Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
začelo leto4 krone(2gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvo
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Štev. 28.
iu sad bote vživali Vi sami in Vaša slovenska domovina. Na delo tedaj, da se bomo mogli prihodnje leto udeležiti shoda v mnogo večjem vilu, kakor letos, in potem ni dvoma, da bjHmrpd ' ^ dveh letih sprejeli svoje brate na lastni zemlji. Koroška vzbudi se!
Vojska med Rusi in Japonci.
Mi nismo hoteli koj iz začetka prav nič verjeti japonskim poročilom ter onim angleških in židovskih listov o porazu portarturske eskadre dné 23. junija, čeravno je o njem poročal japonski admiral Togo. Pričakovali smo vedno ruskega poročila, ki je moralo priti prej ali slej na dan, ter nam povedati resnico. In res je prišlo tudi to rusko poročilo na dan. Poročilo, katero je dobil admiral Aleksejev od začasnega poveljnika portarturske eskadre Witthofta, pa se glasi: ,V boju, ki je nastal med ruskimi in japonskimi torpedov-kami, je bil sovražnik odbit, nakar je ruska eskadra zjutraj odšla iz pristanišča ter je odplula proti jugu, potem ko so bile odstranjene od Japoncev položene mine. 20 milj od obali smo zapazili japonsko bro-dovje, obstoječe iz 21 ladij in 30 torpedovk. Pred znatuo premočjo Japoncev se je ruska eskadra povrnila v pristanišče, kjer se je vsidrala. Sovražnik je ni oviral, niti se jej bližal. Vsi ponočni napadi japonskih torpedovk so bili z vspehom odbiti. Ob obali smo našli 12 od Japoncev iz velike daljave vrženih torpedov. Najmanje dve sovražni torpe-dovki sta bili pogreznjeni. Zjutraj so se povrnile ruske ladije v luko“. — Tudi na kopnem so se začele reči nekako drugače sukati. Vsa poročila soglašajo v tem, da so se začeli Japonci umikati na celi črti in da so Rusi pričeli prodirati. Tako n. pr. je brzojavil general Kuropatkin dné 30. junija carju: „Cete generala Kurokija niso le ustavile svojega prodiranja v smeri proti Kaiču in Da-čičavu, ampak so se celo umaknile proti Kanzi. Na južni cesti, vodeči prek prelaza Čapanlin v Kaiču, ni bilo še opaziti, da bi se bili Japonci umaknili. V okolici Seniučena se je naše konjeništvo pred napadi sovražnika umaknilo. Južno od Kaiču so nastavili Japonci na cesti, vodeči prek prelazov, v daljavi 200 kilometrov močne predstraže pehote. V okolici Fengvančenga so Japonci vstavili svoje prodiranje ter se umaknili proti jugu.
Leto XXIII.
Pozivi
Pol leta je zopet poteklo. Zato pa znova vabimo na naročbo „Mir-a“, proseč zlasti one rojake, ki so list naročili le za pol leta ali so z naročnino še na dolgu, da jo čim preje ponové, oziroma poravnajo. S plačilom zaostale celoletne naročnike pa prosimo, da se spomnijo svoje dolžnosti in nam naročnino pošljejo.
Ob tej priliki tudi prosimo in poživljamo svoje prijatelje, da delujejo za vsestransko razširjanje našega lista ter mu skušajo pridobiti čim več novih naročnikov. Od vseh stranij se vsiljujejo našemu slovenskemu ljudstvu lažnjivi nauki, slaba načela, ki ga odtujujejo njega svetinjam: veri katoliški in slovenski narodnosti! Naloga vseh dobro-mislečih je in mora biti, da se temu pogub-Ijivemu toku ustavijo z vsemi močmi. To se pa godi zlasti z vsestranskim razširjanjem dobrega časopisja.
Torej znova na delo, — podpirajte in razširjajte «Mir4*!
Upravništvo „Mira“.
Vseslovenski mladeniški shod na Brezjah.
Zadnjokrat že smo na kratko omenili tega velezanimivega in za Slovence velevažnega shoda. Ker objavlja priloga „Mirova“, „Domoljub“, obširno poročilo, zato se tudi danes ne bomo bavili natančneje s shodom samim, temveč povdarjali važnost mladeniške organizacije za preporod slovenskega nàroda. K zadnjemu poročilu, koje je objavil „Mir“, dodamo le še to, da so razni zastopniki pri mladeniškem shodu, ki je sledil poročilu „Slovenske krščanske socijalne zveze*, izvrstno rešili svojo nalogo in pokazali svoje izvanredne sposobnosti.
Blagor usmiljenim.
Silen vihar je razsajal nekega večera, dež je lil in vmes je na okna padala tudi drobna toča. Grajščinici v Bukovju bližal se je počasnih korakov mlad mož ; bil je slabo oblečen in videti mu je bilo, da je že zelo utrujen. Pri grajskih vratih pozvoni, kmalu pride vrata odpirat mlado dekle, bila je Ana, stričnica gospe hišne gospodinje. Tudi gospa je prišla k vratom, bila je trdosrčna in zato je odurno odgnala tujega popotnika, ki jo je prosil prenočišča, češ, da ni njena navada prenočevati mladih postopačev. Ne da bi bila poslušala tujca, zaloputnila je pred njim vrata. A popotnik zopet pozvoni. Nejevoljno gospa odpre še enkrat vrata in pogleda tujca ; vidi ga, da je bled ko smrt.
„Kakó daleč, prosim, pa je tukaj do bližnje hiše ?“ vprašal je tujec s slabim glasom. — „Dobre pol ure je do prve hiše; pa nikar ne misli, da bi te tam sprejeli, zakaj tudi moja soseda ne mara za potepuhe in tudi nima žganja za nje, kakor jaz ne.“
„Saj jaz ne maram za žganje", izgovarjal se je potnik, ^zadovoljen bom, ako dobim košček kruha, da si ž njim potolažim lakoto. Nikar se me ne bojte, jaz nisem noben postopač; ranjen vojak sem in komaj hodim ; premočen sem do kože in zebe me, ker zunaj brije zelo mrzel veter. Na potu sem iz vojske k svojim starišem, a med potoma so mi najbrže kje ponoči ukradli denar in zato moram sedaj prositi, da pridem do doma.
V Celovcu, 14. julija 1904.
Zlasti moramo nad vse pohvalno omeniti govor č. g. Gomilšeka, ustanovitelja slovenske mladeniške organizacije. V svojem navdušenem in nad vse dovršenem govoru je popisal zgodovino mladeniških društev. Udeleženci so drugi dan priredili izlet na prekrasni Bled in popoludne se odpeljali v slovensko stolnico, belo Ljubljano. Povsod so bili najsijajneje sprejeti.
Ta shod je pač pomenljiv za celo Slovenijo. Njegov utis ostane neizbrisljiv zlasti še pri nas Korošcih, ki smo bili navzoči ; zakaj kaj takšnega še nismo doživeli. Da je bilo mogoče prirediti to sijajno manifestacijo, to je pač sad mlade mladeniške organizacije, ki se je rodila na slovenskem Štajerskem. V Jarenini, na skrajni meji slovenstva, ji je tekla zibelka ; od tam je začelo to mlado drevo raztezati svoje veje po vsej Sloveniji: in če bo to drevo naprej tako mogočno rasilo, se bomo kmalu senčili v njegovi senci vsi slovenski mladeniči.
Potrebna je bila mladeniška organizacija. Kakor je nekdaj poizkusil pri nas na Koroškem svoje sleparstvo junak slabega spomina, po domače „svinjered“ imenovan, tako so začeli tudi štajerski nemškutarji izdajati ,,giftno kroto", da bi lovili razne „gimpelne“ (kaline). Posrečilo se je tej nečedni živali, ki je tudi na Koroško prilezla, da je zasejala mnogo nemškutarskih „dišavu. Nevarnost za slovenstvo in vero ni bila majhna. Kar naenkrat so se vzdramili pošteni katoliški slovenski mladeniči in napovedali tej „dvoživki“ boj. V kratkem so se organizirali (združili), in ustanovilo se je več mladeniških drušbv na strogo katoliški in nàrodni podlagi. Sad tega je bil v prvi vrsti list „Naš Dom", ki je glasilo slovenskih mladeničev, in ki tudi pri nas ni nepoznan. Z mladeniško ognjevitostjo se je mladina izobraževala v društvih, na shodih in z dobrimi knjigami in časopisi. Že lansko leto smo brali o shodih na Štajerskem, kateri so bili sad te mladeniške organizacije. In Brezje nam jasno govorijo, kaj doseže sloga, kaj rodijo združene moči!
Slovenski koroški mladeniči, ki prebirate poročilo o tem shodu, zlasti Vi, ki ste se osebno udeležili shoda, na Vas je, da sledite svojim mladim bratom na Štajerskem in drugih slovenskih deželah. Tudi v Vaših srcih vlada isti katoliški duh, tudi po Vaših žilah teče ista slovenska kri; vzdramite se in združujte! Koristi
Prosim torej, pustite me h gorki peči, da se pogrejem in posušim ; Bog vam bo povrnil to dobroto."
Tako iskreno je prosil tujec, da bi bil skoro omečil gospej trdo srce.
Toda spomnila se je gospa, kolikokrat da so jo že tujci tako za nos vodili, vzlasti leta 1866., ko je bila vojska končana. Vse polno je bilo po deželi mladih postopačev in vlačugarjev in vsak je pravil, da je vojak, da je bil v vojski ranjen itd. Ni še dolgo, kar je prišel eden takih potepuhov z bergljami, gospej se je smilil in obdarovala ga je; ko pa je gledala gospa za njim, videla je, kako je berglje vrgel na ramo in urno korakal zdravih nog, ker je mislil, da ga nihče ne vidi. Takrat je sklenila gospa, da ne bo nobenemu beraču nič več verjela in nič dala. — Zato je trdo zavrnila tudi sedaj popotnika; češ, da mu gotovo ni nobene potrebe in da ima najbrže namen po noči jo oropati.
„Zato, čem preje se mi poberete od moje hiše, tem ljubše mi je", reče mu naposled gospodinja. V tem je prišla Ana zopet k vratom in mehkega srca prosila je teto, naj vendar le tujca sprejme čez noč, ker vidi da je bolan in zunaj vihar razsaja. A gospa se ni dala pregovoriti.
»Gospa, na-me težko čaka moja mati doma, rad bi si torej ohranil življenje, ne toliko zaradi sebe, marveč zato, ker bi rad videl mater, ki me težko pričakuje. Ako pa me nocoj v tem viharju odženete, ne vem, če bom imel še toliko močij, da se privlečem do prve hiše."
„Tabo vsak potepuh laže in slepari, a jaz nobenemu nič ne verjamem", pravi gospa.
„Teta, ne bodite tako neusmiljeni! Ali ne veste, da imate tudi vi sina pri vojakih; morebiti
tudi Feliks sedaj kje prosi prenočišča, ko se morda bliža svojemu domu."
„Tiho, ti nimaš meni ničesar ukazovati; Feliks pa ima že toliko, da mu ni treba beračiti za prenočišče.
Po teh besedah gospa zapre vrata in odide. Ana posveti za njo, a jo kmalu pusti samo; skrbela je dobrosrčna deklica, kaj bo z nesrečnim tujcem. Zunaj namreč je še vedno tulil veter in debel dež je še zmeraj bil na okna. Zato gre tihih korakov zopet h glavnim vratom ter jih rahlo odpre, da bi videla, kaj je s tujcem. Sedel je na pragu in komaj se je zavedel. Ana mu pové, da ga hoče skrivaj spraviti na suho, da vsaj pred vrati ne umrje. Pelje ga skozi kuhinjo v sobo za tujce ter jo varno zaklene. Vsede se k ognjišču in veseli se dobrega dela, ki ga je storila tujcu; le skrbelo jo je, kaj bi bilo, ko bi to zvedela trdosrčna teta ; vendar se je tolažila, da je najbrže teta že šla počivat, da torej o tem ne bo ničesar zvedela.
Ko Ana to premišljuje, odpró se vrata in teta stopi v kuhinjo. »No, kaj še nisi šla spat? ogovori jo gospa. »Ha! kaj pa imaš tukaj na tleh?" — Ana pogleda, a v tem je že gospa sama pobrala, bila je stara prazna denarnica. Ana se vstraši. Gotovo je padla iz žepa tujcu, ko ga je Ana peljala skozi kuhinjo v sobo za tujce. Bala se je tete in ni vedela, kaj bi odgovorila.
Gospa pogleda denarnico, odpre jo in kar tresti se začne. To denarnico, zdi se ji, da je že imela v roki in da jo je dala sinu Feliksu, ko je odhajal na vojsko. Ko denarnico od znotraj pregleduje, dobi košček starega pisma. Gospa raz-
Zdaj je začelo v Mandžuriji močno deževati. To potrjujejo ruski in japonski uradni viri. Deževalo pa bode skoro dva meseca, in vse večje vojne akcije bodo se morale na obeh straneh najbrže opustiti, dokler ne poneha ta deževna dòba. To pa zna postati za Japonce osodepolno. Že iz prejšnjih poročil je bilo razvidno, da so Japonci slabo preskrbljeni z živili. Ker pa nimajo zadostnega števila železnic, po katerih bi med deževjem dovažali hrano svojim vojnim četam, bati se je, da nastane med njimi celo lakota. Kusi so pa v tem pogledu na boljem. General Kuropatkin je s tem vsakoletnim deževjem najbrže koj od začetka vojske računal, in zaradi tega držal svoje vojne čete vedno v obližju železnic, ter pustil Japonce, da so se zagozdili med gorovja, do katerih ne vodi nobena železnica. Poleg živil pa bodo dovaževale ruske železnice Kuropatkinu vedno več vojnih čet, tako, da bode, ko neha deževna d6ba, imel Kuropatkin na razpolaganje dovoljno število vojaštva. V tem času pa se zna še nekaj dogoditi. Ni namreč izključeno, da bi se ne že v tem času prikazala v Rumenem morju ruska baltiška eskadra, o kateri se danes ne more z gotovostjo trditi, da bi se ista ne nahajala že na potu. Bližamo se torej skoro gotovo času, ko bodo postajala poročila o japonskih zmagah vedno redkejša, in ko nam dospe konečno poročilo, da so Kusi premagali Japonce na celi črti, na kopnem in na morju.
Dopisi,
Dholica. (Strela.) Dné 4. julija je proti večeru strela udarila v Jurčevo bajto v Varpovčah, katera je do tal pogorela. Najemnikova žena, katera je bila sama doma, je z veliko nevarnostjo svojega življenja rešila otroke in živino. Vse imetje je zgorelo.
Podrožčica. Dné 2. t. m. je prišel delavec J. Bilčnik pod vlak. Eno nogo mu je popolnoma odtrgalo. — Dela v predoru dobro napredujejo. Do dné 10. junija so dovršili četrti kilometer, dva kilometra pa sta že zavsem zdelana. Upajo, da bode predor koncem oktobra ali meseca novembra že prebit.
Čače ob Žili. (Velik požar) je nastal iz doslej neznanih vzrokov v noči do 30. junija v naši vasi. V ne dveh urah je pogorelo 22 hiš z gospodarskimi poslopji, z mnogo opravo in nekaj živine. Na pomoč došle požarne hrambe so delale na vso moč, a plamenu niso mogle ubraniti razširjanja. Manjkalo je vode, hiša je stala ob hiši in zato se je požar tako hitro širil. Škoda je zelo velika. G. okrajni glavar Schuster je došel drugi dan na lice mesta ogledat si ogromno škodo. Škoda se ceni na 160.000 K, zavarovanih je samo 68.000 kron. Opozarjamo na prošnjo v današnjem listu. — Dné 4. t. m. popoludne je tu zopet gorelo v nekem skednju in dva dni pozneje, dné 6. julija, je zopet nastal ogenj v skednju p. d. Blema. Pokazalo se je, da je nekdo nalašč zažgal. Nekega posestnikovega sina so prijeli, ker je na sumu, da je on zažgal.
Šmarjeta v Rožu. (Pogreb.) V nedeljo dné 3. t. m. vršil se je pri nas zelo veličasten pogreb. Zapustil nas je v starosti 66 let vrl mož, Boštjan Lučovnik p. d. stari Jančič, ter se preselil v boljšo
vije pismo, zagleda prvi vrsti »Dragi moj sin!“ in spozna, da je to njena pisava, da je to pismo pisala svojemu sinu, o katerem že toliko časa ni dobila nobenega poročila. — Tujec, ki je imel Feliksovo denarnico, bo gotovo vedel povedati, kje da je. Zato gospa vsa razburjena kriči nad Ano: „Kje imaš tujca? Kam je šel? Ali ga ni tukaj?“
Ana pa ni razumela, kaj teta hoče, ker ni vedela, kaj da je gospa brala in videla, mislila je, da se teta zato huduje, ker je ona tujca sprejela pod streho. Zato si ni upala naravnost povedati, marveč se je izgovarjala, da ga bo nocoj težko videti, da se je že kam vtaknil in skril pred viharjem. Gospa vsa iz sebe nič Ani ne pové, marveč teka sem in tje po hiši in vpije, kje da je tujec, ki je bil prej pri vratih. Celo vrata odpre in v temno noč kliče za tujcem, a od nikoder nobenega odgovora. Tedaj prihiti zopet nazaj v sobo, vsede se in začne jokati. Vest se ji je vzbudila, ker je tako surovo ravnala s tujcem, ki bi ji bil sedaj vse povedal, kako se je sinu v vojski godilo, ker skupaj sta gotovo bila, sicer bi tujec ne bil mogel imeti Feliksove denarnice. Sveto je prisegala, da ne odžene nobenega popotnika več tako od hiše, ker bolje je, da obdari sto nevrednih, nego da odžene enega vrednega in potrebnega ....
Toda čuj ! — Kaj je to ? Voz je pridrdral pred grajščino in pred vrati je tudi obstal. Gospa in Ana hitite k vratom in ondi jih že čaka težko-pričakovani sin Feliks, ki se je po tolikem času srečen in zdrav povrnil iz vojske. — Kako ga je bila vesela mati svojega edinega sina, za katerega je tolikrat bilo v strahu njeno srce, ko je v časnikih brala imena ranjenih in ubitih vojakov, boječ
bodočnost. Kako je bil rajni Jančič pri vseh priljubljen in spoštovan, pričala je velika množica, ki ga je spremila k zadnjemu počitku. Poleg domačih župljanov prihiteli so ljudje tudi iz sosednih župnij, da izkažejo rajniku zadnjo čast. Prišla sta tudi g. apaški provizor Dragasnik ing. J. Varh, bogoslovec iz Celovca. Istotako je poslala glinjska posojilnica svoje zastopnike, da se zadnjikrat pokloni svojemu zvestemu članu in odborniku. — V jedrnatem govoru je kazal domači g. župnik na vrline, ki so dičile vzornega moža. Bil je vsikdar kremenit katoliški značaj, vnet za vse dobro, bil je poštenjak in zvest sin svojega ndroda, ki je vedno hodil prava pota in se ni dal zapeljati v nasprotni tabor. Bil je dober sosed in si pridobil ljubezen vseh. Svoje otroke je vzgojil v pravem krščanskem duhu. Upal je, da mu dà Bog učakati oni veseli trenutek, ko bo stal njegov ljubljeni sin Ivan pred altarjem, da daruje Večnemu najvišjo daritev; ali previdnost božja je sklenila drugače in ga poklicala k sebi, da prosi ondi blagoslova zanj, ki stoji že tik pred velikim ciljem. — Vrli domači moški zbor je zapel nekaj žalostink, in petja glas ter molitev zbranega ljudstva sta spela proti jasnemu nebeškemu svodu pred prestol Vsemogočnega. Umrl je mož, vzor poštenjaka. Naj počiva mirno v ljubi domači zemlji !
Škocijan. (Razno.) Kakor že mnogokje, se je tudi v naši občini uvedel davek na pse, in sicer je odmerjena svota 50 vin. od psa, za katere se je dobila kot potrdilo jako lepa „medalija“, ki ima na eni strani utisnjenega lepega psička, na drugi pa letnico: 1904, ime „St. Kanzian“ in številko zapisnika. Zakaj neki je ime občine v nemškem jeziku? Današnji časi so resni in potreba je, da v vsem in povsod pokažemo javno svoje prepričanje! — Okoli klopinskega jezera zopet postaja živahno, kajti že so se začeli množiti tujci. To jezero ima jako lepo lego in je, čeravno malo, vendar gotovo eno najlepših slovenskega dela Koroške. Imovitejšim Slovencem, ki nameravajo prebiti poletni čas na deželi, se nudi lepa priložnost, preživeti čas počitnic pri tem jezeru med rodnimi brati. So nam jako dobrodošli, sosebno ker je večina obiskujočih nam neprijateljske nàrodnosti in oči-vidno slabo vpliva na okolico. Brzojavna in železniška postaja Sinčavas je oddaljena kakih 20 do 25 minut. Pošta pa je med tem časom pri jezeru samem. — V zadnjem času smo imeli nekaj dnij jako slabo vreme. Tako je v nedeljo, dné 3. t. m., naslednji poudeljek in torek, vsakokrat proti večeru divjala silna huda ura z dežjem. Najbolj nam je to delalo preglavico v pondeljek zvečer, ko smo imeli pripravljene kresove, da bi zakurili na čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu, pa tudi v strah in trepet našim nam kruto krivičnim in drzno po naši lepi deželi hrepenečim nasprotnikom. Precej bi se jih bilo posvetilo v naši okolici, da bi bilo lepše vreme. — Rž pri nas ni tako polna, kot se je prej kazalo; mnogo so jo pa tudi poškodovali požrešni podjedei.	§§.
Lese pri Prevaljah. (Šola.) Ker na tukajšnji šoli še vedno ni potrebnega reda, je naravno, da ljudstvo postaja veduo bolj nevoljno. V nedeljo, dné 3. julija, se je tu vršil ljudski shod, na katerem je ljudstvo samo govorilo in odkrito in glasno izrazilo svoje mnenje nad sedanjo šolo ter odločno
se, da bi kedaj ne zagledala v imeniku mrtvih zapisanega tudi svojega Feliksa.
Vsedli so se za mizo, Ana je pripravila večerjo; Feliks pa je pripovedoval svoje dogodke iz vojske, kako težavna pota da so imeli, kolikrat da so bili lačni in žejni, kako da so bili mnogokrat v smrtni nevarnosti. Med drugim je omenil, da je bil v neki bitki ranjen in da se ima le enemu svojih tovarišev zahvaliti, da je še pri življenju.
„Ko bi tega ne bilo, bi bil že jaz davno pokopan. Pogostokrat sva si delila svoje jedi, pila sva iz enega kozarca in ako je kak človek na svetu, katerega rad imam, gotovo je Anton, moj dragi tovariš, moj rešitelj", govoril je Feliks navdušeno.
„Zakaj ga nisi pripeljal seboj?" vpraša mati, „da bi se mu tudi jaz zahvalila ter ga vsaj nekoliko poplačala za njegovo ljubezen, katero je tebi skazoval. Tudi jaz ne bodem pozabila njega, ki je rešil smrti mojega sina Feliksa."
Žalostno je zmajal Feliks z glavo.
»Bog sam vé, ali je Anton še živ, ali ne. Ko sem bil jaz še v bitki, vjeli so ga sovražniki in vklenili. Koliko sem se že trudil zvedeti, kje da je, a dosedaj sem popolno brez sledu. Anton mi je pravil, da ima doma staro in dobro mater in kdo vé, ali ga bode še kedaj videla blagega svojega sina, ki se je tudi v vojski tako rad spominjal svoje matere." Pri tem Feliksu zarosé oči, vstane in stopa po sobi gori in doli. Naenkrat zakliče:	»Za Boga! Od kod pa to pride sem? Kje
ste to dobili?" Zagledal je namreč denarnico, katero je tuji popotnik izgubil.
»Povejte, hitro mi povejte, kje ste to dobili? To denarnico sem jaz dal Antonu oni dan, ko me
zahtevalo, da naj se vendar enkrat na šoli vpelje potrebni red. Res čudno je, da šolska oblast od starišev tako strogo zahteva, da morajo svoje otroke redno pošiljati v šolo in tudi vsako zamudo ostro kaznuje, sama pa tako malo skrbi za redni pouk. Samo v tekočem letu so učitelji zamudili 56, reci: šestinpetdeset poldni vsled dopusta. Kako naj se otroci pri takih razmerah kaj naučijo ? Sprejela se je resolucija, ki zahteva, da naj se na Lešah vpelje trirazredna samostojna utrakvistična šola (zdaj je dvorazredna ekspozitura) ali pa naj se skrbi za redni pouk. Bo li ta ljudski glas kaj izdal? Ali pa bo zastonj kakor vse dosedanje prošnje in pritožbe?!
Poziv!
Dné 8. rožnika t. 1. je razposlala „Družba sv. Cirila in Metoda" svojim podružnicam poziv, iz katerega zveni nekako obupen klic po izdatnejši podpori, ker bi sicer ta velevažna družba mogla priti v najneprijetnejše položaje. — Malo razveseljivo dejstvo za nas je, da nismo mogli dosedaj postaviti na trdne noge niti te edine vseslovenske družbe, katere namen je braniti slovenski živelj ob jezikovni meji pred tujim navalom, dočim tuja društva z enakim namenom delujejo najuspešneje. Gotovo je razumel vsak rodoljuben Slovenec pomen klica »Družbe sv. Cirila in Metoda", in morda je pričel tudi kdo tuintam razmišljati, kako bi se našel kak nov vir dohodkom tej družbi.
Imajoč to pred očmi, — prihajamo s sledečim: Goriški akademiki, zbrani v akad. fer. društvu „Adriji“, so si omislili po češkem uzorcu nàrodni kolek v prid »Šolskemu domu" v Gorici, ki vzdržuje v goriškem mestu slovenske ljudske šole in otroške vrtce ter je tako nekaka »Družba sv. Cirila in Metoda" za Goriško. Čisti dohodek iz tega narodnega kolka postane lahko precej izdatna podpora temu društvu. Ta naprava pa se ne sme omejiti edino na Goriško, ampak se mora razširiti po vsem Slovenskem s tem, da se uvede »nàrodni kolek" tudi za »Družbo sv. Cirila in Metoda". Da tako akcijo uspešno izvede, poklicana je v prvi vrsti slovenska akademiška mladina, imenoma ona, ki je organizirana v akad. ferijalnih društvih.
Veliki pomen »nàrodnega kolka" obstoja v tem, da isti omogoči vsakomur, da o vsaki mogoči priliki daruje vsaj 2 vin. v nàrodne namene. In koliko se tem potom lahko nabere, vidi se iz tega, da so Čehi samo za novo gledališče v Brnu v 15 mesecih iztržili za »nàrodni kolek" preko 24.000 kron. Delati pa je na to, da ne bo nobene slovenske veselice, koncerta ali slavnosti, kjer ne bi bilo na vstopnicah, vzporedih i. dr. »narodnega kolka"; da pa tudi ne bo slovenskega pisma, računa i. dr., kjer ne bi stal poleg druge znamke ali koleka tudi ta »nàrodni kolek". Na ta način bi bil »Družbi sv. Cirila in Metoda" zagotovljen stalen in izdaten dohodek. S tem pa bi rastlo tudi zanimanje za to družbo, ki je danes tako majhno.
Vsled tega dajemo v razmišljanje, kako naj bi se v najkrajšem času uvedel »nàrodni kolek" tudi za »Družbo sv. Cirila in Metoda", kar se tem lažje zgodi, ker ostane ta »nàrodni kolek" lahko enak onemu za »Šolski dom" v Gorici ter se tiska
je rešil smrti. Ni bilo veliko denarja v njej, a dal sem mu vse, denar in denarnico v spomin. Rekel je, da jo bo zvesto hranil kot spomin od svojega zvestega prijatelja."
Gospa je kar odrevenela pri teh besedah, skoro da je obnemogla.
Neki postopač je pustil to tukaj, jaz sem ga pognala od hiše, ker to gotovo ni bil tvoj prijatelj Anton. Morda pa je ta človek Antonu ukradel to denarnico. Ta tujec je bil zelo razcapan." Tako je jecljala in se izgovarjala mati v veliki zadregi.
»Kakšen pa je bil?" vpraša Feliks.
»Precej visok je bil", odgovori Ana, »lepih modrih očij in črnih las . . .“, dalje ni mogla govoriti, kajti Feliks jo prime za roke, rekoč:
»To je bil Anton, moj prijatelj ! — Oh, lačen in ranjen priplazil se je ob hudi uri moj rešitelj, ki je svoje življenje zastavil za moje, do moje rojstne hiše. In vi ste ga v temni noči pognali od tod. In sedaj je morda že mrtev. Oj mati, kako ste mogli kaj tacega storiti? ..."
„0 Feliks, kesala sem se že prebridko, prosim, odpusti mi!"
Feliks prime za klobuk in hoče oditi iskat Antona.
»Šel bom za njim in iskal ga tako dolgo, dokler ga ne najdem ali živega, da se mu hvaležnega skažem na mojem domu, ali mrtvega, da svojega vrlega prijatelja vsaj častno in dostojno pokopljem."
Tedaj pa poklekne Ana na koleni:	»Hvala
tebi, o Bog, da sem tako storila", in potem reče materi: »Teta, ves čas sem se tresla in bala, da me bodeš okarala. Jaz se nisem mogla prema-
le v drugi barvi. Ysa potrebna pojasnila v to svrbo daje: cand. iur. Mirko Koršič v Gorici, Asco-lijeva ulica 16., II.
Prošnja!
Dné 30. junija t. 1. po noči ob 1. uri je nastal v Čačah strašen požar, ki je v kratkem upepelil 21 poslopij s skednji in hlevi. Med pogorelci se nahajajo ravno najrevnejši, ki zadolženi in po lanski povodnji hudo poškodovani, so zdaj zgubili še to, kar so doslej imenovali še svojega. Brez strehe in obleke izpostavljeni največji revščini, ozirajo se ponesrečenci na sočutno blago srce svojega bližnjega in prosijo za milodare, kateri naj se blagovolijo pošiljati pomožnemu odboru vCačah,Zilska dolina.	Župnijski urad v Cačah.
Na Koroškem,
God sv. Mohorja se je v Celovcu slovesno obhajal s službo božjo v cerkvi sv. Duha. Sveto mašo je daroval predsednik družbe sv. Mohorja, mil. g. stolni prošt Lamb. Einspieler. Peli so zelo lepo pevci slovenskega delavskega društva in „Bisernice“ pod vodstvom gosp. Antona Stres-a. Svete maše se je udeležilo veliko število celovških Slovenk in Slovencev.
45 let profesor. Letos je poučeval zadnje leto na celovški gimnaziji častitljivi starček g. o. Norbert Lebinger iz benediktinskega reda. Pri tej priliki so mu priredili dné 2. julija pod vodstvom g. ravnatelja in gg. profesorjev dijaki slavnostno bakljado. Dijaki in bogoslovci so mu zapeli skupno nekaj lepih pesmi. Nato je šla pod vodstvom gospoda ravnatelja dr. Latzl-a deputacija dijakov h g. profesorju ter mu čestitala. Solze so mu oblile lice, ko je videl hvaležnost dijakov. Profesor Lebinger je zadnji benediktinec na celovški gimnaziji in je služboval že tedaj, ko so celovško gimnazijo še oskrbovali benediktinci. Poučeval je zgodovino in geografijo ; posebno zanimivo je bilo pri njem, če je začel govoriti o novejši zgodovini. Navzlic svoji starosti je še vendar jako čil in čvrst in se le težko loči od svojega poklica.
Na c. kr. višji gimnaziji t Celovcu je bil sklep šolskega leta v torek, dné 5. julija. Koncem šolskega leta je bilo 464 dijakov, med njimi samo 78 Slovencev. Odliko je dobilo 81 dijakov, prvi red 259, ponavljalne izpite jih mora delati 56, 45 je dobilo drugi in 22 tretji red. 53 dijakov je vživalo ustanove v skupnem znesku 9804 krone 40 vin. Podporno društvo za dijake, je izdalo v dobrodelne namene 3442 60 K. Ustni zrelostni izpit se je pričel v sredo, dné 6. julija. Abi-turijentov je 34. Med njimi je 11 Slovencev. Slovenščina se poučuje na celovški gimnaziji v štirih oddelkih, po dva in dva razreda skupaj, in sicer tvorita prvi in drugi razred prvi oddelek, itd. Naloga za zrelostni izpit iz slovenščine se je glasila: ^Važnost rek za kulturo in blagostanje nàrodov, Donave za Avstrijo posebej.“
Baron Mac Nevin je dné 6. t. m. odložil svoje posle. Celovško okrajno glavarstvo vodi za-
gati, da bi tujca ne bila vzela pod streho, preveč se mi je smilil, zato sem ga skrivaj peljala v sobo za tujce, dala sem mu jesti in pripravila gorko posteljo. “
„Bog te blagoslovi Ana, tebe in tvoje dobro srce!" reče Peliks dobri deklici. Tudi teta ji je bila zelo hvaležna, da je bila Ana v tem slučaju nepokorna — prvikrat.
Presrčno sta se razveselila prijatelja, ko sta se zopet videla. — Anton je ostal pri Feliksu, dokler se ni popolno pozdravil. Tedaj pa se je vrnil k svoji materi, kateri je z lepo svojo službo lajšal britkost njenih starih let.
Mi nimamo več mnogo dodati. Par let pozneje prišel je zopet Anton k Feliksu, a takrat ni obiskal svojega prijatelja, takrat je prišel po Ano, da jo odpelje kot svojo drago ženko na svoj dom. Bad jo je imel, saj ona mu je rešila življenje in tudi Ana se ni branila blagega in zalega mladeniča.
Mati Feliksova pa se odlikuje sedaj z radodarnostjo do ubogih in skuša s tem zadostiti za svojo trdosrčnost.
Blagor usmiljenim, ker prejeli bodo usmiljenje!
Smešaičar.
* Med mnogimi pisanji, ki jih je neki učitelj prejel v opravičitev za neprisotnost otrok, je bilo sledeče:	„Dragi učitelj: Prijazno oprosti Minico,
da je bila odsotna včeraj, ker je padla v blato na poti v šolo. Ako storiš isto, bo jako hvaležna njena Mati.“
časno c. kr. okrajni komisar pl. Ehrfeìd. Dné 7. t. m. je dolgoletni „paša“ odpotoval v Gmunden. Voščili smo mu pač „srečno pot“. — Eazposlali so občinam še drug poziv, naj se Mac Nevina imenuje za častnega občana. Prvi je imel premalo uspeha, kar je pri Mac Nevinovih „zasiugah“ za različne občine pač lahko umevno! Zato da jih je tlačil, delal sitnosti, nalagal nepotrebne stroške itd. itd., naj ga še odlikujejo! Kakor je bivši glavar za časa svojega uradovanja s pomočjo svoje klike priredil dosti komedij, tako delajo komedijo še sedaj z beračenjem za častno občanstvo.
Huda ura je minuli teden zopet močno razsajala po več krajih Koroške. Dné 5. t. m. je strela udarila v novo vojašnico v Celovcu. Omamilo je več delavcev, a jih ni hujše poškodovalo. Dné 3. je strela udarila v skedenj Jan. Franka p. d. Tratnika v Podbrežah, občina Pokrče. Skedenj je pogorel s krmo in precej orodjem. Škode je 6000 K. Živino in hišo so mogli rešiti. — Dné 5. je strela vžgala na Osojnici in so pogorela pohištva p. d. Urbanija in Petriča. — V Libučah je dné 4. t. m. toča napravila veliko škode. — V nedeljo 10. t. m. je bila huda nevihta z močnim nalivom po Zg. Rožu.
Celovec, šola za slovenščino. Pred kratkim mi je pripovedoval neki gospod, kako mu je pravil neki berač, s katerim je govoril slovensko, kako se je v Celovcu naučil slovenščine. Gospod ga je namreč vprašal: „Odkod ste doma, ker znate slovensko; gotovo iz kakega slovenskega kraja ?“ »O ne,“ odvrne berač, »jaz sem z nemškega Koroškega, toda pri beračenju po Celovcu sem se naučil slovenščine." Tdko je torej „nemštvo“ našega glavnega mesta !
Nemška banka v Celovcu. Od dné 1. julija posluje v Celovcu nemška banka kot konkurenčni zavod slovenski kreditni banki. A Celovčani še s samo eno niso zadovoljni ; govori se, da bodo kmalu ustanovili še drugo. Kaj porečejo k temu sedanji nemški bankirji? Taka je nemška ljubezen do lastnih bratov!
Navdušenja koroških mladeničev, vračajočih se s shoda na Brezjah, ni bilo ne konca ne kraja. Od Otoč, kjer smo vstopili v vlak, do sredine Koroške smo veselo prepevali slovenske pesmi. Na beljaškem kolodvoru se je ponosno glasil: Slovenec sem...“ Z vidnim začudenjem in zanimanjem so nas poslušali na peronu stoječi popotniki. Petje so namreč omogočili nekateri udje pevskega društva „Zvezda“ in tamburaškega društva „Bisernicau. Vsi smo bili zadovoljni, da smo se udeležili tega velikanskega shoda; vsi smo edini v tem, da se popeljemo prihodnje leto na Štajersko s posebnim vlakom in da se vrši tak shod čez dve leti na Koroškem. Za dovoljenje bomo že poprej prosili — Lackner-ja.
Dukovske zadeve. Prestavljeni so gg. kaplani: Jos. Ebert iz Motnice v Št. Vid ob Glini; Vincenc Fiebiger iz Kotarč za provizorja v Št. Štefan pri Diirnsteinu; Matija Perč iz Št. Jakoba v Rožni dolini na Sv. Višarje; Edgar Klimsch iz Trga kot provizor na Zwickenberg; Jak. Rozman, provizor na Zwickenbergu, kot mestni kaplan v Beljak. — Na novo so nastavljeni č. gg. semeniški duhovniki: Fr. Gritschacher v Motnico, Josip Gugenberger v Št. Peter v Katschtalu, Robert Krappinger v Kotarče, Ant. Patterer v Trg, Fr. Smodej v Št. Jakob v Rožni dolini in Josip Watzinger v Trefen. — Škofijo zapusti č. gosp. Alojz Mlinar, kaplan v Beljaku, in gre pastirovat v Ameriko.
Šolstvo. Učitelj g. Franc Muller v Megvarjih pri Vratih zapusti našo deželo ter se preseli na Štajersko. Torej zopet eden ! — Drugi razred na šoli v Lipaljivasi se ne bo opustil, kakor je bil že sklenil deželni šolski svet. — Na šoli v Ledenicah je v drugič (!!) razpisano mesto šolskega voditelja do dné 29. julija. O tem bodemo še govorili, bodi potem g. Palla-tu ljubo ali ne!
*
* *
Celovec in okolica. Deška šola na veliko vškem obmestju v Celovcu praznuje letos 25 letnico svojega obstanka. — Pri Mostiču so v gozdu našli okostje posestnice Fr. Spitzer, katera je bila izginila pred enim letom. Ali se je ponesrečila, ali se je zgodil kak zločin, se ni več moglo dognati. — V Porečah imajo čez poletje posebno gledališče.
Beljak in okolica. Posestnik p. d. Kristijan v Jezercah je dné 8. t. m. vozil seno. Na bregu se mu zvrne voz in on pride pod seno. Ko so ga spravili izpod sena, je bil že mrtev. Stisnilo mu je prsi.
Božna dolina. Orožniki so pri Borovljah zasačili lovca V. Resečnika, ki je pobegnil od vojakov. — V Medborovnici se je te dni 14 mesečni otrok posestnika Arnejca igral ob potoku. Padel je v vodo in utonil. — Na Bistrici je pogorela baraka pivovarja Lochs-a iz Celovca. Delavcem je zgorela obleka. Škode je 11.000 kron.
Podjunska dolina. V Lepenu pri Železni Kapli je pogorela kovačnica Jan. Legata p. d. Tiš-lerja. Škode je 6000 kron.
Bazne novice. Pri Pontablju je v Beli utonil 4 letni sin Franca Kovača p. d. Simonca v Lipaljivasi. Pazite na otroke! — V Št. Juriju ob jezeru se je obesila bajtarica A. Plišnig, pri sv. Urbanu pa je 62 letna posestnica T. Kogler skočila v vodo. Obema se je mešalo. — 70letnega delavca Bach-linger v Lolingu je zadela kap, ko je stopil iz kopeli. Šele čez dva dni so ga našli mrtvega poleg banje.
Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda!
(zvrsten okm kave dosežete s primešanjem
UyJroiie žitne ka«e
_POSKUSIT£i E5*« Vzorek dragovoljno. Poštna 5 kg. poiiljka 4 K 50 h franco,
;,DOMAČI PRIJATELJ'*

vsem odjemalcem zastonj pošiljam mesečnik
Tfydròia Icùarna jitne iaùe ‘Prajn-Vlll -i
sM6*S6c»4t'«/
Gospodarske stvari.
Zapravljanje na kmetih.
(Konec.)
9.	Potratnost pri košnji, ker prepozno kosite, t. j. ko je trava že najboljše svoje redilne snovi izgubila. Ali pa, kedar ne devate sena pravi čas v kopice, ampak ga puščate zmešano ležati, da ga dež dobro izpere in izluži.
10.	Izguba zrnja na polji, ako se zrelo žito prav dolgo ne požanje, kot se večkrat opaža pri zanikernih gospodarjih. Vrabci in miši se take zanikernosti prav veselé.
11.	Zguba po miših in molju pri žitu je časih v veliki množini, ako se opušča postaviti mačka za varuha v kašči in če se ne prevetrava večkrat žitnih prostorov in žita samega ne premeče z lopato.
12.	Zguba pri umetnih gnojilih. Marsikak gospodar upa z dokupljenimi gnojili posebno pospešiti kako poljščino. Videz tudi govori, da dobro ravna; toda če bi kmet vzel v roko svinčnik in papir, bi našel, da ga je gnoj več stal, nego je vreden večji pridelek. So celo ljudje, ki prodajajo gnoj iz domačega kupa in potem dokupujejo kalij in žlindro. O ti ljuba priprostost, kje si pustila pamet!
13.	Tudi pri nakupu močnih krmil se lahko zapravlja, bodisi po nevednosti, da se napačno krmi, ali pa po trdoglavosti, ker kupuje to blago vsak kmet za-se, mesto da bi se jih več skupaj vzelo in si nabavilo zadružnim potom potrebnih krmil.
14.	Zapravljanje vsled slabega ravnanja pri reji živine, naj ti bo že goveja ali konjska ali prašiči. Zaduhli hlevi, napačno oskrbovanje breje živine, zapiranje mlade živine v hlevu, mesto ji dati kar največ prostosti zunaj, nevarnost potopa za živino v gnojnici in podrobne dobrote.
15.	Potrata vsled slabe mlačve in pomanjkljivega čiščenja žita je nekaj čisto vsakdanjega pri nas.
16.	Velikanska zapravljivost ima svoj vir tudi v zanemarjanji naukov, ki jih podaja znanost. Kot zgled naj navedem le par slučajev: Pogostoma se opušča, kužno obolele živali postaviti na poseben prostor, slabotne živalice izključiti od nadaljue reje; zanemarjajo se prva znamenja bolezni toliko časa, dokler ni prizadeta vsa živina ; premalo se skrbi za čisto pitno vodo, za svež zrak in druga zdravstvena pravila.
17.	Škoda, ki jo imamo odtod, ker ne damo proč slabe in večkrat prestare plemenske živine.
18.	Potrata vsled tega, ker ne varujemo raznega orodja, plugov, bran, mlatilnih strojev itd. pogubnega vremenskega vpliva, dežja, snega, vročine in zmrzline itd. Vsled take nemarnosti moramo orodje večkrat obnavljati, kar bi si lahko prihranili z nekoliko skrbjo.
19.	Zapravljanje s tem, da vrat, podbojev, ograj, sploh vseh lesenih delov pri stavbah ne prevlečemo večkrat s karbolinejem. V tej napačni varčnosti ni skritega nič druzega kot zapravljanje.
20.	Zapravljanje pri živinski kupčiji. Mesar in prekupec precenita težo živine samo po očesu in nikdar v svojo škodo, ampak vedno le v kmetovo, ki lahkoverno in zaupljivo ogleduje to čudovito cenitev. V tem tiči grozovito zapravljanje. Samo prodaja po živi teži te obvaruje škode in goljufije. Kako da se more pameten človek, ki mora sam vse svoje potrebščine plačati po meri in teži, kako da se more on spustiti v pogajauje z mesarjem na podlagi kupčeve cenitve na oko, to je
pač uganjka, kakoršnih je še več skritih za človeško naravo.	vNdr. Gospu.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!		
Loterijske številke od 9. julija Trst	21	82	35	28	59 Line	44	90	84	68	4		1904.
		
	NAZNANILA.	Sl
Na prodaj je lepo posestvo
v Žopračah pri Vrbi. Hiša je zidana, obdana
s
sadnim vrtom, poljem, travniki in gozdom. Ves svet leži v bližini hiše in obsega 10 oralov. Več pove posestnik Simon Šranc p. d. pri Žorčku v Žopračah, pošta Vrba ob Vrbskem jezeru.
PpflHu QP Prav ^°kr0 ohranjen glasovir, r I UUd oO p0 zmerni ceni. Kje, pove upravni št vo „Mira“ v Celovcu.
Kdor hoče po ceni kupiti dobre kmetijske stroje, kakor rezalnice za krmo, mlatilnice, gepeljne s postavljanjem in z jamstvom, kakor tudi kolesa in šivalne stroje,
naj se obrne do
Tomaža Svetina
zaloga strojev
Celovec, velikovška cesta štev. 22.
Vsak tržni-četrtek razpostavim na Novem trgu nekaj strojev za razprodajo. (Nimam agentov in morem zato stroje oddati precej ceneje.)
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Istrska vinarska zadruga
v Pulju
prodaja v svoji
podružnici v Beljaku,
Freihausgasse št. 3.
sledeča popolnoma natorna istrska vina za
sledeče cene na debelo, od železnice v Beljaku, brez sodov, v množinah od 56 1. naprej, in sicer : rdeča vina : Teran II. 36 K, Teran I. 44 K, Statela 36 K. Refoškat60K. Opolo (krvno vino) 56 K.
Bela vina: Namizno vino 40 K. Muškat II, 60 K. Muškat I, 104K. Dugava 80 K.
Za točno postrežbo se jamči, sodi se dajejo na posodo.
Spoštovanjem
J. Kofler,
poslovodja.
V najem se oddà s 1. oktobrom t. 1.
gostilna z mesnico
v „Nàrodnem domu“ (poprej gostilna „Aufmuth“) tik mestne farne cerkve v Velikovcu. Gostilna je bila 1. 1902. celo na novo popravljena, je čisto moderno urejena z električno razsvetljavo in vodovodom, ima prostorni salon za slavnosti in tri gostilniške sobe in majhen gostilniški vrt. Za prenočevanje tujcev je pet sob s popolno lepo novo opravo, prostorno dvorišče in dva hleva za spre-ganje konj. V hiši uraduje posojilnica in hranilnica za Velikovec in okolico s pol milijonom prometa in posluje tudi Gospodarska zadruga v Sinči-vasi. Blagohotne ponudbe naj se pošljejo do 1. avgusta 1.1. hranilnici in posojilnici v Velikovcu.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
oeoi
Naznanjam uljudno, da je ravnokar izšel moj
novi veliki cenik,
ki obsega čez 600 podob, in katerega razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Ker razpošiljam svoje blago po celem svetu, je to dokaz, da je isto res fino, da so cene nizke in postrežba poštena. Naj se zatorej vsak zanesljivo obrne do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem
H. Suttner,
urar in zalagatelj c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju (Krainburg).
■OBK>BBO*OI
1
0
I
I
0
1
I
I
I
Hočete dolg’o živeti
in se veseliti dobrega zdravja? Da dosežete to, skrbite zato, da ohranite zdrav želodee in redno prebavljanje.
Vsak, kdor je želodec s težkimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pokvaril ali prehladil, najde gotovo pomoč v
Germanovem življenjskem cvetu (esenci),
katerega z največjim uspehom rabi pri pomanjkanju teka, slabosti želodca, napihnenju, gorečici (zgagi), slabosti, glavobolu, omotici, krču, zaprtem telesu, zlati žili. Po preobilih pojedinah, posebno po mastnih in težko prebavljivih jedilih, ta cvet odstrani tiskanje in bolečine in zbuja tek, s čemur v visoki meri pomaga k ohranjenju telesa. Ker odstranjuje vse sprijene šoke iz telesa, očiščuje kri, in ima tudi pred vsemi podobnimi pripomočki to prednost, da je čisto neškodljiv, če se tudi rabi dolga leta, ker je napravljen iz najfinejših, skrbno izbranih zelišč, ter ima prijeten, grenko-aromatičen okus, da ga morejo rabiti tudi občutljive osebe, otroci in žene.
Germanov življenski cvet kot pravo ljudsko in domače sredstvo, naj ne manjka v nobeni hiši, ker dostikrat obvaruje pred hudo boleznijo, ko ni zdravniške pomoči blizu. Pri nakupu naj se vedno zahteva Germanov življenski cvet iz lekarne ,,erni orel“ v Delovaru, ker so še sredstva z enakim imenom, a ne tako dobra. Za znamenje pristnosti mora vsaka steklenica, ki je v zelenem zavitku, nositi polno ime tvrdke: Lekarna ,,pri črnem oriu“ K. Germana v Belovarn (Hrvatsko), kamor je tudi pošiljati vsa poštna naročila. Gena steklenice K P40, po pošti vsaj dve steklenici. Za zavoj 40 vin. več, kot poštno povzetje, ali se pošlje znesek prej. Naslovi morajo biti pisani razločno in natanjko. Pojasnila, prospekti, navod o porabi zastonj.
Germanov življenjski cvet moram trpečemu človeštvu najtopleje priporočiti, ker sem se osebno, kakor pri mnogih občanih, katerim sem ga priporočal, mogel prepričati, o izvrstnih uspehih.	Edmund. Medeotti, župnik v Trojstvu, Hrvatsko.
Dve steklenici, kateri ste mi poslali, sta mi zelo dobro storili. Prosim, pošljite še 6 steklenic. Peter Graclinac, vp. župnik, Gradec.
Naznanjam Vam, da sem od raznih stranij poskusil že mnogo sredstev, ali nobeno ni imelo zaželjeni uspeh, kakor Germanov* življenski cvet.
Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu. Pošljite mi zopet osem steklenic Germanovega življenskega cveta, ki ga bom vsem bolehajočim na želodcu najtopleje priporočala. Jaz že okrevam.	Apolonija Haberl v Semnjah, Štajersko.
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
o Stanje hranilnih vlog:	Rezervni zaklad:
S 18 milijonov kron.	nad 550.000 kron. ^
§ Mestna hranilnica ljubljanska §
I
g
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje
po 4% -*i
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vlož. nih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem-Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 41/2°/o (lo 50/0-
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
/r
s
Zahtevajte pri nakupu

Varstvena znamka.
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajamčeno čisto
z znamko „jelen“.
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi lìnhÌTl^ CD nmicnrl !
komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „JELEN“. IJUUlVd, ÒC [IUVÒUU.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Kolodvorska cesta št. 27.
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. '
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštrn. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.