja do
Biogradu na moru je zagotovljen.
Prosimo vse interesente, da se prijavijo oz. zglasijo
do 30. maja t. 1. na sindikatu delavcev zaposlenih pri
obrtnikih Gledališka 2 Celje, kjer bodo izpolnili prijav-
nico in dobili tudi vse ostale informacije.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CEUE
Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stano-
vanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju celjske občine v skladu z
odlokom Skupščine občine Celje za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri
občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb ter
na podlagi 15. in 19. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni
list SRS, št. 5-72) ter v smislu pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih
vprašanj delavcev, zaposlenih pri občanih, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Ur. 1.
SRS, št. 11/77) razpisuje
NATEČAJ V LETU 1979
1.	Za posojila delavcem,
zaposlenim pri občanih, ki
pri opravljanju samostojne
dejavnosti uporabljajo dopol-
nilno delo drugih oseb - za
nakup stanovanja v etažni
lastnini usmerjene stano-
vanjske izgradnje.
2.	Za posojila delavcem,
zaposlenih pri občanih, ki pri
opravljanju samostojne de-
javnosti uporabljajo dopol-
nilno delo drugih oseb - za
gradnjo individualnih stano-
vanjskih hiš.
3.	Za posojila delavcem za-
poslenih pri občanih, ki pri
opravljanju samostojne de-
javnosti uporabljajo dopol-
nilno delo drugih oseb - za
adaptacijo stanovanjskih hiš.
1.
Delavci zaposleni pri obča-
nih, ki pri opravljanju samo-
stojne dejavnosti uporabljajo
dopolnilno delo drugih oseb,
lahko zaprosijo za posojilo za
nakup stanovanja v etažni
lastnini, za gradnjo indivi-
dualnih stanovanjskih hiš ter
za adaptacijo stanovanjskih
hiš, če nimajo primernega
stanovanja.
2.
Samoupravna stanovanj-
ska skupnost občine Celje
odobrava kredite za nakup
stanovanja, zidavo stanovanj-
ske hiše in za adaptacijo do
določene neto površine in si-
cer:
-	za družine do 4 članov
največ 68 kv. metrov neto sta-
novanjske površine
-	za 5-članske družine naj-
več do 75 kv. m stanovanjske
površine
-	za 6 in več članske druži-
ne največ do 83 kv. metrov
neto stanovanjske površine.
Najvišji znesek odobrene-
ga kredita je 50% od zneska,
---
določenega v kupoprodajni
pogodbi za nakup standar-
dnega stanovanja ali predra-
čuna za gradnjo ali adaptaci-
jo individualne stanovanjske
hiše, oboje v mejah standar-
dov stanovanja, ki so določe-
na v elementih standardnih
stanovanj skupščine občine
Celje in ob upoštevanju kva-
drature, navedene v zgor-
njem odstavku.
3-
Odplačilna doba za kredit
bo določena po kreditni spo-
sobnosti posojilojemalca,
vendar ne more biti daljša
kot 20 let. Obrestna mera za
posojilo je 3%.
4.
Prednostno pravico za pri-
dobitev kredita imajo prosil-
ci, ki namensko varčujejo pri
poslovni banki, ki živijo dlje
časa na območju celjske ob-
čine in ki so dlje časa zaposle-
ni pri občanih, ki pri oprav-
ljanju samostojne dejavnosti
uporabljajo dopolnilno delo
drugih oseb v občini Celje.
5.
Krediti se odobravajo samo
za stanovanja ali stanovanj-
ske hiše ali adaptacije, locira-
ne praviloma na območju
celjske občine.
6.
K vlogi na natečaj za najem
posojila mora prosilec prilo-
žiti:
-	izjavo prosilca o članih
njegove družine in izjavo, ko-
liko članov družine bo vselje-
no v novozgrajeno stanova-
nje ali stanovanjsko hišo oz.
adaptirano stanovanjsko hišo
-	kupoprodajno pogodbo
ali predpogodbo ali potrdilo
o zagotovitvi nakupa stano-
vanja v etažni lastnini z na-
vedbo objekta, v katerem
prosilec, kupuje stanovanje,
neto stanovanjsko površino,
ceno kvadratnega metra neto
stanovanjske površine, ceno
stanovanja in rokom dogradi-
tve oz. vselitve stanovanja
-	fotokopijo ali overjeni
prepis gradbenega dovolje-
nja za gradnjo ali adaptacijo
stanovanjske hiše, če prosi-
lec gradi ali adaptira stano-
vanjsko hišo
-	izjavo o predračunu stro-
škov za gradnjo, nakup ali
adaptacijo stanovanjske hiše
ali nakupa stanovanja
-	potrdilo o stalnem biva-
nju na območju celjske obči-
ne, ki ga izda oddelek za no-
tranje zadeve iz splošne zade-
ve občine
-	potrdilo o zaposlitvi in
delovnem stažu prosilca, ki
ga izda delodajalec,
-	potrdilo o višini osebne-
ga dohodka, ki ga izda Skup-
nost zdravstvenega zavarova-
nja Celje in
-	potrdilo o višini osebne-
ga dohodka zakonca.
7.
Vlogo za posojilo sprejme
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Celje, prek
sekretarja OOS delavcev v
privatnem sektorju Celje,
Gledališka 2, kjer lahko ude-
leženci natečaja dobijo po-
drobnejša navodila, oziroma
na telefon 24-420.
8.
Vloge za posojila bodo v ro-
ku 30 dni posredovane po-
sebni komisiji pri samoup-
ravni stanovanjski skupno-
sti, ki pripravi predlog za
odobritev posojila, ki ga potr-
juje izvršni odbor samo-
upravne enote za družbeno
pomoč v stanovanjskem go-
spodarstvu.
Zoper sklep izvršilnega od-
bora ima prosilec pravico pri-
tožbe na zbor delegatov sa-
moupravne enote za družbe-
no pomoč.
9.
Prvi natečaj samoupravne
stanov^jske skupnosti za
posojila delavcem, zaposle-
nim pri občanih, ki pri oprav-
ljanju samostojne dejavnosti
uporabljajo dopolnilno delo
drugih oseb, traja 30 dni po
objavi. Ponudbe na natečaj,
dospele po tem datumu, ne
bodo upoštevane. Sklepe o
odobritvi oz. zavrnitvi posoji-
la bo sporočila vsem udele-
žencem strokovna služba sa-
moupravne enote za družbe-
no pomoč v stanovanjskem
gospddarstvu Calje.
Udeleženci, ki bodo uspeli
na natečaju, bodo sklepali
posojilne pogodbe v Ljub-
ljanski banki, direkciji za
kreditiranje v komunalnem
in stanovanjskem gospodar-
stvu Celje, ki bo zahtevala od
posojilojemalcev zavarova-
nje za posojila in tudi kontro-
lo za namensko porabo poso-
jila.
10.
V	kolikor bo do obravnava-
nja vlog po tem natečaju
sprejet nov pravilnik o pogo-
jih in merilih za reševanje
stanovanjskih vprašanj de-
lavcev, zaposlenih pri obča-
nih, ki pri opravljanju samo-
stojne dejavnosti uporabljajo
dopolnilno delo drugih oseb,
bo Samoupravna stanovanj-
ska skupnost občino Celje
obravnavala te vloge po no-
vem pravilniku.
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Celje
V	letu 1980 so predvidevajo
zbrana planirana sredstva pri
Samoupravni stanovanjski
skupnosti, oddelku za druž-
beno pomoč v višini
2,925.000,00. Iz leta 1979 pre-
nešena neporabljena sred-
stva v višini 762.076,96 din,
kar skupaj znese 3,687.076,96
din. Za namene solidarnost-
ne izgradnje se bo po ključu
35% tudi letos ovedlo
877.500,00 din, ostanek
2,809.576,96 din pa se bo v
lotošnjem letu kot vedno do-
sedaj delil 35% za nakup sta-
novanj, 30% pa za kredite in
adaptacije.
Komisija za reševanje
stanovanjskih problemov
pri OOZS delavcev zapos-
lenih pri obrtnikih
KOVINOTEHNA ceue
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
VODJA ODDELKA PLAN IN ANALIZE
Pogoj: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
-	4 leta ustreznih delovnih izkušenj
REFERENTA ZA OSNOVNA SREDSTVA I.
Pogoj; - srednja izobrazba ekonomske smeri
-	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Kandidate prosimo, da predložijo prijave in dokazila v
15-dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA Celje,
Mariborska c. 7, Kadrovsko-socialni sektor.
Gorenje - GLIN
Lesna industrija
n. sol. o. NAZARJE
Delavski svet
delovne organizacije
v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o
združitvi v DO in Statuta DO
razpisuje
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA
ORGANA DO
-	DIREKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev iz-
polnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima najmanj srednješolsko izobrazbo
-	da ima deset let prakse, od tega pet let na delih s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi v OZD soro-
dne dejavnosti
-	da je moralno in politično neoporečen
-	da njegovo dosedanje delo jamči, da bodo doseže-
ni sprejeti cilji DO.
Mandat individualnega poslovodnega organa traja 4
leta.
Delavski svet
DS SKUPNIH SLUŽB
v skladu 2 določili Samoupravnega sporazuma o
združitvi v DO in pravilnika o delovnih razmerjih
DSSS
razpisuje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi -
-	VODJA GOSPODARSKEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev iz-
polnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima visoko oziroma višjo izobrazbo ekonomske
smeri in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
-	da je moralnopolitično neoporečen
-	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo
doseženi cilji delovne organizacije.
Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovor-
nostmi traja štiri leta.
Delavski svet
TOZD STAVBNO POHIŠTVO
v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o
združevanju dela delavcev v TOZD in statuta TOZD
razpisuje
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA
ORGANA
-	VODJA TOZD STAVBNO POHIŠTVO .
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev iz-
polnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima najmanj srednješolsko izobrazbo lesne ali
ekonomske smeri z 10 let delovne dobe, od tega vsaj
5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalo-
gah
da je moralnopolitično neoporečen
-	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo
doseženi sprejeti cilji TOZD kot ce!ote ob načelu
solidarnosti in vzajemnosti.
Mandat individualnega poslovodneg i organa traja 4
leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju ra:pisnih pogojev
naj kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa
splošno-kadrovskemu sektorju DO Gorenje - GLIN
Nazarje, pošta Nazarje v zaprti ovojnici z oznako »za
razpisno komisijo DO oziroma Delovne skupnosti
skupnih služb oziroma TOZD STAVBNO POHIŠTVO«.
TVO«.
Morebitne informacije kandidati lahko dobijo v sploš-
no-kadrovskem sektorju delovne organizacije.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku
razpisnega roka.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 20 - 22. ma| 198(f
Jt. 20 - 22. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
/z grške popotne malhe
NI GRČIJE
BREZ MITA
PIŠE:	^
BRANKO
STAMEJČIČ
Na pot sem tako odšel raz-
pet med svoje želje in zahte-
ve urednika, med lastna pri-
čakovanja in domišljijske
podobe in željo, da ujamem
tudi drobtinice iz sloveče po-
dobe grškega poletnega turi-
zma. Trdno odločen, da
spoznam pravo, sodobno po-
dobo Grčije.
Vrnil sem se razočaran. Ni-
sem mogel pobegniti Antiki
in ni mi uspelo izluščiti pra-
ve in čiste podobe sodobne
Grčije. Srečal sem se z do-
mačini, a premalo jih je bilo,
da bi na osnovi teh srečanj
zapisal sodbo o preprostem
Grku v sodobnem svetu. Vi-
del sem obmorska turistična
mesta in okusil slanost Jon-
slcega ter Egejskega morja.
Videl sem največje izmed ce-
linskih grških spomenikov
antičnih dni. A vsemu nav-
kljub ukradel le delček po-
dobe, ki sem jo iskal. A tako
mora biti. Se zlasti, če je po-
tovanje omejeno na dober te-
den dni in pot vodi po celini,
pa po Peloponezu, obvezno
zavije še v Atene in se počasi
vrne.
Vrnil sem se poln dožive-
tij, ki jih nisem pričakoval.
Andre Gide je nekoč zapisal
nekako takole: »Kdor hoče
iz mita izluščiti njegov globji
pomen, je podoben tistemu,
ki odstrani govedu rogove
zato, da bi odkril skrivnost-
no resnico, kaj govedu
manjka.«
Misel je kaj pripraven
uvod za to, da ponovno zapi-
šem: ni Grčije brez mita, ni
zgodovine brez Grčije, ni Gr-
čije brez Antike, ni »sodob-
ne« Grčije, v katero ne bi bi-
le vpletene niti starodavne-
ga, antičnega, mitskega, kot
so srebrne niti las okras mo-
drosti stare glave.
Grčija je čudna, že kar ta-
jinstvena prepletenost zem-
ljepisa, zgodovine, umetno-
sti, arhitekture, turističnega
zlorabljanja in izrabljanja,
preprostosti in poduhovlje-
nosti. Vzhoda in Zahoda, de-
žela, ki živi danes s korenina-
mi v preteklosti, revna in bo-
gata, umazana in čista, oblita
s soncem in valovi treh mo-
rij.
Nič kaj lahko ni opisovati
te dežele. Mnogo bolje jo je
doživeti v vsem bogastvu ti-
stega, kar ponuja v obilici -
prirodnih lepot, atrakcij, za-
bave, dobre hrane in še bolj-
šega vina, zgodovine in nje-
nih mogočnih pomnikov,
bogastvu prikupne dobro-
srčnosti in prijaznosti ljudi.
Grčija ima dva povsem ra-
zlična dela - celinskega, ki je
del Balkana in otoškega, kjer
je male biserčke sredi modri-
ne domala nemogoče prešte-
ti. Štiri petine grškega ozem-
lja so hribovite. Na tem delu
sveta živi okoli devet milijo-
nov prebivalcev, ki imajo za
seboj bržkone eno najbolj
burnih zgodovin človeštva.
Grčija je pretežno poljedel-
ska in turistična dežela. Gr-
čija je naša soseda, s katero
imamo prijateljske odnose.
Naša zunanjetrgovinska me-
njava je v letu 1978 presegla
200 milijonov dolarjev.
Skupno z Grki pripravljamo
več pomemnih gospodar-
skih projektov, med njimi
naftovod od Soluna do naše
meje in Skopja, načrt vodne
poti, ki bi povezala s siste-
mom prekopov Donavo z
Egejskim morjem, v načrtu
je avtocesta, ki bi povezala
deželi. Cez Jugoslavijo vozi
na leto okoli 22.500 grških
tovornjakov.
Grčija je dežela mnogote-
rih obrazov. Razkritje enega
od njih le požgečka domišlji-
jo in prisili človeka, da išče
naprej. Grčija je dežela, v ka-
tero se ljudje radi vračajo.
Grčija je dežela, v katero
bom še potoval.
Beg pred Antiko v Grčiji ni mogoč
3036 CEUANOV KOLESARILO
Letošnja trim akcija v kolesarjenju »VSI NA KOLO ZA
ZDRAVO LETO« je popolnoma uspela, saj je krožno progo
okoli Celja, ki je bila dolga 27 km, prekolesarilo 3036 obča-
nov. Organizator te akcije. Strokovni svet za športno rekrea-
cijo pri ZTKO Celje je ob pomoči Postaje milice Celje,
Zdravstvenega šolskega centra, AMD, ZSAM in Prevozniš-
tva Celje odlično izvedel celotno akcijo.
Največ občanov je štartalo na Otoku - 866, na Ostrožnem
se je na pot podalo 658 kolesarjev in na ostalih startnih
mestih: Skalna klet 444, Arclin 441, Ljubečna 2G1, Šmartno
81 in Teharje 285. Med številnimi občani je bilo kar 162
družin. Najštevilnejša je bila petčlanska družina Lešar iz
Otoka. Najstarejši občan, ki je prekolesaril progo, pa je bil 76
letni Anton Perčič iz Otoka.
V okviru kolesarske akcije je bila na poligonu v Ljubečni
tudi trim akcija v streljanju, ki se je je udeležilo 226 kolesar-:
jev.
Naslednja trim akcija bo v nedeljo, 1. junija, ko se bodo
občani lahko podali peš iz Skalne kleti na Celjsko kočo, kjer
bo tudi vrsta drugih športnih aktivnosti. (J. K, F. P.)
ZANIMIV PREDLOG
Sedaj smo že krepko zajadrali v pomladni čas, vsaj kole-
darski, čeprav se vreme še vedno nekako upira n^jni, tudi
koledarski prilagoditvi.
Vsekakor nimamo več opraviti z mrazom, zato bo zanimiv
predlog Ivana Mauerja iz Celjskega Aera za izdelavo za
ščitne folije proti zmrzovanju vetrobranskega stekla priše!
prav lahko šele prihodnjo jesensko-zimsko sezono. Vsaj zi
vse tiste, ki morajo svoje jeklene konjičke puščati lepe
zunaj, ker nimajo, nočejo ali ne morejo imeti garciž. Ivar
Mauer je namreč kot inovacijo prijavil v svoji delovni orga
nizaciji predlog za izdelavo novega proizvoda »zaščitne fo
lije proti zmrzovanju vetrobranskega stekla«, ki naj bi s<
torej uporabljala pri avtomobilih, ki so parkirani na pro
stem. Folija naj bi preprečevala nabiranje ledu na vetrobran
skem steklu avtomobila ali na drugih steklenih površinah
bila pa bi rahlo lepljiva in dobro gibljiva.
UR
S poti v barcelono
VARIACIJE NA
TEMO KOMUNIZEM
Pod parkovnim hribom
Montjuich je veličastna pala-
ča, v kateri je katalonski mu-
zej. Pred njo eden najlepših
evropskih vodometov, ki
kompjutersko voden nene-
hno spreminja igro vodnih
curkov in barv. Se nižje je
razstavišče, zgrajeno za sve-
tovno razstavo, istočasno kot
bližnja Španska vas.
Ta ogromen razstaviščni
prostor že nekaj let zapovrst-
jo jemlje v zakup katalonska
združena socialistična stran-
ka za slavnosti okoli stranki-
nega časnika TREBAL (De-
lo) in zbirališče vseh napre-
dnih sil v delavski Katalo-
niji.
Nepoučen obiskovalec
mora spoznati, da tu ne gre
samo za zbirališče, za ne-
kakšno veleveselico, marveč
za manifestacijo moči in iz-
povedovanje programske
usmerjenosti delavskega ra-
zreda. 2e nekaj let, pravza-
prav od legalizacije Komuni-
stične partije Španije, s tem
tudi katalonske KP v okviru
socialistične unije, na tej ma-
nifestaciji sodelujejo evrop-
ske delavske stranke, osvo-
bodilna gibanja iz špansko
govorečega sveta, med njimi
že tretjič zapovrstjo, sloven-
sko uredništvo časnika »Ko-
munist«, ki je tudi ob tej pri-
ložnosti pripravilo svoj pavi-
ljon.
V tej slikoviti mešanici go-
voric, simbolov naprednih
strank, vonjev po španskih
kulinaričnih posebnostih,
dobre kapljice, raztaviščnih
prostorov, kioskov z literatu-
ro in spominki, plapolajočih
zastav, bučne glasbe, petja in
plesov, se prepleta tudi bar-
vitost političnih stališč in
usmeritev. Sami komunisti,
kot avantgarda, niso tako
monolitni, kot bi pričakovali
in evrokomunistična platfor-
ma ni tako celovita.
Nikjer doslej nisem v živo
videl tako množičnega poz-
dravljanja z desnico, stisnje-
no v pest, toliko vnanjih sim-
bolov partijske pripadnosti.
Naključni znanec povpra-
šuje: Si komunist? Povem,
da sem član ZKJ? On dalje:
Si intemacionalist? Seveda,
odvrnem. Bravo! kriči on,
dvigne pest, da sem sprva
odskočil v pomisli, da nima
boksarskih namenov. Potem
govori o enotnosti komuni-
stičnih partij, o buržujih, ki
kot Pablo Pisasso, sploh ni-
so komunisti, o Carrilju, ki
da ni internacionalist, me ne-
kajkrat lopne po plečih, za-
bavlja čez intelektualce in
me vleče k prvemu šanku,
pa se mu v gneči, očitnemu
stalinistu, srečno izmuznem.
V nekem kotičku se zbira-
jo maoisti, v drugem pristaši
Che Guevare, vsaka partij-
ska gmpa ima svoj šank, kaj-
ti to je tudi priložnost, da si
organizacije ustvarijo doho-
dek za svoje politično, pred-
vsem propagandno in izo-
braževano delovanje.
Toda ko na ploščadi med
vodometom in palačo kata-
lonske zgodovine večtisoč-
glavi množici govori Carri-
lio, ko glasba intonira inter-
nacionalo, ves ta ogromni
prostor otrpne v ponosni
drži, da tudi tisti električarji,
oderski delavci in tonski te-
hniki pod odrom, ki jih nih-
če ne vidi. Očitno je, da je
razredna zavest močno pre-
bujena, da pa bo potrebnih
še dosti korakov do večje ho-
mogenosti in idejne enotno-
sti, ki za zdaj počiva na istih
osnovah protifašizma, spo-
mina na zatiranja, preganja-
nja, na številne žrtve pod
diktaturo Franca. Skoraj ni
bilo človeka, s katerim sem
prišel v stik, ki bi ne bil sam
zapornik, ki bi ne objokoval
katerega od svojih.
In v Kataloniji je združeva-
nje naprednih sil najhitreje
napredovalo, kajti tu je hkra-
ti potekala tudi bitka za avto-
nomijo in zdaj tudi za njeno
razširitev in ohranitev.
Prihodnjič:
ASTA LA VISTA
BARCELONA
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika im
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,;
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.-
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, poUetna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Štev..
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.