Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP -Kočevski tisk- Kočevje Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grlvec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave In uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din ln jo je treba plačati vnaprej. Za Inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške delarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Vlil. - $( 34 KOČEVJE, 16. avgusta 1963 Cena 20 din Prostori za skopske otroke Pričakovati je, da bomo tudi v kočevsko in ribniško občino °bili otroke iz ponesrečenega Skopja, zlasti še zato, ker je potrebno 7°1Se?*cmt>ra izprazniti internate, v katere se bodo vrnili šolarji. 5*"o je to privedlo štab pri okrajni skupščini, da že sedaj dobi to-n Popis razpoložljivih prostorov, ki bi lahko sprejeli otroke. V ta 2™“® so najbolj primerni neizkoriščeni internati, nepopolno zase-ne šole, počitniški domovi in vsi drugi prostori, ki bi bili po J-ju občinskih komisij sposobni nuditi ponesrečencem iz Skopje Sk*tal> 23 ponesrečenemu m^Pju Pri občinski skupščini Rib-PoDi«Je okrajnemu štabu siL y Prostih prostorov, ki bi pri-ran„ Poštev za sprejem evakui-sPre Jr12 Skopja. Tako bi lahko Ortnov v °troškem okrevališču v maler U Približno 80 do 90 otrok, jen -j,, z °troki pa bi lahko spre-ne&keD do 35- Objekt starega ort-tfega t .a itradu ima 9 spalnic, od uPornK-iVe'alalniurU namcščanja otrok bi 4 okrajna komisija opremiti tirnica asfaltirana asfaltirž’ cia je asfaltna baza za ’lici kočevske ceste v Rib- asfalurn-ani P°ao}i, da v Ribnici nifce in 30 use doslej prašne p ločje bn ceste. In teh je precej, saj °esta. n0s^ej Hakovana le glavna tiste ccc!-e<*US.er?1 bodo asfaltirali nalizacute’- imajo urejeno ka-vse r '° l7t Pločnike, to se pravi bo ir , en Poti ob Bistrici, kjer vezati r t raz$iriti most in po-bo tre.«o s kolodvorsko. Za to °b (g, a tudi odstraniti hišico cesti. j-. m in pločnik nasproti ^itnenl .so, Ptočniki širši od ritnice _ traku, bodo še uredili ■i HcLzen t*lrorna Posadili drevje. stbni odbn°a 2e^j° nekateri kra-lk°H nhh p0 raseh, da bi tudi (eul„ "a naselja asfaltirali l\2a kar T’ Sajevec’ Hr e^na Sr , Ze sumi zbirajo K sredstva. altano6izr *1?. skozi Dolenjo vat ll^raiira^l3ena’ j« bodo tudi i )JCani h 1 ° Predvsem želijo >io, * 9re nova cesta za iz iet skozi vas pa bi bila ta n leto slabša. Hrova-p o- dve učilnici s šolskim pohištvom in priskrbeti dodatne odeje za zimo in postlejno perilo. Objekt je zelo primeren za sprejem evakuirancev iz Makedonije. Otežko-čena je le preskrba z vodo, ki ni najboljša in bi jo bilo potrebno filtrirati. Dom na Travni gori bi lahko sprejel približno 60 otrok, oziroma 12 mater z enim otrokom. Ima tri večje sobe, sob za spalnice pa 6. Od teh sob bi prišla v poštev za učilnico le večja soba v pritličju. Skupna kapaciteta postelj v domu je 26 postelj ter 60 skupnih ležišč. V kuhinji je možno pripraviti približno 100 do 120 obrokov dnevno. Dobro je preskrbljen dom tudi z vodo. Najbližji zdravstveni dom je v Sodražici. Z živili pa se dom oskrbuje iz Sodražice in Ribnice. Turistični objekt na Travni gori je z ozirom na navedeno primeren predvsem za bivanje v letni sezoni, pozimi pa je otežko-čen prevoz zaradi snega. Možna pa bi bila tudi namestitev skopskih otrok v osnovni šoli v Sodražici. Ta objekt ima sodobno urejene kletne prostore, ki pa nimajo pohištva. V teh prostorih bi lahko namestili približno 50 otrok, ki bi se lahko posluževali učilnic v isti stavbi. Kuhinja je predvidena, ni pa opremljena. Prostori so z ozirom na urejenost primerni in lepi, nimajo pa nameščenega inventarja. Kam se bo preselilo Pletiljstvo? Zavod za zaposlitev invalidov — »Pletiljstvo« — ima svoje prostore raztrešene po vsem Kočevju. Tako ima del prostorov za kavarno (v nekdanjem muzeju), za cerkvijo ima dva prostora, prodajalno na vogalu proti Gaju in dva prostora na Roški cesti, kjer je KGP začelo graditi novo klavnico in bodo morali te prostore izprazniti. Ta razbitost otežkoča proizvodnjo, zraven tega pa so ti prostori slabi. O tem, kam bi preselili Pletiljstvo, so na upravi zavoda že mnogo razpravljali, toda do sedaj se ni stanje nič izboljšalo. Prav zaradi graditve nove klavnice se zopet odpira vprašanje: V OBRATU PLETILJSTVA kam preseliti obrate Plctiljstva? Obrat Pletiljstva na Roški cesti že sedaj ovira gradnjo, zato je nujno, da se čimprej reši to vprašanje. Da bi ustavili obrat je nemogoče, ker je v njem v dveh izmenah zaposlenih preko sedemdeset deklet. S preselitvijo muzeja iz nekdanjega dijaškega internata v Seškov dom pa bi se dalo tudi vprašanje prostorov za Pletiljstvo ugodno rešiti. Tako bi bila rešena preselitev obrata na Roški cesti, kakor tudi razdrobljenost obratov po vsem mestu. Za delovno mesto se je treba izobraževati Skoraj na slehernem sestanku, na katerem organi samoupravljanja razpravljajo in sklepajo o delu svoje delovne organizacije, se ustavijo pred vprašanjem: če bi imeli kader, pa bi šlo! S krediti, ki jih družbena skupnost daje in z lastnimi sredstvi si vsa podjetja prizadevajo modernizirati svoje obrate, gradijo nove tovarne, in ko je vse nared, se pa vprašajo, kje dobiti vešče ljudi, ki bi vsa ta delovna sredstva spravili v najugodnejši tek. Na manj zahtevna delovna mesta kmalu namestijo delavce, težave pa nastajajo, kje dobiti strokovnjake za zelo zahtevna delovna mesta. Ta težava se ne pojavlja samo pri nanovo uvedenih delovnih mestih, temveč ni nič manjša pri podjetjih, kjer je proizvodnja že utečena. V večjih delovnih organizacijah kočevske občine so s pred kratkim izvedeno anketo ugotovili, da je večina delovnih mest zasedena z ljudmi, ki zanje nimajo predpisane kvalifikacije ati šolske izobrazbe. Prav gotovo je, da si je večji del teh med samim delom pridobilo precejšnje znanje, da lahko opravljajo delovne obveznosti. Nesmotrno bi bilo zahtevati od teh, da delovna mesta zapustijo in na njihovo mesto zaposlijo samo tiste, ki imajo predpisano izobrazbo. To tudi ni izvedljivo, ker močno primanjkuje izobraženih in sposobnih kadrov. Delovne organizacije in vsa družbena skupnost pa tudi ne morejo v prihodnje dovoljevati, da bo nekdo do upokojitve na delovnem mestu, za katerega nima pogojev. Ne gre zgolj za formalnost, da ima nekdo šolsko ali kako drugače pridobljeno formalno znanje. Izkušnje nam zgovorno govore, da se lahko marsikdo v delovnem procesu priuči zahtevanemu delu, vendar ker le-ta nima dovolj splošne izobrazbe in ne pozna znanstveno-teoretične izkušnje, ki jih daje šola, obstane pri priučenem znanju in ni sposoben proces dela razvijati naprej. Nihče ni proti delovnim ljudem, ki iz raznih vzrokov povojne graditve niso mogli opraviti potrebnih šol. Vse pravice pa ima delovna organizacija in družbena skupnost, da od njih zahteva, da po svojih močeh in ob gmotni podpori podjetij končajo šolanje v oddelkih večernih šol, z dopisnim šolanjem ali kako drugače. Tisti, ki pa bi se poleg rednega dela ne mogel izobraževati za delovno mesto, ki ga zaseda, pa mora biti pripravljen, da ga bo prepustil za to izobraženemu. „Vrni se zdrav z dela" Z Vinkom Muhičem, inšpektorjem za dtelo pri občinski skupščini, sem se zadržal v daljšem razgovoru o organizaciji HTV službe po podjetjih in ustanovah ter o drugih pomanjkljivostih, ki se pojavljajo v zvezi z njo: ►►Največ nesreč je v lesni industriji in to predvsem na obratu lesnega kombinata Inles v Kočevju. Vzrok temu je premajhen nadzor vodij oddelkov, prevelika na-tnpanost prostorov ter pomanjkljiva zaščitenost ali sploh neza-ščitenost strojev. Mnogo pripomorejo k nesrečam tudi sami delavci, med katerimi so mnogi zelo slabo poučeni o varnosti pri delu. V tem obratu je bilo več primerov, da so ženske izgubile pn delu zaradi nezavarovanih strojev celo prste. Veliko je tudi primerov, ko dajo nepodučene, nekvaliiicirane delavce k strojem. Zelo slabo je tudi stanje lakirnice, ki ogroža zaradi morebitne eksplozije ali požara varnost delavcev in okolice. Podjetje se trudi, da bi te pomanjkljivosti popravilo, vendar gre to zelo počasi. Ce ne bo to urejeno v enem letu, bo inšpekcija za delo pri občinski skupščini prisiljena zapreti obrat. Tudi drugi obrati so slabo urejeni. Žaga je v zimskem času brez ogrevanja, v njej pa so močni prepihi. Zaradi tega je bilo že več nesreč. Naj navedem samo primer ženske, ki je delala na podmizni krožni žagi. Pri delu je prišla v dotik z žagnim listom in si tako odrezala prste na desni roki. Zeblo jo je tako močno, da za nesrečo sploh ni vedela. Več je tudi primerov, da ženske delajo pri težkih delih ter nevarnih strojih ... Bolje je v obratu istega podjetja v Ribnici. Prostori so dobro Razrez lesa Interesenti za razrez lesa v ribniški komuni bodo morali odslej oddajati prošnje za razrez lesa kmetijski zadrugi, ker ima le-ta tudi najboljši pregled nad sečnjo lesa in pozna tudi potrebe domače lesne industrije po hlodovini. Po proučitvi vloge odda KZ le-to posebni komisiji pri občinski skupščini, ki nato izda ustrezno dovoljenje. urejeni glede zračenja, ogrevanja in prostornine. Pri pregledu pa sem ugotovil, da so stekla na nekateri n okmn enojna. To je neprimerno in bo podjetje moralo nadomestiti enojna stekla z dvojnimi. V obratu so tudi pomanjkljivosti v tehnični zaščiti strojev, predvsem namiznih krožnih zag. V novih prostorih vezamh vrat pa sem ugotovil, da so delavci delali pod zelo slabimi pogoji, v delovnem prostoru ni bilo svežega zraka; ta je bil napolnjen s hlapi od lepljenja turnirskih plošč. To pomanjkljivost je podjetje delno odpravilo s tem, da je povečalo površino sesalne naprave. Prostori v obratu vezanih vrat so tudi polni lesa. Prav bi bno, da bi poskrbeli za takojšen privoz lesa in odvoz izdelkov. Tudi ostali obrati podjetja Inles v Podpreski, Loškem potoku in Sodražici niso najbolje urejeni za varnost pri delu. Ugotovil pa sem tudi, da podjetje sedaj že odpravlja večje pomanjkljivosti. Problem so tudi nekatere žage venecijanke, ki spadajo pod to podjetje. Zlasti so slabo urejena krlišča teh žag. Podjetje bi moralo pred začetkom del na teh žagah po predpisih urediti prostor. Sicer pa je varnostna služba v tem podjetju dobro urejena. Imajo tehnika za HTV službo, ki si precej prizadeva za varnost pri delu, vso podporo pa ima tudi pri vodilnih uslužbencih. Varnostnega tehnika imajo tudi na obratu v Kočevju in v Ribnici, tako sem prepričan, da bo tudi to kmalu urejeno. Na splošno se ugotavlja, da je število nesreč na območju občine Kočevje padlo in da je tudi večje zanimanje vodilnih uslužbencev za varnost pri delu, to pa zaradi tega, iker mora -podjetje nositi vse stroške zdravljenja do meseca dni. Gospodarske organizacije so prejele od inšpekcije dela tudi ureditvene odločbe. Občinska HTV komisija je sklenila, da se uvede tudi testiranje vodilnih kadrov gospodarskih organizacij z namenom, da se ugo- 0Q PETKA HO PETKA DOMA IM PO SVETU — POLOŽAJ V PORUŠENEM SKOPJU se polagoma normalizira. Dvajset dni po potresu so že zasadili prve lopate na kraju, kjer bo zrasel del novega Skopja. V naselju montažnih zgradb, ki ga bodo delale mladinske delovne brigade, bo prostora za 12 tisoč Skopjancev. — Zvezni izvršni svet je 9. avgusta sprejel številne ukrepe za odstranitev posledic potresa. Tudi akcija za pomoč porušenemu glavnemu mestu bratske Makedonije po vsej državi še ni ponehala, izdatna pomoč ponesrečenim prebivalcem pa prihaja še vedno tudi iz inozemstva. ALŽIRSKI PREMIER BEN BELA je po prihodu v Dakar 5. avgusta izjavil, da se bo udeležil prihodnjega zasedanja Generalne skupščine OZN. Izrazil je upanje, da se bo tega zasedanja udeležilo tudi veliko voditeljev drugih afriških držav. Srečanje afriških državnikov bo pomemben afriški »vrh«. OKOLI 500 OFICIRJEV IN VO- JAKOV, ki so živeli v izgnanstvu v Dominikanski republiki, je 5. avgusta vdrlo v Ilaiti in zavzelo nekaj obmejnih mest. Vodja napadalcev je general Leon Can-tave, nekdanji načelnik generalnega štaba haitske vojske. Pravijo, da so napad že uspešno odbili. AMERIŠKI KMETIJSKI MINISTER Orville Freeman je po obisku v Romuniji in Bolgariji prispel v Jugoslavijo z namenom, da bi izmenjal mnenja in gledišča o kmetijstvu. 9. avgusta je tudi obiskal Skopje. — V nedeljo dopoldan je sprejel na Brdu pri Kranju ministra Freemana in njegovo soprogo predsednik Tito. Nato je odpotoval v Dubrovnik, pred tem pa je imel tiskovno konferenco, kjer je povedal, da je obvestil predsednika Tita, da jo dobil pooblastilo, ponuditi Jugoslaviji dodatna finančna sredstva 50 milijonov dolarjev za olajšanje posledic skopske tragedije. Odslej bo tudi pot proti Rudniku lepša in prijetnejša... ASFALTIRANI PLOČNIKI PROTI RUDNIKU: Iz skupnih sredstev, ki jih je dooiia oocniSKa skupščina Kočevje od kočevskih podjetij, bodo asiaitirali tudi 1000 rn pločnika na desni strani Roške ceste. Prav tako bodo asiaitirali pred novim naseljem 80 m pločnika. Ta dela bodo stala približno 4 milijone din, doko -čana bodo do, 15. septembr > asiaitiranje pa bo izvedla asfaltu baza Slovcnija-cestc. Asfaltira bodo tudi nove priključke Pr°_ novemu naselju in proti strojne mu obratu ter prostor pri mleka > ni KGP. investitor priključkov poti je Rudnik. tovi njihovo znanje HTV predpisov. Po testiranju pa bomo izdali odločbe za obvezno pridobitev znanja HTV. S tem testiranjem bodo vodilni kadri zainteresirani za HTV službo, pridobili si bodo določeno znanje, hkrati pa bo tudi nesreč manj. Precej nezgod je še v gozdarstvu, čeprav so se v nekaterih gozdnih obratih zmanjšale za 50%. Podjetje Inkop je začelo izdelovati gugalne naprave za izvoz; ker ni imelo za to primernih prostorov, so se vselili v nekdanje prostore mizarske delavnice na Ljubljanski cesti, ki pa niso primerni. Tu lahko nastopi požar ali eksplodirajo laki in barva. Problematični so tudi obrati Pltitiiljstva (zavod za zaposlovanje invalidov). V zavodu je zaposlenih 145 delavcev, od tega 125 žensk. Do 18 let star. je v zavodu 50 deklet in dva fanta. Prostori so zelo slabi, neprimerno urejeni. Prostori Pletiljstva v starem muzeju so pomanjkljivo razsvetljeni. Električne napeljave so slabe, nekateri stroji niso zaščiteni z ničlo-vodnikom in so delavci izpostavljeni morebitnim udarom električnega toka. V bivši veterinarski postaji, kjer ima Pletiljstvo tudi svoj obrat, smrdi po amoniaku, stropni omet je odstopil, v deževnem vremenu pa tudi zateka. Tu- di tu je slaba razsvetljava. Tudi mizarska delavnica zavod a v Strugah ima neprimerne pr°' store, stroji so nezaščiteni, za Id kirnico uporabljajo stanovanjsK sobe, stole lakirajo z nitrolako v hodniku privatne stranke, j" ima takoj ob vhodu kuhinjo. L ne bo zavod čimprej adaptiral s danje prostore ali se preselil nove, bo inšpekcija prisiljena odločbo ustaviti delo v neodg varjajočih prostorih. Zavod tu ni prijavil pričetek del v delo nih prostorih, kot bi to moral st Takih in podobnih prekrškov j c več tudi pri drugih gospodarski organizacijah, zaradi česar bo i špekcija dela pri občinski skup šcini Kočevje uvedla upravni k zenski postopek, v kolikor se s nje ne bi popravilo. . DOBER RAZLOG Marko drvi s svojim fickom mestnih ulicah. Poleg njega deči stric ga nahruli: e_ »►Ali si znorel, da divjaš po situ s hitrostjo 100 kilometre uro?« no- ►►Moram,« odvrne Marko, i ^ pustila mi je zavora, pa hi bn čimprej doma.« OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU BRITANSKI PREMIER Harold Macmillan je konec prejšnjega tedna obiskal Finsko. Z njim je bil tudi zunanji minister lord Home. Britanski premier je poudaril velik pomen moskovskega sporazuma o prenehanju atomskin poskusov. GVINEJA JE PRETRGALA vse diplomatske, trgovinske, kulturne in politične stike s Portugalsko in Južnoafriško republiko. Ostra reakcija proti kolonialni in rasistični politiki teh dveh držav. AMERIŠKI SENAT RAZPRAVLJA o moskovskem sporazumu. V začetku je kazalo, da bo Kcnnc-dyju in zunanjem ministru Rusku težko prepričati senat o nujnosti podpisa in ratifikaciji sporazuma (precej moreče vzdušje je tudi napravila ameriško podzemska atomska eksplozija kmalu po sporazumu) in da bosta težko dosegla potrebno dvotretjinsko večino. 1 o-da že po dveh dneh zasedanja poudarja ameriški tisk, da sta dr- žavni sekretar za zunanje z a in obrambni minister McN^ nllj-uspcla prepričati senatorje jnj nosti podpisa sporazuma o *i0 prepovedi poskusov. Na ta /a sta zagotovila potrebno vec a. ratifikacijo trojnega spor' - (u[,j — Danes bo razpravljala jU. nemška vlada o tem vPr tll(li Poznavalci menijo, da h® Bundestag izrekel svoj '. §c daljnem Vzhodu pa „ ,„i(, n® vedno blujejo ogenj in z^t„,1|Tioir| Moskvo, češ da je s sp»rd" sVct» izdala cilje socialističnega in predala socialistične vcd' pitalistom. Pa tudi Pariz, pob1' no vztraja pri svoji atomsJ. s bi in pravi, da bo nadau= v poskusi. Vsekakor kaplja P1 čašo miru ... DUSTRIJSKA pR°lZV^.d' v Jugoslaviji je b‘*a ' j5 % mesecih letos večja '‘.^iO imrejavi z istim ° ••, n'.1’' Kar smo izgubili v P> esti*’ , smo v glavnem na° oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 Razvoj ljudske oblasti v NOB delegacija predstavništva Jugoslavije AVNOJ s predsednikom dr. Vanom Ribarjem,- delegacija Vrhovnega štaba NOV in POJ, major •jones kot predstavnik britanske imperialne, vojske, delegacija CK p J’ delegacija ZAVNOH, delegacija Glavnega štaba NOV in OJ in delegacija Glavnega štaba NOB in PO Slovenije. Ko je odbila ura začetka prvega zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, je stopil pred zbrane odposlance predsednik zvršnega odbora Osvobodilne fronte, slovenski pisatelj Josip Vid-n}ar in z govorom, v katerem je najprej pozdravil navzoče odpo-y?ncc in goste, nato pa na kratko orisal značaj in pomen Zbora ^Poslancev, v katerem fe med drugim dejal: »Kot ysebino nocojšnjega govora sem vam v prvih besedah značu razmišljanje o značaju tega Zbora, o njegovih nalogah in njegovem pomenu. Zdi se mi potrebno opozoriti najprej na nje-v°v posebni značaj, na nekatere njegove posebnosti, kjer bosta za-p’ njih njegova naloga in pomen zelo jasno in ostro osvetljena. °Olejmo si tedaj te značilnosti našega Zbora, to Pr,y° izmed njih je vsenarodnost. Ze ko sem vas pozdravljal, utirišj odposlanci, sem omenil ne le zastopnike bivše »Ljubljan-e Province«, temveč tudi predstavnike slovenskega ljudstva Pri-zn j* . Koroške, Gorenjske in Štajerske. Se nikdar v slovenski Podovini niso bili na takem svobodnem ali osvobodilnobojnem °°rovanju, ki ima hkrati deloma že tudi zakonodajen in državo-”orejn značaj, še nikdar niso bili na takem, politično tako po-Zaitljnern zborovanju zbrani odposlanci vseh slovenskih pokrajin. akaj v Avstriji smo bili razdeljeni na dežele, v Jugoslaviji pa nas ja samo polovica Slovencev. Danes sredi bojne vihre, ki div- zbrdi prefco našega ozemlja, je tukaj na osvobojenem ozemlju Predstavništvo slovenskega naroda brez ozira na vse nek-in ortl x Selne in državne meje, da bo svobodno sklepalo o važnih na “l°čilnih zadevah slovenske sedanjosti in bodočnosti Dejal sem 6evvSVrJn~.enp'!n ozemlju, toda zavedajmo se, da zborujemo v Ko-d' sti dobrodošlo v zimskih po' ko imajo daleč do železn staje v Kočevju. ■nra^6*' V ta namen sem P , nfos*0' odstopiti v Šalki vasi de‘1 P rov svoje gostilne za z uslužbence ter za čakam gjg > lja vseh ljudi s tega °m"rej d»' tudi moja bi bila, da č’mi ^ po bimo v Šalki vasi P°tn stajo. Nikola gelka Kmalu za Naklem, blizu Bistrice, opazimo ob gorenjski magistrali Jesenice—Ljubljana veliko gradbišče, priključek nove, modeme avtoceste, ki sc bo še letos zvijugala tja proti Tržiču in ljubeljskemu predoru pod Karavankami. Kakor vedno, kadar sem prišel na Gorenjsko, je deževalo. To pa so bile kratke poletne plohe; takoj za dežjem je posijalo sonce, skozi prečiščeno, kristalno ozračje pa so se spet zalesketali pobeljeni gorski vrhovi Karavank onstran ravnine, po dežju kar nekam bližji, lepši in še bolj nedosto pni... Spustil sem se v ta gorenjski kot, da bi se naužil gorskega miru (ne, miru pa ob gorenjski magistrali ni!) ter čudovitih naravnih lepot, ki se ti ponujajo na vsakem koraku. Toda gorenjska magistrala tja proti Jesenicam že zdavnaj ni več kos vedno hujšemu prometnemu vrvežu, saj mora pešec včasih čakati tudi po pol ure, da lahko pride čez cesto! Ob tem sem se spomnil ljubega miru po naših cestah, postalo me je pa tudi strah, kaj bo, ko se bo promet pri nas malo približal temu?! Cesta, ko jo grade proti Ljubelju naj bi povezala magistralo z ljubeljskim predorom (kar bo predstavljalo tudi najkrajšo in najboljšo zvezo s Celovcem in Avstrijo), obenem pa bo tudi razbremenila staro cesto. * Cesta bo dolga 20,5 km in bo končana do konca leta. Za razliko od dosedanjega prehoda na Z napravil načrt za nov predor, izvedbo pa je preprečila 1679. leta kuga. Zamisel o gradnji predora se je zaradi vedno večjega tovornega prometa pojavila spet v letih 1725, 1820 ter 1843, ko so koroški deželni stanovi predlagali, naj bi zgradili železnico Celovec — Ljubelj — Ljubljana — Trst. Železnica naj bi bila najkrajša zveza cesarskega Dunaja z morjem, z »avstrijskim morjem«. Tedanja gradbena tehnika pa še ni bila sposobna za gradnjo takih predorov; odobritev predloga so odlašali v nedogled, dokler avstrijski parlament 1901. leta predloga ni odklonil. Ko pa je po prvi svetovni vojni potekla čez prelaz državna meja, so bili upi na gradnjo predora za vedno pokopani. Za vedno?... Ne, kajti po dveh desetletjih zatišja je nad Evropo prihrumel vihar, kakršnega še ni doživela: pretresel jo je do njenih najskraj- Tako je bilo taborišče v Podljubelju 1944. leta jugoslovansko-avstrijski meji 1069 metrov nad morjem, ki je bil pozimi zaradi zametov čestokrat neprevozen, bo nov ljubeljski predor predstavljal najkrajšo in najzanesljivejšo mednarodno komunikacijo preko Karavank. Predor je dolg nad 1700 metrov (na jugoslovanski strani 681 m) in bo tudi sicer posebna turistična zanimivost zaradi svoje notranje konstrukcije. Nič manj kot to, ali pa še bolj, pa bo turiste privlačevala tudi zgodovina gradnje predora, saj nam govori o nenehni človekovi borbi za osvojitev oz. prevladanje gorskih višav, za skrajšanje prometnih zvez, obenem pa je ta predor povezan tudi z eno najgrozot-nejših epizod človeškega rodu in še posebej našega življa v tistih krajih .., * Pot čez ljubeljski prelaz (1366 metrov) je nastala že v predzgodovinski dobi, uporabljali so jo Rimljani, v srednjem veku, v drugi polovici 16. stol., pa so zgradili čez Ljubelj cesto. Že tedaj je imela cesta na vrhu predor, kd ga omenja v svoji »Zgodovini« tudi Valvazor. Le-ta je tudi nejših kotičkov, odmeval je po gozdovih, pustinjah in globokih gorskih soteskah ... Hitler se je dobro zavedal pomembnosti povezave »rajha« z Jadranom z jadransko cesto, ki naj bi vodila preko Ljubelja — skozi predor... Že v ziimi 1941/42 so bila začeta prva dela, ki so jih v glavnem opravljali Gorenjci in Hrvatje. Postavili so tudi civilno taborišče. Ko pa so partizani konec junija 1942 požgali taborišče, je delo zastalo. Nemški nacisti pa niso odnehali, kajti vse preveč so se zavedali nujnosti in koristi, ki bi jo imeli od ceste, posebno od predora. V zgodnji pomladi 1943 so spet pričeli z deli. Poleg civilnega so postavili tudi jetmiško taborišče, ki je bilo obdano z žico in štirimi strašnimi stolpi. Skraja je jetnike, ki so gradili predor, stražilo 100, kasneje pa tudi do 300 Nemcev, v glavnem esesovcev. Nadzor nad posameznimi stanovanjskimi barakami pa so imeli najhujši kriminalci in zločinci, ki so zagrenili ujetnikom sleherno minuto. Taborišče je imelo tudi »kopalko«, betonsko jamo, v katero so postavili kaznovanega in ga mu- čili s tem, da m-u je na glavo kapala voda. Delavce so dovajali v taborišče v Podljubelju iz uni- SPOMENIK ŽRTVAM NACIZMA NA LJUBELJU čevalnega taborišča Mauthausen, kateremu je bilo tudi vojaško podrejeno. * Delo pri gradnji predora je bilo izredno težko. Ljudje so mnogo trpeli zaradi mraza in veliko jih je umrlo. Z velikanskimi napori je bil v poldrugem letu zgrajen predor v zadostnem obsegu za najpotrebnejši promet. Decembra 1944 so ga odprli, ob umiku naslednjo pomlad pa so ga nacisti izdatno uporabili... Kdor le malo pozna nacistični uničevalni stroj, nacistična taborišča smrti in njihove načrte za iztrebljanje »nearijske« rase. si lahko predstavlja, kakšno je bilo življenje v »Mauthausenu pod Karavankami«. Nacistični valpti so uporabili vse svoje bogato znanje, da so ljudi poniževali v blato, jim jemali voljo do življenja in v njih zatirali zadnje ostanke človeškega dostojanstva. Toda s svojim ravnanjem so dosegali navadno prav nasprotne rezultate: v internirancih, ki jih je v Podljubelj stalno »dobavljal« Mauthausen, so resda teptali človeško dostojanstvo, toda njihove upornosti, borbenosti in vere v zmago pravičnosti in miru niso mogli nikdar zatreti. V tem jim ie izdatno pomagalo ondotno prebivalstvo, posebno iz Tržiča. Iz številnih zahvalnih pisem Tržiča-nom, ki so jim jih pisali bivš," interniranci — Francozi, Poljaki, Rusi in drugi, spoznamo, da jim ie bil že navaden košček kruha, škatljica cigaret ali topla beseda velika moralna opora v njihovem nečloveškem trni jen i u. Francoz Gaston Charlet piše v svoji knjigi »Karawanken«: Prebivalstvo, čigar ponos in doLsto-janstvo bi bila lahko za zgled drugim evropskim narodom, nas je sprejelo z bolestno naklonjenostjo, čeprav so nas SS-ovci najavili kot nevarne zločince ... Jaz sem bil samo številka 26.866, brez pravic, opsovana, pretepena, krvaveča ...« Številni preživeli interniranci se še sedaj spominjajo mesecev, preživetih v Karavankah pod Ljubeljem, iko so rili po predoru, pretepanj in opljuvani, poteptani v blato, brez imen, številke ... Spominjajo pa se tudi dobrih ljudi, ki so jim v vsem pomagali, pri tem pa nemalokrat postali sami žrtve nacističnega srda. • Še ena podrobnost o nacističnih grozodejstvih v Podljubelju: Konec 1944 sta prišla v taborišče mandant taborišča povečal ^ zaklad za nekaj prgišč zlatin padkov, kron in mostičkov.-; Hoteč zabrisati sledove u, ^ valnega taborišča so Nemci Detajl spomenika: OBTO! zujeM! rišče porušili. Ostali so' sah^na melji, nad njimi pa skulptura okostnjaka, ki v„.„ce z čem molku obtožuje f^yySE' eno samo besedo: »J’ALo OBTOŽUJEM!« . Vaf Predor pod vrhovi Kaj Ki kakih 12 kilometrov od frz 'yii vojev so ga gradili interniranci krvi, ne bo več služil z8,. w nim načrtom, ampak sozi J prijateljstvu Jugoslavije z . je-onstran Karavank in drugi želami severno od n je . • ^ Geed Uporna kri H«ia a^eva^a jih je, če vedo za Hcdo Polšnikovo. Zvedela je, da je dar i zaP1i'a v samici in čaka na transport. Na sprehod ne gre nik-jetni 6r se h°jijo, da bi na nek način ne prišla v stik z ostalimi sklenimi' Pribl'žati se ji, je bilo nemogoče. Kljub temu je Sonja surov " ?a 120 Pros*la paznika Ivana, ki je bil do jetnic najmanj Pustil m Jc’ kot j® zvedela mnogo kasneje, delal za OF, da bi jo ko i e£j° spregovoriti samo nekaj besed. Ob prvi priložnosti, res rf • 3 v ce,'ci sama in je paznik Ivan prišel v celico, ga je h'anspQ81^3 Obljubil J* je, da bo našel priložnost še pred odhodom Soni^ sredini junija je bil zopet pripravljen transport za Nemčijo. jjm . s® odpeljali v samico, da bi zopet ne organizirala jetnic, saj .c,!,,./6 hila »Internacionala« pred nedavnim še živo v spominu. zar>n i° v. Sornjem nadstropju je imel Ivan, ostali pazniki pa so bili sieni p„i sestavljanki transporta. vrat;.e. Ja je na postelji, ko so zarožljali ključi in so se odprla PotemJGOe' pra^u celice je stala Heda. Za hip sta se spogledali, sta) 01 Pa Penili v objem. Solze so jima zalile oči. Paznik Ivan jc aa Pragu in ju gledal. celini blro se poslovita, da kdo ne pride,« je dejal, nato pa zaklenil a Ostali sta sami. ImeiV0pili sta narazen in se gledali. Heda ni bila več podobna sebi. kdai J? ^'oboko udrte oči, po obrazu polno črnih potpludb in nc-° bujni lasje so bili čisto redki. Pri zasliševanjih so jo v roi." Pretepali in jo vlačili za lase, .da jim je mnogokrat ostal . cel šop njenih las s kožo vred. ji dejala-aV **edo dušil jok, se je premagala. Objela je Sonjo in kaj RQ0n’a’ draga! Jaz grem in ne verjamem v svojo vrnitev. Glej, ’T,v'tri Jlaprav*h iz mene. Povedala nisem ničesar, vendar, sedaj ko te jilz ® le bodo še zasliševali, se izgovarjaj name. Povej, da sem čilo. rp. Rnvala in da sem vsega kriva jaz. Ne pusti, da te še mu-sv0jp v. aj°raš doživeti svobodo, predrago jo plačuješ, da bi smela krnitve*« Jen'*e pus**d v teh zidovih. Zame ne skrbi, vem, da ni več »Ne’aJe krčevito zajokala in jo objela. k°likor ’ Heda> ne- Vzdržala bom, saj je konec blizu. Čuvaj se, Talm6 u največ mogla. Moraš se vrniti, moraš, razumeš!« rv-i.jg] • ,°bjete ju je našel tudi paznik, ki je prišel po Hedo. Od-ioka'a in'10- *n P'koli več se nista videli. Se dolgo potem je Sonja Potem1ZmU0ena P°stava Hede ji je bila pred očmi. bila oa v, 16 Prišel ponjo paznik in jo odpeljal v celico, kjer je Zo-wrr-itVi }z zaslišanj, pozneje pa v »mladinsko sobo«. ,le Prišla med mladinke. Njenih tovarišic ni bilo več tu. r'h kalL i.1 nobene, vendar se je hitro vživela v kolektiv. Po skriv-pf’«. Sp ‘ . so dobivale v celico literaturo, predvsem »Poročevalske, i ln tja pa tudi kako brošuro. Med mladinkami ni bilo izda-z°net >.? Paznik Slak jim je grenil ure. Kmalu je Sonia postala Prir>oveHZ'Srana 'n veseia- taka kot prejšnje čase. Mladenkam je I'Panje °Va'a o svojem življenju in trpljenju ter jim vzbujala za-irnela , zmago. Učila jih je vztrajati in kljubovati nasilju in hvaležne učenke. Tako so tekle ure, dnevi, tedni . . . ^avgust 1944. ■'° kot lnko so se pravkar vrnile z dela v delavnicah, Sonja pa jhi+a jn ■ Pavadi med tem pospravila celico, ko so se odprla (EVa,i nil? i-e S,ak Poklical. To je bilo nenavadno, saj niso zasli-da rin °*1 P°Poldan, pa tudi list v Slakovi roki je kazal na »Naj 5re za zasliševanje. “■Nek, emem sv°je stvari s seboj?« je vprašala. Mia.j' j' je osorno odvrnil paznik. Jdla od' v"1 u 80 sp Približale vratom in Sonja se je hitro poslo-n *■ Po »a, j.S toni la je na hodnik, ki se ji je zdel še mračnejši a7hik jni *■ Mučilo jo je, ker ni vedela kaj nameravajo z njo. jpdstroni« Je odpeljal do zaklenjenih železnih vrat pri izhodu iz Pfužile ga .nato Pa odšel k neki drugi celici. Sonji sta se pri-°h sten h6 ženski, nato nekaj mož in zopet nekaj žena. Stali 'adnje„ .ah hodnika in se nemo spraševali, kaj naj to pomeni. , ie odšJe Phlpeljal paznik učitelja Gučeka iz Ljubljane, nato ha .talep n,. Jetniki so stali in vse je mučila misel, če so določeni (^'asnitj v- ZPor jetnikov je bil nenavaden, da si ga ni znal nihče dhoijal- f>° se je paznik vrnil, jih je pozval naj mu sledijo. aika’ če se ne motim,« je dejal učitelj Guček, »saj Hi je hii .. ai®t .nas menda ne bodo streljali.« Široko se je nasmejal, k* je // ^hjjivec. Humor je ohranil celo po tolikem trpi j e-g?aznik /:.llpustdo na njegovem obrazu neizbrisno sled. **-eljeve hi l°i Pregledoval nekakšne papirje v bližini, kot da jc ty.,?dhittii v S° , Preslišal. Niti ozrl se ni Ko je pospravil papirje, pi lpajj v: .,P°. °Pje in se kmalu vrnil. Za njim so prišli še štirje jp^?a »mvi?, letnike odpeljali k izhodu. Tu jih je že čakala zloti., Jkov ,L v katero so jih strpali. Najprej skupino desetih jn ^9 druen ikaterimi sta bila tudi Sonja in učitelj Guček, nato 60)b'l že nri^uP,'P0- Odpeljali so jih na železniško postajo, kjer Z,in ,r n iv,) Pravljen živinski vagon. Jetniki so posedli po tleh, da '. a vrataP^'‘Peljali še drugo skupino, potem pa so se za njimi Jg v njem ,Ron je imel okna zabita, vrata pa so bila zaprta, bi 'bfo, viejh v adajQ nepredirna tema. Zasn? .b'enbvTi’ Pa -se bomo po vsej verjetnosti peljali na izlet. Jaz ihwejal- »Vevt izlet v neznano,« je šaljivo povedal učitelj in se piav°vali polj.?- mi moramo biti tem «polijem» — tako so v šali nas.« Clste pa res preklcmano simpatični, da so izbrali Srednja in Šcgova vas v Loškem potoku Foto Mohar Turističnim delavcem v premislek Pripravljajo se občinski statuti in 7-lctni plani na vseh področjih. S tem se odpira nujna potreba, da bi bil tudi turizem in vse, kar je z njim v zvezi, za zahodno Dolenjsko turistično področje enotno in kompleksno obdelan z gledišča skupnih potreb in možnosti ribniškega in kočevskega predela. Tak smotrno izdelan plan naj bi vsa turistična društva na tem področju skupno in enotno predložila pristojnim svetom za blagovni promet in turizem občinskih skupščin. V planu naj bi bile zajete vse organizacijske oblike in naloge turističnih društev in vse gospodarsko komercialne osnove ter oblike bodočega turizma s temo povezave s turističnimi društvi, gostinstvom, trgovino, lovom, ribolovom, športom, raznimi servisnimi službami in končno s turistično vzgojo občanov. Tak enoten nastop bi celotnemu turizmu in njegovi gospodarski plati za nas vse skupaj več koristil, kakor pa razbito uresničevanje raznih ozkosrčnih želja v okviru mej posameznih občin in društvenih področij. Za naš predel velja še vedno sledeče: Boriti se za turizem pri nas pomeni v pravem smislu besede biti pionir novih oblik društvenega razvoja z vsemi težavami, ki spremljajo vsako pionirsko delo. Na tem področju imamo po eni strani že razvitejše kraje, kjer bi ljudje že morali dojeti in uvideti, kakšne koristi so možne od turizma, po drugi strani pa imamo v tem pogledu tudi zaostale j še predele in kraje, kjer se je treba boriti še z abecedo turizma na sploh. Vse to bo prišlo močneje do izraza še v tem letu, ko bo stekla nova cesta Ljubljana— Kočevje. Ta že toliko let željno pričakovani dogodek nas bo dobil za turizem slabo pripravljene, čeprav smo za to vedeli že precej let. Turistična kultura kakor vsaka druga oblika kulture mora prodirati v širino pod okriljem močnejših in zavestnih sil z jasnim in-prečičšcnim planom. Vendar smo se vsa leta izgubljali v delu ozko začrtanih lokalnih potreb, nenačrtno povezanih za korist turizma in gospodarske osnove celotnega zahodnodolenjsikega turističnnega področja. Občinske skupščine na tem področju bodo morale končno uvideti, da se tu odpira nova gospodarska veja na do sedaj turizmu neznanem in pri rodno ohranjenem naravnem bogastvu lepot. To bo moralo biti izkoriščeno, ker bo tudi gospodarsko donosno. Tudi turistična društva bodo morala priti, kakor je že uvodoma omenjeno, na enotno pot. Res da smo se že večkrat sestali na skupnih razgovorih, toda tu se je razpravljalo vse preveč o turizmu na splošno, o kreditih, o privatnih sobah za turizem, domačih specialitetah vse tja do ajdovih žgancev, nismo pa še prišli do tega, kaj nam bo skupno in najhitreje koristilo in kdo naj pokrene to nujno akcijo enotnega koncepta turizma zahodnodolenjskega turističnega področja, t. j. za kraje od Grosuplja do Kolpe. A. Arko Vsi sodelujejo (V.) — Tudi v Banja loki je pretresljivo odjeknila vest o razdejanjih potresa v Skopju. Vse okoliške vasice se zanimajo, kako bi lahko nudile pomoč prizadetim. Takoj po vesteh o potresu so krajevne organizacije in RK začele nabirati prispevke za ponesrečene. Do sedaj so nabrali 81.000 dinarjev, nekateri pa so pripravljeni darovati tudi les. Oče Bel j an iz Jesenovega vrta je med prvimi prispeval tisoč dinarjev. Tudi Uršula Rački iz Lipovca in Crnkovič iz Podsten sta prispevala po dva tisoč dinarjev. V vsaki hiši spremlja člane nabiralne akcije poslovilni pozdrav: »Ce bo potrebno, bomo še pomagali, kolikor bomo mogli.« * V NAJPREJ STREHA, IN SELE NATO TEMELJ V Coventryju so pričeli graditi poslopje po novem načinu britanskega inženirja Adlera. Najprej so zgradili streho, nato pa nadstropja, od najvišjih do najnižjih. Streho in vsako nadaljnje nadstropje je zgradilo 40 orjaških hidravličnih dvigal. Gradnja poslopja po tem načinu traja tri dni. Gradnjo vodi inženir, ki je nameščen v posebni kabini. PRANJE USNJENIH ROKAVIC Rokavice iz svinjskega usnja peremo tako, da jih potegnemo na roke in jih potem narahlo drgnemo v čisti milnici. Nato jih splaknemo v čisti vodi in obesimo, da se posušijo. Obisk pri bolniku Koliko časa smem ostati pri njem? O čem naj z njim govorim? Kakšno darilo naj mu prinesem? Prav gotovo so bila to vprašanja, ki ste si jih zastavili pred obiskom bolnega sorodnika, znanca ali prijatelja. Obisk naj bolnika razveseli, ga opogumi, ne pa da ga živčno vznemiri in spravi v slabo voljo, kot se to dogaja. Na žalost vedo sestre in zdravniki vse preveč primerov, da se bolnikovo zdravstveno stanje po obisku poslabša. Bolniki so posebno občutljivi, zato moramo biti še bolj pozorni in premisliti vse izgovorjene besede. Pokažite bolniku, da ste prišli k njemu radi in da nam' ta obisk ni neka neprijetna obveznost. Ne ostanite pi'edolgo — V bolnišnicah so dnevi in ure obiskov določene. Prav pogosto se dogaja, da obkolijo bolnikovo posteljo vsi sorodniki in še znanci in prijatelji. 2e res, da je to velika pozornost, vendar bolnika tak številen obisk razburi. Skušal bo z vsakim govoriti in se zahvaljevati za obisk, s tem se bo pa preveč utrujal. Zato je priporočljivo, da bi se obiskovalci med seboj porazgovo-rili, kako bodo obiskovali bolnika. Več kot dveh ljudi naenkrat ni treba. Otroci naj raje ostanejo doma, vzemite jih s seboj samo na posebno bolnikovo željo. Darilo — Rože vedno razveseljujejo. Ne smemo pa pozabiti, da je v bolnišnici odmerjen vsakemu bolniku le majhen prostor, zato naj bo šopek majhen. Tudi dehteti ne sme preveč. 30 do 40 % vseh bolnikov mora uživati dietno hrano, zato se bomo prej pozanimali pri bolniški sestri, kaj bi mu smeli prinesti. Ni pa potrebno, da bolniku nosimo razne slaščice, pijače ali drugo hrano. Če obiščemo žensko, se bo ta morda razveselila stekleničke ko-lonjske vode ali lepega robčka. Mlajše dekle bi bilo veselo lepe šminke ali modnega časopisa. Knjige, ki jih prinesemo v bolnišnico, naj ne bodo razburljive ali grozotne. Igračke, ki smo jih namenili bolnemu otroku, naj bodo iz takega materiala, da se bodo dale lepo umiti. Če je medvedek iz blaga še tako ljubek, ne bo pravi prijateljček, če bo ves zaprašen in umazan. Slaščice, ki smo jih namenili otroku, izročimo sestri, ki mu jih bo dajala odmerjeno količino. Otroci imajo le še premalo razvit občutek za mero in bi mu lahko z našimi dobrotami več škodovali kot koristili. Razgovor — Glavni govornik je navadno obiskovaleti in ta mora zelo paziti, da ne vzbudi v bolniku občutek bolnega, osamljenega in odvečnega človeka. Ne pripovedujmo mu razburljivih novic, ne tolažimo ga preveč in ne vzdihujmo. Bolnikovo uho je posebno občutljivo za jadikave medklice, zato se jih bomo izognili. V njegovi prisotnosti ne govorite o njegovem zdravju z zdravnikom ali sestro. Če imate občutek, da bi se bolnik rad pogovoril o njegovi bo- lezni, ga poslušajte in mu skušajte pametno dokazati, da bo ozdravil in mu vlivajte voljo do življenja in ozdravljenja. Če opazimo v njegovi bližini starejšega osemljenega bolnega človeka, ki nima nobenih obiskovalcev, mu posvetimo vsaj malce pozornosti. Seveda mu ne vzbudimo občutka osamljenosti. Prl drugem obisku ga razveselite z majhnim šopkom cvetja in z ljubeznivo besedo. Pripravite mu s tem nepopisno veselje, in kaj naj si še več želimo, kot osrečiti bližnjega, ki trpi. SODOBNA KIAVNICN KGP je začelo pred dvema me-' secema graditi na Roški cesti v Kočevju novo klavnico, katere dela finansirajo v glavnem iz lastnih sredstev, oziroma so najeli kredit pri komunalni banki v Kočevju. Predračunska vrednost gradnje znaša 168 milijonov. Gradnja bo potekala v dveh obdobjih, letos bodo opravili groba gradbena dela, naslednje leto pa zaključna gradbena dela, instalacijo in montažo opreme. Če ne bo posebnih zadržkov ,bo klavnica dograjena v prvi polovici leta 1964. Klavnica bo komunalnega značaja in bo oskrbovala z mesom in mesnimi izdelki področje bivšega okraja Kočevje oziroma kočev- sko-ribniški bazen. Oskrbovanje klavnice z živino bo v glavnem iz lastnega fonda podjetja, živino pa bodo odkupljali tudi od individualnih kmečkih gospodarstev na območju občine in po možnosti tudi izven nje. Opremljena bo sodobno po sanitarno-veterinarskih predpisih. Imela bo posebne hleve za shranjevanje živine, mehanizirani klavnični prostor, opremljena pa bo z vsemi potrebnimi napravami in prostori, kamor bodo vskladiščili obdelano meso. Prav tako bo imela tudi prostore za predelavo mesa v poliraj ne izdelke. Z dograditvijo nove klavnice bo dosežena kvalitetnejša obdelava mesa, zato bodo s pričetkom nje- nega obratovanja ukinjene vse nodročne klavnice, tako tudi stara klavnica v Kočevju, ki ni v skladu z zahtevanimi predpisi-Vsa dela izvaja KGP v lastni režij'!, s svojo lastno gradbeno skupino. Z dograditvijo nove klavnice se postavlja tudi vprašanje o ureditvi prodajaln mesa, ki tudi ne odgovarjajo zahtevam. Tega se investitor nove klavnice tudi zaveda .vendar nima za to na raz-nolago lastnih sredstev, zato pričakuje pomoč za ureditev tega od družbenih organov komune. Zlasti nujno bi bilo zgraditi sodobno prodajalno mesa in mesnih izdelkov v Kočevju, ki naj bi začela ooslovati z izgradnjo nove klav-nice. Hkrati pa naj bi bile ukinjene sedanje prodajalne. Čeprav je Podpreska precej oddal,jena od večjih središč, je tu precej razgibano kulturno življenje. Člani PD Ivan Dulmin skupno z gasilci marsikaj naredijo s prostovoljnim delom KOZARCI ZA VLAGANJE Kozarec za vlaganje lahko odpiramo s ključem za odpiranje ribjih konzerv! Jeziček gumijastega obročka potegnemo skozi razporek v ključu, ključ nekajkra zavrtimo in kozarec je odprt. # SVILENE TKANINE Zaradi pogostega pranja izgubijo svilene tkanine sijaj. Tem se izognemo, če jih peremo zvarku pravega čaja. Zadnji vod ^ v kateri izpiramo, dodamo zrnc raj malce kisa ali ealmijakoveg cveta tako da barve ohranijo sve- Odnosi med Ijndmi Nič manj nevljudno je tudi, če nelkdo nepovabljen vpade v družbo. Naj tako zaključim: spoštujmo človeka in imejmo posluh za njegove posebnosti vedno in povsod, pa bo naša vljudnost vselej in povsod dostojna in prikupna. Odnose med posamezniki včasih ohladijo tudi neenaka gledišča do vprašanj, ki zadevajo družbeni sistem kot celoto. Vso stvar pa včasih gledamo s polovičnim zaupanjem, ne vemo, ali bi dali prav tistemu, ki smo mu res vedno verjeli, ali nekomu, ki nam kjerkoli ali kakorkoli vsiljuje nekaj svojega — drugačnega, pa to s takim ali takim namenom, saj vemo, da nekateri razpravljajo večkrat, samo da nekaj govorijo (takim pravimo, da mlatijo prazno slamo), drugi nekaj prikazujejo, pa gredo z vsem v brezkončnost, tako da ti morajo zmešati pravo misel, če nisi o vsem dovolj poučen in trden itd. V teh letih se je pri nas že marsikaj uredilo, tako npr. nacio- nalno vprašanje. Vse premalo vidimo ali nočemo videti tudi uspehov na področju šolstva, urejenih razmer v pravicah socialnega zavarovanja in delovnega razmerja, zlasti zaposlenih žena. V tem smo prekosili tudi številne napredne države. Vse težko smo pozabili in je res, da sc slabo pozabi prej kot dobro. Drži tudi, da še sedaj ni vsem tako kot bi bilo treba, vendar pa ne smemo docela pozabiti predvojnih razmer. Večji del otrok ni poznal druge hrane kot najbolj preprosto domačo, ki jo je v glavnem sestavljala koruzna in črna moka ter krompir. Obleko pa je imel marsikateri novo prvič za birmo. Naša mladina ni imela še nikdar take možnosti za vsestranski razvoj kot danes. Tu se samo za trenutek ustavimo in pomislimo, kaj so imeli dobrega naši starši?... Da so še napake, drži, povzročijo pa jih največ posamezniki, ker ne izvajajo predpisov in ne izpolnjujejo vestno svojih dolžnosti kot bi bilo treba. Ker se v podlistku prepleta beseda o duševni uravnovešenosti — duševnem zdravju, bom na koncu dopolnil še to in v kratkem opisal, kateri človek je pravzaprav duševno zdrav. Znanost o mentalni (duševni) higieni, ki raziskuje v tej smeri človeka (njegova čustva, odnose in drugo v naši duševnosti) ima končen cilj, obdržati človeka zdravega. Duševno zdrav pa je tisti, ki ga — poklicno delo ne mori in to opravlja kolikor toliko z voljo. — V družinskem življenju si ne ustvarja nepotrebnih težav, tiste, ki pa so, jih potrpežljivo skuša odpraviti. Če pa mu po vseh premišljenih načrtih to ne uspe, jih bo še naprej mirno prenašal in si ne bo dovolil, da bi te rodile polom v njegovih odnosih do družine in zunanjemu svetu. — Občutek manjvrednosti in negotovost mora biti zanj tuja stvar. — Ga ne sme biti strah, to pa ne samo kot otroka, ki je napačno vzgojen in se boji teme, temveč ga ne sme biti strah pred odgovornostjo do drugih in PlC delom. — Ljubosumnost mu mora bi tuja. ,, . • —- Če je potrebno, se kma sprijazni tudi s skromnostjo. — 2viljenjska razočaranja P1.^ naša uporno, ker si dopove tako zelo rad prizanese sebi drugim. — Ni vsiljiv in priliznjen. SP?^ štuje sebe, ker ve, kakšen J® sodi, da mu kakršnokoli Prl11 vanje ni potrebno, ker ima P .. vilcn odnos do drugih in zar tega pričakuje, da ga bodo im tudi drugi do niega, vsako vsi J vanje pa se mu zdi brezznačaj in poniževalno. . . se — Pozna in upošteva red, K ,u; potreben v vsakdanjem ži;vMeifno upošteva tudi delovno discip ^ in ne ustvarja problemov v lektivu. v — Ne dovoli, da bi sc P®^®^ pijančevanje ali oprijel dr slabih lastnosti ter se tako za tega ponižal. . ta- — Skratka, v značaju Jc ^a ljen in umirjen ter ne dovol • bi ga kakršne koli težavne i° ve-ge razmere sukale kot veter ternico. (Koi1 Srečanje z Abrahamom Ko srečal vas očak bo sivi Abraham, li' kvišku dvignite glavo, tl>gar naj ne bode sram, cc dalje vse navzdol bo šlo. j® bil očak. O tem nia iv Izročilo, ki se ohra- slavo^in0!^ v rod in širi njegovo Po ivvf1 kreP°st- Bil je močan, le-skratt eSane Ihtave, očarljiv ..., Tak,, Pnndenič pri petdesetih, ''apravn6ga, in zdravega ga je hotel ‘N ^ac,ko vino, ki ga ni krenil, ti in 8a je prav zato ft ud; - UT11čevaI, ni se razburjal s km,6? je čakala žena doma no: alnico) in kar je bilo glav- mu ivv e je ljubil nežni spol in ni rv,v^>yflvat vse časti. Zdravnika odreza^k ’ Y^asih si je tu in tam s čpjT1 kurje oko, si namazal lase včasi.'>m, da bi bolje rasli in se yanko **^‘1 ženi dregniti s ši-$e boh* V.zil°> da mu je vroča kri -Todl blapoiala po telesu. Paveljx , di Abraham je umrl, in, k^t s® i° stopicati po zemlji No trtan£;katcri bdijo, je tisto ie ,da E skibo obrodila. Zbal se sklenn a “° dobrega vinca, pa je • ua malo pogleda na oni drugo stran »odlikovanja«, vendar to ni nikogar motilo, še najmanj pa njihove žene, ki so bile vesele, da imajo tako mladostne možičke. Nato so se vrstili slavnostni govori, za njimi skupno iluorografiranje, potem so se zavrteli kot v mladih letih, vas čas pa so složno in nepopustljivo reševali »tekoče zadeve.« Pet desetletij preteče hitro, nepopustljivo. Mnogo je neviht, pa tudi lepih dni, mnogo trpkih spominov, katere človek najraje pozabi, ostanejo le tisti, ki se preveč vtisnejo v spomin in jih ni mogoče pozabiti. Veliko pa je tudi lepih spominov, ki jih človek rad obuja in pripoveduje svojim vnukom. Mnogo se pripeti v petih desetletjih življenja, prebroditi je treba marsikaj, večkrat noga spodrsne, a potem zopet nadaljuje pot. Tudi danes, po tolikih letih, je vrtal spomin v preteklost in obujal... Bilo jih je kar lepo gledati, vsi so bili veseli, nasmejani in mnogi so se videli šele po mnogih letih, To je bil njihov dan, slavnostni dan, katerega so ncutrpno pričakovali. Spomini so mn0g() sc’ P® tolikih letih so si zopet stisnili roke, imeli so si Povedati. Tudi Abraham je prišel, saj dobre volje in vina _ ni manjkalo j® Z01>jtoCvemm°Soče tam kaj bolje. Vo ni ° ° Abrahamu, toda to h AKo ABRAHAM PRIDE tilnikom0, in zapeče pet- brvi.. Korr>, ,kai mnraiA rajo m % wi ‘7 zdravi, koga mo-binogo , križih še spoštovati !%r; O važnih krai e, da pride a Kr- st vari. at in ’. ,a Pride Abraham le ^Nabi m-jako marsikdo kmalu bili^biški UZVJi koristne nasvete. ha^ drugače^stletniki so sklc- 4?iauskupn0 Mf°^kaimo Abra-ttili* dob,-oinub Sladkem vinu in s|V m tako »j1? 80 mf>dro ukre- d°mennadp St<>rili' Najpr-ej se p “a B rance in Drago, k> h ££*> .Priključil še mas]nSr?lzacija j® stekla 4§a>ki J^^anovtU 80 orSa- dre že rm • (v<2rjetno jim je Prišepnil te mo-vdih.lk°v, ’ Čbrah imena vseh soli v Naio zrak ,-Zt‘ ,pet desetletij Vtebrijetni'i,,!n K° končno zbra-io Silo? miCi v Bepovčah. hrUi ! tudi dolor* 1.°’ ker 50 Prička? j'ih^?lj.v'na' se ni bilo H, 5: ^ak Abraham ne bi MU;ni t Je Prišel v= v ■ ■ °ko, ‘’Vsakemu prijetno 6 Pis|i°ga kro./^^lminck v ob,iki H *50 £čka, na katerem Petil^sot letl nckateri so dv&jset t(t?nalu spremenili lt0 so napisali na hiteli nazaj, nazaj, nazaj... Beležnica mi je kar sama skočila iz žepa, svinčnik je začel drseti po papirju in vprašanja so se vrstila. Trudil sem se, da bi bila čimbolj pestra, tako kot je bilo njihovo življenje. Toda kaj bi tisto, sedaj je vse za nami, dolga petdesetletna pot, ki so jo smelo prehodili in so lahko tudi ponosni nanjo. Izbral sem štiri med njimi, prav tako pa som jim postavil štiri vprašanja: — Kaj vas je v petdesetih letih najbolj prizadelo? — Vaš najlepši dan? — Kaj vam je povedal Abraham? — Kako bi zastavili življenje, če bi bili stari še enkrat dvajset let? France Lesar, najmlajši petdesetletnik, se je hudomušno ozrl po ženi, še enkrat ponovil vprašanje, kot bi hotel pridobiti na času, nato pa krepko zastavil besedo: — Najbolj sem bil prizadet, ko me je dobila žena pri dekletu. Toda to me ni prizadelo, bolj hudo je bilo to, ko sem moral iti od dekleta proč. — Najlepši dnevi, hm ... — še enkrat je pogledal ženo, kot bi hotel ugotoviti, ali ni v bližini nobene kuhalnice, nato pa nadaljeval, — ko sem hodil trkat moji ljubi ženički. Odprla je okno, jaz pa nisem hotel iti k njej. — Njegova žena je pri tem seveda hotela nekaj pristaviti, toda danes je samo mož praznoval petdesetletnico in ni smela ugovarjati. — Kaj mi je rekel Abraham, kaj drugega, kot da smo še vedno pri moči. , — Ce bi bil star še enkrat dvajset let, se ne bi oženil pred petinštiridesetim; težko je imeti komando nad sabo. Toneta Novaka v Ribnici vsakdo pozna. S svojimi special!tetami že vrsto let razveseljuje sladokusce, danes pa je tudi on stopil po Abrahamovih stopinjah. Stopil je prvi, saj je bil med vsemi petdesetletniki najstarejši. Seveda mu je pri njegovih odgovorih pomagala tudi žena, saj, kot je sam dejal, je jesti, piti in odgovarjati hkrati res preveč naporno in utrudljivo. Skupno pa je šlo mnogo bolje. — Človek ne ve, kaj bi rekel, mnogo je bilo vsega. Najbolj me je prizadela vojna. Bil sem invalid in se nisem imel kje zaposliti, dela pa šem bil preveč navajen. Toda kaj bi govoril... — Moji najlepši dnevi so bili posvečeni mojemu motorju, upam, da bom še dočakal, da dobim novega. Starega sem prodal, naj se še kdo »mati-a« z njim. Moram pa priznati, da imam motor zaenkrat še rajši od žene, — obrnil se je k ženi in ji prišepnil, — saj mi ne zameriš. — — Stric Abraham mi je dejal, da še ne smeva umreti z ženo, da morava še dolgo razveseljevati ljudi z žemljami, kruhom in prestami . . . — Da bi imel še enkrat dvajset let, bi drugače zastavil os živlie-nja. Zastavil bi jo na socialistični osnovi. Vili Ivovšin je vedno nasmejan in dobre volje. Tak je bil tudi danes, ko sem ga ob kupici prosil za razgovor. — Mnogo bi lahko pripovedoval. a vsekakor me je najbolj prizadela nesreča v družini, ko se je ponesrečil najmlajši sin. — Najlepši dnevi so bili, ko sem se ženil, brez žene, s svojimi sošolkami. — Abraham je res napreden možakar. Dejal mi je: »Delaj družbi korist za dosego naših ci-ijev«. — Življenje bi danes pri dvajsetih letih drugače zastavil, če ne bi imel podedovanega greha. Ta greh pa izhaja iz tega, da je bil prednik kmetovalec in trgovec; svojo pot sem dokazal s tem, ko sem stopil na stran tistih, ki so narod pripeljali k osebni narodni svobodi. Poiskal sem še enega Lovšina, ta pa je doma z drugega konca Ribnice, toda če pravim Lovšina, ga verjetno ne boste poznali, bolje je, da ostanemo pri domačih imenih, zatorej; zadnja moja žrtev je Špiček z Brega. — Sem kot popisan list zgodovine. Bil sem trikrat ujet, zaprt v raznih zaporih. Okusil sem zapore v Ljubljani, Begunjah, najhujše pa je bilo v Mauthasnu. — Moj najlepši dan je bil, ko smo dočakali osvoboditev. Iz zaporov v Mauthasnu, iz taborišča smrti, so me rešili Amerikanci. Odpeljali so me v bolnišnico v Linz. Tedaj sem tehtal 38 kg, v enem samem mesecu sem se potem v bolnišnici popravil za 18 kg. — Ko danes poslušam besede modrega Abrahama, sem vesel, da smo prestali tudi to zadnjo v >i-no. Med samimi starimi znanci pa se danes počutim kot petdesetletni novorojenček. — Ce bi bil danes star dvajset let, verjetno ne bi čutil tega, kar sem prestal. Ponosen sem, da sem ostal živ in zdrav in da sem v teh petih desetletjih prehodil neustrašeno to trnjevo pot. Taki so naši petdestletniki. Njihove življenjske zgodbe so nepopisani listi, o katerih zgodovina ne bo pisala. Vsaka zgodba, vsaka trohica njihovega življenja pa nam kaže trdo življenjsko pot, ki so jo morali prehoditi od tstih Težko je priti do petdesetletnika, premagati je treba marsikatero stopnico in se vzpenjati, vzpenjati... dni, ko so prvič zavekali v materinem naročju (leta 1913), pa vse do danes, ko so se zbrali lepega nedeljskega popoldneva v Lepov-čah, da so skupaj proslavili svoj veliki jubilej. Vsekakor pa je treba pohvaliti dobro zamisel pripravljalnega odbora, ki se je odločil za take vrste proslavitve jubileja. Prav pa bi bilo, da bi tudi petdesetletniki drugih letnikov na enak način proslavili svoje podobne jubileje in to. ohranjali iz roda v rod. Nedelja, jubilejna nedelja, 3. avgusta, pa bo vsem, tako povabljencem, a najbolj še samim Abra-hamovcem, ostala še dolgo v spominu kot prijetno, enkratno doživetje. To so le bežni zapiski o njih in njihovem praznovanju, včasih so malo hudomušni, drugič bolj resni, a verjemite, kar je glavno — resnični so. Če pa mi je včasih pero le spodrsnilo, prašim vse, da mi oproste, kot mi bo oprostil Abraham čez trideset let (seveda, če ga bom dočakal. Skupaj spravil Miha Mate Na gumbe fotoaparata pritiskal Drago Mohar IZ PREDGRADA V nedeljo so imeli člani kolektiva Elektro iz Kočevja skunni izlet v Dol. Bilo jih je dva avtobusa. Na vrtu Janketa v Dolu so se ob dobri pijači in jedači prijetno zabavali. Nekateri med njimi pa so se tudi kopali. *** Posestniki Iz Predgrada so pred kratkim uredili sami okrog 10 m dolg cestni jarek, da gredo lahko z vozovi na cesto. Včasih je te jarke urejeval cestar. Prav bi bilo, da bi zanje skrbel tudi cestar. \ V Kisljarski je bil v sedmih nebesih. »Bistra glavica,« je pomislil. Zazdelo se mu je, da še nikdar ni tako silno ljubil otrok - brezdomcev kot ta večer. »Tovariši!« je nadaljeval Ostap. »Potrebna je takojšnja pomoč. Otroke moramo iztrgati iz krepkih šap ulice in iztrgali jih bomo. Sirotam bomo pomagali. Pomnimo, da so otroci — cvet življenja. Vabim vas, da takoj izročite svoje prispevke in pomagate otrokom, samo otrokom in nikomur drugemu. Me razumete?« Ostap je vzel iz stranskega žepa blok z denarnimi potrdili. »Zdaj pa prispevke, prosim. Hipolit Matvejevič bo potrdil moja polnomočja.« Hipolit Matvejevič se je namrgodil in sklonil glavo. Tedaj so celo omejenca Nikeša in Vladja ter prizadevni ključavničar Polesov razumeli skrivno jedro Ostapovih besed. »Po starosti in dostojanstvu, gospoda,« je ukazal Ostap. »Začnimo s cenjenim Maksimom Petrovičem.« Maksim Petrovič se je zasukal in dal okoli trideset rubljev. »Ko bodo prišli boljši časi, bom dal več,« je izjavil. »Ti bodo kmalu napočili,« je odvrnil Ostap. »Sicer pa z brezdomnimi sirotami, ki jih ta hip zastopam, to nima nič opraviti.« Nikeška in Vladja sta dala osem rubljev. »Malo, fantička moja.« Fanta sta zardela. ILF IN PETROV »Kaj pa je to? Zaprto?« »Zaradi praznika prvega maja.« »Da bi jih pes! Polna mošnja denarja, pa nimaš kaj z njim. No, tedaj zapelji na ulico Plehanova. Veš zanjo?« Ositap se je odločil, da gre k nevesti. »Kako se je poprcd reklo tej ulici?« je vprašal kočijaž. »Ne vem.« »Kam potem? Tudi jaz ne vem.« Ostap je kljub temu ukazal pognati in iskati. Poldrugo uro sta kolovratila po praznem, v noč zavitem mestu in spraševala nočne straže in miličnike. Neki miličnik se je dolgo dajal in končno izjavil, da je ulica Plehanova bivša Gu-bernatorska. »Lej no, Gubernatorska! To pa dobro poznam. 2e petindvajset let vozim po njej.« »Poženi torej!« Prispela sta na Gubernatorsko, pa se je izkazalo, da ni ulica Plehanova, marveč Karla Marxa. Ozlovoljeni Ostap je ukazal iskati dalje izgubljeno ulico. Svit je bledo osvetlil obraz bogatega trpina, ki se še zabavati ni mogel. »Zavij k Sorboni!« je ukazal. To ti je fijakar! Še za ulico Plehanova ne ve!« Stanovanje vdove Gricacujeve je sijalo v blesku. Na častnem mestu za svatbeno mizo je sedel ženitovanjski kralj, sin turškega državljana. Eleganten je bil in pijan. Gostje so šumeli. Nevesta ni bila več mlada. Petintri- Dvanajst stolov Polesov je zdirjal domov in jih prinesel petdeset. »Bravo, gusar!« ga je pozdravil Ostap. »Za gusarja-samotarja z motorjem je to za prvič dovolj. Kaj pa trgovci?« Djadjev in Kisljarski sta dolgo barantala in tožila o davkih. Ostap je bil neizprosen. »V prisotnosti samega Hipolita Ma-tvejeviča imam take pogovore za odvečne.« Hipolit Matvejevič je sklonil glavo. Trgovca sta odrinila v korist otrok po dvesto rubljev. »Vsega štiristooseminosemdeset rubljev,« je razglasil Ostap. »Ah! Dvanajst rubljev manjka do okroglega računa« Jelena Stanislavovna se je dolgo upirala, zdaj pa je šla v spalnico in prinesla v torbici zaželenih dvanajst rubljev. Drugi del sestanka je bil neurejen in manj slovesen. Ostap je postal Židane volje. Jelena Stanislavovna se je kar tajala. Gostje so se polagoma jeli razhajati in se spoštljivo poslavljati od organizatorjev. »O dnevu naslednjega sestanka boste posebej obveščeni,« je govoril Ostap oh slovesu. »Strogo zaupno. Delo pomoči otrokom mora ostati skrito... To je hkrati v vašem osebnem interesu.« Ob teh besedah je Kisljarskesa popadlo, da bi dal še petdeset rubljev, samo da bi mu ne bilo več treba prihajati na sestanke. Toliko da je premagal to skušnjavo. »No,« je rekel Ostap, »pa pojdimo! Vi, Hipolit Matvejevič, boste, upam. izkoristili gostoljubje Jelene Stanislavov-ne in prenočili pri niej. Saj bo tudi zakadi konspiracije koristno, da se za ne-kai časa ločiva. Pa na svidenje!« Hinolit Matvejevič je obupano mežikal Ostapu. ta se na delal, kot da ne vidi, in odšel na ulico. Ko je prehodil mestno četrt, se je domislil, da mu v Ženu tiči petsto pošteno pridobljenih rubljev. »Fijakar!« je vitenil. »Pelji me v Feniks!« »Zakaj na ne?« je odgovoril le-ta. Počasi je peljal Ostapa k zaprti re-s ta vrači ji. jlu deset jih je imela. Narava jo je bogato obdarila. Imela je vsega: prsi ko melona, nos ko repa, pisana lica in močan tilnik. Novega moža je oboževala in se ga na moč bala. Zato ga ni klicala po imenu in celo ne po očetovem imenu, za katerega tako in tako ni vedela, ampak s priimkom: tovariš Bender. Hipolit Matvejevič je spet sedel na zaželenem stolu. Skozi vso svatbeno večerjo je poskakoval na njem, da bi čutil trdoto. Kdaj pa kdaj se mu je to posrečilo. Tedaj so mu bili vsi prisotni všeč in besno je pričel tuliti »hura«. Ostap je imel brez prestanka govore, izrekal je napitnice in Zdravljice. Nazdravljali so narodnemu napredku in namakanju Uzbekistana. Potem so se gostje jeli razhajati. Hipolit Matvejevič se je zadržal v predsobi in Šepnil Bender ju: »Ne zavlačujte! Notri so!« »Grabežljivec ste!« je odgovoril pijani Ostap. »Čakajte me v hotelu. Ne hodite nikamor! Kadar bodi lahko pridem. Plačajte račun v hotelu! Vse naj bo na red. Adi jo, feldmaršal! Želite mi lahko noč!« Hipolit Matvejevič je voščil pa se razburjen odpravil v Sorbono. Ob petih zjutraj se je prikazal Ostap s stolom. Hipolita Matvejeviča je presunilo. Ostap je postavil stol na sredo sobe in sedel. »Kako se vam je to posrečilo?« je končno iztisnil Vorobjaninov. »Kaj preprosto, po domače. Vdova spi in sanja. Žal mi je bilo buditi jo. »Oh zori je ne budi!« Joj, prejoj! Predragi sem moral pustiti sporočilo: »Odhajal poročat v Novohopersk. Z obedom me ne čakaj! Tvoj Pol h ek!« Iz jedilnice sem vzel stol. Tramvaj ob tej rani uri n« vozi, pa sem spotoma počival na stolu.« Hinolit Matvejevič je kruleč planil k stolu. »Tiho,« je ukazal Ostap. »Delati morava brez hrupa.« Vzel je iz žepa klešče in delo se je pričelo. »Ste vrata zaklenili?« je vprašal Ostap. BRANKO COPIC: Oslovska leta —- Kajpada, — skromno prizna Branko in misli na svoje tovariše v učilnici. Jutri bo Smr-donja za gotovo vpil: razbojništvo, rop, PraV Karanoviči. — Tako nam je nekoč v Kuli pobegnil raz bojnik Stojan Krivovrat in zlezel na streho, dy smo morali poklicati gasilce. Naposled so ga P1.1' vabili s cigaretami in se je pohlevno ko jagW sam vrnil v celico. Res pa je, da je že drugo no prepilil rešetke in oropal prvo trafiko. , . — Glej ga no! — je vzkliknil Branko, ki 1 rad poslušal zgodbe o razbojnikih. — Da, bratec, takrat sem prvikrat videl člo* veka na strehi, toda eno je razbojnik, drugo dijak. . Jovo je prijel Branka pod roko in ga P11' jazno povabil: '■ — Pojdiva, bratec spat. Prejekt je danes zve čer odšel na potovanje, pa sem si še jaz dovoi sprehod v mesto! — Odklenil je vrata, spustil mesečnika v k<>n vikt in ga popeljal po stopnicah. — Zdaj te bomo lepo položili v posteljo, P boš zaspal ko golobček. — 'T — Hvala lepa, Jovo, bom že sam legel, —" P?, hiti Branko ,ki se je zbal, da bi Škandal odkr prazne postelje njegovih tovarišev. ,i — Kakor hočeš, — je dejal hišnik in kren navzdol proti svoji sobici: — Aj — haj, bog pomagaj, to sem se ga n bral. — Ranko Mandič, Brankov brat, je čepel n® hodniku pred Jovovo sobo in mu niti v sanja ni hodilo na misel, da Škandala ni notri. K° J za vogalom začul počasne korake, je stekel, bi se skril v umivalnico, pa sc je prav pri y' tih zaletel v Jova in je od presenečenja sam izdavil: -— A-a-a, ti si! — Vinjeni Škandal je od začudenja zazijal. Kaj tudi ti si mesečnik? — . i je zmeden zamomlja — Da, da, seveda! Ranko. — Kajpak, — zamomlja Jovo. si v vsem podobni. — Dvojčki Škandal je brskal za ključem svoje sobice dobrodušno brundal: e> — Pojdi, bratec, naspi se, kadar je me čina ,pa si vrzi odejo čez glavo, da se ti nc _ treba sprehajati po strehah. To je za mačka, indent je nekaj drugega. —r ,pti Ranko je zdrvel po hodniku in kar vc' ni mogel, da se je vse tako srečno končalo, kraju stopnic je naletel na brata in kar vu-ga je nazaj. — Od kod pa zdaj ti? — . ,jva — Molči, jutri ti bom vse povedal. P°J g1a v učilnico k našim — Precej časa sta mo _ trkati na vrata in nas klicati, proden srno sp^ znali njun glas in se jima upali odpreti. Ze vrati nam je Branko sporočil ohrabrujočo vico: — Prefekt je na potovanju. Jovo mi Jc vedal. Zdaj se pa lotimo črne knjige! — krat Dulctu Hajduku ni bilo tega treba dva izj, reči. Pošaril je na hitro po Smrdonjcvi premenjal dva, tri ključe in odprl predal- ^ ga je docela potegnil ven, smo z rokami vs nili vanj. aičeV- — Tule je! Črna knjiga! Semkaj s huo ko! —— Migoo Začutili smo jo pod prsti, trdo, T1.e.u'?nrn nC' in mrzlo, pravo pravcato pijavko, ki dijako usmiljeno pije kri. irenči — Aha, tu si, mučiteljica moja! ' z' v si De-De-Ha. — Le spomni se, koliko zajti mi požrla? Se ne moreš, kaj? — Krst0 — Strgaj jo, kaj še čakaš! — krikne Bolha. ... Vs> — Stojte! — ju prekine Ranko Mandl ^ ^ jo bomo istočasno pograbili, ta za lis*a' ‘ vS' platnice in naenkrat potegnili. Tako boi sodelovali pri njenem koncu. — / — Zelo dobro! — je dodal drugi Man ,^;v Tako bomo vsi krivci in med nami nc 3 jalca. — ^ fC' — Dajte jo sem, jaz bom komandiral. po- če Baja. — Ko bom rekel »tri«, krep tegnite. — je p°' To je bilo prerivanja, preden sc nam srečilo, da je vsak zgrabil svoj kos. čel slovesno šteti: — Ena ... dve... — na*.** e Baja Je III N A KOLPIlfl Na Kolpo sem sc odpravljal že dalj časa, bilo mc je že celo sram, da je nisem že p rte j obiskal ter sc nagledal in naužil njenih lepot. Po pripovedovanjih, ki sem jih slišal pred mojim potova-n.rem, je vsak, ki je govoril o njej, bil navdušen nad zeleno Kolpsko dolino in seveda nad iskro in čisto Kolpo. Nekateri so celo trdili, da je lepša in boljšaza kopanje kot naš plavi Jadran danes, ko to pišem, tudi jaz pritrdim njihovim ugotovitvam. Očaran pa nisem bil samo nad lepotami Kolpe, občudoval sem tudi kraje v Kolpski dolini ter čudovite hribčke, odete v zeleno ',n u^eprtežene z gozdom. Edino, kar mi je ostalo v slabem spominu, 'S bila slaba cesta in sloviti Čolnarski klanec, katerega konjiček moje spremljevalke, kakor tudi moj (kljub prestavam), nista m«8la speljati. Student ne bi bil student, zpo prijetnem asfaltu ... Ce . . . e ne bi odpravil (kljub vsej da-asnjj motorizaciji) na potovanje kolesom.. Tako smo sklenili tu-.' da obiščemo Kolpo s kole-Toda prijatelja, ko sta slišala a slabo cesto, sta kmalu odsto-j1 ® °d svojega prvotnega sklepa tako sva ostala sama z Danico tedentko stomatologije). Bila sva odločena, da obiščeva Kol-ml’ se v njej okopljeva, jaz pa nn.r, Z ™mh’ pa tudi v po: ?lsva. vanb°vo cesto niti ■6' Ia tukl.s^a Prispela v Ko 1 .na] bi ise nekake fel tudi reportaža. Kočevje je ostajalo za nama. Dolga vas, Livold in že sva se po vožnji po prijetnem asfaltu zarila v cesto, posuto s kamenjem in prepraženo z luknjami. Toda to naju ni motilo, še z večjim poletom sva pritiskala na pedala in zasopla obstala v klancu ... Mislila sva. da je Čolnarski, toda zelo sva se motila, pozneie sva na najino srečo (ali tudi nesrečo) ugotovila. da se bova po Čolnarskem klancu peliala in ne pešačila. Tako niti ona žila nisva, kdai sva zavozila nanj in se spustila po strmini. Za nama je ostala! kostelski grad. Kot so mi nekateri pripovedovali. so bili v davnih časih našel leni v njem Uskoki, ki so branili mejo pred turškimi na-nadi. Bili so zelo hrabri in so rib Turki premagali le z zvijajo preoblekli so se v begunce. Uskoki so jim od nrl i. non oči na co rr°-blečeni Turki od nrl i vrata utrdba in io zavzeli brez odmora. Ne irrm. koliko ie na tem resni e= toda nekaj le drži: kostelski Prad še danes kaže na hribčku ruševine. ki lasno povorijo ° hekda-njih slavnih dneh. PRI LEPI NEŽICI Na vrhu klanca sva obstala in se zazrla no Kolnski dolini Toda Kolne nisva takoj oparila, šele kasneje se nama ie na nekem ovinku zableščal dri srebrne vi-iuee. Kotna! Kako čudovit noeled no njeni dolini. Toda nisva se dolgo prepuščala sentimentalnemu pogledu, zapodila sva se po strmini in 'kmalu bi zgrešila ob cesti lepo Nežico . . . Poznam mnogo Nežic, stihih, debelih, jezikavih, mirnih .. . Vendar priznam, da mi ie ta Nežica bila do -sedaj še najbolj všeč. Spušča se brhko proti strusi in prši vodo na vse strani. Mladostna ie kot dvaisetletno dekle (čeprav ie stara precej več) in strmo pada v strugo ki se potem pod mostom izgubila n-mfii Kolni. »Pri Nežici« sc namreč imenuie čudovit slan pred Faro Ne vem. od kod tako ime. a če bi bili v mravljičnih časih. bi mogoče verjel da se ie morda kakšno brhko dekle spremenilo v slap in čaka sedat kraljeviča. da jo bo rešil toda kot ie verWtno v našem času. ko s<> kraljeviče zamenjali astronavti, ni za leno Nežico več upanja in bo večno ostala slap. MLADINA oniTATA. STARETSl OSTAJAJO Ustavila sva se v Fari in pozanimal sem se za delo v zadrugi. Toda nisem morel dobiti nobenega odgovora, mlada uslužbenka mi ie zatrjevala, da so sedaj vsi na dopustu, v trgovini pa. da je sama vajenka, če je v trgovini res sama vajenka, se nisem pozanimal, raje sem se oglas’1 v Kako prijetno jc uživati v tej '" očinj hladne valove Kolpe... v Vasi na krajevnem uradu, še prej pa skočil na pošto in želel kupiti razglednico Fare, toda nisem je dobil. Mislim, da bi Far-čani že lahko poskrbeli, zlasti še, ker je Fara lep kraj in bo lahko, ko bo enkrat tudi tu stekla cesta, lepa turistična postojanka. No>, tedaj bodo po vsej verjetnosti nabavili tudi razglednice. Na krajevnem uradu so mi povedali, da čedalje več. mladine odhaja drugam, največ na jih gre v Kočevie in v Brod na Kolpi, kjer se zaposlujejo. Če bi bil bolje urejen promet in btiliša cesta, bi se ti l.iudie lahko vozili z avtobusom v' službe. Tako na večina mladih zapušča te krate in si skuša drueie kovati svojo srečo. Industrije ni. kmetijstvo pa je zelo slabo, ko bo' nova cesta. se ho razvil turizem, toda kdai ho to pravijo Farčanl No, mogoče pa le ne bo tako dolgo. »TUDI JAZ BOM ODŠLA« mi je delala prijazna učiteljica Stanka. »Toda. ne mislite, da zaradi tega. ker teh k ra lev nimam rada. Odšla bom študirat nriho-loffiio v Ljubiiano. Som Crno-maljčanka in sem nris'a v šolo. ker mi ie bila zelo všeč ta dolina. Desetčlanski kolektiv na šolj ie zelo dober in tovariški., n-troci iz teh kraiev on so reveži, ker imajo nekateri zelo daleč do šole. So na zelo pridni, kar ce nožna tudi pri učeniu. Na šoli ie delovalo tudi več krožkov (tehnični. lutkovni, dramatiki, šahovski. foto krožek! Imajo pa tudi šolski športni klub. v katerem igrajo predvsem odbojko. nogomet in rokomet Zabava? Cbvitjl-na. enkrat na teden kino na Brodu in kakšna veselica, ki to nri-redi društvo prijateljev mladino. To ie vse. ni mno»o toda človek se tudi na to privadi.« Danica je bila že kar nekoliko neievoljna. ko sem se toliko časa zadržal v Fari. komaj je čakata, da so člmprej okoplje v Kolpi. Ni ji bilo treba dolgo čakati, zavozila sva preko velikega mostu in ž“ sva bila na hrvaški strani — v Brodu. Toda naiina not ni bila v vodo. počakala sva. da ,sva se v hotelu »Kupa« malo odpočila in šele potem odšla na kooanie. V tem času sem izkoristil trenutek od mora In s e norazgovoril z upravnikom hotela Povedni mi ie. da je v hotelu vedno nekai turistov, ki na se ne zad rži io v ni°m dolgo časa. ker so to m*°-težno ribiči. Naiveč se v ho>Pl,, oglašalo Ttnliiani. Francozi, Nemci. Angleži in Holandci, nmd kratkim pa se je v hotelu zadrževalo približno štirideset domačih turistov. Cena penziona je 1250 din. v to je vračunana tudi turistična taksa. Prenočitev za eno noč stane 500 din, pri privatnikih 250 din. Hotel je bil adaptiran leta 1947 in ima približno 30 ležišč. Vsi, ki prihajajo sem, so zelo zadovoljni, toda, kot nam je dejal upravnik, v Kolpi je čedalje manj rib. KOLPA JE ČUDOVITA ZA KOPANJE Bil sem na morju, kopal se ir se v raznih krajih, toda priznam Kolna je čudovita za kopanje. .Ti čista, v tem letnem času ni n:iti mrzla in dovolj globoka. Zadovo-lii še tako razvajenega kopalca. Pri tem pa ie tudi zelo ugodna za ribolov. V njenih tolmunih je nnjveč postrvi in linn.iev, ki so zelo privlačni za turistične ribiče, na tudi domačini se jim ne odrekalo Vendar kot nekateri pravijo. bi morali v Kri do vlagati več rib in s tem še bolj poživiti športni ribolov Z novo cesto bo treba tudi na to računati in tudi za !o žri.vovati kakšen dinar. *** ■Rilo je še vroče ponoldne, ko sva s= s kolegico po priletni ko-nrii v hladni in osvežujoči Kolni vračala nroti domu. Ce hi imela kai več ča.sa. bi tega dne prespala na Brodu in si drugega dne ogledala še druge kraje ob reki. Toda nisva utegnila. Vračala sva se domov, vesela, da sva vsaj enkrat videla Kol no in se kopala v n tel Ni nama 'bilo žal tistih de-vridepri kilometrov. Id sva lih nmevorila tega dne. In še celo Čolnarski klance na povratku se nama ni zdri tako strašansko strm. kot ie risalo pa obcestni tabli nfiT.l Zagrizla sva se . van i in moram priznati, da sem prav tu smremenil mnenje o vrirainOSti in vzdrži hvosti žensk. Danica je ves čas pogumno in vri-mine poganjala svoie kolo in mislim, da bi v tem nnekosila tudi marsikaterega fanta. Teles in foto: M. Matč VRT V HlSl TUDI POZIMI Neka japonska tovarna ie poslala te dni na tržišče »zimske vrtove«, ki omogočalo gospodi-niam. da tudi pozimi gojilo cvetje uaradižnik in drugo zelenjavo. Ti miniaturni »zimski vrtovi« so težki naiveč 1 non g, široki pa so 40 cm. Na tržišču veltaio 10 tisoč dinariev. Vsak »zimski vrt« ie oskrbovan z električnim tokom, ki vzdržuje stalno temperaturo dvajsetih stopinj Celzija. ŠE O KADICAH 'Ucednikava Nas starejše bralce in nekdanje stalne obiskovalec Kadic je članek »Novic« o Kadicah prijetno izinenadil, saj nam je dal slutiti, da je končno mladi rod le našel pot v te pri rodne lepote bližnje okolice Sodražice. V članku pa je tudi ugotovitev, da je ta prelepa izletniška točka zapuščena, da ni markirana, skratka, da je za njo premalo ali nič propagande s strani onih, ki so si zadali naloge in skrb za tamkajšnji turizem. Nekdaj so bile Kadice dobro obiskane, ker so bile tudi za izletniški obisk urejene in so bili prihodi v sotesko markirani. Takrat nismo imeli turističnega društva, pač pa je za to skrbelo Planinsko društvo v Ribnici s svojimi podružnicami v Sodražici, Velikih Laščah in Kočevju, katerih glavni cilj je bil, odkriti in prikazati pri rodne lepote izletnikom. ne glede na takratne upravne meje šestih občin. Planinci smo imeli skupne cilie. želje in odgovornosti za pravilen razvoj izletništva v takratnem srezu. Naiboli vneta obiskovalca Kadic sta bila notar dr. Grobelnik in Janko Trošt, ki sta 'bila tudi sicer odlična poznavalca celotnega področja takratnega planinskega društva. Vsakokratni izlet v Kadice je 'bil nekaj svojevrstnega. Ker no soteski Kadic. kier izvira Bistrica, ni bilo povsod obrobnih stez,a, smo sotesko prehodili tako, da smo brodili po vodi iz tolmuna v tolmun, iz kadi do kadi, kar je LEP PRISPEVEK »INLESA« ZA KEGLJIŠČE O gradnji kegljišča v Ribnici smo v našem listu že poročali, vendar ne bo odveč, če povemo še nekaj besed. Dela pri gradnji kegljišča lepo napredujejo. Računajo. da bodo do konca avgusta vse štiri steze že zabetonirane. Pohvaliti je treba sklep »Inlesa«. da bo prispeval za gradnjo kegljišča 500.000 din. Pohvala pa veli a tudi članom Kovinskega nodietin Ribnica, ki so prispevali doslej že nad 200 ur prostovoljnega dela in pripadnikom ribniške garnizije, ki so nrav tako prispevali že večje število prostovoljnih delovnih ur. Novo kegljišče bo za Ribnico in okolico lena pridobitev, ki bo nudilo številnim liubiteliem tega lenega športa veliko užitka, zato ž«li vodstvo Kegljaškega društva, da bi tudi tisti Ribničani, ki so doslei stali ob strani, no svoiih močeh sodelovali pri gradnji tega športnega objekta. -r dalo izletu poseben čar. Kako je to izgledalo, vidimo iz. slike, ki izvira iz leta 1928, na njej pa so Grobelnikova. Janko Trošt in Andrej Arko. V Kadice so hodili tudi na celodnevne izlete razna društva in šole. Če so danes zapuščene, smo za to krivi vsi. Privlačna moč morja in avtopotovanja je danes res velika, a v našem primeru ne Svet za blagovni promet pri občinski skupščini Ribnica je nedavno razpravljal o podražitvi mleka in mesa. V ribniški občini se je mleko podražilo tako, da sedaj stane liter 50 din. Razprava o podražitvi mesa je bila dokaj burna. Člani sveta so podrobno pregledali vzroke za podražitev, pregledali vsako postavko in šele nato odobrili podražitev (za precej manj kot je bilo predlagano!). Nove cene govejemu mesu so 580 dinarjev za kilogram, teletini 650 in svinjini 640 din. Obravnavali so tudi prošnjo za podražitev kruha v Sodražici, vendar, ko so pregledali periodični obračun, so ugotovili, da je pekarija ustvarila dohodek. Zaradi prevoznih stroškov so dovolili podražitev kruha le za 1 dinar. Razpravljali so tudi o razmerah v gostinstvu. Poslovodje lokalov v Ribnici so zdaj spet na prejš- gre za počitnice, temveč za enodnevne ali popoldanske izlete, posebno sedaj, ko bo urejena nova cesta. Organizirani ogled Kadic, tega prelepega bisera sodraške doline, posebno jeseni, ko se prelivajo barve dreves v stoterih odtenkih nad kristalno čisto Bistrico, bi bil za vsakega res pravi oddih in rekreacijski užitek. A. Arko njih mestih. Da se bodo razmere uredile, bo treba marsikaj spremeniti, izpopolniti, za kar bo potrebna večja disciplina. Predvsem so opozorili upravo gostinskega podjetja na ažumejše in preglednejše poslovanje. Vse to je nujno ne le za ureditev gostinstva, ampak je treba tudi dostojno pričakati tretji ribniški festival, predvsem pa proslavo Kočevskega zbora. Ko je svet razpravljal o gradnji kavarne v gradu, so ugotovili, da so vzroki pogostih in dolgih zastojev predvsem v nedokončanih študijah projektov s strani projektanta, s čimer je bila povzročena tudi precejšnja družbena škoda, pri tem pa je krivo tudi gradbeno podjetje. Kakor je gradbeno podjetje obljubilo, bo kavarna dokončana do festivala, to je do 24, avgusta. NAROČAM »NOVICE« POŠILJAJTE MI JIH NA NASLOV: »NOVICE« KOČEVJE p. p. 39 Znamka za 15 din POZDRAV DOMAČIM Tov. urednik! Fantje, ki služimo v«a^i rok v Požarevcu, V. P- , ta lepo pozdravljamo vsa de iz Kočevja. Lepe pozdrave di inštruktorjem AMD K- » je Matiji Delaču. Ediju Cet skemu, Mihi Ofaku m Siam-Vidoviču ter zahvala za np-trud v avtosoli. T eZ Lepo pozdravljeni — jja "L, B ra tun, Janez Kržin in ua Žnidaršič. LIST MI JE VŠEČ Cenjeni! Živim v daljni i Ameriki, leč od doma. Edina vez z mačimi kraji mi je vaš d st. ga redno dobivam in vs L nrečitam. Posebno neka članki so mi všeč. Tako s na primer z velikim »tvom prebral članek o koce skem rudniku (konec jt\nl- Rodil sem se nedaleč od . čevja, v Dolenji vasi 30, t>a vseeno ni bila znana zffodov^ kočevskega rudnika. Rad * prebral tudi članek pripoveduje. Ko isem bu ,. mlad. sem imel gozdove r ’ tedaj mi je bil gozd ka dom ... Lepo pozdravljeni! Frank Klun, ChLhol0’' Minn., ZDA. Pismo rojaka iz Amer^ nas ie ze'o razveselilo, saj dok n-mi °, da naš list res P Min. Nanizali bi nehaho kot jr bila napisana revortaža o Puli in P11 ‘ festivalu. Upam. da s razumeli, kaj želim. ^rav' Obenem tudi toplo P0*'(x;(jfi<’ liam vse bralce 'Novic, ^fc-vašega. kolektiva, člane tiva Ttas in vse znance. Andrei PooaČar. V. p. 74116/1 Beograd NEBOTIČNIKI V POLArP PASU ild 1*' Sovjetski inženirji in yetike' delujejo načrt Nori Iškega- ^gsta ffa sibirskega rudarskega ^ cP ki je 300 kilometrov se' nflSell nolamega kroga. To novo. jva1' bo sprejelo okoli 14.000 P g0 J cev. Zgradbe imajo t;l' yis0* nadstropij In so prve ggp. konstrukcije v polarnem v stavi i a močno vez. med domačin vsem 1 fen m" in starimi kraii. Roiaku Klunu 'n v Poslopje), za kar bo potrebnih 20 milijonov dinarjev. mladi filozof ?oli te' danes smo se učili ‘Chi m_ * no sklepati in sem p vek totova, da ti sploh nisi čl ^ ??? trcbnu Je človeku nujno p -?loh ne n-Xljenje- Ker ic Pa človek P‘Ješ, je logično, da ni v mesnici vpl'aša g(^ syinjsko glavo? Nin^^lnJa mesarja. rnU'n0. 1 ■ — odgovori i Z ^imVamJ!Ske noge? ri T. Nim^in'’ski rep? °bi]t l,n! a zvečer ga $2ir,50,tŽ0tSm Se osiasim »ste da bom videla, k ^A-Ll Virtuoz piše j Dragi stric urednik! Danes je bil za našega ata spet slab dan, ker je padal dež, to pa ne zaradi samega dežja, ampak zato, ker je imela naša mama žehto. Pravi, da je dež dokaz, da ji naš ata ni zvest, čeprav ji je ata dokazoval, da na njegovo zvestobo ne vpliva noben vremenski pojav; nasprotno, v lepem vremenu je celo več prilike za nezvestobo kot v deževju! Stric Kori, ki je danes naš gost, je pa izjavil, da bi bilo za naše poljedelstvo po mamini teoriji zelo slabo, če bi bili vsi možje zvesti, ker bi nastala nepretrgana suša, pridelka bi bilo manj, poljedelski artikli tja do jajc, mesa, mleka itd. pa bi se grozno podražili. Torej je vseeno dobro, če tu in tam kdo vsaj malo skoči čez »oj-nice«, če pa je nezvestih več mož naenkrat, nastane kar lepa ploha... Po tej teoriji, ko zaradi suše (zvestobe!) ne bi bilo dovolj pridelkov, bi lahko trgovine kmetijskih zadrug kar zaprli, ker ne bi imeli kaj prodajati, tako kakor kočevska menda že zdaj ne, ker je odprta samo dopoldan ... Ko je nato naš ala vprašal mamo, kako vpliva na vreme ženska zvestoba, je dobil v glavo nov ekonom lonec, do katerega smo v trgovini prišli le preko dobre zveze. In ata je ugotovil: »Aha, ženska zvestoba pa povzroča nevihte, treskam j e in točo...!« vendar prav potiho ... Naš ata je tudi drugače revež, to pa že od ponedeljka, ko sta si skupaj z mamo (in menoj) ogledala domači film »Možje«. Kdor ga je videl, se bo strinjal z mo- (prva republiška liga). Kočevski odbojkarji so brez večjih težav odpravili Kamnik II, v drugi tekmi s Črnučami so zaigrali nekoliko slabše in jo izgubili. Prvi set so že vodili z rezultatom 7:2, vendar so morali kloniti bolj razigranim Crnučanom. Kljub temu, da je bilo v zadnji tekmi med Kamnikom in Kočevjem pričakovati zmago domačinov, pa oi prav kočevski igralci kmalu naplavin največje presenečenje turnirja. Proti okrepljenemu moštvu Kamnika so v obeh setih že vodni in imeli že končne žoge, toda niso jih znali realizirati in so seta izgubili z najmanjšo možno razliko. Moštvo Kamnika, ki nastopa v isti ligi kot naši odbojkarji, bo verjetno trd oreh tudi v Kočevju, ko bo šlo za točke, posebno še, ker so se z odslužen ja vojaškega roka vrnili nekateri dobri igralci. Nedeljski turnir v Kamniku je pokazal, da so odbojkarji Kočevja dobro pripravljeni za pričetek tekmovanja v pomladanskem delu 11. republiške lige, edina napaka, ki se je pokazala na nedeljskem turnirju v Kamniku, je prevelika živčnost nekaterih igralcev v odločilnih trenutkih. Septembra bo prvi start kočevskih odbojkarjev v jesenskem delu tekmovanja II. republiške lige. Moštvo Kočevja ima vse težje nasprotnike doma, zato je pričakovati, da bomo v jesenskem delu videli kvalitetno odbojko in da se bo domače moštvo dobro uvrstilo na 1'estvioi. Doma bodo kočevski odbojkarji igrali z moštvom Trnovega, Kamnika, Krope in Žirovnice, gostovali pa bodo v Postojni in Brestanici, ozek jim_atom, da bi morali pred kino napisati: »ZA POROČENE ŽENSKE FILM PREPOVEDAN!« Ker pa tega niso storili, si ga je ogledala tudi mama; od tedaj pa se obnaša doma kot »general« (atova pripomba) in se dotakne kake gospodinjske potrebščine (lonca, kuhalnice, ponve itd.) le tedaj, kadar to stvar zabriše za atom. Ata pa mora, hočeš nočeš, počenjati iste stvari, kot jih je počenjal (po njegovem malo prismojeni) Slobodan Perovič v filmu, ko se je iz diplomiranega ekonomista pod ženino komando prelevil v prima gospodinjsko pomočnico in otroško negovalko. Za to je na filmskem lestivalu prejel celo precej visoko nagrado (je ugotovil ata iz časopisov), češ da je v tej komediji odlično zaigral. Ata pa še do zdaj m ugotovil, kaj je v filmu splon smešnega, pač pa je to, tako pravi, največja drama, Katastrofa za vesoljno moštvo. Prav smešno je bilo videti včeraj ata, ko je odšel zjutraj v službo — s predpasnikom, kar je opazil šele na pol poti. Zdaj ata, medtem ko kuha, pomiva, riba, pere plenice ali mamino perilo, na glas razmišlja o svoji usodi in pravi; »Kaj, za to da sem se boril? Je to enakopravnost? ... Ko bi vsaj imel tako lepo ženo kot tisti v filmu ...« (in že dobi krožnik v glavo!) itd. Mama je pa vsa srečna in hvaležna našim filmarjem, da so vendarle posneli en pravi film. Ata (in tudi stric Kori, ki je na srečo samski) se z njo seveda ne strinjata, ampak sta se zaklela, da ne gresta nikdar več v kino, film »Moški« pa sta prekrstila v »Copate«. S tem te pozdravlja Urban z Ribnce Zaaj uuomo pa u Ribnc* ,ajs ILL)Ul, iC ILUIlL UlvcVv*u USjUUJCI uc use cujsCd ul t/L/tbu/je, uou tu,, £Jiu,ccjut bub yucuu'DU Z JCSCC-di+v, iv UuU ycc*,u,Uj LUtLUJ, Luri U bubom U vc uyc SpjCL COiCtLU p tout , u, je iUbutca prUčulCILU bbtujvtfuu. jem pa u iuu, a u ~uuj, IV UUOIILU UUOIL uuue ULL- ce, vi.a iau rjea n n il uryuen, u, njao vec toiva r zyrujui pijanec puiLoc po cujmuu, a ecoun. se spat il' muore. u /t uujib d lic i/tu IL juyioi\, Ve-čioirtV , pU Silili »tl* *> tUOtUf U It-iivu-v ub/JUt, IV j C UL tl USc LUi\iU vi.iu.jyu,, u sc uud uuy umi ul . ^- bistvu pa kaj zlagano živij y obravnava konflikte nied _.jy dim rodom in starejšo gc,,c ie. prav zaradi njene zlagane m ^()_ Ulm bo na sporedu v kinu čevje 21. in 22. avgusta. _ - .......-7 - ................................................. Prizor iz Filma »Mestece Peyton« Razpis Obrat »HRAST« Dolenja vas sprejme večje število kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za razna mizarska in pomožna dela. Sprejme tudi ženske. Nastop službe možen takoj. RAZPIS PLETILNICA ZlCNIH MREŽ SODRAŽICA razpisuje dve prosti delovni mesti za priučitev za žičnega tkalca v obratih v Sodražici in v Ribnici. — Pogoj: odslužen vojaški rok. Ponudbe vložite pri upravi podjetja do 26. avgusta. SE DVA STOLPICA Zadnja seja sveta za sfca*k>',JLr ske zadeve v Ribnici je (b‘yVanj svečena razdeljevanju stan .c; v stolpiču. Kakor vemo, v R ■ v občutno primanjkuje slano sji nova stanovanja pa naj l:>' ,vanj predvsem tisti, ki so slv*vnerH nujno potrebni, to so v ^ njaKi za komuno potrebni stroko ■„ oz. taki, ki so že več let d v oritetni listi. Precej stan® ^eS, prvem stolpiču je odkupu poki razen tega gradi za sv J trebe še en podoben srtolp11®' L.av- Svet je tudi priporočil .bega nemu odboru stanova -J . ^ sklada in drugim organi« jV:i naj še letos prično gr-adiU . >, ]o stolpiča (poleg sedanjih d . pt-i-naj bi bila vseljiva že J ,,,.adnj0 hodnje leto. Sredstva bi dobili od prodanih vaiir v prvem stolpiču, od sla ^nod9*"' skega sklada, ostalih 8 . jčd skih organizacij in s posoj stan