GLAS LETO XXIV. ŠT. 9 (1119) / TRST, GORICA ČETRTEK, 7. MARCA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Jožica Ličen Vsiljena ženska svoboda red kratkim me je novinarka vprašala: “Kaj je svoboda”? Vprašanje je bilo zelo ne- dolžno, vendar sem začutila, da se gospa želi pogovarjati o pravicah žensk, splavu, ena- kopravnosti, o... skratka o tem, kar vsako pomlad vrabčki čivkajo. Ker je pred vrati 8. marec - dan žena, sem se, preden sem odgo- vorila, malo poučila. Ker spadam med starejšo generacijo, smo ta dan preprosto poimenovali AFŽ in nepoučena sem v duhu črednega na- gona mislila, da je ta praznik nastal leta 1945. Ne bom pisala, kako je bilo, iskreno pa priz- nam, da mi je žal, da v tistih letih ni bilo 'stri- ca googla', da se ne bi pustila zaradi rdečega nageljna imeti za norca. In 'stric google' pravi, da 8. marec praznuje- mo v 100 državah sveta, praznujemo pa ga predvsem v nekdanjih komunističnih državah in da so ga prva leta praznovali 19. marca... Ojoj, kaj ima pri tem sveti Jožef, res ne vem. Kakorkoli, bili so drugi časi in je bilo potrebno povzdigniti glas; nemška socialistka Clara Zetkin se je za enakopravnost žensk začela bojevati že davnega leta 1889, ki je ka- sneje na Mednarodni konferenci sociali- stičnih žensk dala pobudo in leta 1911 so ga prvič praznovali v Avstriji, Nemčiji in na Dan- skem, v Sloveniji pa prvič v Trbovljah. Med- narodni dan žensk (originalno 'dan delovnih žena') se na 8. marec praznuje od leta 1917 in sovpada z nastajanjem Oktobrske revolucije. Resnično so bili časi, ko je bil boj za enako- pravnost žensk nujen. / str. 3 P Opčine Društvo Finžgarjev dom je imelo v gosteh igralca Gregorja Čušina z monodramo o Kristusovem življenju 11 Gorica / Iskrivi smeh na ustih vseh V Kulturnem centru L. Bratuž so otroci igrivo uvedli letošnji niz gledaliških ljubiteljskih predstav 16 Na vzhodni italijanski meji Še ne razčiščene travme rvi zarodki zla na stičišču med romanskim in slovanskim svetom (Gorica, Trst, Istra, Kvarner) so se začeli npr. že sredi 19. stoletja z ustanovitvijo Kraljevine Italije (1861) in spremljajočim vzponom gibanja “Italia irredenta”, ki je pozivalo k boju za osvoboditev “še neodrešenih ozemelj”: najprej italijanskih izpod Avstro-Ogrske in kasneje tudi drugih sosednih, večnarodnostnih ali celo neitalijanskih (nemških, slovenskih, hrvaških). Opogumljeni s svojim zmotnim prepričanjem, da gre pri vzhodnih sosedih (Slovencih in Hrvatih) za brezoblične plemenske množice, ki naj bi se same od sebe postopoma asimilirale v Italijane, so ideologi iredentizma začeli ustanavljati svoja društva in gospodarska ter finančna združenja tudi zunaj meja Kraljevine Italije, predvsem na Južnem Tirolskem in v Julijski krajini. / str. 13 Milan Gregorič P www.noviglas.eu Slavnostni koncert “zlate” revije Primorska poje v Portorožu Iva Koršič Nič novega pod soncem! zraku že lebdi slutnja nežnega koraka in di- ha prihajajoče večne mladenke vesne, ki bo razgrnila svoj pisani plašč in prekrila naravo s tisočerimi barvami in opojnimi vonjavami, v nas pa vsaj za trenutek prižgala svetilko upanja, da se bo morda vendarle kaj spremenilo tudi v naši zavoženi družbi. Prvi s soncem obžarjeni marčni dnevi prinašajo v sto ali več državah trdno zakoreninjen praznik, dan žena. Resnici na ljubo ne vem, koliko pomeni zares za nas ženske ta dan. Za nekatere verjetno prav nič. Da- leč so že tisti časi, ko so v bližnjih jugoslovanskih re publikah ženske na ta dan “norele” na mno - žičnih veseljačenjih. Kot vselej se bodo sicer tudi letos cvetličarne napolnile z vabljivimi, rume- nimi, močno dišečimi cvetovi mimoze. Po njih bodo gotovo spet segle moške roke, da bi jih po- darile svojim “boljšim polovicam”. S to vljudno, galantno gesto, morda še s povabilom na ro- mantično večerjico, bodo moški prepričani, da so storili vse, kar je treba, da bi razveselili svoje žene ali “partnerke”. Do naslednjega 8. marca bodo tako imeli mirno vest! Še zdaleč jih ne bo prešinila misel, da si ženska želi vsak dan kakšno drobceno pozornost, ki ne stane prav nič: ma- jhno pomoč pri hišnih delih, pri vzgoji in negi otrok, prijazno, spodbudno besedo, ko se je za- radi službenih ali družinskih skrbi loteva malo- dušnost… Včasih se res zdi, da imajo moški neko posebno varovalko v možganih, ki jih “zavaru- je” pred vsemi temi majcenimi prijaznimi ge- stami, s katerimi bi lahko najlepše življenjskim sopotnicam izpovedali svojo ljubezen. / str. 3 V Dan žena 2019 Predsednika SSO in SKGZ v Rimu Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji redstavitev infor- mativne brošure Mi, Slovenci v Italiji, ki je potekala v četrtek, 28. februarja, v prestižni dvorani, posvečeni padlim v Nassiryji v palači Ma- dama v Rimu, je bila povod, da se še enkrat spregovori o vprašanju slovenske zastopanosti v rimskem parlamen- tu. Na predstavitvi so sodelovali oba predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ, Walter Bandelj in Rudi Pavšič, slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki je tudi vo- dila omizje, ter senator Gianclaudio Bressa, ki je pred kakšnim tednom v dogovoru s SSk pred- stavil amandma za ustavno zagotovitev sloven- ske zastopanosti v poslanski zbornici in senatu. / str. 3 P foto mč foto Stefania B. Svet okrog nas7. marca 20192 Povejmo na glas Ne bi je smeli pozabiti Med Slovenci na peti celini Pogled v današnji čas (3) Osamosvojitveni proces še ved- no odzvanja v spominih ljudi Vse slovenske skupnosti po sve- tu se z velikim navdušenjem spominjajo osamosvajanja Re- publike Slovenije. To je skup- nosti poživilo, jim dalo energi- jo in zagon, da so se poenotili in poskušali s svojimi močmi, predvsem z nabiranjem sred- stev, seznanjanjem javnosti v državah svojega bivanja, reagi- ranjem na napačne novice v medijih in lobiranjem pri poli- tikih pomagati domovini. V Avstraliji pa sem to navdušenje zaznal še bolj kot drugje. Števi- lo njihovih demonstracij in po- bud je bilo res veliko, zboro- vanja so bila ganljiva in se jih še danes radi spominjajo. Med drugim so premierju poslali 13.000 dopisnic z zahtevo, naj Avstralija prizna samostojno Republiko Slovenijo. Na obisku pri številnih Slovencih v Avstra- liji so mi vsi kazali albume s fo- tografijami iz tistega obdobja. Ponosni so tudi na rezultat: Av- stralija je bila prva neevropska država, ki je priznala samostoj- no Republiko Slovenijo – 16. ja- nuarja 1992. (Na isti datum je Slovenijo priznala tudi Argen- tina, že dan prej, 15. 1., pa Ka- nada, a ju je Avstralija dejansko, glede na časovne razlike med pasovi, prehitela). Zanimiva podrobnost pa je, da je, tudi na pritiske avstralskih Slovencev, avstralska vlada že kmalu po osamosvojitveni voj- ni izdala navodilo, da si posa- mezniki na ozemlju Slovenije lahko dokumente urejajo na avstralskem veleposlaništvu na Dunaju in ni potrebno iti več v Beograd. Šlo je torej za de facto priznanje, da ne priznavajo več jugoslovanske suverenosti nad ozemljem Slovenije. Razsežno- sti te geste se takrat verjetno ni- sta zavedala ne Beograd ne Lju- bljana. To dogajanje je pomenilo tudi spravni proces za nazorsko ra- zlična slovenska društva pod južnim križem. V Sydneyju so se tako na primer v klub Tri- glav, ki je veljal za Jugoslaviji bolj naklonjenega, takoj včla- nili Dušan Lajovic, Ljenko Ur- bančič in Alfred Brežnik, vidni člani Slovenskega (narodnega) društva Sydney, ki je veljalo za protikomunistično. A tudi to ni enoznačno. V Slovenskem društvu Sydney je postavljen Prešernov doprsni kip, ki je bil dar Slovenske izseljenske mati- ce. Pogled v zgodovino sicer pove, da je najprej obstajalo le Slovensko društvo Sydney, na- to pa ga je del članstva zapustil in ustanovil Triglav. Ali je pri tem šlo za ideološka vprašanja ali osebna nesoglasja, pa je predmet različnih interpretacij akterjev. Središče dogajanja so misijoni V slovenskih domovih je bilo takrat še precej življenja. Vsak dom je imel sobotno šolo slo- venščine z več deset učenci in številne druge dejavnosti; delo- vali so mladinske folklorne skupine in pevski zbori. Žal je potrebno zapisati, da skoraj nič od tega ni dočakalo današnjega dne. Folklornih skupin ni več, v Sydneyju občasno deluje zbor Južne zvezde, v Melbour- nu zbor Planika, v Adelaidi pa klubski zbor, poleg cerkvenih zborov. Od nekoč več gleda- liških skupin danes deluje še ena, v Melbournu, ki vsako leto pripravlja novo igro. Slovenci v Avstraliji so izdali tudi precej knjig, tako leposlovnih kot strokovnih, ki so obravnavale različne vidike njihovega življenja. V slovensko sredino v Avstraliji se je asimilacijski proces zajedel hitreje kot kjerkoli drugje. Zdi se, da je bila vsa ta mogočna in- frastruktura in vse te ure pro- stovoljnega dela le za eno gene- racijo. Druga generacija se je po osnovanju svojih družin, velika večina zakonov je mešanih, od- daljila od skupnosti. V Argenti- ni je značilnost, da tudi druga in tretja generacija še vedno vse konce tedna preživljata v slo- venskih domovih. V ZDA in Ka- nadi sem pa opazil, da mlajše generacije živo vez s skupno- stmi ohranjajo z redkejšimi obiski, pogosto le vsakih nekaj mesecev, ko jim čas dopušča in ko so zanje zanimive vsebine ter se za skupno udeležbo do- govorijo z mladostnimi prija- telji iste generacije. Tudi v Av- straliji poteka realnost v tej smeri, udeležbe mladih pa so zaradi velikih razdalj, mešanih zakonov in manjše kritične ma- se mogoče še redkejše – le ne- kajkrat ali enkrat letno. Mlad sogovornik, sicer aktiven v skupnosti v Melbournu, mi je to tudi tako pojasnil: “Če pri- dem v klub, se želim tam predvsem družiti s prijatelji, spiti pivo in kaj povedati. A sta- rejši takoj pristopijo k nam, nam povedo, kaj vse bi bilo po- trebno narediti, in prosijo za pomoč, ker sami ne zmorejo. Tako s prijatelji sploh ne preživimo nič časa skupaj, saj moramo delati v klubu. Tako pa večkrat raje niti ne grem tja”. Dejansko središče slovenskega življenja v Avstraliji so danes ta- ko postali slovenski katoliški misijoni. Prvi slovenski frančiškani so v Avstralijo (iz ZDA) prišli leta 1951 in ostali do danes. V Melbournu so Slo- venci zgradili cerkev sv. Cirila in Metoda, tam delujeta dva frančiškanska patra, v Sydneyju je cerkev sv. Rafaela, kjer deluje en pater, v Adelaide pa v cerkvi sv. Družine nimajo več svojega duhovnika, ampak jih enkrat mesečno za dve nedelji obišče pater iz Melbourna. Poleg ne- deljskih maš se ljudje enkrat mesečno zbirajo na družin- skem kosilu, večino nedelj po maši pa na kavi. Tukaj potekajo priprave na zakramente in tudi razna praznovanja. / dalje Dejan Valentinčič Izšla je prva številka revije Mladika v letu 2019 Sto let v italijanski državi rva številka tržaške revije Mladika v letu 2019 je izšla sredi meseca fe- bruarja. Obsežni Fokus se to- krat osredotoča na stoto oblet- nico življenja Slovencev v Itali- ji, namreč novembra 2018 je minilo natanko sto let od konca prve svetovne vojne in prihoda Italije v naše kraje. Benečija in Rezija sta sicer pripadali Kralje- vini Italiji že leta 1866, za ostale pripadnike sedanje slovenske manjšine v Italiji pa se je leta 1918 začelo povsem novo po- glavje v lastni zgodovini, ki za- jema dramatično dogajanje, ki je globoko in nepopravljivo za- rezalo v skupnost Slovencev. O stoletnici je v Fokusu pisalo več avtorjev z različnih področij, in sicer: zgodovinar Piero Purič, ki predstavlja stoletje demograf- skih in življenjskih razmer na Tržaškem in Goriškem, beneški javni delavec in sociolog Riccar- do Ruttar, ki pripoveduje o dra- matičnem izumiranju Benečije in Rezije, časnikar in javni de- lavec Luciano Lister pa poroča o dogajanju v Kanalski dolini; o slovenskem šolstvu v Italiji piše goriški javni delavec in šol- nik Peter Černic, tržaški zgodo- vinar Tomaž Simčič poroča o spremembah v verskem in cer- kvenem življenju, Majda Artač Sturman piše o jeziku, publici- stiki in založništvu, glasbenik in publicist Aleksander Rojc pa predstavlja sto let v glasbi in li- kovni umetnosti. Fokus je to- krat zanimiv in aktualen, v ak- tualnost sega tudi uvodnik, ki je nastal izpod peresa šolnice Majde Sfiligoj, z naslovom O slovenskem šolstvu nekoliko drugače: v njem avtorica opo- zarja na nevarnost, da bo zaradi ves več neslovenske populacije na slovenskih šolah v Italiji slo- venščina potisnjena na rob, če bomo to dovolili, in poudari, da slovenski jezik v šoli ni vse, pomemben je duh in odnos do pripadnosti. P V rubriki Ekologija je tokrat go-vor o človekovih pravicah, medkaterimi je tudi temeljna pravi- ca do zdravega življenja v čistem okolju, in o boju mlade, osemnajstletne Rafah Moha- med iz Savdske Arabije, ki je pred družinskim nasiljem po- begnila ter bila spre- jeta v Kanadi. Viktor Car je avtor zgodbe Prvi pone- deljek v maju, ki je bila priporočena na 46. literarnem na- tečaju revije Mladi- ka, na istem na- tečaju so bile pripo- ročene tudi pesmi Mateja Grudna. V rubriki Literatura je objavljena tudi pesem Marice Škorjanec Oljčniki v spomin na pesnico Ireno Žerjal. V razdelku Kultura je objavljen intervju z Bojano Daneu Don, avtorico knjige avtobiografskih zapisov Begunec nikdar, ki je izšla lani pri založbi Mladika. V pogovoru Bojana Daneu pripo- veduje svojo begunsko zgodbo v času fašizma, o očetu, ravna- telju Danilu Danevu, in življen- ju v povojnem Trstu. O umet- nosti piše Mojca Polona Vaupo- tič, ki razkriva lepote cerkve Sv. Trojice v Hrastovljah, med dru- gim njen izjemni Mrtvaški ples. V rubriki Pričevanja Tomaž Simčič piše o vojaškem dnevni- ku Iva Brica, ki je pravkar izšel v knjižni obliki, ter o njegovi tragični usodi – leta 1943 so ga po naročilu partizanskega vod- stva ubili, pred nedavnim je prišlo do sprave med njegovimi potomci in potomci tistih, ki so umor zagrešili. Mitja Petaros piše o zbiratel- jskih evrskih kovancih vredno- sti 3 evrov, ki jih je dala v obtok Banka Slovenija ob 100. obletnici kon- ca prve svetovne vojne. V Anteni so novice iz zamejstva in zdomstva ter nekaj občutenih slove- sov, od beneških Čedermacev Lovra Petričiča in Maria Goriupa ter idrij- skega kulturnega delavca Tomaža Pavšiča. V mladinski prilogi RAST Karen Ulian v uvodniku piše o pome- nu kulture in delovanja mladih v kulturi; Denise Frandolič, Ila- ria Vitturelli in Svetlana Brecelj so ob valentinovem pripravile pogovor o ljubezni s štirimi znanimi zamejskimi pari mlajše generacije; Martina So- sič poroča o vsedržavni noči klasičnih licejev, pri kateri je so- deloval tudi slovenski klasični licej iz Trsta; Veronika Bordon je pripravila pogovor s tremi mladimi obetavnimi smučarji iz našega prostora – Katrin Don, Caterino Sinigoi in Matejem Kalcem; Giulia Černic je avto- rica krajšega eseja o ljubezni v ljudski poeziji in Prešernovih verzih. es ne bi smeli pozabiti Katalonije, te od- daljene in vendar bližnje pokrajine, ne bi smeli pozabiti njenega naroda z nje- govim jezikom in kulturo, ne bi smeli pozabi- ti, ker so v igri demokracija in vrednote de- mokracije, ker gre za tisto željeno svobodo člo- veka, ki hoče svobodo v celoti in v prepričan- ju, da je dosegljiva in uresničljiva. V tem tre- nutku, ko bodo sodili zaprtim predstavnikom katalonske vlade, ki je razpisala in 1. oktobra 2017 izvedla referendum o neodvisnosti, vla- de, ki je bila potem odstavljena in je bila ka- sneje z volitvami izvoljena nova, v tem trenut- ku se je mogoče spomniti, kako je na vsa ta dogajanja gledalo vodstvo Evropske unije. Iz- jave najvišjih predstavnikov so bile žal mučno presenetljive in v svojem jedru osupljivo hlad- ne ter do pobude in želje sedem in pol mili- jonskega katalonskega naroda pravzaprav po- smehovalne. Naj bi šlo zgolj za notranji pro- blem Španije in da bi bila samostojna Katalo- nija veliko in preveliko breme za že tako za- pleteno in naporno usklajevanje dejavnosti številne in kar preštevilne družbe evropskih držav. Ni najmanjšega dvoma, da je vodstvo Evrope pokazalo izjemno malo, bolje rečeno, nič posluha za bistvo in primerno pozoren pristop k demoraciji kot takšni, ki željo tega ali onega naroda po večji ali celo popolni av- tonomiji, potemtakem svobodi, preprosto mora postaviti na vrh dnevnega reda svojih razmišljanj in nalog. Nemara je temu, milo rečeno, zares malomarnemu obravnavanju katalonskega primera botrovalo dejstvo, da so bili vsi koraki in ukrepi okrog referenduma popolnoma miroljubni, torej vzgledno demo- kratični, saj se niso posluževali sile in nasilja, to pa naj bi pomenilo, da vsa zadeva ni nevar- na, ni pereča in posledično ne zahteva poglo- bljenega ukvarjanja z njo. S tem je bila mirna pobuda celo kaznovana oziroma je bilo in je iz vsega mogoče razbrati nauk, da na miren in civiliziran način ni mogoče ničesar doseči, nauk, po katerem je uporaba sile spet prido- bila pomen. Istočasno se je osrednja španska vlada s kraljem na čelu obnašala in se še ob- naša zelo ostro, do kraja brez razumevanja in na način, ki je dopuščal možnost, da bi v pri- meru diplomatskega poraza nemara zares uporabila silo. Nauk velja podčrtano ponoviti: miroljubne pobude nimajo nobene možnosti za uspeh, namigovanje s silo pa vedno - res klavrno obnašanje Evrope, ki je na ta način iz- gubila kar nekaj svoje verodostojnosti. Je bilo tega res treba in ali ni bilo mogoče Katalonijo vsaj moralno podpreti in predlagati Španiji, naj bo strpnejša? V vsakem primeru problem ostaja, pri čemer si kot verjetno najrazvitejša demokracija Evropa takšnih spodrsljajev ne bi smela več privoščiti. Demokracija, v kateri je dovolj prostora za vse, je namreč veliko upanje za svet v celoti, demokracija kot mirno izgra- jevanje odnosov, kot brezpogojno spoštovanje pravice vsakogar do svobode in neodvisnosti, kar edino zagotavlja mirno in srečno sožitje. Janez Povše R Spomini na veselje ob osamosvajanju Slovenije in njenem priznanju s strani Avstralije Cerkev sv. Cirila in Metoda v Melbournu Slovensko narodno skupnost je v minulem tednu negativno presenetila vest, da je pred dvema mesecema parlament odo- bril protikorupcijski zakon. Ta vsebuje člen, ki bi dodatno obremenil delovanje naših društev. Organizacije, ki imajo v odborih politike in/ali člane vodilnih organov strank ali iz- voljene na različnih upravnih ravneh, bodo podvržena ena- kemu finančnemu nadzoru kot stranke. Zakon je med dru- gim retroaktiven in velja za obdobje zadnjih desetih let. SSk in SSO sta se že aktivirala in skušata najti ustrezno rešitev. Protikorupcijski zakon Aktualno 7. marca 2019 3 S 1. strani Vsiljena ... amo podatek, da je prvi ženski časopis Slovenka začel izhajati l. 1897, leto ka- sneje je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo, pomembna letnica je 1906, ko je prva Slovenka Marija Urbas doktorirala na graški univerzi. L. 1920 je bila pri nas uve- dena volilna pravica na občinski ravni tudi za ženske in moške, ki so dopolnili 21 let; splošna volilna pravica pa je bila uzakonje- na 1945, in to je tisto, kar ženski daje ena- kopravnost. Prav je tako, dolga pot, ki je žal, ostala brez kažipota. Prava ženska, mati, žena, delavka ne potrebuje kvot, ker sama ve, kje je njeno mesto. In tako sem se počasi dokopala do spoznan- ja, kaj je svoboda. Vendar, ko sem dalje bra- la podatke, sem začutila, da marsikaj man- jka in da se svoboda lahko udejanji med do- brimi ljudmi. Premalo je z zakonom zau- kazati spoštovanje, pravico do dela, stano- vanja, družine, šolanja in še marsikaj. Zaradi moje svobode je svoboda drugega kar nekaj: - V letu 1974 se je politiki zdelo potrebno, v zvezi z ženskim vprašanjem, v ustavo za- pisati, da vsaka ženska svobodno odloča o rojstvu otrok. Svobodno? Kaj pa mož, par- tner, oče otroka? Za vsako rojstvo sta po- trebna dva, torej moja svoboda ne priznava tvoje? - Leta 1977 je bila uzakonjena pravica do umetne prekinitve nosečnosti. Spet vprašanje – koga ali kaj... moja pravica tepta pravico nekoga drugega. Tiste, ki smo pri ginekologu poslušale bitje srčka našega otroka, vemo, koga ali kaj. Če so to edini problemi sodobne ženske, potem se sprašujem, kaj bo čez 10, 20 let pisalo o nas. Če hočemo, da bo naša slika lik pokončne, izobražene, samozavestne, dostojanstvene ženske, bo potrebno povz- digniti glas za življenje. Po tehtnem premisleku sem pri svobodi in dobrih ljudeh modrovala: “Kdor postavlja zidove in ograje naravnim človeškim zako- nom, postavlja pregrade sam sebi, kajti zid, ograja in zakon proti življenju krati svobo- do na tej in na oni strani pregrade”. S di se, da nekatere družin-ske na (d) loge pripadajole nam, ženskam – mate- ram. Dan žena naj bi nas spo- minjal na ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežke žensk, ki so jih težko pridobile ob koncu devetnajste- ga stoletja oz. v dvajsetem sto- letju prejšnjega tisočletja. Tudi na Slovenskem so tedaj potekali boji za enakopravnost žensk, ki so jih kot drugod potiskali moški na rob družbenopoli- tične dejavnosti. Ženske so bile le spremljevalke, “okras”, ki je pripadal uveljavljenim moškim. Gotovo so se možje v družbi že takrat radi postavljali z lepimi ženami. To še zmeraj počenjajo, predvsem tisti, ki imajo “veliko pod palcem”, v sodobnem “elit- nem” družbenem tkivu. Ženska figura je še zmeraj nepogrešljiva vaba na oglasnih plakatih, leta- kih in vseh mogočih revijah. V vseh teh letih se žal ni še znebila predznaka lepotice brez velikih intelektualnih zmožnosti, čeprav se je borila tudi proti te- mu. Na Slovenskem so se začele žen- ske “prebujati” že konec 19. sto- letja. Leta 1897 je začel izhajati ženski časnik Slovenka; prvo žensko društvo je bilo ustano- vljeno l. 1898. Leto 1906 pa je za slovenske ženske še posebno pomembno: takrat je Marija Ur- bas kot prva Slovenka doktori- rala iz filozofije na graški uni- verzi. Od tedaj je mnogo vode naše “bistre hčere planin” ste- klo pod krasnim kamnitim sol- kanskim mostom. Mnogo Slo- venk je doseglo univerzitetni naslov in tudi visoke položaje, a vseeno premalo v primerjavi z moškimi. V Italiji je morda ta razlika še večja, čeprav je tudi tu ženska na boljšem kot pred ne- kaj desetletji. V določenih smi- slih pa je še zmeraj zapostavlje- na. Delodajalci v privatnem sektorju odmerjajo npr. žen- skim uslužbenkam vedno nižjo plačo kot moškim. Tudi mate- rinstvo ni preveč zaželeno, ker odteguje mlade matere od de- lovnega mesta. Med domačimi stenami je včasih za ženske zelo hudo. Črna kronika prepogo- sto navaja presunljive novice o zlorabljanju žensk, o možeh, ki nočejo sprejeti, da jih je ljubica ali žena zapustila. Zato jih stal- no nadlegujejo, jim sledijo, jih tudi psihološko skušajo streti. Prepogosto se dogaja najhujše: umor. Koliko je že bilo takih primerov! Včasih se taki nasil- neži znesejo tudi nad otroki, da bi ranili srce ženske, ki so ji ne- koč obljubili ljubezen, zvesto- bo, spoštovanje. Kljub temu da smo že dve desetletji v novem tisočletju, ženska ni dosegla še 100 % enakopravnosti z moš - kim. Zato za veselo praznovan- je dneva žena ni še nastopil pravi čas. Odbornice in svetnice iz goriške občinske uprave, ki se zavedajo vsega tega, so se domenile, da bodo letos dan žena proslavile z branjem dramskega dela Ek- klesiazousai (Zborovalke) , iz l. 392 pred Kristusom, grškega ko- mediografa Aristofana (445-386 pred Kristusom). S klasično umetnino bodo poskušale opo- zoriti na današnje probleme, saj se v njej zrcali tudi sodobnost! Ob vsem tem lahko le z grenko- bo v srcu sežemo po kozarčku žlahtne kapljice v upanju (spes ultima dea!), da bo nekoč res bolj rožnato tudi za ženske na vseh koncih sveta. Z poštovani odgovorni urednik časopisa Novi glas, gospod Jurij Paljk V zvezi s prispevkom avtorja Janeza Ju- hanta “Justinov odhod k Bogu nas zavezuje k prisebnosti in odločnosti za resnico”, ob- javljenim 2. marca 2019, prosim, da objavi- te moje nasprotno stališče: Dr. Janez Juhant je v svojem razmišljanju ob smrti Justina Stanovnika napisal nasled- nje: “Nerazumljivo in zavržno je, da politiki demokratične Evrope spet ščuvajo in celo zanikajo dejanja fašizma kot Tajani in ko- munizma kot Janez Kocijančič”. Navedba dr. Juhanta je neresnična in zava- jajoča, saj nikoli nikogar ne ščuvam, poleg tega pa sem bil do dejanj, ki so se dogajala v imenu komunizma, vedno dovolj kri- tičen. Tako še pomislim ne, da bi zanikal dejanja stalinizma ali pa Pol Pota v Kam- bodži. Vsekakor pa Juhantovo omenjanje fašizma in komunizma v istem stavku odraža njegov vrednostni pristop, saj na po- seben način izenačuje obe ideologiji in oba sistema. Ob tem velja omeniti, da je fašizem slovenski narod podjarmljal, komunizem pa ga je v drugi svetovni vojni osvobodil. Dr. Janez Kocijančič S Prejeli smo Pojasnilo ragi bratje in sestre, vsako leto Bog po sveti materi Cerkvi “naklanja svojim vernikom, da se pripravijo z veseljem, očiščeni v duhu, na praznovanje Velike noči (...) in zajemajo iz skrivnosti odrešenja polnost novega življenja v Kristusu” (Postni hvalospev). Tako lahko hodimo od Velike noči do Velike noči k izpolnjevanju tistega odrešenja, ki smo ga že prejeli s Kristusovo velikonočno skrivnostjo: “Odrešeni smo bili namreč v upanju” (Rim 8,24). Ta skrivnost odrešenja, ki deluje v nas že med zemeljskim življenjem, je dinamičen proces, ki vključuje tudi zgodovino in celotno stvarstvo. Tako sveti Pavel pravi: “Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov” (Rim 8,19). V tej luči vam želim ponuditi v razmislek nekaj izhodiščnih točk, ki nas bodo spremljale na poti spreobrnjenja v postnem času. 1. Odrešenje stvarstva Praznovanje svetega tridnevja Kristuso- vega trpljenja, smrti in vstajenja, ki je vrhunec bogoslužnega leta, nas vedno znova vabi, da živimo pot priprave z zavestjo, da je naše življenje skladno s podobo Kristusa (prim. Rim 8,29), kar je neizmeren dar Božjega usmiljenja. Ko živimo kot Božji otroci, odrešene osebe, ki se pustijo voditi Svetemu Du- hu (prim. Rim 8,14) ter znajo prepoz- nati in udejanjati Božji zakon –začenši s tistim, ki je vpisan v naše srce in na- ravo -, delamo dobro tudi stvarstvu in sodelujemo pri njegovem odrešenju. Zato stvarstvo, kakor pravi sv. Pavel, željno pričakuje razodetje Božjih otrok kot tistih, ki uživajo milost Jezusove velikonočne skrivnosti in v polnosti živijo sadove, ki so namenjeni, da do- zorijo v telesu samem. Ko Kristusova ljubezen preoblikuje življenje svetnikov v njihovem duhu, tele- su in duši, slavijo Bo- ga. Po molitvi, kon- templaciji in umetno- sti vključujejo vse ustvarjeno v isto hval- nico, kot je čudovito izraženo v Hvalnici stvarstva ali Sončni pesmi svetega Frančiška Asiškega (prim. okrožnica Lau- dato si', 87). Toda har- monijo, izhajajočo iz odrešenja, v svetu še vedno ogroža negativ- na moč greha in smrti. 2. Uničujoča sila greha Ko ne živimo kot Božji otroci, se pogo- sto do svojih bližnjih, do stvarstva in do sebe vedemo uničujoče. Tedaj se bolj ali manj zavestno odločimo, da bomo vse uporabljali po svoji volji. Zloraba tako postane gonilo našega delovanja. S svojim načinom življenja prekoračimo tiste meje človeškega življenja in narave, ki bi jih morali spoštovati. Živimo po nebrzdanih žel- jah, ki jih Knjiga modrosti (prim. Mdr 2,1-11) pripisuje brezbožnim, torej ti- stim, ki iz svojega življenja izključijo Boga in upanje na prihodnost. Če ne hrepenimo po Veliki noči k zarji vsta- jenja, živimo tako, kot je izraženo v be- sedah “Hočem vse in hočem takoj”! in “Več ni nikoli dovolj”! Vemo, da je vzrok za vsako zlo greh, ki vse od začetka človeštva prekinja občestvo z Bogom, drugimi in stvar- stvom, s katerim smo povezani predv- sem s svojim telesom. Prelom občestva z Bogom je popačil tudi harmoničen odnos z okoljem, v katerem smo pokli- cani živeti – vrt se je spremenil v puščavo (prim. 1 Mz 3,17–18). Gre za greh, ki človeka zavaja. Do- mišlja si, da je bog stvarstva in njegov absolutni gospodar, ter stvarstva ne uporablja z name- nom, kot je želel Stvarnik, tem- več za lastno korist in v škodo ustvarjenih bitij. Ko se opusti Božja postava, po- stava ljubezni, se uveljavi zakon močnejšega nad šibkejšim. Greh, ki biva v človekovem srcu (prim. Mr 7,20–23) in se izraža kot zavist, hla- stanje po izrednem blagostanju, neza- nimanje za blagor drugih in pogosto tudi za lastni blagor privede do izko- riščanja stvarstva, oseb in okolja. Gre za nenasitno željo, ki se pojmuje kot pravica in ki prej ko slej pokonča tudi tistega, ki ga ima v lasti. 3. Zdravilna moč pokore in odpuščanja Za stvarstvo je nujno po- trebno, da se Božji otro- ci, ki so postali “nova stvar”, razodenejo: “Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nasta- lo je novo” (2 Kor 5,17). S tem lahko tudi stvar- stvo “praznuje Veliko noč”: odpre se novim nebesom in novi zemlji (prim. Apd 21,1). Pot k Veliki noči nas spodbu- ja, da umijemo svoj obraz in prenovimo svo- je krščansko srce ter s pokoro, spreobrnjenjem in odpuščan- jem zaživimo vse bogastvo milosti ve- likonočne skrivnosti. Ta “neučakanost”, to pričakovanje stvarstva bo našlo svojo dopolnitev, ko se bodo razodeli Božji otroci: ko bodo kristjani in vsi ljudje odločno vstopili v proces spreobrnjenja. Vse stvarstvo je skupaj z nami poklicano, “da se /…/ bo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svo- bodo slave Božjih otrok” (Rim 8,21). Post je zakramentalno znamenje tega spreobrnjenja. Kristjane kliče, da bi ve- likonočno skrivnost še bolj intenzivno in konkretno utelesili v svoje osebno, družinsko in družbeno življenje, še po- sebej po postu, molitvi in miloščini. Postiti se pomeni naučiti se spremeniti svoj odnos do drugih in do ustvarjenih bitij: od skušnjave, da bi nasitili svojo požrešnost, preiti k sposobnosti trpeti zaradi ljubezni, ki lahko zapolni praz- nino v našem srcu. Moliti, da bi se znali odpovedati čaščenju samozado- stnosti in lastnega jaza ter se znali predstaviti kot iskalci Gospoda in nje- govega usmiljenja. Dajati miloščino, da bi izstopili iz nespameti živeti in ko- pičiti vse za nas same v utvari, da si za- gotavljamo prihodnost, ki nam ne pri- pada. Tako bomo ponovno odkrili ve- selje Božjega načrta za stvarstvo in vsa- kega od nas, ki je v tem, da ljubimo Boga, svoje brate in sestre in ves svet ter v tej ljubezni najdemo svojo re- snično srečo. Dragi bratje in sestre, štiridesetdnevni “postni čas”, ki ga je Božji Sin preživel v puščavi, ima za svoj cilj, da puščavo stvarstva ponovno spremeni v tisti vrt občestva z Bogom, kakršen je bil pred izvirnim grehom (prim Mr 1,12–13; Iz 51,3). Naj bo naš postni čas hoja po isti poti, da bi povrnili Kristusovo upanje vsemu stvarstvu, “da se bo /…/ iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svo- bodo slave Božjih otrok” (Rim 8,21). Naj ta milostni čas ne izzveni v praz- no. Prosimo Boga, da nam pomaga pri resničnem spreobrnjenju. Opustimo egoizem, pogled usmerjen vase, in se obrnimo h Kristusovi Veliki noči. Po- stanimo bližnji bratom in sestram v težavah, delimo z njimi svoje duhovne in materialne dobrine. Tako bomo sprejeli v svoje življenje Kristusovo zmago nad grehom in smrtjo ter v stvarstvo pritegnili njegovo moč, ki preobraža. D S 1. strani Nič novega ... nformativno brošuro Mi, Slovenci v Italiji sta skupno izdala SSO in SKGZ v sodelovanju s SLORI-jem. Gre za pomembno publikacijo, s katero želimo predstaviti našo narodno skupnost in njeno razvejeno organizirano delovanje širši javnosti. Vsi štirje govorniki so poudarili pomembno vsestransko vlogo, ki jo slovenska narodna skupnost odigrava na italijanski vzhodni meji. Prav zaradi tega bi bilo zelo negativno, če ne bi bilo več slovenskega predstavnika v parlamentu. Zato je primerno, da se to vprašanje reši med postopkom spremembe ustave za znižanje števila parlamentarcev. Predstavitve so se udeležili številni ugledni gostje. Pozdrav sta izrekla veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj in namestnica ministra na veleposlaništvu Republike Slovenije v Rimu Mojca Nemec van Gorp. Pred predstavitvijo informativne brošure je predsednika Bandlja (SSO) in predsednika Pavšiča (SKGZ) sprejela predsednica senatne zbornice Maria Elisabetta Alberti Casellatti. Sestanka se je udeležila tudi senatorka Rojčeva. Glavna tema pogovora je bila slovenska zastopanost v parlamentu. Predsednika krovnih organizaciji sta predsednici Casellattijevi poudarila potrebo po zagotovljenem predstavništvu in da je ravno postopek ustavne spremembe za znižanje števila parlamentarcev pravi trenutek, da se to uredi. Predsednica senata je izrazila razumevanje za vprašanje, pri tem pa dodala, da ima omejene možnosti v okviru svoje institucionalne vloge. I S 1. strani Predstavitev brošure ... Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2019 Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov (Rim 8,19) foto Stefania B. Kristjani in družba7. marca 20194 Poslanica papeža Frančiška za 53. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2019 (2) “Saj smo med seboj deli enega telesa” (Ef 4,25) “Saj smo med seboj deli enega telesa” Odgovor lahko morebiti izpelje- mo iz tretje prispodobe – telesa in delov enega telesa –, ki jo sveti Pavel uporablja za opis vzajem- nega odnosa med ljudmi na te- melju organizma, ki jih povezuje. “Zato opustite laž in govorite re- snico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega tele- sa” (Ef 4,25). Biti del enega telesa je velika spodbuda, s katero nas apostol poziva, da opustimo laž in govo- rimo resnico. Resnica se razodeva v skupno- sti, laži pa so po drugi strani sebično za- vračanje dejstva, da smo del enega telesa: če se ne želimo razda- jati drugim, izgubimo edini način, da se naj- demo. To nam pomaga, da ljudi ne vidimo kot potencialnih tek- mecev, ampak da celo sovražnike vidimo kot osebe. Ne potrebuje- mo več nasprotnika, da bi vedeli, kdo smo, ker nas vseobsegajoči pogled, ki se ga učimo od Kristu- sa, vodi k odkrivanju bližnjega na nov način, kot sestavnega dela odnosa in bližine ter pogoja zan- ju. Prispodoba telesa in njegovih delov nas vodi k razmišljanju o naši identiteti, ki temelji na občestvu in na “bližnjem”. Kri- stjani se pojmujemo kot deli ene- ga telesa, katerega glava je Kri- stus. Takšna zmožnost razumevanja in komunikacije med ljudmi temel- ji na občestvu ljubezni med Božjimi osebami. Bog ni samota, ampak Skupnost; on je Ljubezen in zato komunikacija, kajti ljube- zen vedno občuje in se posredu- je, da bi srečala bližnjega. Da bi se sporazumeval z nami in se nam posredoval, se je Bog prila- godil našemu jeziku in v človeški zgodovini vzpostavil pravi dialog s človeštvom (prim. II. vatikanski koncil, Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju, 2). Na podlagi dejstva, da smo ustvarjeni po Božji podobi, po podobi Boga, ki je skupnost in se nam posreduje, v srcu vedno no- simo hrepenenje po življenju v občestvu, po pripadnosti skup- nosti. “Pravzaprav nič ni tako specifično za našo naravo kot dejstvo, da vstopamo v odnose z drugimi, naša potreba po bliž - njem”, je zapisal sveti Bazilij. Današnje razmere nas pozivajo k vlaganju v odnose in potrditvi medosebne narave našega člo- veštva – tudi na internetu in po njem. Kristjani smo še toliko bolj poklicani k uresničevanju tak - šnega občestva, ki bo zaznamo- valo našo versko identiteto. Vera je pravzaprav odnos, srečanje in ob spodbudi Božje ljubezni se lahko sporazumevamo, spreje- mamo in razumemo dar bližnje- ga in se nanj odzovemo. Občestvo v po dobi Trojice je tisto, kar človeka loči od posamez- nika. Iz vere v Boga, ki je Troedini, izha- ja dejstvo, da potrebujem bližnje, da bi lahko bil jaz. Resnični člo- vek, resnična oseba sem le, če sem pove- zan z bližnji- mi. Beseda “oseba” pravzaprav pomeni človeka kot “obraz”, ki je obrnjen k bližnjemu in se mu posveča. Naše življenje postaja bolj človeško, kolikor naša nara- va postaja manj individualna in bolj osebna. To pristno pot v do- seganju večje človeškosti lahko vidimo v človeku, ki iz posamez- nika, ki razume bližnjega kot tek- meca, postane človek, ki prepoz- na bližnjega kot sopotnika. Od “všečka” do “amena” Podoba telesa in njegovih delov nas opominja, da je uporaba družbenega omrežja dopolnilo konkretnemu srečanju, ki se ure- sničuje po telesu, srcu, očeh, po- gledu in dihu bližnjega. Če se in- ternet uporablja kot razširitev ali pričakovanje takšnega srečanja, potem koncept omrežja ne zava- ja in ostaja vir za skupnost. Inter- net je vir, če ga družina upora- blja, da bi bila bolj povezana, da bi se srečala za mizo in si zazrla v oči. Internet je vir, če cerkvena skupnost svoje delovanje uskla- juje z njegovo pomočjo, da po- tem skupaj praznuje evharistijo. Internet je vir, če postane pri- ložnost za izmenjavo zgodb in iz- kušenj o lepoti ali trpljenju, ki so fizično oddaljene od nas, da bi skupaj molili in skupaj poiskali dobro, da bi ponovno odkrili, kaj nas združuje. Tako lahko preidemo od diagno- ze k zdravljenju: odpiramo pot za dialog, za srečanje, za nasmehe, za nežnost... To je internet, ki ga želimo. Mreža, ki ni namenjena pastem, ampak osvobajanju, va- rovanju občestva ljudi, ki so svo- bodni. Že Cerkev sama je mreža, ki jo spleta evharistično obče - stvo, kjer enotnost ne temelji na “všečkih”, ampak na resnici, na besedi “amen”, s katero se vsak- do oklepa Kristusovega telesa in sprejema bližnje. / konec Na Pustni iskrici za misijon p. Danila v Ugandi Za zdravstveni center zbrali 95.000 evrov a Pustni sobotni iskrici 2. marca letos so s po- močjo poslušalcev Radia Ognjišče in udeležencev pustne- ga plesa v Zavodu sv. Stanislava zbrali več kot 95.000 evrov, ki jih bodo namenili misijonarju Da- nilu Lisjaku v misijonu Atede, ki želi zgraditi zdravstveni center za matere in otroke v, Ugandi. Na pustno soboto sta Misijonsko središče Slovenije in Radio Ognjišče že tradicionalno pripra- vila dobrodelno akcijo. Tokrat bodo zbrana sredstva namenjena misijonu v Ugandi. Misijonar N Danilo Lisjak pravi, da 35.000ljudi s tega območja nima nitiambulante, zaradi različnih bo- lezni pa je umrljivost otrok in mater zelo visoka. Klic na pomoč je slišalo veliko dobrotnikov, do 15. ure so prek klicnega centra darovali več kot 95.000 evrov, so sporočili z Radia Ognjišče. V Športni dvorani Zavoda sv. Sta- nislava v Šentvidu v Ljubljani se je veliko maškar udeležilo dobro- delnega pustnega plesa, na kate- rem so za zabavo skrbeli Damja- na Golavšek ter Toni Sotošek z družino in prijatelji. Skozi drugačno prizmo (4) Hvalnica imigracije oznamo delo humanista Erazma Rotterdamskega z naslovom Hvalnica norosti, prav tako pa bi lahko ta naslov prevzeli tudi za to, kar se dogaja s tem tako velikim sponzoriranjem priseljevanja ali imigracije. Seveda zdaj ne smemo dajati nobenih predpon zadevam, ampak mora biti poimenovanje le še “migracije”, strogo v množini, prišleki pa so “migranti”, medtem ko očitno vlada določeni rasizem na tem področju, glede na to, da so kot migranti mišljeni zlasti in predvsem predstavniki ne-belih ras, belci pa v bistvu niti ne. Mnogi bi radi, kot pravi Fusaro, kar poenostavljeno te prišleke označili z Marxom kot “rezervno industrijsko vojsko”, ki naj bi jo ti vse bolj sestavljali, tako pa znižali stroške delovne sile, obenem pa zadeva še bolj oslabi to isto delovno silo. Omenjeni filozof pravi, da gre za idealne sužnje, ker so podkupljivi, nimajo zavesti pripadnosti nekemu družbenemu razredu, poleg tega pa so pripravljeni na vse, da bi preživeli. Vendar pa je potrebno tu omeniti še neki drugi vzrok, ki je za vsem P skupaj in očitno komu prija –imeti ljudi brez istovetnosti inkorenin. Pripadnik te skupine ljudi se lahko z latinskim izrazom, ki je podoben tistemu razsvetljenskemu za označbo človeka, “homo sapiens”, pa se glasi “homo migrans”. Ta nima svojega lastnega teritorija, svoje lastne dežele, nima korenin, zato pa je vedno s kovčkom v roki in pripravljen, da se seli, kakor je pač potreba. Zato je neke vrste hinavščina in licemernost govoriti praktično le o temnopoltih “migrantih”, po drugi strani pa praktično nič o drugih, niti tistih lastnih, ki so sicer res emigranti, po drugi strani pa morda tudi res migranti. Pustimo za zdaj razne vzhodnoevropske ali kitajske delavce, ki se ne znajdejo več v medijih, žalostno je morda bolj to, da se ne spopadamo ali spopadamo dovolj s težavo tega, prej omenjenega, vala emigracij iz naših domačih dežel, ki se vse bolj zdi prisiljena. Še pred nedavnim so hodili naši ljudje ven, ker so si to sami izbrali, ker so želeli poskusiti srečo v drugačnih resničnostih, bodisi v univerzitetnih ali delovnih krogih. Zatem je prišel čarobni program Erasmus, ki že lep čas prepričuje mlade, začenši s srednjo oz. višjo šolo (pač, odvisno, če govorimo o Sloveniji ali Italiji), kako lepo je iti na tuje in biti kozmopolitski. Prišli pa smo na koncu do resničnosti, ko naši sinovi in hčere najprej študirajo po naših šolah in univerzah, ki očitno že niso tako katastrofalne. Vendar pa morajo potem na tuje, ker na domačih tleh ne najdejo zaposlitve. Kar spremljamo v medijih, nam torej pove sicer, kako postajamo sever Afrike, kakor je to včasih veljalo za Slovenijo v oziru do drugih jugoslovanskih republik in za Severno Italijo v primerjavi z Južno. Nočejo pa govoriti o tem, kako tako Italija kot Slovenija in še katera druga podobna država postajajo Afrika Zahoda. Andrej Vončina Jezus in ženske Jezus je oznanjal Kraljestvo, v katerem bodo ljudje bratje in sestre. Povedal je, da so ženske osebe s svojim dostojanstvom, ker jih Bog ljubi in spoštuje. Njegov odnos do žensk je bil tako drugačen in nov, da je pri nekaterih spodbudil pohujšanje in nestrinjanje. (Jn 4,27) Jezus je srečal na poti svojega poslanstva mnoge ženske. Govoril je s Samarijanko na javnem me- stu in ji vrnil dostojanstvo, (Jn 4,5-26) zavaroval je žensko, ki so jo obtožili prešuštva in bi morala biti kamenjana. Rekel ji je, naj več ne greši, (Jn 8,3-11) sprejel je grešnico, ki mu je v Simonovi hiši mazilila noge in brisala s svojimi lasmi. (Lk 7,36-50) Nekatere ženske so bile deležne njego- vega ozdravljenja. Ozdravil je sključeno ženo, (Lk 13,10-16) Petrovo taščo, (Mr 1,29-31) ženo, ki je krvavela dvanajst let. (Mr 5,25-34) Dosled- no je sprejemal zapo- ved spoštovanja očeta in matere, njegovi so- dobniki so dajali pred- nost očetu. Posebno pozornost je posvetil otrokom, tako dečkom kot deklicam. (Mr 10,13-16) Ni se sprijaz- nil z zlorabami, ki so se dogajale pri ločitvah. Postavil se je proti moškim, ki so želeli na lahko odsloviti ženo in si prisvojiti drugo. (Mt 5,28) Evangeliji poročajo, kako je branil vdove, ki so obubožale in bile porinjene na rob družbe. Sveti Marko govori o vdovi, ki je v templju darovala več kot bogati ljudje. (Mr 12,42-43) Jezus je ob- sodil učitelje postave, ker so izkoriščali vdove. (Mr 12,38) Sveti Luka predstavlja vdovo, ki je z vztrajno prošnjo prišla do pravice pri ravno- dušnem sodniku. (Lk 18,1-8). Iz evangelijev je razvidno, da ni imel ženske za obredno nečiste in jim branil dostop do sebe. Ko ga je načelnik shodnice Jair prosil, da bi prišel ozdravit njego- vo hčerko, se ga je dotaknila ženska, ki je bila za- radi svoje bolezni “trajno nečista”. (Mr 5,25-34) Prav tako se ni držal obrednega pravila, ko se je dotaknil mrtve deklice in jo obudil. (Mr 5,21- 42) Vsi ti dogodki kažejo, kako se je Jezus postavil za človeka pred raznimi pravili. Ozdravil je obse- deno hčer sirofeničanske ženske (Mr 7,24-30) in Marijo Magdaleno. (Lk 8,2) Ženske so bile pove- zane s čudeži obuditve od mrtvih: obudil je hčerko načelnika shodnice Jairja, (Mr 5,21- 24.35-43) sina uboge vdove iz Naima, (Lk 7,14) Lazarja, brata Marte in Marije. (Jn 11,1-44) Luka govori o ženskah, ki so spremljale Jezusa in pod- pirale njegov misijon: o Mariji Magdaleni, Ivani, ženi Herodovega oskrbnika Husa, Suzani in mnogih drugih. (Lk 8,1-2) Prav tako poroča, da sta angela po vstajenju povedala ženam, da Jezu- sa ni več v grobu, ker je bil obujen, kakor je go- voril, ko je bil še v Galileji. (Lk 24,6) Te ženske niso bile le znanilke vstajenja, ampak tudi pričevalke za vse, kar je Jezus delal v času javne- ga delovanja. Marta ga je priznala za Gospoda in Mesija, ki je moral priti na svet. (Jn 11,27) V hiši Marte in Marije so sprejeli Jezusa na zelo gostol- juben način. (Lk 10,38-42) Marta je pripravila postrežbo, Marija pa se je usedla k njegovim no- gam in ga poslušala. To je bila značilna drža za učenca, ki sedi pri nogah svojega učitelja in ga posluša. V času tragičnega pri- jetja Jezusa so ženske pokazale večji pogum in zvestobo kot moški. Spremljale so ga pri njegovem križevem po- tu, bile so prisotne pri križanju in pri pokopu. Matej pravi, da so bile pri križanju ženske, ki so gledale od daleč: Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedejevih sinov. (Mt 27,55-56) Te ženske so bile tudi ob Mariji, Jezu- sovi materi, in jo tolažile. Med Jezusom in Marijo Magdaleno je bil pose- ben odnos. Evangelist Luka pravi, da je Jezus iz nje izgnal sedem hudih duhov in ji ponovno vrnil življenje. Zato ga je tako čutila, ga spremlja- la v trpljenju in križanju ter globoko trpela bo- lečino njegove smrti. Toda s to smrtjo ni umrla njena ljubezen. Evangelist Janez pravi, da je Ma- rija Magdalena prva prišla zjutraj h grobu in vi- dela, da je kamen odvaljen. Prva se je srečala z Vstalim in mu izrazila svojo ljubezen ter nav- dušenje, Jezus pa ji je naročil, naj gre k učencem in jim pove, da je šel k svojemu in njihovemu Bogu. (Jn 20,17) Marija je tekla k učencem in jim sporočila, da je videla Gospoda in kaj ji je povedal. (Jn 20,18) Tu ni nobenega dvoma, da oznanilo o Jezusu ni prišlo le od učencev in apo- stolov, ampak tudi po učenkah. Ženske so bile prve izbrane priče velikonočnega dogodka. Zato vzhodna tradicija imenuje Marijo Magdaleno 'prva apostolka'. ZAKAJ PRAV JEZUS? (59) PRIMOŽ KREČIČ Erazem Rotterdamski foto: flickr Radio Ognjišče Kristjani in družba 7. marca 2019 5 ost nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska karitas je za letošnji post pripravila štiri povabila: pre- ventivno spodbudo 40 dni brez alkohola, zbi- ranje sredstev za pomoč na območjih JV Evro- pe, vabilo k poglobitvi postnega časa z molit- vijo ter postni koledar. 1. Preventivna spodbuda 40 dni brez alkohola Tokratna postna spodbuda se bo začela na pe- pelnično sredo, 6. marca, in se končala na ve- liko soboto, 20. aprila 2019. Letos spodbuda nosi podnaslov “Za od- govoren odnos do alkohola”. Geslo vsa- kega izmed nas vabi, da smo doma, na cesti, v službi pri delu in v družbi odgo- vorni brez alkohola in drugih drog. Želimo si lepih odnosov, zdravja, bla- ginje in pravega veselja v družinah. Radi bi varno prišli na cilj in pri tem ne ogrožali drugih. Svoje delo lahko odgo- vorno opravljamo, le če smo zbrani in razsodni in skupaj oblikujemo navade in vzorce v družbi. Vsak dan in vsak korak šteje! Vsak lahko sodeluje osebno, z družino, kot skupi- na, župnija in v postu v znamenju solidarno- sti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola, ne uživa in ne streže alkohola. Prosimo vas, da še po- sebej povabite ŽPS in člane drugih skupin. Povabljeni ste tudi na dve romanji, ki bosta še posebej namenjeni v spodbudo vsem, ki sodelujejo v akciji 40 dni brez alkohola, in v podporo vsem, ki kakorkoli trpijo zaradi al- kohola: * Brezje – v soboto, 9. marca, s pričetkom ob 10.00 s sveto mašo, ki jo bo vodil dr. Christian Gostečnik. Po sv. maši bo predavanje dr. Chri- stiana Gostečnika z naslovom Kako je možno premagati vzorec zasvojenosti v družini? Pričevali bodo zakonski par, duhovnik in samski moški z osebno izkušnjo odvisnosti. * Sveta Gora – v nedeljo, 31. marca, zbiranje ob 14.30 na prvi postaji križevega pota, ki ga bosta vodila Tomaž Kodrič in Vipavska DK. Nadaljevalo se bo s sveto mašo ob 16.00, ki jo bo daroval upokojeni koprski škof msgr. mag. Metod Pirih. 2. Dobrodelna akcija za pomoč JV Evropi Preko akcije Ne pozabimo škofijske Karitas namenjajo pomoč ljudem v stiski v JV Evropi. V Gramshu v Albaniji podpiramo nakup zdra- vil in sanitarnega materiala za več kot 1.000 oseb, ki jim sestre pomagajo v ambulanti ali pa z nego na domu ter pri opremi hiš najrev- nejšim družinam. Takšno pomoč je lani pre- jelo 16 družin. V Srbiji Karitas pomaga več kot 700 družinam s paketi s hrano in higien- skimi pripomočki ter z nego starejših na do- mu. V BiH podpiramo delovanje ljudske ku- hinje v Sarajevu za dnevni obrok več kot 160 oseb, pomagamo pri nakupu materiala in ob- novi hiš revnim družinam ter podpiramo iz- vedbo taborov za otroke ob pomoči mladih prostovoljcev iz Slovenije. V Makedoniji pa pomagamo 650 gospodinjstvom z osnovnimi potrebščinami in podpiramo ljudsko kuhin- jo. 3. Poglobimo postni čas V letošnjem postu si želimo še posebej sprem- ljati zgodbe današnjih staršev. V ta namen smo na Slovenski karitas pripra- vili gradiva za oblikovanje svetih maš ob pet- kih ali drugih dneh posameznega tedna v po- stu z vabilom k možnosti, da osrečimo svoje srce, svojo družino, župnijo, da prižgemo lučke upanja tistim, ki so v temi, da dvignemo sklonjene glave in hromim opogumimo ko- rak. Teme brošure pod uvodnim naslovom in spodbudo Postni čas - Od petka do petka se ujemajo s temami na postnem koledarju za otroke. Na voljo bo posebej za to pripravljen križev pot današnjih staršev, ki se na svoji življenjski poti srečujejo z najrazličnejšimi križi. S križi težkih odločitev, križi neuspe- hov v vzgoji, odtujenih odnosov, družbe, ki obsoja, bolezni, smrti... Na voljo bosta tudi delavnici za vključevanje mladih v de- javnosti Karitas. Skupaj z mladimi bomo iskali možnost pomagati drugim. 4. Postni koledar V sodelovanju z revijo Mavrica s postnim koledarjem pripravljamo izziv za otroke, mlade in starše. Teden nasmeha, teden skupne mize, teden molitve, teden zahval- jevanja, teden odpovedi in teden tišine je pri- ložnost, da vsak dan v tednu udejanjamo po- vabilo na poti do Velike noči. Vsa gradiva so v elektronski obliki na voljo tudi na www.karitas.si/post Če potrebujete dodatna gradiva, se obrnite na 01/300 59 60 ali na info@karitas.si. Vabim vas, da se odločite vsaj za eno akcijo in jo aktivno izvajate skozi ves postni čas. Od- poved, molitev in dobra dela naj nas peljejo po poti Jezusovega trpljenja do vstajenjskega jutra, ki naj nam okrepi vero in vlije novega upanja. Mag. Cveto Uršič Generalni tajnik Slovenske karitas P o lanski izkušnji prostovol- jstva v Etiopiji sem si žele- la spoznati še kakšno dru- go afriško državo. Prijateljica mi je posredovala naslov škofa msgr. Rogerja Houngbedjija iz Cotonouja, največjega mesta v Beninu, obmorski državi v za- hodni Afriki. Nekdaj znan kot mogočno kraljestvo Dahomey, od koder so po prihodu Evropej- cev v 16. stoletju čez Atlantik v Novi svet odhajale ladje s sužnji … Žalosten spomenik neštetim žrtvam trgovine s sužnji (tudi črnske in islamske) so danes Vra- ta nevrnitve v majhnem zgodo- vinskem mestu Ouidah. Ouidah je sicer mesto, znano po templju pitonov, svetem gozdu, muzejih, Poti sužnjev, spomenikih in Vra- tih vere … Z Dunaja sem preko Adis Abebe priletela v Cotonou. Tam sta me pričakala šofer in sestra Con- stance. Škof Roger je namreč za- me našel skupnost sester sv. Av- guština, ki so me prijazno spre- jele medse. Pri njih sem ostala en mesec, najprej v Cotonouju in potem v mestu Allada. Sestre so leta 2018 slovesno praznovale zlati jubilej, 50. obletnico svoje- ga obstoja. V duhu 2. vatikanske- ga koncila, ki je spodbujal k na- stajanju avtohtonih skupnosti, je kongregacijo sester sv. Avgušti- na leta 1968 ustanovil tedanji škof Cotonouja, Bernardin Gan- tin. Njihovo poslanstvo je predv- sem zdravje in vzgoja. Imajo svo- je vrtce, šole, ambulante in bol- nišnice, sirotišnice, centre za in- validne otroke, pomagajo razvi- jati kmetijske in rokodelske de- javnosti. Za nekaj dni sem bila gostja v njihovi hiši Saint Michel v Co- P tonouju. Poleg šole in internataimajo tu še ambulanto, pekarno,manjšo trgovino s kruhom in butik s spominki. Te stavbe ob- krožajo prostrano dvorišče, kjer se na moje začudenje brez vsakega strahu sprehajajo pisani kuščarji, plezajo po zidovih ali iščejo sen- co med zelenjem. Zjutraj se sestre raz- kropijo po mestu, saj ima vsaka svoje delo. So učiteljice, vzgoji- teljice, medicinske sestre. Zvečer se zbe- rejo v kapeli, nato v jedilnici, in ko se spu- sti noč, na dvorišče postavijo plastične stole, sedijo v krogu, kaj zapojejo in malo poklepeta- jo. In ves dan so nasmejane. Cotonou je največje mesto v Be- ninu in ekonomsko središče države. Ima vojašnico, prista- nišče, zapore, veliko ambasad, predsedniško palačo, Francoski inštitut, šole, univerze, RTV, ve- lik trgovski center, kjer nakupu- jejo tujci, veliko malih trgovin, bogato založeno knjigarno, ka- tedralo, cerkve, mošeje, veliko odprto tržnico, spomenike, par- ke, tržnico s spominki, bolnišni- ce, tovarne, visoke poslovne stavbe, lepe stanovanjske vile in barake, bogate in čiste četrti, rev- ne in umazane ulice. Je milijon- sko mesto, kjer se skoraj vsi vo- zijo z motorji in je gneča na ce- stah nepopisna. Kljub gostemu prometu pa nisem videla nobene prometne nesreče. V Cotonou prihajajo na de- lo tudi iz drugih mest. Prav tako z motorjem. Za nas je prav nenavadno, kaj vse pre- važajo s tem prevoznim sred- stvom. Veliko ogledalo, cevi za vodovod, televizijo, omaro … In na motor se spravi vsa družina. Tata je šofer, dojenček spi v vreči na mami- nem hrbtu, med mamo in očeta se stisne- ta še dva ali tri- je otroci. In zraven peljejo še “špežo” in kakšno kokoš. Redko kdo se na motorju vo- zi sam. Čelade nima skoraj nihče. Pot do službe lahko traja tudi eno uro ali več. In ker delajo do večera, se v silni gneči že v temi vračajo domov. Prehitevajo po levi in po desni in neprestano opozarjajo nase s trobljenjem. Smoga je seveda veliko. V Coto- nouju se najdejo tudi posebna parkirišča za motorje. Kdor nima prevoznega sredstva, pa lahko pokliče mototaksi. Hitrejši je od avtobusa in še veter te prijetno hladi. Ko nimajo strank, se voz- niki mototaksija zleknejo na motor in malo zadremajo v kaki stranski ulici, v senci stavbe ali drevesa … Mototaksije menda večinoma vozijo mladi ljudje, ki so končali univerzitetni študij in nimajo dela. Tudi v Beninu žal poznajo brezposelnost … Zato mladi odpirajo svoja mala pod- jetja, pisarne ali pa odhajajo v tu- jino. / dalje Špela Pahor Nepoznane afriške lepote in življenjski utrip velikega mesta Cotonou Benin, dežela sonca in pisanih barv (1) Vabilo Slovenske karitas za postni čas 2019 Poglobimo naš odnos z Bogom Postno pismo slovenskih škofov - 2. del Vseživljenjska kateheza ragi bratje in sestre! “Zato, moji ljubi bratje /in sestre/, bodite stano- vitni, neomahljivi, nadvse uspe - šni v Gospodovem delu, saj veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen” (1 Kor 15,58). O “Gospodovem delu”, ki nam ga je zaupal kot traj- no katehezo, smo razmišljali prejšnjo nedeljo. Ugotovili smo, da smo je potrebni kot naslovniki, a hkrati smo poklicani tudi biti ka- teheti, vsak v svojih okoliščinah. Vsi, ne le duhovniki in škofje ter katehistinje in katehisti. Tudi današnje evangeljsko spo- ročilo lahko razumemo katehet- sko: “Mar more slepi voditi slepe- ga? /…/ Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj” (Lk 6,39.40). Najprej nas Jezus uči s svojim življenjem. Pot krščanske vere je postopno vstopanje v Božjo Skrivnost. Katehet kot Jezusov učenec prime v občestvu Cerkve drugega za roko in ga vodi v živ - ljenje v tej Skrivnosti, kar je velika milost za oba. Ta Skrivnost ni na- sprotje razumskega vedenja, am- pak daje novo luč vsem človeko- vim zmožnostim. Zato takšna ka- teheza ni nikoli končana, ker Skrivnost nima mej, vodi pa v ved- no nova čudenja, ki preidejo v češčenje Božje navzočnosti. To po- stane človekova notranja drža. Danes smo na koncu neke dobe, ki je trajala približno šest stoletij. Doživljamo velike kulturne spre- membe, ki so prinesle s seboj tudi poplitvenje vednosti o veri in nje- nega doživljanja. Posledično na področju vere marsikdaj “slepec” “slepca” vodi. Zato je aktualno vprašanje, kako v teh razmerah oz- nanjati evangelij. Papež sv. Pavel VI. je v konstituciji O evangeliza- ciji zapisal: “Današnji svet potre- buje učitelje in pričevalce. Če pa posluša učitelje, jih posluša zato, ker so tudi pričevalci” (41). Živeti in oznanjati vero pa za krščenega ni nekaj izbirnega, je “ukaz” v Pa- vlovem smislu: “Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal” (1 Kor 9,16). Jezus poudari: “Dober človek pri- naša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, /…/ iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta” (Lk 6,45). Dobre nas dela Bog sam, ko se mu pustimo oblikovati – tudi po katehezi. Te besede vabijo vsa- kega izmed nas, da se zave, da je oznanjevalec – katehet v domači družini, v krogu prijateljev in znancev … Starši otrokom, stari starši vnukom, prijatelj prijatel- jem, sosed sosedom, znanec znan- cem, v gospodarstvu, v družbi, šolstvu, skratka povsod. Ali ni imenitna kateheza, ko babica po- križa vnuka na poti mimo kapeli- ce? Ali ko prijatelj prijatelju na zid na Facebooku napiše spodbudno svetopisemsko misel? Ali ko sosed pomirjujoče poda roko sosedu v spravo po dolgoletnih sporih za košček zemlje? Prav vsak od nas je povabljen, poklican in ima pravi- co, da “odmeva” Jezusovo besedo v svojem življenju – tako zelo, da bo ogreval srca svojih bližnjih. Ali kot sporoča Splošni pravilnik za katehezo: “Vera je osebno srečanje z Jezusom Kristusom; pomeni po- stati njegov učenec. To zahteva od človeka, da si nenehno prizadeva misliti kot On, presojati kot On in živeti, kot je On živel” (53). S po- sebno pozornostjo spodbujamo vas, dragi starši, z veseljem sprej- mite svojo naravno in nadnarav- no poslanstvo prvih katehetov svojim otrokom. Za spodbudo si sposojamo besede bl. škofa Slomška, ki je materine nauke imenoval “jutranja zarja”, očetov pouk pa “jutranje sonce” človeko- D vega otroštva: “Bodite pridni, viočetje in matere ljube; v vaših ro-kah so otroci, žlahtne mladike Go- spodove. Mati, ki malo dete dojiš, vtisni mu v srce gorečo ljubezen do Jezusa; in ko pozimi predeš na klopi sede, popevaj otroku svete pesmi in uči ga lepo moliti. Mate- rin nauk je deci jutranja zarja. /… / Pa tudi oče ne pozabi, da te je Bog otroku za prvega učitelja dal. Zvečer po dokončanem delu se usedi za mizo, pozovi deco in vprašaj, kaj so se učili, ali so molili lepo. Ob nedeljah in svetkih vodi otroke k službi božji, pelji jih po- poldne na polje ali pa na vesele vinske vrhe, kaži jim božja čuda in dobrote, naj hvalijo Očeta, ki je dober in je brezkončno njegovo usmiljenje. Očetov nauk je deci ju- tranje sonce”. Čutite, dragi verniki, da je katehe- za mnogo več kot le devet let ve- rouka. Poglobili smo zavest, da smo vsi deležni poslanstva kate- hiziranja v moči krstne in birman- ske milosti pa tudi po delovanju vseh drugih zakramentov. Papež Frančišek to pogosto naglaša z be- sedami Katekizma Katoliške Cer- kve: “Božje ljudstvo je deležno Kri- stusove duhovniške službe, koli- kor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne da- ritve; deležno je njegove preroške službe, kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo okle- pa vere, se vanjo poglablja in jo iz- pričuje; deležno je njegove kral- jevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubo- gim in trpečim” (155). Novi kate- hetski načrt pa konkretizira: “To pomeni, da katehiziranec v kon- kretnih okoliščinah življenja zna skladno uporabiti versko znanje, svoje vrednote in notranje pre- pričanje; vse to na osnovi skupne- ga imenovalca – 'ravnanja iz oseb- ne vere'. Verodostojen kristjan zna živeti 'preudarno kakor kače in nepokvarjeno kakor golobje' (Mt 10,16) ” (17). Nedvomno je prvi oznanjevalec in prvi odgovo- ren za oblikovanje skupnosti v svoji škofiji krajevni škof, po njem v župniji župnik in nato tisti, ki so posebej poklicani v službo oznan- jevalcev: katehisti, bralci Božje be- sede, pevci ter drugi liturgični in pastoralni sodelavci. Prisotnost manjših skupin v župniji je njeno življenje. A če razvejenost ni pod- krepljena z znanjem in duhovno- stjo, lahko kaj hitro zapade rutini in podleže skušnjavi tekmovalno- sti, celo sektaštva. Župnik bo zato s svojimi katehisti in animatorji skrbel, da se bo v vsaki skupini ohranjal evangeljski duh služenja, molitve ter zglednega življenja. Zato naj bo na srečanju čas tudi za katehezo: za pevski zbor na pri- mer med vsakimi pevskimi vaja- mi. Na srečanjih župnijskega pa- storalnega sveta razmišljate, kako omogočiti in ponuditi katehezo ljudem v vseh starostnih obdob- jih. Izvajalci pa naj poskrbijo, da bodo sami napredovali na duhov- nem in spoznavnem področju. Zanje sodelovanje na študijskih dnevih, duhovnih vajah, duhov- nih obnovah ter drugih srečanjih ni le pravica, temveč tudi službena dolžnost. Zato vas, dragi bratje in sestre v ve- ri, v veliki skrbi za poglobitev vé- denja o katoliški veri in še bolj življenja po njej močno spodbu- jamo k pričevanjski drži vašega življenja z novo gorečnostjo in no- vim izrazom, ki ga današnji človek dojema in sprejema. Naj vas Božji blagoslov vodi, varu- je in podpira na vaši pričevanjski poti vere! Goriška7. marca 20196 Občni zbor sovodenjske sekcije krvodajalcev V petek, 22. februarja, je imela v Lokandi Devetak na Vrhu Sv. Mihaela sovodenjska sekcija Združenja prostovoljnih krvodajalcev Posoške FIDAS redni občni zbor. Štefan Tomsič je v predsedniškem poročilu poudaril, kateri so bili glavni cilji delovanja v zadnjih štirih letih in kako so bil uspešno doseženi. Združenje je krepko povečalo število darovanj, predvsem gre omeniti leto 2018, v katerem se je odstotek darovanj zvečal kar za 38 %. Drugi cilj je bila zdravstvena vzgoja. Združenje je uspešno sodelovalo s Kulturnim društvom iz Sovodenj, s katerim je organiziralo zelo kakovostna in obiskovana predavanja, na katerih so poslušalci spoznali delovanje krvodajalcev in bili seznanjeni z raznimi zdravstvenimi vprašanji. Poleg tega, da so ljudje spoznali veliko zanimivosti, je združenje tudi povečalo občutljivost v skupnosti. Uspešne so bile tudi dobrodelne akcije krvodajalcev (dobrodelni večeri, baklade), na katerih so zbrali prispevke za bolnike v Avianu. Poročilu je sledila razrešnica odboru in izvolitev novega odbora, ki ga sestavlja osem odbornikov: Štefan Tomsič, Kristian Tommasi, Paolo Braini, Nerina Devetak, Mirjam Devetak, Vincenza Devetak, Sebastiano Menis, Alex Visintin. Združenje se je na koncu zahvalilo Branku Černicu, ki se je po več kot štiridesetih letih umaknil iz odbora. Bil je odbornik od vsega začetka ustanovitve sekcije in trideset let predsednik. V četrtek, 28. februarja, so se novoizvoljeni odborniki že sestali. Za predsednika so potrdili Štefana Tomsiča. Podpredsedniško vlogo so zaupali Vincenzi Devetak, tajniško Kristianu Tommasiju in blagajniško Mirjam Devetak. / MČ Vrh Sv. Mihaela SD Sončnica / Naturopatinja Katja Kogej: “Poiščimo naravne poti do zdravja” Mati narava nam nič slabega noče, sami smo odgovorni za svoje zdravje! dvorani Franca Močnika je v četrtek, 28. februarja, med drugim predavanjem v organizaciji Skupnosti družin Sončnica, o naturopatiji, o čustve- nih odzivih in blokadah v energet- skih pretokih spregovorila etnolo- ginja in naturopatinja Katja Kogej, ki je diplomirala tudi na Šoli za evolutivno naturopati- jo v Novi Gorici, v svoji trgo- vinici Zale&Pepe v Novi Gori- ci pa se posveča svetovanju, predvsem na področju zdrave prehrane in fitoterapije. Na četrtkovem večeru je Katja Kogej predstavila načela bio- logike oz. biopsihokvantistike in delo nemškega zdravnika in teologa dr. Rykeja Geerda Ha- merja, ki je v osemdesetih le- tih prejšnjega stoletja, po dra- matični smrti svojega sina, začel preučevati in raziskovati resnične vzroke bolezni in iz- delal sistem neke vrste “bio- loške matematike” oz. določil je pet bioloških zakonov. Ha- mer je ugotovil, da so glavni vzroki bolezni v človeških čustvih, stresu, nenadnih, nekontroliranih čustve- nih odzivih in onesnaženem okol- ju, ki človeku škodijo in sprožijo spremembe, “releje” v možganih. Določil je povezavo med psiho, možgani in posameznimi organi. Na podlagi petih bioloških zako- nov in z natančnim opazovanjem fizičnih simptomov je mogoče do- ločiti, kateri duševni konflikti so sprožili fizično bolezen. Glavne vrste čustvenih odzivov spadajo v tri različne plasti: ektoderm, iz ka- terega se razvije celotni živčni si- stem, kjer pride do separacije (člo- vek, ki sam doživlja globoko in ne- pričakovano travmo, se skuša od- tujiti, prekine stike, bližino, dotike in pretrga vezi), mezoderm, v ka- V terem imamo določen zlom, po-slabšanje samopodobe, občutekmanjvrednosti, v entodermu pa je zalogaj, to se pravi trenutek, ko do- bimo ali se znebimo nečesa, nuj- nega za preživetje. Različne vrste konfliktov (čustvenih odzivov ali bioloških čutov) sprožijo v člo- veškem telesu točno določene pa- tologije in bolezni. Kogejeva je ra- zložila idealno krivuljo, ki velja za večino obolenj: živimo v nekem normalnem stanju, v normotoniji, nato se zgodi neki problem, krizna situacija, ki nas vrže s tira, problem razrešimo, nato pa nastopi faza, razdeljena na dva dela: v prvem de- lu so vročina, bolečine, edemi, čiri – nastopi bolezen, v drugem se začnejo tkiva popravljati in ta traja približno čas aktivnega konflikta, vmes pa je trenutek, zelo nevarna faza, neke vrste krč, ko organizem preveri, ali je sposoben preiti v na- slednjo, končno fazo. Z reševanjem notranjih konfliktov lahko razu- memo sami sebe in pospešimo oz- dravljenje. Hamer je razvil tabelo, v kateri lahko najdemo vzroke za vsako bolezen, vsak človek pa dru- gače reagira. V sodobnem svetu, ki je prepoln izzivov, konfliktov in stresa, se namreč človek prepogo- sto odtujuje od samega sebe in na- rave, zelo pomembno pa je, da spozna prave vzroke za slabo počutje in nastanek bolezni in se tako izogne večini težav. Ključno je, da se temeljito vprašamo, kaj je sprožilo do- ločeno dinamiko dogajanja in še posebno kaj lahko naredimo sami. Preventiva za našo dušo temelji na določeni osnovi, kjer morajo biti iskreno veselje, za- dovoljstvo, radoživost in sreča, ki je hrana za dušo. Znebiti se moramo petih najhujših stru- pov, ki so strah (uničuje ledvi- ce), jeza (škodljiva za jetra), po- hlep (negativno vpliva na srce in krvni obtok), žalost (kvari pljuča) in skrbi (s pretirano skrbjo škodimo sebi in energet- sko negativno vplivamo tudi na naše bližnje), temeljito se mora- mo samoizpraševati in na koncu še rešiti probleme, ukrepati, ne bežati pred njimi. Za naše zdravje je zelo pomembna tudi preventiva za telo. Na osnovi so voda, ki je nuj- na za hidratacijo telesa, zrak in son- ce. Pomembni sta spanje, ki je nuj- no za obnovo organizma, in giban- je, ki pospešuje kondicijo, predi- hanje in prebavo. Če pa do bolezni vseeno pride, se počutimo brezvol- jni, imamo vročino, glivice, za- prtje, si lahko pomagamo na pre- prost, učinkovit in predvsem nara- ven način. Najprej ostanimo do- ma, premislimo o vzrokih naše bo- lezni, uživajmo malo hrane, pod- primo samozdravilne procese, ob hujših simptomih (težave pri di- hanju, krvavitve, motnje zazna- vanja, poškodbe, zastrupitve) pa se- veda obiščimo zdravnika. Samoz- dravilne procese lahko podpremo z različnimi metodami, kot so kli- stirji, uporaba Bachovih cvetnih esenc, fitoterapija (čaji, napitki, začimbe), aromaterapija, propote- rapija (uporaba propolisa), ako- punktna masaža, inhalacija ali ko- peli z vodo in morsko soljo, upo- raba magnezijevega klorida, vodi- kovega peroksida, gline, uživanje sirotke in skute. Naturopatinja Katja Kogej trdi, da zdravje ni kar tako, ni samo po sebi umevno in sami lahko naredimo veliko za svoje dobro počutje. Upo- rabljajmo naravne izdelke, eterična olja, rastline - vedeti moramo, kaj lahko hranimo doma v svoji “na- ravni” lekarni. Zelo dragocena je vrtnica, ki ima med cvetočimi ra- stlinami najvišjo izmerjeno t. i. biofrekvenco (320 megahertzov) in deluje na četrto energetsko sre- dišče, na srčno čakro. Vrtnica dviga razpoloženje, deluje kot antidepre- siv, uravnava pri ženskah hormon- ski sistem, uravnava krvni sladkor, deluje adaptogeno – sama rastlina prepozna, kaj je treba v telesu po- praviti. Človeškemu telesu zelo ko- ristne rastline so tudi baobab, kru- hovec, drevo, ki cveti ponoči in ga v Avstraliji in na Madagaskarju oprašujejo posebni netopirji, je prebiotik, deluje protivnetno, kot antidepresiv, znižuje holesterol in krvni tlak. Naturopatinja je sveto- vala, naj uporabljamo propolis in med zimo še posebno cimet, kur- kumo in ingver. Med rastlinami je omenila koristne značilnosti čemaža, konoplje, šipka, melise (srčno zelje) in sivke (lavanda), za konec pa povzela glavno sporočilo predavanja: “Nihče drug ni odgo- voren za naše zdravje kot samo mi sami”! Katja Ferletič ospodu Damjanu Klanjščku, glavnemu uredniku Števerjanskega vestnika, in njegovim sodelavcem iz društva Sedej iskreno čestitam ob zlatem jubileju izhajanja tega slovenskega vestnika na Go- riškem. Vsi njegovi ustvarjalci so vložili v to delo veliko svojega znanja, volje, časa in truda, da je Števerjanski vestnik dočakal zlati jubilej. O ljudeh, ki so ga obliko- vali in zanj skrbeli, sem veliko le- pega prebrala v Novem glasu. Spoznala sem njegovo rojstvo in pisano števerjansko zgodovino, kdaj in kako je nastajal, kakšne težave je preživljal vse od svojega rojstva v letu 1969 pa vse do da- našnjih dni. Gotovo takega vestni- ka takrat ni imela ravno vsaka vas. Zato se tega jubileja tudi sama ve- selim. Posebej sem se ustavila ob novici, ki jo je na prvo stran prve številke vestnika zapisal njegov te- danji urednik Dominik Humar, in sicer “da je namen tega glasila, da bi čim bolj povezovali vse Štever- jance. Z vestnikom v rokah se čuti- mo povezane s skupnostjo”. Go- tovo je bilo to takrat za Števerjance zelo pogumno in hvalevredno de- janje. Ob tem zapisu sem se v spominu vračala k nastajanju našega Vipav- skega glasa, ki je začel izhajati ve- liko kasneje kot Števerjanski ve- stnik, in sicer šele leta 1985 s stra- hom, “če si niso preveč upali”. Tu- di naš Vipavski glas se je rodil po- dobno kot Števerjanski vestnik. Iz- dajatelj našega glasila je bila na začetku Krajevna konferenca SZDL (Socialistična zveza delovne- ga ljudstva), ki je na prvi strani prve številke “ugotovila”, da se vsi kar naprej jezimo, da ne vemo nič, kaj se v našem kraju dogaja. Prvo številko je pripravila le peščica lju- di. V naslednji številki pa upamo, da boste sodelovali vsi, ki v Vipavi živite in delate”. Pod tem besedilom je bilo napisa- no “Uredniški odbor” brez podpi- sa. In tako se je rodil Vipavski glas, ki je bil v tistem času redkost med tovrstnimi glasili. Iskrica je bila vržena med ljudi. Številke Vipav- skega glasa so tako prihajale štiri- krat letno. Vsaka je bila bogatejša, tako po vsebini kot tudi po obliki. Kasneje je postal Vipavski glas gla- silo Krajevne skupnosti Vipava. Le- tos je izšla že njegova 125. številka. Zdaj ga prejemajo vsi občani občine Vipava in tudi tisti, ki so se razkropili po svetu. Na začetku je obsegal skromnih deset strani v ci- klostilni tehniki, danes ima pa vsa- ka številka več kot 40 strani računalniško obdelanih besedil in fotografij. Na začetku so bili pri- spevki napisani na roko ali pisalni stroj in je bilo treba vsakega pose- bej prepisati, danes pa prihajajo po elektronski pošti in zamudnega prepisovanja ni več. Podobno pot je prehodil tudi Števerjanski ve- stnik, ki se je rodil že leta 1969. Marsikaj se je spremenilo od začet- kov nastajanja Števerjanskega ve- stnika in tudi Vipavskega glasa. Nekaj pa imata skupnega. Oba po- vezujeta ljudi na določenem ob- močju v skupnost in nas učita, da prava vrednost človeka in kraja ni v denarju in materialnih dobri- nah, temveč predvsem v njegovi kulturi, jeziku, narodni zavesti, njegovih koreninah in navadah. Zato združujeta ljudi vsak v svojem okolju, v katerem živijo, in jih po- vezujeta, da se počutijo pripadniki slovenskega naroda, ki živi v Italiji in Sloveniji. In resnica je, da, kar ni zapisano, ne obstaja nikoli. Zato naj še naprej oba vztrajata z Božjim blagoslovom v poslanstvu in povezovanju dobrega in lepega med ljudmi. Magda Rodman, sodelavka Vipavskega glasa G Ob zlatem jubileju Števerjanskega vestnika Iskrene čestitke iz Vipavske Igralci so tudi z gestikulacijo, mimiko ter “blaznimi” pogledi skušali opisovati te posebne “bolne” duše. Bolj ali manj jim je to tudi uspevalo. Prizori so se med natrpanimi scenskimi ele- menti v Bolčinovi režiji zvrščali kar tekoče, čeprav bi tu pa tam okrajšava teksta ne škodila celot- nemu zapletanju trapastih zmešnjav. Pred predstavo je v kratkem nago- voru predsednica društva KD So- vodnje Valentina Nanut spregovo- rila o kulturi. Kultura je širok po- jem, ki zaobjema marsikaj, tudi naše obnašanje v skupnosti, je de- jala. V zadnjih časih razni pametni telefoni, spletna družbena omrežja in še marsikaj trgajo tiste nekoč žive socialne vezi, ki so pripomogle k lepšemu življenju tudi s prisrčnim prijateljskim druženjem. Zdaj se zatekamo v nekakšne vir- tualne svetove in pozabljamo, kako lepo je se “realno” družiti. Da so te ugotovitve resnične, je pokazal tu- di slabo zaseden sovodenjski Kul- turni dom, v katerem bi se ob takih priložnostih moralo kar treti ljudi. IK Gostovanje gledališke skupine iz Grgarja Nora komedija z neverjetnim koncem KD SOVODNJE foto dd an slovenske kulture so v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah ob Soči obeležili s komedijsko pred- stavo Kaj je videl batler? , s podna- slovom Pop-art burka (z bedasto srečnim koncem). V go- ste je prišla dramska sku- pina Kulturnega društva iz Grgarja, ki je to noro ko- medijo uprizorila v režiji Radoša Bolčine, člana igralskega ansambla SNG Nova Gorica. Premierno so jo predstavili letos ja- nuarja v domačem kraju. Komedijo je napisal an- gleški dramatik Joe Orton (1933-1967), ki se je s pi- sanjem začel ukvarjati v 60. letih prejšnjega stolet- ja. Njegovo življenjsko pot in delo je usodno zazna- moval Kenneth Halliwell (1926- 1967), s katerim sta se spoznala na kraljevi akademiji za dramsko umetnost v Londonu l. 1951 in imela ljubezensko razmerje. Halli- well je svojega ljubimca Ortona umoril, ker je bil ljubosumen na njegov uspeh in ker se je bal, da ga bo zapustil. Po tem krutem dejanju si je sodil še sam. Ne ravno najbolj “naravno” in zdravo “umsko” okolje je gotovo imelo vpliv na vsebino komedije D Kaj je videl batler? V njej je namrečočitno polno spolnih skomin innamigovanj na drzna, tudi homo- seksualna ljubezenska razmerja. Povrhu vsega je dogajanje umeščeno v psihiatrično ambu- lanto oz. bolnišnico. Tu pa ni ja- sno, kdo je pravzaprav nor. Neraz- sodno in bedasto se obnašajo vsi, od doktorja Prentica (Aleš Bremec), ki želi kandidatko za tajnico Geral- dine Barkley (Ksaverija Plesničar) prej “strokovno”, to se pravi golo in erotično, pregledati, če je pri- merna za to delo, do Prenticeve žene (Julija Ipavec), nimfomanke, ki se potika po hotelih v sli po lju- bezenskih dogodivščinah, pa dok- torja Ranca (Robert Cotič), psihia- tričnega nadzornika, ki ni nič manj blazen in obseden s svojimi zdrav- niškimi metodami. “Čez les” sta tudi narednik Match (Matjaž Volk) in Nickolas Beckett (Matej Čubej), mladi hotelski strežnik, ki izsiljuje denar gospe Prentice zaradi vrste njenih ne- spodobnih foto- grafij, ki jih ima v lasti. Povsem “zmešana” ko- medija, ki jo podžigajo spre- nevedanja, laži, preobleke, skri- valnice, katerih se grejo protago- nisti, da bi jih ne odkrile nezažel- jene oči, se konča z ravno ta- ko nesmiselnim, nepričakovanim koncem, ki s potekom dogajanja pravzaprav nima kaj dosti vezi. Tretje predavanje v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v četrtek, 7. marca 2019, ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici. Zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik bo govoril na temo “Življenje na avtopilotu ali kako prevzeti nazaj kontrolo nad svojim življenjem”? Četrto in zadnje predavanje bo 14. marca (Sanja Rozman: Zasvojenost z delom in zadolževanjem). SD Sončnica / Predavanja 2019 Goriška 7. marca 2019 7 Obvestila Od 6. do 16. marca 2019 je v dvorani “Delbianco” v ul. F. lli Zambon v Štarancanu na ogled likovna razstava “Le stagioni della Donna”. Med razstavljalci sta tudi Maria Grazia Persolja in David Cej. Ogled je možen vsak dan razen ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V četrtek, 7. marca 2019, ob 18. uri bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20, na predvečer 8. marca - mednarodnega dneva žena, odprtje samostojne razstave slikarke Janine Cotič iz Sovodenj ob Soči. Glasba in disleksija - Akreditiran izobraževalni tečaj za vzgojitelje vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih šol v organizaciji SCGV Emil Komel. Tečaj vodi dr. Martina Ozbič, logoped, surdoped, specialno- rehabilitacijski pedagog. Začel se bo v marcu (datume bomo sporočili). Možnost plačila tečaja s t. i. “Carta del docente”. Več na 0481 532163. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja na dan žena, 8. marca 2019, ogled muzeja “Museo del Caffe' Dersut” v kraju Conegliano (TV) s predstavitvijo kave od grma kavovca do degustacije. Sledilo bo družabno srečanje v restavraciji “Antica Postumia” v kraju Fanzolo – Vedelago. Vpisujejo do 1. marca po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 346 1206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pri vagi blizu Pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Doberdoba s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni in na Pilošču, od koder bosta nadaljevala pot proti Coneglianu. Organizatorji priporočajo točnost. SPDG vabi v soboto, 9. marca 2019, na ogled slapa Virje, izvir Glijuna v bližini Bovca. Informacije in prijave po tel. 3495552075 ali cvetka@spdg.eu. Zaposlimo svetovalca za določen čas na področju kmetijstva in podeželja na Goriškem. Zahtevajo se vsaj višješolska ali visokošolska izobrazba po možnosti biotehniških ved, odlično znanje slovenskega in italijanskega jezika, sposobnosti za svetovanje in pomoč pri izdelavi razvojnih načrtov za kmetijska gospodarstva in ukrepov kmetijske politike EU. Pomembni sta tudi komunikativnost, strpnost in odgovornost. Ponudbe na: AA. SLUZBA@gmail. com Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CI- VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 8. 3. 2019 do 14. 3. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 8. marca (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 9. marca (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 10. marca ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 11. marca (v studiu Stefania Beretta): Pravljica za lahko noč. Torek, 12. marca (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 13. marca (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Praznik žensk in vprašanje nasilja. - Izbor melodij. Četrtek, 14. marca (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Založbo Mladika vabi na kavo s knjigo Bojana Daneu Don BEGUNEC NIKDAR Z avtorico se bo pogovarjala urednica Nadia Roncelli v sredo, 13. marca 2019, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 v Gorici Kavo bo ponudilo podjetje Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Bojana Daneu Don - Begunec nikdar Knjiga Begunec nikdar je izviren spominski, avtobiografski zapis begunske izkušnje, ki jo je doživela avtorica, Bojana Daneu Don, še kot otrok v času fašizma in druge svetovne vojne. Rojena primorskim staršem na Dolenjskem, ki so se pred fašizmom umaknili v Jugoslavijo, se je z družino selila na Vrhniko, v okupirani Maribor, osvobojeni Črnomelj, kjer je po letu 1944 delovala ruska misija, Beograd in Bočar v Banatu, dokler se ni maja 1945 vrnila na Primorsko. Njen oče Danilo Daneu je sodeloval pri ponovni vzpostavitvi slovenskega šolstva v Trstu in Gorici in bil nekaj časa tudi ravnatelj na slovenski šoli v Tržiču. Bojana Daneu se je šolala v Trstu in Gorici, po trgovski maturi se je zaposlila v uradu za begunce (Displaced Persons Office) anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu do leta 1954, ko je Trst prišel pod Italijo. Spremno besedo v knjigo je napisal zgodovinar Jože Pirjevec. Založba Mladika ravljična urica v ponedel- jek, 18. februarja 2019, je bila res enkratno doživet- je! Tokrat je v neslutene širjave domišljije kakih petnajst malčkov pospremilo deset mla- dih dijakov, fantov in deklet, ita- lijanskih licejev Dante Alighieri in Scipio Slataper, ki so se jim pridružile še tri dijakinje kla- sičnega liceja Primož Trubar in humanističnega liceja Simon Gregorčič, Katerina Pecorari, Anna Turel in Gaia Cibini. Ti mladi so se vključili v poseben projekt, ki nosi naslov Librillia- mo. Ta bralni načrt je nastal po zamisli Marca Pellegrinija iz go- riškega združenja Associazione Centro Studium. Tudi on je bil aktivno prisoten na Pravljični urici, tudi kot spreten rokohitrc. Kot nam je povedal “veteran” med pripovedovalci, Marco Massaro, ki obiskuje peti razred liceja Slataper, se je ta posebni bralni projekt začel l. 2016. V vrtce in šole pa so začeli zahajati l. 2017. V začetku so bili le štirje taki navdušeni pripovedovalci, zdaj pa jih je kar trideset. Srečujejo se na sedežu omenje- nega združenja in tam snujejo zmeraj nove pristope k branju pravljic, da bi bili čim pri- vlačnejši za male poslušalce. Prav zdaj se pripravljajo na nove nastope, ki bodo v tednu branja, od 8. do 13. aprila. Lani so v pa- lači de Grazia imeli razstavo o Ostržku in branje Ostržkovih dogodivščin za vse vrtce in osnovne šole naše pokraji- ne, predlan- skim pa so prebirali Ma- lega princa. V novembru l. 2017 so s tem projektom obiskali bol- nišnico Burlo Garofalo in tam razveselili bolne otroke. Za bolnišnico so pripravili tudi dogodek v gledališču Verdi, da bi nabrali denarna sredstva v pomoč tej zdravstveni ustanovi. V letošnjem januarju se teh tečajev za pripovedovanje pra- vljic udeležujejo tudi omenjena dekleta s slovenskih licejev. Kot sta nam povedali Anna Turel in Gaia Cibini, sošolki v tretjem li- ceju S. Gregorčič, je tudi zanje to izredno lepa izkušnja. Enkrat- no doživetje je, ko opazujejo, ka- ko otroci zavzeto spremljajo pri- povedovanje pravljic. Geslo Librilliamo lahko tol- mačimo na razne načine, tudi kot ljubezen do knjig. Namen omenjenega bralnega projekta za najmlajše bralce je vzbuditi v njih ljubezen do knjig in njiho- vih vsebin, seveda primernih za take male cicibane. Zelo hvale- vredno je, da so se ti dijaki naučili prikupnega pripovedo- vanja oz. branja pravljičnih vse- bin in priredili svojevrsten do- godek za otroke pod naslovom Odpri oči/Apri gli occhi. Z njim so nastopili že v marsikaterem vrtcu, Te izkušnje so jih zelo obogatile. Tudi v Feiglovi knjižnici so po pozdravu knjižničarke, direktorice NŠK Luise Gergolet, v slovenskem in italijanskem jeziku prebrali kar nekaj drobnih pravljičnih vse- bin. V slovenščini so dekleta ze- lo privlačno prikazala pravljico Ššš! Imamo načrt. Jezika sta se prepletala ob ugotovitvah, da so nekatere besede oz. medmeti skupni obema. Marco Pellegrini je govoril v italijanščini, Anna Turel je pa prevajala v slo- venščino. Posebno zanimivo je bilo “branje” pravljice, ki je bila sestavljena iz polnih modrih, rdečih in oranžnih krogov-pik, malih in velikih, ki so se tudi vi- li kot kakšna cesta... “Za razbi- ranje njihovih pomenov ” je “bralec” spretno moduliral glas, ko je izgovarjal samoglasnika o in a pa še uauu... Pomagala mu je pri tem tudi Luisa Gergolet. Vse skupaj je bilo zelo duhovito in zabavno. Otroci so prav radi poslušali te nenavadne vzklike začudenja in še marsičesa ter zgodbo o vase zagledanem, sa- movšečnem volku. Bahal se je pred malimi živalicami, dokler ni prišel do ogromne zmajčkove mame. Takrat je postal zelo ma- jhen in ponižen. Lepa poučna misel za vse, ki se postavljajo pred nemočnimi! Dinamičen in šegav je bil tudi pravi gledališki prizorček o medvedu, ki bi rad spal (zelo komično ga je prikazal Marco Massaro). Medo je bil strašno truden, njegova soseda račka pa ga je stalno prihajala budit. Svojevrsten, živahen pravljični ponedeljkov dogodek se je pre- hitro končal. Otroci bi gotovo še radi poslušali razigrane, lepe in zabavne pravljične utrinke, tudi tiste, sestavljene iz medmetov! IK P Osma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici v šolskem letu 2018/2019 Nenavadno, privlačno dvojezično srečanje s pravljico Trije posebni gostje na osnovni šoli Josip Abram v Pevmi Praznik srčne kulture mesecu, ko se spominja- mo dneva slovenske kul- ture, so si v osnovni šoli Josip Abram v Pevmi zamislili širše zasnovan “dan človeške kulture”, ki je na poseben način spodbudil kulturo srca in veliko- dušnost. V četrtek, 28. februarja, so v svojo sredino povabili dva mlada kenijska tekača, ki ju ima v gosteh in zanju na svojem do- mu v Fari skrbi - kot trener oz. nekak menedžer - Cesare Balla- ben, velik tekaški navdušenec, ki je v mladih letih tudi sam kar uspešno tekel (leta 1987 se je kot V prvi Goričan udeležil maratonav New Yorku), prava živeča en-ciklopedija, kar se tiče zgodovi- ne te športne panoge. Goste je pozdravil učitelj Tomaž Devetak, tudi sam ljubitelj teka, in povedal, da so učenci zanje in za njihove ljudi v Afriki zbrali okrog 30 parov telovadnih co- pat, ki so - z izjemo dveh novih parov, ki jih je daroval Jan iz 2. razreda - sicer rabljene, toda še vedno v zelo dobrem stanju. Na- menili jih bodo kenijskim atle- tom, mladim, ki si gradijo pri- hodnost in sploh preživljajo družine s tekom. Da, tek je za Kenijce lahko tudi prava služba! Povprečna mesečna plača pre- prostega kmeta v Keniji namreč znaša približno 45 evrov; ker imajo preprosti ljudje navadno kos zemlje, ne trpijo zaradi lako- te, si pa težko privoščijo vse dru- go, “npr. nimajo denarja, da bi si kupili čevlje”. Mladi, ki bi radi tekli, zato vadijo kar bosi. To je “najlažji šport”, saj ne potrebu- jejo posebne opreme. Kenkibet Mutai in Cosmas Ki- gen, stara 29 in 27 let, ne govo- rita italijansko. V njunem ime- nu je Ballaben povedal o njiju veliko zanimivih stvari. Prihaja- ta iz mesta Eldoret, ki ima 250 tisoč prebivalcev in leži na 2100 m visoki planoti v zahodni Ke- niji, oba imata družino, prvi enega otroka, drugi tri. Kot tudi drugi kenijski atleti že nekaj let prihajata v Evropo, kjer se ude- ležujeta tekov na pet, de- set, enaindvajset kilome- trov. Če stopita na najvišje stopničke v manjših tek- mah, zaslužita do 500 evrov; na večjih pa je večja tudi konkurenca, je pove- dal Ballaben, ki skrbi, da vsak dan redno trenirata in ostajata v dobri fizični formi. Pred dvema tedno- ma sta se v tekmi blizu Bergama uvrstila na drugo in peto mesto, čeprav ni- sta v odlični formi, saj sta komaj prebolela malarijo. Na srečanju v učilnici je Ballaben odgovarjal na številna in najrazličnejša vprašanja razposajenih in rado- vednih otrok. Med drugim je o sebi povedal, da izhaja iz pre- možne družine, ima veliko hišo, nima pa žene in otrok. Zato se kot prostovoljec s svojim imet- jem in velikim srcem - očetov- sko - posveča mladim tekačem, ki potrebujejo podporo, da bi čim več tekli, čim več zmagali in tako s svojimi družinami tudi čim bolje živeli. Zdaj sta to Mu- tai in Kigen, na domu pa jih je že imel celo do deset hkrati. / DD foto dd Kultura7. marca 20198 Abonmajska sezona SSG v Gorici: Zadnjih pet let S pepelom prekrita nekdanja vroča ljubezen uzikal Zadnjih pet let (The Last Five Years) ameriškega avtorja Ja- sona Roberta Browna, ki ga je Slo- vensko stalno gledališče Trst pre- mierno uprizorilo v tržaškem Kulturnem domu 8. februarja 2019, je v ponedeljek, 18. februar- ja, zaživel tudi na odru Kulturne- ga centra Lojze Bratuž v Gorici. Prvič se je SSG napotilo v nelahke vode tega gledališko-glasbenega žanra, ki izvedbeno vsekakor skri- va kar nekaj težav in nastavlja pa- sti. Še posebno takle tip muzika- la, ki predvideva le dva igralca, brez kakšnih bleščečih spektakel- skih plesnih intermezzov. Zad- njih pet let je “komorna ra- zličica” te zvrsti za samo dva igralca, ki seveda morata biti do- mača tudi v petju, ali dva pevca z igralskim talentom. SSG je novo gledališko produkcijo uresničilo v sodelovanju s SNG Nova Gori- ca, v katerem je članica Patrizia Jurinčič Finžgar, sicer naše gore list, kot je kraški domačin tudi igralec Danijel Malalan, ki letos opravlja v SSG nalogo umetniške- ga koordinatorja. Pri tej kopro- dukciji je soudeležena še Glasbe- na matica, saj na odru v živo spremlja petje in sploh dogajanje instrumentalna skupina GM pod vodstvom Andrejke Možina. Se- stavljajo jo, po imenih sodeč, ita- lijanski glasbeniki: Sebastiano Frattini, Irene Ferro - Casagrande, Mariano Bulligan, Matteo Bogno- lo, Luca Emanuele Amatruda in še Andrejka Možina, ki je vadila tudi z igralcema. Glasba v muzi- M kalu je zelo prijetna za poslušanjein zadovoljuje razne okuse. V njejse pretakajo različni ritmi, od valčka do rocka. To seveda pestri muzikal, ki ga izvajata, kot rečeno, samo dva igralca. Muzi- kal je na odru prvič zazvenel v so- dobnem slovenskem prevodu Ja- neza Usenika. Režijo je podpisala mlada režiserka Jasmin Ko- vic, ki je šele na začetku strme umetniške poti, a si zelo prizadeva, da bi vse, česar se loteva, napravila čim boljše. Tudi v to iz- kušnjo je vložila veliko tru- da, navdušenja in mlado- stniške zagnanosti. Kako ji je vse skupaj uspelo, pa lah- ko sami presodijo vsi, ki so si ogledali to “malce po ameriško sladkobno” zgod- bo z grenkim priokusom. V središču je namreč zaljublje- ni par, ki vsak zase pripove- duje, seveda s svojimi očmi in dušo, ljubezensko raz- merje, ki se je, žal, že izpelo. In to zaradi tega, ker sta pred ljubezen postavljala željo po uspehu. On je namreč obetaven pisatelj, usmerjen v bleščečo pi- sateljsko pot, ona pa bi zelo rada postala igralka, a ji to ne uspeva. V milijonskem mestu si je pač težko izboriti primeren prostor. Čim bolj on blesti v svoji pisatel- jski karieri in slavi in hodi na raz- ne predstavitve svojih knjig, na katerih ni ravnodušen do kom- plimentov in čestitk mladih dam, tako da si privošči tudi skok čez plot - pomembno je le, da njego- va žena tega ne izve! -, tem bolj se ona pogreza v malodušje. Na skupni življenjski poti prideta do razpotja. Vsak ubere svojo smer. Zanimivo v muzikalu je to, da ona pripoveduje dogodke zad- njih petih let zakona od konca, ko jo vidimo, kako skrušeno na robu zakonske postelje ugotavlja, da jo je Jamie zapustil. Njegova pripoved pa se razvija kronološko od začetka, od prvih zaljubljenih pogledov in srečanj. Čeprav ju v poročnem prizoru gledamo sku- paj, je v resnici med njima vselej velika razdalja, saj sta se že razšla. Iz vsega veje neka rezka osamlje- nost, ki prekriva še predvsem nje- no izpoved. Igralca, Jurinčičeva in Malalan, imata rada petje, a vajena sta se spopadati z izpovedno močjo be- sede. Tokrat pa sta imela le petje kot izrazno sredstvo za izpovedo- vanje čustev protagonistov; to ni lahko premostljiva težava. A uspelo jima je. Cathy v igri Ju- rinčičeve se na začetku izrisuje kot strta in razočarana mlada žen- ska s poteptanimi sanjami; re- snično ji je žal, da se je ljubezen- ska nit z možem pretrgala. Čisto na koncu pa jo vidimo, ko se kot vedro dekle, polno upov v lepo življenje, pripravlja na zmenek s fantom. Jamie Danijela Malalana je samozavesten, vajen je se kre- tati v velikem mestu. Vseskozi je briljanten, bolj zaverovan vase in svoj uspeh. Izbrušena glasbena ušesa so mor- da občasno zasledila kakšne negotovosti v in- tonaciji ali ne dovolj čisto fraziranje za popol- no razumevanje besedi- la, a le-to se dogaja tudi v operah opernim pev- cem! Andrejka Možina je svoje delo gotovo odlično opravila, saj pred seboj ni imela pev- ca, ampak dramska igralca s pevsko žilico. Poleg vsega je ustvarjal- ce preganjal neusmiljeni čas. Pomembno je, da je režiserki in igralcema uspelo ustvariti pravo ozračje in obuditi duha okolja, v katerem je na- stal izvirnik - baje je av- tor vlil vanj kar nekaj osebnih doživetij. S celoto se usklajuje tudi natrpa- na scenska podoba s prav po ameriško kičastimi božičnimi okraski. Zamislila si jo je sceno- grafka Giulia Belle‘, ki je izbrala tudi sodobne kostume. Posebno ozračje ustvarjajo tudi luči in ogledala, v katera se le-te zrcalijo. Pri uprizoritvi muzikala je kot lektor sodeloval Srečko Fišer. Iva Koršič Spomini in misli Branka Rebozova Pri založbi Mladika v Trstu je tik pred izidom četrta knjiga zbirke Zapisi iz zdomstva, ki je posvečena spominskim in esejističnim delom izpod peresa Slovencev po svetu. To je knjiga Spomini in misli, ki jo je napisal Branko Rebozov (Sevnica, 1926 – Buenos Aires, 2013) in obsega 342 strani ter 16 dodatnih strani fotografij. Pred njo so v zbirki, ki jo ureja Ivo Jevnikar, izšli spomini rajnega prof. Alojzija Geržiniča iz Argentine Od Save do Srebrne reke (2015), časnikarja Pavleta Borštnika, ki živi v Clevelandu, Moj čas (2016) in pa Jožeta Mihevca iz Toronta Skozi taborišča do sreče (2018), To knjigo je skupno z dodatki avtorjeve sestre Milke in brata Toneta uredila dr. Rozina Švent. Zdaj je spet na vrsti Argentina. Avtor, ki je objavljal poezijo in prozo v revijalnem tisku v Argentini in Sloveniji, prevajal mlade slovenske pesnike, ki ustvarjajo v španščini, in izdal pesniško zbirko Črn plamen (2012), v tem delu iskreno obnavlja predvsem svoja doživetja iz vojnih let in iz prvega povojnega časa. Takrat je bil star 17 do 19 let. Ob tem kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu in domobranstvu, saj so ga močno zaznamovala najprej doživetja iz časa, ko je bil prisilno mobiliziran kot partizan in ko je bil nato domobranski prostovoljec, nato pa britanska prevara v Vetrinju in povojni poboji. Na zavihku te pričevanjske knjige je zapisano: “Kdor se želi vživeti v čutenje protikomunističnega, vernega in domoljubnega fanta v času tuje zasedbe, revolucije in bratomornega spopada ter v razmišljanja kritičnega političnega emigranta, bo dobil v tej knjigi dragoceno gradivo”. Krstna predstavitev Spominov in misli bo v četrtek, 14. marca, ob 11. uri v dvorani Študijskega centra za narodno spravo, Tivolska 42, v Ljubljani. Ob uredniku Ivu Jevnikarju bosta spregovorila dobra znanca avtorja Branka Rebozova dr. Rozina Švent in Božo Trefalt. Celovec / Koroška poje 2019 Krščanska kulturna zveza vabi na osrednji koncert Koroška poje v nedeljo, 10. marca 2019, ob 14.30 uri, v Domu glasbe v Celovcu. “… zopet bodo slavčki peli in ne bo veselja kraj”. (iz pesmi Pomlad, Jože Podlesnik, Pavle Kernjak) Prireditelji posvečajo koncert tudi Pavletu Kernjaku ob 120-letnici rojstva in 40-letnici smrti. Nastopajo: Kvintet bratov Smrtnik - Korte, Oktet Suha, Dekleta Smrtnik - Obirsko, Kežarjevi vnuki - Šentprimož, Kvartet 4 U - Rož, Tercet Tri rože - Šentjakob, Vokalna skupina Klika - Železna Kapla, Vokalno-instrumentalna skupina Sanje - Suha, Vokalna skupina AnTaMiNa - Dobrla vas. Agnes Schnabl & Petra Schnabl- Kuglitsch - Straja vas in Ženska vokalna skupina Rupa-Peč - Italija. Glasbena spremljava: Ana Tijssen - klavir; Christian Filipič - prečna flavta; Roman Pechmann – harmonika. Kratke DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (54) Nadporočnik dr. Kumičić (2) Tomo Kumičić je končal gimnazijo in univerzo v rojstnem Zagrebu. Pred prvo svetovno vojno je zastopal Stranko prava v hrvaškem Saboru, v ka- teri je bil izvoljen pri 25 letih. Med prvo svetovno vojno je bil vojaški sodnik in tolmač na Tirol- skem. Iz rubrike “hrvatska knjižara”, ki jo izdaja zadruga Ognjište, izvemo, da je pisal novele, črti- ce, romane in drame. Izdal je zbirko novel in več romanov. Najbolj poznana dela so: Afrika, Za- greb, Aretuza helenska drama, Erna Kristen, Istočni grijeh, Olga d. d., Pelen, Tajna. Napisal je tudi veliko gledaliških in umetniških kritik. V svojih spisih izkazuje veliko znanje in odlično klasično izobrazbo. Ukvarjal se je predvsem z ak- tualnimi temami. Umrl je zaradi bolezni leta 1940 v Zagrebu, medtem ko je njegova užaloščena mati umrla pet let kasneje. Družina Kumičić ima krasno in veličastno grobnico na glavnem zagrebškem pokopališču Mirogoj, ki vel- ja za eno najlepših v Evropi. Glavni naslov časopisa, v katerem je bila objavlje- na pesem nadporočnika dr. Kumičića, se je glasil: “Naši na italijanskih tleh. Trst rešen. - 40.000 laških ujet- nikov. 300 topov zaplenjenih. Poraz laške vlade”. V članku beremo: “Siloviti plaz naših in nemških vojev tam med Kobaridom in Avčami, katero črto so naši in nemški voji že prekoračili, so čutili že v Rimu. Italijanski ministrski predsednik je ostal v zbornici brez večine. Padel je, ko so na Monte Citorio izvedeli, da je laška bojna črta pri Soči zrukana. /…/ Na vročih italijanskih tleh bi seveda tudi nova revolucija čisto nič ne presenetila. /…/ Bitka je divjala šele dva dni; na 50 km dolgi bojni črti je italijanska vojska razbita. /…/ Predor se od včeraj ni samo poglobil, marveč tudi razširil. Vrzel, ki se je prebila v italijanski črti, ne znaša več 30, marveč 45 km. Širi se proti jugu do tiste gore Sv. Gabrijela, ob katero so se razbijali v enaj- sti soški bitki valovi naskakajoče italijanske voj- ske”. Ravno vojaki 87. - pretežno slovenskega - pešpolka iz Celja so se junaško izkazali v omenjenih krvavih spo- padih na Škabrijelu. Nadaljuje novinar: “Ca- dorna je sicer poizkušal z močnimi si- lami izboljšati položaj, napa- del je, a naši junaki so ga odbili — umakniti se je moral. V italijanski armadi zmeda: Italijani so polagali orožje. V dveh dneh 30.000 ujetnikov, 300 topov zaplenjenih: Cadorna je doživel poraz, ki je kata- strofalen. /…/ Na severnem Goriškem naši voji preplavljajo že italijanska tla; na jugu zapušča Ita- lijan, kar je v enajsti soški bitki pridobil: uspeh naših čet proti nekdanjemu našemu verolomne- mu zavezniku. Posebno mi Slovenci se moramo veseliti zmag avstrijskega in nemškega orožja. Saj se tako vsak dan bolj združuje po italijanskem zavratnem na- padu razkosana slovenska domovina. Izginjajo žalostne misli, da bi bi- la kdaj solnčna Goriška odtrgana od matere do- movine — obratno danes že podajamo roke be- neškim našim bratom. Že mora iz beneške Slo- venije bežati oholi Italijan. Malodušnosti nič več v slovenska srca — te dni se je zopet izkazalo, da pravica, ki je na strani Avstrije, končno le more zmagati. Vsi načrti, kako bi Avstrijo z zavrtnimi umori in napadi uničili na jugu, so ničevi. Ne Srb in ne Italijan ne bo gospodar naši zemlji — to te dni vnovič podkrepljeno veselo dejstvo, z naj- večjo radostjo sprejema slovensko ljudstvo, kate- rega zvestoba do Habsburžanov je ostala vedno neskaljena. Kvišku srca, je bil vedno naš klic, ko so odkriti in prikriti sovražniki Avstrije, v smelih nadah delali načrte o razdelitvi lasti Hab- sburžanov — kvišku srca kličemo tudi danes našemu izmučenemu narodu”. Spominska plošča Eugenu Kumičiću, očetu Toma Kumičića. Postavljena je bila v Zagrebu ob 1000-letnici nastanka hrvaškega kraljestva. Erna Kristen, roman dr. Toma Kumičića Članek časopisa Slovenec z dne 27. oktobra 1917 Veličastna grobnica rodbine Kumičić na glavnem zagrebškem pokopališču Mirogoj, ki velja za eno najlepših v Evropi (vir: spletna stran www. billiongraves. com).“Afrika”, roman dr. Toma Kumičića. Dimitri Tabaj Foto Luca Quaia Kultura 7. marca 2019 9 Prešernova proslava goriških dijakov licejskega in tehniškega pola Do srca z besedo in podobo aj pomeni slovenskim višješolcem do- mača beseda in kako v njih živo in živahno bije ustvarjalno srce, je bilo občutiti na zelo doživeti, z eleganco izpeljani Prešernovi proslavi. Ob mentorskem in režij- skem vodstvu zavzetih profesoric Marije Ko- stnapfel, ki je sama pesniška duša, in Damiane Devetak so dijaki, licejskega in tehniškega po- la, čeprav je za skupne vaje primanjkovalo časa, pripravili prisrčno, v šolski dejavnosti že dobro ustaljeno prireditev ob dnevu slovenske kulture. Tokrat so na njej osvetlili besedo in njeno izpovedno moč. Besedo lahko nosimo v srcu, beseda lahko rani in boli, lahko nas bogati in utrjuje vezi med nami, lahko pa tudi postane laž ali nam razkrije resnico. Tako so o njej med drugim v “prologu” povedali Nika Devetak, Rada Vižintin, Giulia Sartori in Ivan Ferfolja, ki so tudi prebrali odlomke na vsa- koletnem natečaju nagrajenih del. Miha Kovic, ki je z Alexom Terpinom tekoče, ob pažnji na izgovarjavo, povezoval bogat spored, se je pri omembi našega velikana duha in njegove genialne ustvarjalnosti za trenutek zaustavil ob polemikah, ki pretresajo našo narodno skupnost v Italiji. Ogražajo jo namreč “manipulacije s pre- teklostjo”, ker se nekateri sprenevedajo ter pozabljajo na preganjanje in trpljenje tukajšnjih Slovencev pod fašistično obla- stjo. Ti ljudje želijo rušiti mostove med nami in zamegliti prihodnost. Mrke misli je pregnal čudovit klavirski in- termezzo talentirane mlade pianistke Mi- chele Sbuelz, ki si nabira znanje pri znanem glasbenem pedagogu Sijavušu Gadjievu na goriškem Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel. Tankočutno je zaigrala Lizstovo Lahkotnost. Za glasbenim utrinkom je v središče spet sto- pila beseda. Letos so dijaki v goste povabili prevajalca, pisatelja, literarnega in gledališke- ga kritika, literarnega zgodovinarja in teoreti- ka Aleša Bergerja. Kratko predstavitev mojstra besede je prebral Luka Paljk, ki je z Gregorjem Devetakom, Petrom Sobanom in Eleonoro Brissi – vsi so maturantje na klasičnem liceju Primož Trubar -, postavil gostu vrsto zanimi- vih vprašanj. Nanje je izčrpno in jasno odgo- voril, kakor so jasni in kleni njegovi prevodi. Dijaki so zgledno poslušali gostove besede. Berger je diplomiral iz primerjalne književno- sti in francoščine na Filozofski fakulteti v Lju- bljani l. 1970. Bil je novinar v kulturni redak- ciji ljubljanskega radia, l. 1978 pa urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga, kjer je ostal do upokojitve l. 2008. Kot urednik je pripravil več kot 700 knjižnih izdaj izvirnega sloven- skega in prevodne- ga leposlovja. Vse- skozi je prevajal iz francoske in špan- ske književnosti (Beckett, Cortes, Apollinaire, Pre- vert, Moliere, Que- neau). Kot štipen- dijst francoske vla- de je v 70. letih prejšnjega stoletja večkrat bi- val v Franciji. Danes pa se njegova življenjska pot vije med Solkanom, Bledom in Ljubljano. Njegov opus prevodov je zelo obsežen in za- jema poezijo, prozo, dramatiko in esejistiko ter mladinsko literaturo. Za svoje delo je prejel veliko nagrad in priznanj (Sovretovo, Župančičevo, Schwentnerjevo, nagrado iz Prešernovega sklada, l. 2017 pa Prešernovo na- grado za življenjski opus). Je tudi vitez umet- nosti in leposlovja francoske republike. Ugledni gost je izrazil zadovoljstvo, da je v ta- ko lepi družbi mladih. Ob njihovih vprašanjih je razkril marsikaj zanimivega o svojem pre- vajalskem delu. Med drugim je povedal, da je slovenščina bolj “glagolska”, ne ljubi gnetenja samostalnikov, ampak misel razveže v podred- ja. Ima tudi razne prednosti: pregibnost besed, sklanjatve in spregatve. Posebno pri rimani besedi je to veliko bogastvo, ki je npr. an- gleščina nima, francoščina pa v manjši meri. Prednost slovenščine sta tudi dovršnost in ne- dovršnost glagolov. Včasih nastane pri preva- janju kakšna zadrega, npr. pri prevodu vi- teških romanov, ker slovenska zgodovina ne pozna teh časov, zato nima niti izrazov. Sicer pa tudi ob nastopu računalnikov ni bilo no- benega besednjaka v slovenščini. Vsi so bili prepričani, da bo treba uporabljati angleške izraze, zdaj pa imamo za vse ustrezne besede. Jezik zna izumiti vse, kar hoče, je zatrdil Ber- ger. Žal pa se v njem marsikatera beseda izgu- bi, ker je ne uporabljamo več (npr. planšarskih nožev je bila cela vrsta, vsak je imel svoje ime, kot so ga imele razne sorte jabolk, krompir- ja...). Janez Gradišnik se je zelo bojeval proti tujkam, zato je npr. ponudil besedo vesoljec ali grenivka, ki sta zdaj že udomačeni. Zdaj se nam zdi domače tudi krožišče, do nedavnega te besede sploh ni bilo. Jezik je gibek, iznaj- dljiv, je dejal Berger in pritrdil mislim Unga- rettija, da je prevod “kompromis med pesni- kovo in prevajalčevo dušo”. Berger meni, da mora prevajalec vedeti, kje se konča njegova svoboda. Preveč svoboden ne sme biti. Čista dobesednost prevoda pa tudi ne privede ni- kamor (prevajalstvo ni mehansko delo!). Na- stane le jezikovno skrpucalo, saj je npr. že skladnja v jezikih različna. Prevajanje proze in poezije je različno. Proza natančno, nazor- no pripoveduje zgodbo, pesem pa je bolj “me- gličasta”, pripoveduje o občutjih, mislih na bolj iracionalen način. Zato se je treba pri pre- vajanju poezije bolj potruditi in skušati ujeti duha, ki ga je pesnik izrazil. Še težje je pri kla- sični poeziji, pri kateri je treba ohraniti ritem, rime, oblike. Enostavno ni niti pri dramatiki: posebna skrb je tu namenjena izgovorljivosti besedila, značaju likov, ki ga govorijo. Vsaka od literarnih zvrsti ima svoje zakonitosti in zahteva posebno prevajalčevo pozornost, nu- di pa mu tudi veselje. Včasih se je treba pri ri- mah, zaradi zvočnosti, malce oddaljiti od smi- sla, da prevlada zvok. Za prevajalca nastane tudi težava zaradi spola besed, ki nosijo v sebi neko simboliko (naše morje je srednjega, v francoščini pa ženskega spola, naša smrt je ženska, na Nemškem pa moški!). Prevajalec se mora odločiti kaj izbrati, da bo čim boljše zvenel prevod in bo smisel jasen. Navezujoč se na Razvratne muze, antologijsko zbirko francoskih dekadentov, je povedal nekaj misli o erotični, opolzki poeziji, ki nekoč zaradi cen- zure (ta je v Franciji obstajala do l. 1968) ni bila dostopna. Več take poezije so sežgali. Dol- go vrsto let je bila namreč poezija nekaj po- svečenega, vzvišenega, zato je bila njena ero- tična različica tako moteča. Noben pesnik si- cer ni zaslovel zaradi te vrste lirike, do katere obstaja še zmeraj nekakšen “zadregast” od- nos. Tudi slovenski ustvarjalci, npr. Ervin Fritz, Milan Dekleva, imajo take kosmate ri- me, a to so le drobci v opusu, ki je sam po sebi pomemben, tudi brez tega erotičnega nadi- ha. Berger je nekaj toplih besed namenil svoji mentorici, izvrstni prevajalki Radojki Vrančič (prevedla je cel opus Marcela Prousta), požrtvovalni knjižničarki v NUKU. Ona je na- menjala prijazno pozornost mladim študen- tom. Z leti sta se z Vrančičevo tako zbližala, da mu je predlagala, naj se tikata. To je bilo zanj kot druga diploma! Razveselila ga je, ko mu je razkrila, da prebira vse njegove prevode Asterixa. V zvezi s prevodom dramskega dela Vaje v slogu (Queneau) je Berger povedal, da je bil največji izziv prevesti vseh 99 različic opisa nepomembnega dogodka. To delo je prevajal dve leti in terminologijo pobiral “ma- lo tu, malo tam”. Nekateri menijo, da je ta eden izmed njegovih najboljših prevodov. Omenil je tudi svoje bivanje v kraju Arles, kjer imajo francoski prevajalci srečanje. Tu je tudi prevajalsko središče tujih prevajalcev. Prvič je bil tam l. 1989, lani pa že petnajstič. Zanimivemu pogovoru, ki je osvetlil marsi- kateri vidik prevajalskega dela, je sledil čustve- no obarvan glasbeni trenutek, ko so na odru Rada Vižintin, Giulia Sartori in Tina Balta šti- riročno na klavir in kitaro z uglašenimi glaso- vi zapele Ditkino pesem Ne bodi kot drugi. Ivanu Cankarju, čigar stoletnica smrti je po- tekala lansko leto, sta se na odru s posnetim bran- jem Skodelice kave in gle- dališkim “prizorom” na odru poklonila Ilenia Franti in Jocopo Agli', di- jaka turistične smeri zavo- da Žiga Zois, pod mentor- stvom prof. Romea Gre- benška. Sledilo je nagrajevanje na- tečaja Pot do človeka, ki ga vsako leto razpisuje skupi- na profesorjev omenjenih šolskih zavodov v spomin na ustvarjalno živahno dijakinjo Živo Sre- brnič. Tema za letošnji literarni natečaj je bila Skodelica sanj, za likovni in fotografski pa Po- dobe iz sanj. Udeležilo se jih je razveseljivo število dijakov. Komisija, ki so jo sestavljali profesorji Damiana Devetak, Marija Kostnap- fel, Michele Codermaz, Alja Slamič in Ivan Žerjal, je natančno pregledala vse prispevke in nagradila najboljše v posameznih katego- rijah. Na likovnem natečaju so nagrado pre- jeli: 1.: Anika Tosolini, 4. r. humanističnega liceja S. Gregorčič (zaradi tehnične dovršeno- sti likovnega dela in učinkovite upodobitve predlagane teme) ; 2.: ex aequo: Serena Sluga, 3. r. hum. liceja S. Gregorčič, in Laura Drašček, 3. r. Ž. Zois, smer turizem; 3.: Vittoria Vascot- to, 1. r. znan. liceja S. Gregorčič. Na fotografskem natečaju so bili nagrajeni: 1.: Anna Michelon, 2. r. znan. liceja S. Gregorčič (tudi zaradi premišljene uporabe motiva) ; 2.: Nika Devetak, 3. r. Ž. Zois, smer UFM; 3.: Ja- nina Marušič, 1. r. Ž. Zois, smer turizem. Na literarnem natečaju so bili naj- bolj uspešni: 1.: Luka Paljk, 3. kla- sični licej P. Trubar za pesem z na- slovom Introspektiva ŠT: II (vse- binsko zrelo in zgoščeno je mladi pesnik podal bivanjsko stisko s sproščenim, a stilistično dovršenim in prečiščenim jezi- kom) ; 2.: ex aequo: Majda Cere- satto in Đulistana Burzic (obe 1. r. klasičnega liceja P. Trubar); 3.: Ire- na Gruden, 1. r. turistične smeri zavoda Ž. Zois. Knjižne nagrade, ki jih je dijakom vročil tudi Aleš Berger, so prispe- vali založba Mladika iz Trsta, go- riški Kulturni dom in Katoliška knjigarna. Naj objavimo vsaj besedilo prvonagrajene pe- smi: “STOP Zadnji, dolgi požirek. / NADALJEVANJE / Kava je bila zanič. / Kot vsako jutro. / Na bruhanje mi gre, silim se jesti / Ne gre mi od rok, bi- vanje. / Gnus // STOP // Medigra – umivanje zob, pljunec, ogledalo / NADALJEVANJE / Saj me ne potrebujejo, ti ljudje, / če jim je umet- nost vse. / Take popolnosti nimam. nisem. ne bom. / Kaj blodim? / Nov dan, / nove možno- sti / (in stare muke) / STOP”. Da se je dovršena, lepo izpeljana prireditev končala v veselem vzdušju, je poskrbel trio di- jakov znanstvenega liceja, ki ga sestavljajo Sa- muele Mian, Ivan Boškin in Sandi Lakovič. Na harmoniko, kitaro in doma izdelanim “bi- don basom” so zaigrali dve priljubljeni sklad- bi Lojzeta Slaka, Pod Poncami in V dolini tihi, ki jo je s petjem iz dvorane spremljala pogum- na in uglašena skupina dijakinj. Čestitke vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem, profesoricam in profesorjem, ki se zavedajo, da je treba dijakom posredovati kaj več kot le učno snov. Iva Koršič K Trst / Slovenistka na naših licejih Pesnica Katerina Gomboc arsikdo je prepričan, da je nujno postaviti ločnico med literarnim delom in njegovim avtorjem/avtorico. Že takoj naj zapišem, da bi tega besedila ne bilo, ko bi me službene obveznosti ne privedle v stik s Katarino Gomboc, ki je februarja letos debitirala v vlogi jezikovne asistentke za slovenščino na tržaških licejih Slomšek in Prešeren. Doslej smo na naših šolah premogli lektorje tujih jezikov (angleščine, španščine, ruščine), nihče pa se dolgo časa ni spomnil, da jih potrebujemo tudi za slovenščino. No, hvala bogu ga oz. jo zdaj imamo. Katarina Gomboc je diplomirana slovenistka in rusistka, v Trst pa prihaja prek projekta, ki združuje Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Zavod Republike Slovenije za šolstvo s pomočjo pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji Andreje Duhovnik Antoni. Katarina Gomboc se je rodila leta 1993 v Šempetru pri Gorici, a je kmalu postala Ljubljančanka, študirala je na ljubljanski filozofski fakulteti, v študijskem letu 2017/2018 je bila štipendistka Škrabčeve ustanove. Pesmi objavlja na literarnih portalih LudLiteratura. si in AirBeletrina. si, leta 2017 pa je zmagala na Festivalu mlade literature Urška, ki ga prirejata Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in revija Mentor. K nagradi spada tudi natis zmagovalnega literarnega dela, v njenem primeru je to pesniška zbirka, ki je hkrati knjižni prvenec z naslovom Negotovosti navkljub. V uvodniku revije Mentor je jeseni 2017 takole zapisala o pomenu festivala Urška: “V svetu nedostopnih založb, samopromocije in zaprtih skupin, ki se zbirajo okoli literarnih revij in portalov, je to festival, ki sprejme vsakogar”. Tudi sam dodam, da bi bilo dobro, ko bi tudi profesorji slovenskih šol v Italiji svoje dijake in dijakinje usmerjali v revijo Mentor in na ta festival. Letos namreč minevajo natanko štiri desetletja, odkar so utihnile tržaške Literarne vaje, ustreznega “nadomestila” pa do danes še nismo dobili. V poeziji Katarine Gomboc sta jasno prepoznavni dve prvini. Prva je želja po intimi, druga pa tej nasprotno zelo močna vpetost pesniškega jaza v zunanji svet. V prvem od skupno treh pesniških razdelkov se namreč pesnica ukvarja ne le z notranjimi občutki lirskega subjekta, ampak tudi in predvsem z vplivi zunanjega sveta, ki oblikujejo njegovo čutenje, pa naj bodo to poletni oddih na Krku, vloga ženskega spola v družbi ali podatek, da sta se avtoričina starša poročila v letu jedrske katastrofe v Černobilu. Če so lirske izpovedi v prvem ciklusu še precej nežne, postane M pesničin jezik v nadaljevanju nanekaj mestih veliko bolj močan,ponekod tudi grob. Z njegovo uporabo želi avtorica obelodaniti predvsem tiste družbene stereotipe in vzorce, ki so po njenem mnenju napačni, denimo mačizem, ravnodušna pa ne ostaja niti do nenehnih tegob, ki uničujejo človeška življenja po svetu. To niso le vojne (tista v Siriji), ampak tudi in predvsem tujstvo v medosebnih odnosih, ki ga je že večkrat izkusil vsakdo od nas. Med bolj intimnimi verzi v tem razdelku namreč večkrat izstopajo nesoglasja med bitji, ki so si tako ali drugače blizu. Intima je značilna tudi za tretji razdelek zbirke, v katerem pesnica že večkrat posega po erotičnih prvinah. Čeprav Katarinina mentorica in avtorica spremne besede njenega prvenca mag. Ana Porenta pravi, da pesnica uporablja prosti verz, je v njenih pesmih moč zaznati močno navezanost na jezik, s katerim ne eksperimentira, ampak ga predvsem vrednoti, in to kljub temu, da je zanjo “jezik (…) tista manifestacija misli, katerega meje najraje odkriva”. Tudi po njihovem odkritju teh ločnic očitno ne presega, ker tega ne želi, zato je jezik zanjo predvsem dobrina, ki jo gre ceniti in vrednotiti. O avtorici bomo v prihodnje zagotovo še slišali in brali, njene prisotnosti med nami pa sem zelo vesel. Ne zgodi se namreč vsak dan, da v naše razrede stopi slovenistična noga, ki je malodane vse svoje življenje preživela v središču domovine in se tam tudi izobraževala. Morda se z vse večjim številom učiteljev in učiteljic (profesorjev in profesoric) slovenščine iz matice pri nas v nekaterih vidikih ponavlja zgodovinski trenutek, ki smo ga doživljali takoj po drugi svetovni vojni, ko naša šola za slovenščino ni imela dovolj lastnih učnih moči. Vrzel so zato napolnili prišleki (tedaj je sicer šlo za politične emigrante) iz osrednje Slovenije. Morda se bodo sčasoma s podobnimi izmenjavami (pedagoškimi, pa tudi literarno-umetniškimi) v smeri Ljubljana – Trst postopno zmanjšale razlike med središčem in obrobjem naše slovenske stvarnosti. Primož Sturman Aleš Berger v družbi dijakov Nagrajenci natečaja Pot do človeka Tržaška7. marca 201910 Na italijanski OŠ Aldo Padoa branje slovenskih pesmi V okviru aktivnosti Sanje za Mirjam, namenjenih širjenju poznavanja našega jezika in kulture na tržaškem in goriškem območju, v spomin na intelektualko naše skupnosti prof. Mirjam Brajkovič, je v torek, 26. februarja, v dopoldanskih urah na osnovni šoli Aldo Padoa potekala v dveh razredih vzgojna dejavnost, pri kateri so zelo motivirani učenci z zanimanjem in navdušenjem sodelovali pri poslušanju branja slovenskih otroških pesmi iz zbirke Rima raja in pri razlagi njihovega pomena v italijanščini. Dejavnost je organizirala dr. Veronica Ujcich. Pesmi v slovenščini je prebrala Elena Cerkvenič in učencem v italijanščini obrazložila njihovo vsebino. Ključne besede pesmi, njihov pomen v italijanščini in specifike slovenske slovnice so si učenci skrbno zapisovali. Dejavnost spada med aktivnosti, ki jih promovira in podpira Tržaški pakt za branje. V Deželnem svetu o problemu smrada v Dolini Problem smrada, ki uhaja iz naftnih rezervoarjev družbe S. I. O. T., je prejšnji teden odmeval v avli deželnega sveta. Svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je ponovno izpostavil, da je zadeva zelo resna, saj po nafti zaudarja vedno, raven smrada pa prehaja z nizkih do najvišjih stopenj. Da je tako, nam potrjujejo vedno bolj pogosti javni nastopi prizadetih občanov in v zadnjih časih pomnoženi članki v krajevnih medijih. Pristojni odbornik za okolje Fabio Scoccimarro se je v odgovoru osredotočil na izredni prispevek 35.000 evrov, ki ga je Občini Dolina namenila že prejšnja deželna uprava. Vsota naj bi služila študiji, monitoriranju in izdelavi predlogov za premostitev problematike. Scoccimarro je še povedal, da je zadnji sestanek o tej tematiki potekal v začetku decembra lani, ko so za reševanje problema predlagali sodelovanje tržaške univerze in državnega omrežja agencij za okolje. V tem smislu so po odbornikovih besedah tudi že razpoložljivi strokovnjaki, in sicer prof. Boscolo s tržaške univerze in dr. Giua iz apuljske agencije Arpa ter inž. Ziron iz Arpe sosednjega Veneta. Po odbornikovih besedah naj bi bila zdaj na vrsti Občina Dolina, ki mora še najprej formalizirati konvencijo s tržaškim vseučiliščem. Gabrovec je v repliki opozoril, da Dežela FJK ne sme čakati, temveč igrati aktivno vlogo pri reševanju delikatne tematike. “Občini je treba stati ob strani in ji priskočiti na pomoč, zato da bomo resnično napredovali pri reševanju problematike, ki predolgo bremeni to območje. Tu se pretakajo milijoni litrov nafte in z njimi tudi znatni zaslužki; zelo primerno in umestno bi bilo, ko bi bil delež tega namenjen odškodnini za območje oz. reševanje nevšečnosti in vlaganje v nove tehnologije, ki omejujejo onesnaževanje”, je dejal Gabrovec, ki se je odborniku Scoccimarru zahvalil za izkazano pozornost ter ga v isti sapi pozval, naj Dežela FJK pomnoži prizadevanja in vsestransko podporo dolinski upravi. Zagon projekta Euradria 2019 19. februarja 2019 se je v Trstu uradno začel projekt Euradria 2019, pod vodstvom Centralne direkcije za delo, usposabljanje, izobraževanje in družino Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, vodje čezmejnega partnerstva med Italijo in Slovenijo EURES-T in s podporo ustanove Informest. Skupna vrednost projekta, ki ga je Evropska komisija – Generalna direkcija za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje že odobrila, znaša 431.421,41 evrov. Italijanski in slovenski partnerji so se sestali 19. februarja, da bi zagnali projektne aktivnosti in določi l i tehnični in strateški operativni načrt projekta. Partnerstvo je izredno reprezentativno, saj vključuje osrednje akterje na trgu dela z obeh območij, med katere spadajo združenja delodajalcev v Italiji in Sloveniji, sindikalna združenja, patronati, specializirani za čezmejna vprašanja ter zavodi za zaposlovanje iz obeh držav. Cilj projekta EURADRIA 2019 je zagotoviti nadaljnjo podporo mobilnosti na čezmejnem območju z nudenjem strokovne pomoči delavcem in podjetjem. Popolnoma obnovljeni virtualni in fizični prostori, namenjeni čezmejnim vprašanjem, ki že delujejo na italijanskem in slovenskem območju, bodo pozornost celotnega partnerstva usmerili v odpravo posebnih ovir mobilnosti: med osrednjimi temami so med drugim varnost pri delu, invalidnost, obdavčevanje, družinska nadomestila in bolezen. One stop shop (portal “vse na enem mestu”) in natančno izdelan komunikacijski načrt bosta pripomogla k izboljšanemu dostopu do dvojezičnih informacij (v italijanščini in slovenščini) in lažji uporabi vsebin preko video posnetkov in webinarjev. Ne nazadnje bo vzpostavitev stalne opazovalnice o čezmejnosti, ki jo bo upravljala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, prispevala k ugotavljanju in spremljanju teženj in dinamike čezmejnega trga na podlagi specifičnih kazalcev. Kratke Večer DSI / Gostja Tanja Jakomin Kocjančič Propagandni tisk med vojno srednjo gostjo večera, Tanjo Jakomin Koc- jančič, je na tradico- nalnem sestanku v Društvu slovenskih izobražencev pred- stavila radijska urednica Lore- dana Gec. O njej je povedala, da je posebno v slovenski Istri zelo znana, saj je o svojih lju- deh, o svoji vasi Kubed in širšem okolju objavila že veliko člankov; veliko let je že radijska napovedovalka in voditeljica na radiu Koper. Tudi za tržaški radio je prispevala vrsto oddaj. Tokrat je v DSI predstavila svo- jo doktorsko disertacijo o Slo- venskem Primorju v časopisni propagandi v letih od 1941 do 1945, ki jo je opravila pod vod- stvom zgodovinarja dr. Egona Pelikana in ji dala naslov “Do- ber tisk je orožje ljudstva” (gre za citat, ki ga je gostja izbrala iz Partizanskega dnevnika). Kot je povedala sama predavateljica, je s svojo raziskavo skušala za- polniti vrzel v analizah med- vojnega tiska, saj so doslej ob- stajale raziskave in analize časopisja le iz osrednje Slove- nije, z izjemo Partizanskega dnevnika pa je bilo znanje o primorskem tisku v tem ob- dobju zelo fragmentarno. Kot je poudarila predavateljica, je vsem člankom iz vojnih časov skupno to, da imajo pro- pagandno vlogo in je poročan- je prikrojeno; viri niso zaneslji- vi in opazni so posegi cenzure. S svojim pristranskim poročan- jem so skušali vplivati na jav- nost, vsak na svojo ciljno pu- bliko. Predavateljica je analizi- rala poročanje časopisov in jih opredelila glede na to, katere interesne skupine so nagovar- jali. V pretres je torej vzela ita- lijanski režimski tisk, okupator- ski nacistični tisk, seveda pa tu- di objave obeh osrednjih ideo- loško in politično nasprotu- jočih si taborov, to je časopise O partizanskega in domobran-skega kroga.Zaradi razlike v svetovnonazor- ski usmerjenosti med njima so časopisi razne medvojne do- godke osvetljevali z različnih vidikov. Predstavila je partizanski tisk: gre za vojaška glasila, ki so izha- jala v okviru narodnoosvobo- dilnega boja. Bila so ciklostili- rana, saj niso mogli imeti ti- skarne, tudi zaradi stalnih pre- mikov. Med temi glasili je naj- bolj poznan in najstarejši Par- tizanski dnevnik (predhodnik Primorskega dnevnika). Iz iste- ga idejnega kroga so še: Goriški borec, glasilo Gradnikove bri- gade, Južnoprimorski borci (propagandni odsek južnopri- morskega odreda) in pa glasilo briško-beneškega odreda z na- slovom Glasilo skrajnih meja. Poleg njih so na Primorskem izhajali še: Bollettino v itali- janščini, Bratstvo - Fratellanza (dvojezični list), pa še dva časo- pisa, Slovenka in Naša žena, namenjena ženskam, ki naj bi se udeležile partizanskega boja. Po eni strani so imeli ti časopisi vodilno vlogo pri organizaciji odpora ter so izrazito poudar- jali vse negativne vidike oku- patorja, po drugi strani pa iz- stopa vodilna vloga komuni- stične partije, kasneje pa njen absolutni monopol. Partizan- ski časopisi so propagirali ko- munizem in kot zgled navajali politično ureditev Sovjetske zveze. Njihovo najpogostejše geslo je bilo “smrt fašizmu- svoboda narodu”. Njihov naj- bolj priljubljen in citiran pe- snik je bil Karel Destovnik Ka- juh. Domobranska glasila so bila prav tako ciklostilirana: le Go- riški list so tiskali v goriški ti- skarni. Izhajala so v okviru Slo- venskega narodnega zbora. Gre za Tolminski glas (glasilo tol- minskih domobrancev), za časopis Mi gremo naprej (po- stojnska skupina narodnih stražarjev) ter glasilo Vipavec. Pri njih je Jakominova opazila, da so bili pod izrazito nemško kontrolo in cenzuro, zato ne vemo, koliko je pristnih avtor- skih prispevkov. Njihov najbolj priljubljen pesnik, simbol pro- tikomunističnega boja, je bil, še posebno po smrti, France Balantič. V člankih je prisotno opozar- janje na nevarnost komunizma in boljševizma, posebno zaradi njunega nasprotovanja veri in zaradi prepričanja, da bo slo- venski narod v primeru njiho- ve zmage izginil. Geslo, ki se velikokrat ponavlja, pa je “mati - domovina - Bog”. Italijanski režimski časopisi so bili glasilo fašistične stranke. Osrednje glasilo je bil Il Picco- lo. Časopis je nastal leta 1881; ustanovil in urejeval ga je Teo- doro Majer, tržaški Jud, ki je sledil fašistični ideologiji. Z uvedbo rasnih zakonov leta 1938 je bil prisiljen odstopiti; njegove delnice pa je odkupil Mussolinijev osebni prijatelj in sošolec Rino Alessi. Vse do na- cistične okupacije je bil Il Pic- colo osrednji tržaški časopis in glasilo fašistične stranke. Pou- darjal je italijanskost mesta Trst, nujnost ohranitve poli- tičnih meja ter nemško-itali- jansko zavezništvo. Poleg tega pa je isto propagando v Trstu širil še časopis Italia repubbli- cana. Leta 1944 so Nemci ustanovili Deutsche Adria Zeitung, ki je seveda podajal svojo sliko do- godkov. V Trstu je videl mesto s strateško pozicijo in pome- nom, saj je predstavljalo naj- krajšo pot iz “združenega naci- stičnega Reicha” do morja. Poudarjal je, da je bil v prete- klosti Trst združen z “nemškim svetom” in da je bilo mesto ta- krat še v razcvetu; obtoževal je italijansko upravo za njegov propad. Bombardiranja zavez- nikov pa je npr. imenoval “na- pade teroristov”. Jakominova je omenila še t. i. “sredince”, npr. Ščeka, Vilfana, Besednjaka. Ti so v enaki meri odklanjali vse totalitarne ideo- logije, tako komunizem, fašizem kot nacizem. Sami pa so bili tarča kritik s strani par- tizanov in domobrancev. To- krat avtorica ni v analizi vzela v poštev njihovega glasila, mor- da pa bo to storila v prihodnje. Ob koncu je predavateljica ci- tirala Lada Piščanca, duhovni- ka, nedolžno žrtev partizanske- ga maščevalnega in zahrbtnega uboja, ki je v svojih dnevnikih premišljeval o tem, kako je bilo težko v tako hudih in zmede- nih časih vedeti, komu verjeti in se prebiti do resnice. Bogdan Kavrečič, sodelavec ra- dia Koper, je med predavanjem prebral več pesmi in odlomkov iz raznih časopisov. Večer so popestrile še glasbene točke mlade violinistke Nike Toškan in petje Kubejskih pup. Anka Peterlin TKS / Predstavitev slikanice Pesem velikanov Prisrčno srečanje z Marie-Laure Depaulis četrtek, 28. februarja, so v Tržaškem knjižnem središču predstavili slikanico Pesem velikanov, ki je ravnokar izšla pri Založništvu tržaškega ti- ska. Pravljica je sad sodelovan- ja francoske pravljičarke Ma- V rie-Laure Depaulis in sloven-ske ilustratorke Dunje Jogan.Ob tej priložnosti so bili pri- sotni otroci iz osnovne šole Josip Ribičič od Sv. Jakoba. Prisotnim so odigrali prizor iz pravljice, ki so ga z navdušen- jem pripravili dan prej na de- lavnici z avtoricama. Sledil je pogovor s pravljičarko in ilu- stratorko, ki ga je vodila ured- nica Alina Carli. Pisateljica in popotnica Marie-Laure De- paulis živi v jugozahodni Franciji in zelo rada potuje. Dolga potovanja po Italiji, Maroku in Grčiji, na katerih se poglablja v krajevno kultu- ro in skuša živeti tako, kot da bi bila domačinka, so navdih- nila marsikatere njene zgod- be. Končno pa je prišla v stik tudi s slovensko kulturo, kate- ro, kot pravi, je začela počasi raziskovati in bi se rada vanjo poglobila. Prevod njene pra- vljice v slovenski jezik, za ka- terega je poskrbel oče ilustra- torke Igor Jogan, je lep začetni korak za spoznavanje sloven- ske skupnosti in veliko vesel- je, je povedala Depaulis. Pra- vljica pripoveduje o deklici, ki dan za dnem neutrudno išče, kje bo zaslišala pesem velika- nov, ker ve, da bo takrat odra- sla. Gre za zgodbo o iniciaciji, ko se otrok razvije v odraslo osebo, ko dojame, da je “pe- sem velikanov”, na videz ne- dosegljiva veščina, pravzaprav sposobnost, ki jo pridobi vsakdo izmed nas v trenutku, ko zaupa svojim sposobno- stim. Avtorica rada pripovedu- je svoje zgodbe, tudi z željo, da bi mladim posredovala lju- bezen do jezika. Knjiga je bo- gata z enkratnimi, barvitimi in čarobnimi ilustracijami Dunje Jogan, ki jo v našem prostoru poznamo kot ilustra- torko številnih knjig za otroke in stalno sodelavko pri reviji Galeb. To slovensko-francosko navezo, ki je nastala pri izdaji pravljice Pesem velikanov, so zapečatili tudi z odprtjem raz- stave ilustracij Dunje Jogan, ki si jo lahko ogledate v prosto- rih TKS. MČ Foto MČ Foto damj@n Tržaška 7. marca 2019 11 Obvestila Društvo rojanski Marijin dom vabi v soboto, 9. marca, na potopisno pre - davanje “Skrivnostna in nepo zna - na Burma”. V sliki in besedi bo dr - ža vo prikazal Aleksander Se men. Pričetek ob 17. uri v rojan skem Ma - ri jinem domu (ul. Cor da ro li 29). Pre - voz izpred rojanske cer kve bo na razpolago četrt ure pred pričetkom. Društvo slovenskih izobražencev pri - reja v nedeljo, 10. t. m., ob 12. uri pred grobnico Tomažičevih na po - kopališču pri Sv. Ani v Trstu Spo - min sko slovesnost ob 75. obletnici umora Danice Tomažič, dr. Stanka Vuka in dr. Draga Zajca. Vljudno vabljeni! Založba Mladika in Slavistično dru - št vo Trst-Gorica-Videm vabita v to - rek, 12. marca, ob 18. uri v kavar - no San Marco (ul. Battisti 18) na pred stavitev pesniške zbirike Ma - ri je Kostnapfel Pesmi/Poesie. O av torici in delu bodo spregovorili Ma rija Pirjevec, Darja Betocchi, Ga briella Musetti in Nadia Roncel - li. Branje pesmi Marjetica Puntar. Predstavitev bo potekala v sloven - ščini in italijanščini. Zahvala Karitas vipavske dekanije se za - hva ljuje župniji sv. Jerneja iz Bar ko - velj za 100 evrov - dar za otroke. Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kra lja se iz srca zahvaljujemo orga - ni zatorjem nagrade Nadja Ma - ganja: Skupnosti sv. Egidija, Dru - št vu slovenskih izobražencev, slo - venskim skavtom, Jevnikarjevi družini in Zalki Arnšek, da ste nam ob našem 150. jubileju podelili na - grado Nadja Maganja. Prispevek bomo porabile za nam zaupane otroke. Hvaležna s. Gabrijela s sosestrami Darovi Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: Marjana Babnik 20, Tatjana Janežič 20, A. M. 50 evrov. Za sestro Vesno Hiti – Burundi: U. M. M. 50 evrov. Za sestro Bogdano Kavčič – Burundi: U. M. M. 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst 52. Kraški pust Pustno vzdušje osvaja veseljake vseh starosti OPČINE preteklih dneh je bila na Opčinah 52. izvedba Kraškega pusta. Niz do- godkov se je pričel že v četrtek, 28. februarja, ko sta v Prosvetni dom na Opčine prispela letošnja kralj in kraljica pusta, ki sta bila, kot veleva tradicija, izbrana iz vrst lanskih zmagovalcev pustne- ga sprevoda, torej iz Štivana. Kralj Albano De Štivan in kraljica Ire- ne Power sta v četrtek zvečer izžrebala štartno listo za vozove in skupine mask, prijavljenih na sprevod. V petek se je veselo vzdušje v Pro- svetnem domu nadaljevalo s pro- gramom za otroke: najprej je bil na vrsti tematski pustni defile o temi poklicev, sledil je nastop čarodeja Paula. Kasneje so se pu- starji lahko zabavali ob glasbi odličnega ansambla Hec. Vrhunec Kraškega pusta pa je bil kot vsako leto v soboto, 2. marca, ob 14. uri, ko so z openskega Pi- kelca startale skupine z maskami in vozovi. Na openskih ulicah jih je pričakalo res veliko število pu- stnih navdušencev vseh starosti, ki so lahko ob toplem sončnem vremenu res uživali v sprevodu, ki sta ga vodila Zorro (Matija Kralj) in njegova žena Zora (Jari Jarc). Na sprevodu se je zvrstilo kar tri- najst pustnih skupin z obeh stra- ni meje, število pustnih vozov pa se iz leta v leto zmanjšuje: letos se jih je predstavilo samo šest, treba pa je priznati, da so bili vsi zelo lepo izdelani. Zanimivo je V tudi, da se vozovi, na katerih sose po navadi velikokrat znašle ka-rikature raznih politikov, ne nav- dihujejo več po aktualnem poli- tičnem dogajanju: izdelovalci so se tokrat spopadli z drugačnimi temami. Po sprevodu se je praznovanje nadaljevalo na pustnem borjaču Prosvetnega doma, kjer je prisot- ne zabavala skupina Lisjaki. Vo- ditelj Omar Marucelli je v večer- nih urah z odra razglasil zmago- valce 52. sprevoda. Med vozovi je že drugo leto zapored slavila sku- pina Medjevas – Štivan: tokrat se je predstavila z veličastnim vo- zom Aladdin in zataknjena sve- tilka (na sliki) , ki so ga krasili ju- naki iz znane Disneyjeve risanke o Aladinu: nad letečim tepihom, na katerem je sedel Aladin s svojo princeso Jasmin, se je dvigovala velika podoba modrega genija iz svetilke. Sprednji del voza je kra- sil krotilec kač s svojo kobro. Drugouvrščeni je bil voz iz Pra- prota, ki je z naslovom Utaplja- mo se v plastiki! opozarjal na eno od perečih problematik da- našnjega časa. Voz so predstavlja- le žalostne morske živali, ujete v plastiko: v ozadju se je dvigoval kit, ki mu je iz odprtega gobca gledal potapljač. Zanimivi so bili tudi kostumi Prapročanov, ki so razigrano plesali pred vozom: oblečeni so bili v modre valove, tudi ti pa so bili na žalost one- snaženi s plastičnimi emba- lažami. Tretje mesto je pripadlo Šempo- laju v čudežni deželi. V današnji družbi, ko večina mladih poseda pred računalniki ali telefoni, je Šempolajcem uspelo ustvariti pravo čudežno deželo, za kar je zaslužna prav vaška mladina, ki se je, namesto da bi se ukvarjala z računalniškimi igricami, rajši zbirala in svoj prosti čas nameni- la izdelavi voza in kostumov. Ve- ličasten šempolajski voz je upo- dabljal junake iz pravljice o Alici v Čudežni deželi. Sledilo je še nagrajevanje pu- stnih skupin. V močni kon- kurenci so letos prvo mesto dosegli Bazovci, ki so z naslo- vom “Gušti” s Krasa predsta- vili originalne in raznolike kostume različnih kraških dobrot, od fancljev z dušo do slivovih cmokov. Drugo me- sto je pripadlo skupini Piščanci – Ferlugi z naslovom Samo milijon nas še brenči: oblečeni so bili v simpatične čebele. Tretji na stopničkah pa so se znašli člani skupine pustarjev Luna puhna iz Pa- drič in Gropade s temo Je več kuharjev ku klobas. Poleg za- nimivih kostumov v obliki klobase so Padričani in Gro- pajci med publiko delili tudi še tople kuhane klobase, ki so se, glede na to, da je letošnji sprevod res dolgo trajal, zelo prilegle. Organizatorji Kraškega pusta so lahko tudi letos zadovoljni z iz- vedbo in obiskom prireditve, ki je bila, tudi po zaslugi spomla- danskega vremena, res uspešna. Tradicionalni sprevod pa je po- novno dokazal, da veseli pustni čas združuje veseljake vseh staro- sti. Mojca Petaros Gregor Čušin gost Društva Finžgarjev dom Duhovito, a tudi resnobno o evangelijih ruštvo Finžgarjev dom je tokrat, v sklopu preda- vanj Za prijetnejše življenje in prijaznejše odnose, va- bilo na izreden in poseben večer z naslovom Evangelij po Čušinu. Gost je bil seveda znani dramski igralec, dramatik in kolumnist re- vije Ognjišče, Gregor Čušin. Dol- goletni član Ljubljanskega me- stnega gledališča je zdaj svobodni igralec, kar ga, kot sam pravi, še bolj utruja. Tako lahko pa sam iz- bira, s čim bo nastopal, in se lahko izraža tako, kot se čuti in želi. Čušin je znan predvsem po mo- nodramah, ki se vsebinsko naslan- jajo na evangelij oz. zgodbe iz Sve- tega pisma. Vse pripoveduje in igra v značilnem slogu, ki zabava, kdaj pa kdaj bi lahko celo rekli, da se “pači”, toda vsemu temu vedno sledijo resni trenutki, ko se publi- ka nenadoma zresni in smeh na- domesti popolna tišina, ko se po- slušalec globoko zamisli v moralo in vero. Nekatere ta način pripo- vedovanja malce “zbode”, če pa dobro premislimo, zakaj resne mi- sli sprevrže v šalo, lahko razume- mo, da se skriva za tem poučni ra- zlog. Igralec je na openskem večeru interpretiral kratke zgodbe iz evangelija, tako kot da bi bil sam prisoten ob Jezusu, angelih, svet- nikih in apostolih. V prizorih pri- kazuje, kako sam doživlja vero, in sicer na resen, smešen, drzen in žalosten način; tako skuša vesele ljudi pripeljati k veselemu Bogu. Njegova pripoved se začne na Go- spodov dan, ko ga angel pripelje v D puščavo na visoko goro. Zaplete sev kratko diskusijo z angelom; tamu je namreč svetoval, naj shujša, saj se je preveč utrudil, ko ga je s težavo privlekel na vrh gore. Čušin angelu odgovori, da bi raje dobil kakšen teološki nasvet, ne pa zdravstveni. Nato začne tavati po puščavi. Tam najde Jezusa, s kate- rim začne versko dogodivščino. Najprej gresta mimo jezera, kjer najdejo Janeza Krstnika, ki ju krsti, potem pa se zberejo z apostoli in začnejo potovati iz kraja v kraj, utrjevati ljudi v veri in jih učiti nov zakon ljubezni. Z Jezusom ni bilo nikoli dolgčas. Pripovedoval je zgodbe, zdravil in hranil ljudi: “Nekoč nas je bilo nekaj tisoč in Jezus nas je vse nahranil s par štruc kruha in konzervo sardin”. Veliko je učil in za vse je imel pravi odgovor. Nekdo ga je vprašal, naj pove kaj o nebeškem kraljestvu, on je odgovoril, da je lahko kot za- klad, skrit na njivi, ki ga je nekdo našel in znova skril; je podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko naj- de najlepšega, proda vse, kar ima, in kupi tistega. Nebeško kraljestvo je kot mreža, ki jo vržeš v morje in z njo ujameš vse ribe. Le-te na kop- nem ločijo: dobre obdržijo in sla- be odvržejo. Ob koncu časov bo tako. Prišli bodo gospodovi angeli in ločili pravične od krivičnih. “Pred mano bodo zbrani vsi. Tem na moji desni bom rekel: “Pridite, blagoslovljeni od mojega Očeta, v kraljestvo, ki je za vas pripravljeno od začetka časov, kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, nag sem bil in ste me oblekli, tujec sem bil in ste me sprejeli”. Takrat ga vprašajo: “Kdaj smo te videli lačnega, žejnega, nagega”? in Je- zus jim odgovori: “Kar ste storili mojim najmanjšim, ste tudi meni storili”. Še bolj modro je odgovo- ril, ko so ga nekateri vprašal, ali so njihovi sinovi, ki jemljejo mamila, si režejo žile in imajo probleme z anoreksijo, primerni za nebeško kraljestvo. Odgovor je bil: “Nima- jo prebodenih rok, ampak srce. Nimajo raztrganih žil, ampak dušo. Saj ne pljuvajo hrane, am- pak strah. Sinovi iščejo uteho, nočejo umreti”! V nekem prizoru se je Čušin do- taknil tudi delikatne teme, s kate- ro se Cerkev spopada prav v tem času. Omenil je grešna dejanja du- hovnikov, prav tistih, ki bi morali širiti božjo besedo. Neki učenec vpraša Jezusa, zakaj take ljudi po- stavlja v Cerkev, in Jezus mu od- govori, da jih dobro pozna in da so ti njegova krona in križ. “Pe- klenska vrata ne bodo premagala moje Cerkve, ne od zunaj ne od znotraj”, pravi Jezus. Nazadnje je Čušin opisal še zadnjo večerjo in zadnje občutke, preden se je Jezus poslovil. Bili so okoli mize vsi ve- seli, šalili so se, ker niso vedeli, kaj jih čaka. Edino Jezus se je držal 'malo kislo'. “Verjetno ga je skrbe- lo, kako bo vse to plačal”, je šaljivo povedal igralec. Potem pa je raz- delil kruh (svoje telo) in vino (svo- jo kri). Vsi so začutili, kako se Jezus ukoreninja v telo. Povedal jim je, da odhaja, in če so ga kdaj ljubili, naj ne pozabijo teh besed: “Ljubite se med seboj, kot sem vas jaz lju- bil”. Zgodba je potem znana, je ob koncu dejal Čušin, Jezus je vstal od mrtvih, se z nami družil, neke- ga dne pa nas je peljal na hrib in nam povedal, naj oznanjamo evangelij po vsem svetu: “Jaz sem z vami vse dni do konca sveta”. In po tem stavku se je vzdignil v ne- bo in izginil. Po dolgem in zasluženem aplavzu je neutrudljivi Gregor Čušin po- vedal še nekaj svojih misli o življenju, družini in veri. “Naše življenje so hribi, doline in gore, same gore! Gora Horeb (božje za- povedi), gora Tabor (spremenjen- je), gora Blagrov (življenjska mo- drost in vera), Oljska gora (pre- mišljevanje in sprejetje), gora Kal- varija (trpljenje). Ljudje se vsakod- nevno vzpenjajo na eno ali drugo goro, nekateri celo življenje le na eno. Eni imajo že kondicijo, drugi se kar naenkrat zbudijo iz turi- stičnega dremeža in se grejo igrat človeka. Ob večernem mraku gle- daš hvaležno na goro in ji zašepe- taš: osvojil sem te, spet, morda ne zadnjič”. MČ nedeljo, 3. marca 2019, so v Avditoriju v Portorožu s slavnostnim koncertom proslavili 50. obletnico revije Pri- morska poje. Jubilejnega prazni- ka se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Izrazil je čestitke vsem organiza- torjem in kulturnim delavcem, ki so v 50 letih gojili in ohranili tra- dicijo slovenskega zborovskega petja v Sloveniji in Italiji. Revija je za zgled na državni ravni in utrjuje našo slovensko kulturno identiteto. Ima tudi mednarodni pomen, saj od nastanka povezuje Slovence iz matične države s Slo- venci izven nje, je poudaril Pa- hor, ki je predsedniku Zveze pev- skih zborov Primorske Antonu Balohu izročil zahvalo predsedni- ka Republike reviji Primorska po- je: za krepitev tradicije zborovske- ga petja, ohranjanje slovenskega narodnega izročila in krepitev sožitja med slovenskim in itali- janskim narodom, a tudi z avstrij- skim in hrvaškim. Primorska poje povezuje v kultu- ri, besedi in pesmi, to je bila od nekdaj vodilna misel organizator- jev, je povedal Baloh, ki se je to- plo zahvalil za priznanje, saj po- meni, da Primorska poje odlično opravlja svoje delo. “Nič nas ni v teh desetletjih ustavilo. Revija že petdesetič prižiga v primorskih Slovencih ponos, zavest in moč obstoja. Vabi starejše in mlajše pevce, večje in manjše sestave. Vsako leto se ji pridružujejo nove moči, letos kar 11 novih zborov in 11 novih zborovodij. Primor- ska poje raste iz želja naroda, V nihče je ne zapoveduje, za nobe-nega ni posel in zato je še tu.Spodbuja odličnost, vztrajnost, skupnost in hkrati različnost in odprtost”. V prvem delu slovesnega koncer- ta so nastopili Skupina ljudskih pevk Kulturnega društva Man- drač iz Kopra, MoPZ Anton Klančič iz Mirna in ŽePZ Ajda iz Umaga. Sledile so podelitve na- grad MoPZ Anton Klančič, MoPZ Fantje izpod Grmade, MoPZ Dra- gotin Kette, MoPZ Fran Venturi- ni, MoPZ Valentin Vodnik, MoPZ Tabor, MoPZ Vasilij Mirk in Moški vokalni skupini Lijak, ki že 50 let nastopajo na reviji. Med na- grajenci je tudi zborovodja Ivan Tavčar, ki prav tako že 50 let diri- gira na reviji. Večer se je nadaljeval z nastopom Ženske vokalne skupine Vinika iz Goriških Brd (na sliki), ki je pod vodstvom Franke Žgavec zapela Po lojtrcah je hodiu (ljudska, Hi- larij Lavrenčič), Moj ljubi potuje (Feri Lainšček, Patrick Quaggia- to), Dvojina (Feri Lainšček, Pa- trick Quaggiato). Sledila sta Ko- morni zbor Grgar in MePZ Postoj- na. Za slavnostni konec so se na odru predstavili še pevci in pevke MePZ Jacobus Gallus iz Trsta, ki jih vodi Marko Sancin. Ti so za- peli Dekle na vrtu (ljudska, Mar- ko Sancin), Preuozke so stazice (ljudska, Hilarij Lavrenčič), Veter (Srečko Kosovel, Ubald Vrabec), Pomladni večeri (Karl Mauser, Pa- trick Quaggiato) in po dolgem aplavzu še Jnjen čeua jti gna (ljud- ska, Pavle Merku'). MČ Foto damj@n Foto MČ Foto MČ Slavnostni koncert “zlate” Primorske poje Revija utrjuje našo kulturno identiteto Videmska / Aktualno7. marca 201912 TAKI SMO (70)Katja Ferletič Letošnji “temnopolti” oskarji uničujejo meje in rušijo zidove Na odru Dolby Theater v Los Angelesu so 24. fe- bruarja podelili najprestižnejše filmske nagrade. Tokratna, 91. podelitev oskarjev je prvič po 30 letih potekala brez voditelja, skupno pa so podelili 24 oskarjev. Večer je potekal ob strpnosti in enako- pravnosti, s precejšnjo mero “anti-trumpizma”, z občutenimi glasbenimi trenutki in med blesten- jem dragocenih diamantov, ki so dopolnjevali čudovite obleke hollywoodske elite. Pred podelitvijo sta za največja favorita veljala fil- ma Najljubša (The Favourite) in Roma, osem no- minacij je imel tudi film Mož iz ozadja (Vice) s povsem neprepoznavnim Christianom Baleom v glavni vlogi. Morda še največje presenečenje večera pa je bila zmagovalka glavne igralske kate- gorije, angležinja Olivia Colma, ki je v boju za oskarja za najboljšo žensko glavno vlogo prehitela izkušeno, 71-letno Glenn Close, ki kljub največje- mu številu nominacij (sedem) ni nikoli prejela za- služene nagrade. Olivia Colman je člane Akade- mije prepričala v vlogi angleške kraljice Ane v fil- mu Najljubša, ki si je od desetih nominacij prislužil le eno nagrado. Večer je uvedel na- stop skupine Queen z Adamom Lambertom, ki z rokerji sodeluje že od leta 2009. Po začetni We will rock you, ki je ce- lotno dvorano spravila na noge, so zaigrali še pe- sem We are the champions, ene najpomemem- bnejših skladb ne- pozabnega Freddieja Mercuryja, s katerim so še po- sebno obeležili izreden uspeh Bohemian Rhapso- dy, biografskega filma o angleškem pevcu, ki je bil po številu nagrad na letošnjih oskarjih naju- spešnejši film – domov je odnesel kar štiri kipce: za najboljšo filmsko montažo, najboljšo montažo zvoka, za mešanje zvoka in oskarja za glavno moško vlogo, ki ga je prejel Rami Malek za vlogo legendarnega frontmana skupine. Gotovo podeli- tev oskarja mlademu, še malo poznanemu igralcu egipčanskega rodu ni bila presenečenje, saj je film požel izjemen svetovni uspeh (samo v Italiji je pod- jetje Fox, ki opravlja distribucijo filma, unovčilo že več kot 28 milijonov evrov) in je Malek zelo do- ber igralec. Za zelo občuten glasbeni nastop sta med večerom poskrbela tudi Bradley Cooper in Lady Gaga, ki je prejela oskarja za najboljšo izvirno pesem Shallow, kar je bila, kljub osmim nomina- cijam, tudi edina nagrada za film Zvezda je rojena (A Star Is Born) . V Hollywoodu je zdaj ponovno zelo razširjena ki- nematografska zvrst, ki pripoveduje zgodbe o so- dobni ameriški zgodovini in ponazarja politično in demokratično sliko države predvsem iz prejšnje- ga stoletja. Tudi letošnja podelitev oskarjev se od prejšnjih razlikuje po veliki pozornosti, ki so jo čla- ni žirije namenili rasni raznolikosti in družbenim vprašanjem, saj veliko nominacij in nagrad so pre- jeli temnopolti igralci, režiserji in filmi, ki pripo- vedujejo zgodbe o rasizmu, nestrpnosti in krivi- cah, ki so jih utrpeli Afroameričani v prejšnjem stoletju. Tako je v najprestižnejši kategoriji, za naj- boljši film, slavil film Zelena knjiga (Green Book) režiserja Petra Farrellyja, ki pripoveduje resnično zgodbo o očetu Nicka Vallelonge, ki je bil v 60. le- tih prejšnjega stoletja voznik temnopoltega piani- sta Dona Shirleyja in ga je vozil in branil na poti po ameriškem rasističnem jugu. Zelena knjiga je bila tedaj knjiga, v kateri so bili navedeni vsi kraji, v katerih je bilo temnopoltim osebam dovoljeno vstopiti. Očeta v filmu igra Viggo Mortensen, ki je bil nominiran za glavno moško vlogo, Shirleyja pa Mahershala Ali, ki je osvojil oskarja za stransko moško vlogo. Zelena knjiga je prejela še tretjega oskarja, in sicer za najboljši izvirni scenarij. Gotovo je bila to najbolj “black” podelitev oskarjev v zad- njih letih, verjetno tudi zaradi mnogih polemik, ki so jih sprožile preveč “bele” – “#SoWhite” edi- cije prejšnjih let, pozlačenega kipca se je namreč razveselila tudi temnopolta igralka Regina King iz filma Šepet nežne ulice - (If Beale Street Could Talk) , v katerem zgodba poteka v newyorški četrti Harlem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času, ko je skupnost Afroameričanov utrpela veliko krivic in nasilja s strani belih policajev. Tudi film o afriškem superheroju Črni panter (Black Pan- ther) je dobil oskarje za kostumografijo, sceno- grafijo in izvirno glasbo - nagrado sta prejeli Afroa- meričanki Ruth Carter za najboljšo kostumografi- jo, ki je ob prejemu oskarja dejala, da so vrata končno na stežaj odprta, in Hannah Beachler za najboljšo scenografijo. Prvič po letu 2015, ko je prejel častnega oskarja, je nagrado dobil tudi temno- polti režiser Spike Lee, in sicer za prire- jeni scenarij za film Črni KkKlanovec (BlacKkKlansman) , ki ga je tudi režiral. V povsem anti- Trumpovem vzdušju, ki je cel večer prevladovalo v dvorani, je režiser v političnem govoru Američane pozval, naj se mobilizirajo, udeležijo volitev leta 2020 in se postavijo na pravo stran zgodovine. Govoril je o suženjstvu in genocidu v ZDA in o potrebi, da pra- vilno izbiramo med ljubeznijo in sovraštvom. Ameriški konservativci se z letošnjimi oskarji ne strinjajo, saj so največ nagrad dobili filmi o tem- nopoltih junakih, o homoseksualnem glasbeniku in priseljencih, filmi, ki pripovedujejo o resničnih krivicah in nasilju. V sozvočju s sodobnim “anti- trumpizmom” je bil nagrajen tudi film Roma me- hiškega režiserja Alfonsa Cuarona. Cuaron spada z Guillermom del Torojem in Alejandrom Inarri- tujem v skupinico treh izrednih mehiških režiser- jev, ki jih v Hollywoodu poznajo kot “Three Ami- gos”. Inarritu je režiral tudi film The Revenant, s katerim je leta 2016 Leonardo Di Caprio končno, po petih nominacijah, dobil nagrado za naj- boljšega igralca v glavni vlogi, Alfonso Cuaron pa je letos s svojo črno-belo dramo Roma prejel na- grado za fotografijo, za najboljši film v tujem jeziku in na koncu še za režijo. Mehiškega režiserja sta na odru sprejela španski igralec Javier Bardem in tem- nopolta igralka Angela Bassett. Bardem je med po- delitvijo oskarja, misleč na Trumpov zid na ame- riško-mehiški meji, v španščini dejal: “Ni zidov, ki bi lahko omejevali talent”. Gotovo ne smemo mi- mo dejstva, da je za temi tremi Cuaronovimi oskar- ji orjaška spletna platforma Netflix, ki je pri filmu Roma skrbela za produkcijo, distribucijo in pro- mocijo in ustvarila nelagodje med hollywoodski- mi filmskimi mogotci. Antagonizem med fil- mskim platnom in ekranom pametnega tele- fončka pa bo moral začasno v ozadje, saj si je Cua- ronov film zaslužil oskarje in dosegel nepojmljivo število gledalcev, zaradi tega pa se bo moral svet kinematografije nujno sprijazniti z vedno večjo močjo Netflixa in revolucije v proizvajanju in gle- danju filmov, ki jo platforma s seboj prinaša. z Topolšice so tržaški in go- riški izletniki krenili v Šen- tvid nad Zavodjem, na do- mačijo pri Žlebniku, kjer je ze- lo lepo urejena muzejska soba v spomin na prav tam padlega priljubljenega partizanskega pesnika, ki je pisal tudi zelo čustvene ljubezenske pesmi, Karla Destovnika – Kajuha. Tamkajšnje obeležje je odprla Občina Šoštanj. Po vožnji po zelo lepo urejenem in slikovi- tem šaleškem podeželju so si I ogledali Velenje, najmlajše me-sto v Sloveniji in peto največjeslovensko mesto. Leži ob vzhodnem delu šaleške doline, ob porečju reke Pake. Kot trg je bilo prvič omenjeno v 13. sto- letju, mesto pa je postalo v pet- desetih letih prejšnjega stoletja, ko so sredi polj v nekaj letih z udarnim prostovoljnim delom zgradili novo, sodobno mesto. V njem so sodobne stavbe, športni objekti, mestni sta- dion, Rdeča in Bela dvorana, smučarsko skakalni center, po- krit zimski bazen, pa tudi turi- stično rekreacijsko območje ob jezeru na predelu ugrezninskih jezer, ki so nastala ob izkopa- vanju premoga. Mesto ima pol- no zelenja. Na trgu stoji še ogromen spomenik maršala Tita (nekoč se je imenovalo Ti- tovo Velenje). V začetku so v zgrajenih blokih, polnih sve- tlobe, živeli večinoma rudarji. Še zdaj so prebivalci mesta Ve- lenje rudarji ali pa so zaposleni v tovarni Gorenje. Izletniki so se povzpeli tudi do lepega gradu, ki je prvič omen- jen l. 1270. Njegovi prvi lastni- ki so bili gospodje Kunšperški, nato gospodje Ptujski, potem pa je postal last družine Lie- chtenstein. V 16. stoletju ga je družina Wagen von Wagen- sberg spremenila v renesančno rezidenco. Med lastnike sodita konec 19. stoletja tudi Karl in Bianca Adamovich. Zadnji pa je bil grof Coronini – Krom- berg, ki ga je imel v lasti do l. 1943, ko so ga po kapitulaciji Italije Nemci kot italijanskega državljana izgnali iz Velenja. Danes je v njem muzej z razni- mi eksponati, tudi o načrtih in gradnji Velenja. Na ogled sta tudi rekonstrukciji trgovine in nekdanje krčme z originalnim pohištvom in čudovito še delu- jočo veliko “pojočo” omaro. Okoli Velenja se vije Pozojeva pot. Pozoj je tamkajšnji jezerski zmaj, ki ljubi čisto in urejeno okolico. Po tem kulturnem užitku so se izletniki odpravili proti Šmar- tnemu ob Paki. Tu je ob sv. Martinu možno okušati vina domačih sort in druge domače dobrote v topli prijaznosti zida- nic. Koščka tega rajskega sveta so ob tipični stari zidanici bili deležni tudi tržaški in goriški izletniki v prekrasni pokrajini med lepo urejenimi vinogradi. Dvodnevni izlet je okronalo dobro kosilo, zalito z do- mačimi vini v vinotoču Pri- možič. Med potjo domov je v avtobu- su dr. Miran Dolhar ponujal posebno zdravilno domačo pijačo, ki jo zelo radi imajo pre- polni želodci. Ude- leženci izleta so se prisrčno zahvalili prof. Lupinčevi za bogat program izle- ta, Eriki Fonda za opravljene “fi- nančne” zadeve, pa tudi šoferju za var- no vožnjo. V imenu vseh se jim je zahva- lil častni predsednik društva dr. Rafko Dolhar. / konec Iva Koršič Slovensko zdravniško društvo Trst - Gorica (2) Bežen pogled v jesensko delovanje Špeter / Predstavitev dela A. Marinija Izpovedi partizana prostorih Slovenskega multimedialnega okna SMO v Špetru je bila pred kratkim predstavitev dru- gega literarnega dela, in sicer za- nimivih spominov partizana iz Veneta Augusta Marinija, ki se je boril v beneških gozdovih. Številne goste, premajhna dvo- rana je bila nam- reč prenatrpana, sta najprej poz- dravila Michele Obit in Živa Gru- den, ker junak knjige zaradi sta- rosti in zdravstve- nih težav ni mo- gel biti prisoten, pa so prireditelji predstavili krajši videoposnetek, v katerem je Augu- sto Marini pripo- vedoval o mrazu, lakoti in hu- dih vojnih letih v Benečiji. Zanimive in privlačne vojne iz- povedi, gre za povzetek kratkega dnevnika Marinija samega, za njegove spomine ter spomine njegovih otrok, je Mauro Caselli zbral v precej obsežnem delu, ki ga je izdala tržaška založba Bat- tello Stampator. Naslov knjige, Bandito, ni slučajna izbira, po- leg tega, da so z nazivom “ban- diti” Nemci in italijanski fašisti označevali uporne partizane, pomeni beseda “bandito” v ita- lijanščini nekoga, ki je kazno- V van, obsojen in izobčen. Augu-sto Marini je bil že v otroštvu in-terniran in izobčen, kajti sam oče ga je zatožil fašistični oblasti zaradi neposlušnosti in nepo- korščine režimu. Njegovo otroštvo ni bilo lahko, v prvi vrsti ga je mučilo nerazumevan- je z očetom. V partizanskih letih, ki jih je po čudnem naključju preživel v Be- nečiji kot član brigade Garibal- di, je Augusto nekako dozorel, odrastel in postal samozavesten. Postal je pokončen človek, saj je bil ujet in zaprt, z mučenjem in tepežem pa niso fašisti iz njega izvlekli niti besede o tovariših. Za odločnost je nato prejel v nekdanji Jugoslaviji tudi odliko- vanje. Benečija mu je bila vse- kakor pisana na kožo, v svojih spominih večkrat piše o ljudeh, o kmetih, ki so trdo garali, o ne- zaupanju do tujcev, Italijanov, ki je bilo posledica dolgoletnega pritiska Italije na Nediške doline in njene prebivalce. V letih, ko se je boril v beneških gozdovih, je Augusto spoznal marsikatere- ga tukajšnjega borca in voditel- ja, med njimi slavnega beneške- ga heroja Marka Redelongija. Po osvoboditvi, v Benetkah, se Augusto Marini svojim vezem z Benečijo in njenimi ljudmi ni izneveril, saj se je poročil z Be- nečanko, s katero je delil več kot šestdeset let skupnega življenja. Knjiga Bandito torej ni le dra- goceno in iskre- no pričevanje o odporništvu in doživljanju osemnajstlet- nega fanta v partizanskih vrstah, ampak tudi pričevanje o Benečiji in njenih ljudeh v drugi svetovni vojni. Vsekakor jo je vredno prebrati. V prejšnjem tednu sta v Benečiji in Posočju potekali tudi priredit- vi, ki spadata v sklop dogodkov skupnega kulturnega prostora. Na mednarodni dan maternega jezika je bilo v Špetru živahno in prisrčno srečanje pesnikov iz Benečije in Posočja; častni gost je bil Renato Quaglia, pela pa je vokalna skupina Flance. V Ko- baridu je bila tudi predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja, nastopilo je tudi Beneško gleda- lišče z igro Glavna vaja. Suzi Pertot Muzejska soba v spomin na pesnika Karla Destovnika – Kajuha “Pojoča” omara v gradu v Velenju Stara zidanica v Šmartnem ob Paki Slovenija 7. marca 2019 13 Razstava v Mirnu V Turistično informativnem centru (TIC) na mejnem prehodu v Mirnu bo 9. marca ob 18. uri odprtje umetniške razstave Epigeneza. Razstava bo na ogled do 9. aprila, ob petkih, sobotah in nedeljah, od 15. do 19. ure. Tržnica v Renčah V marcu Društvo KUL-TU-RA Renče in KS Renče organizirata Tržnico pod platanami v soboto, 9. marca 2019, ob 8.30. Na stojnicah bodo sodelovali: Čebelarstvo Furlani, Čebelarstvo Miran Cipot, Čebelarstvo Zdenko Kerševan, Društvo upokojencev Renče, Erika Nemec - pletene kape BY E, Kozjereja in sirarstvo Nevo Pregelj, Krajevni odbor Rdečega križa Renče, Kvačkan nakit Mili - Adrijana Černic Lazić, Mandale DIVINA, Masaže - Helena Simčič, Nakit - Tadeja Pecman, Potujoča ribarnica Arčon, Pu pe s Krasa - Tadeja Rodman, Sivkin dotik - na - ravna kozmetika, Suha roba - Janez Trhljen, Tako le po - Dejan Jež s. p., Varstveno delovni center Nova Gorica, Vina Guštin in Vrtnarstvo Marvin. Vabljeni! Kratke veti oče je ob kritičnem času in na odgovoren način spodbudil razpravo in ukrepanje o spolnem nasilju v Cerkvi. Na njegovo pobudo je v Rimu potekal strokovni posvet predsednikov Škofovskih konferenc in drugih katoliških izvedencev, pristojnih za ustrezna področja. Vse, kar se je v Cerkvi dogajalo, potrjuje, da je problematika spolnega nasilja pereča in da dosedanje ukrepanje Cerkve ni bilo zadostno. Pokazalo se je tudi, da zgolj predpisi ne zadostujejo. Zaradi tega je treba k problematiki spolnega nasilja v Cerkvi pristopiti na nov način, iskreno in odgovorno. Treba je prekiniti molk in se oddaljiti od tišine, razbiti sokrivdo ter ustvariti možnost, da žrtve spregovorijo. Papež Frančišek je v sklepnem govoru na omenjenem posvetu dejal: “Tudi če bi se v Cerkvi odkril samo en primer spolne zlorabe, ki je sam po sebi že pošasten, bi se s tem primerom soočili z vso resnostjo. Cerkev v upravičeni jezi ljudi vidi odsev jeze Boga, ki je izdan in oklofutan od nemoralnih posvečenih oseb. Odsev nemega krika malih, ki so namesto tega, da bi v Cerkvi našli očetovstvo in duhovne vodnike, naleteli na rablje, bo zatresel srca, omamljena zaradi hinavščine in oblasti. Imamo dolžnost, da prisluhnemo temu zadušenemu nememu kriku”. Sv. oče pa se je v sklepnem govoru na srečanju oziroma posvetu o spolnih zlorabah v Cerkvi tudi zahvalil “vsem duhovnikom in posvečenim osebam, ki v zvestobi in popolnoma služijo Gospodu ter se čutijo osramočene in na slabem glasu zaradi sramotnega obnašanja nekaterih njihovih sobratov”. Skoraj sočasno s posvetom v Rimu se je v Sloveniji obliko- vala Civilna iniciativa za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem, z imenom Dovolj je! Lju- bljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki se je tudi udeležil posveta v Rimu, je opozoril, “da so žrtve tako zlorabljeni kot njihove družine in župnijska občestva, na svoj način pa tudi večina dobrih duhovnikov, na ka- tere pada sum”. Sicer pa je vernike poz- val, “naj zlorabe prijavijo”. Za politiko v Sloveniji pa je značilnih več ponavljajočih se in več novih do- godkov. Premier Marjan Šarec vodi vrtiljak kadrovskih zamenjav v vladi, zadnji je bil odstavljen Jure Leben, mi- nister za okolje in prostor. Predsednik vlade s svojimi trditvami in govorniški- mi posegi, v katerih je moč zaznati tu- di držo in slog igralca komika, kaže, da bi morda rad postal nekakšna kultna osebnost Slovenije. Njen najbolj vzvišeni glasnik in predstavnik. Tiste politične stranke, ki so zaradi raz- nih očitkov in škandalov svojih pred- stavnikov izgubile vpliv, moč in pre- stiž, imajo težave s pridobivanjem možnih kandidatov za evropske volit- ve. Na njihovih volilnih listah bi imele tudi znane osebnosti malo možnosti za izvolitev. Po sedanjih napovedih in jav- nomnenjskih raziskavah bodo poslance v evropski parlament izvolili v Listi Marjana Šarca, Slovenski demokratski stranki, Social- demokratski stranki, stranki Levica in po nekaterih na- povedih tudi v Slovenski ljudski stranki – krščanskih demokratov. Nekdanji evropski komisar Janez Potočnik je za- vrnil povabilo, da bi znova kandidiral, tokrat v Stranki modernega centra, ki jo vodi dr. Miro Cerar. Kandidate za vo- litve v evropski parlament zaman iščejo v Stranki Desus, za katero njen sedanji poslanec Ivo Vajgl noče več kandidirati, in v Stranki Alenke Bratušek. Obe stranki sta v krizi, saj celo njuna voditelja, to sta Karel Erjavec in Alenka Bratušek, nista bila izvoljena v slovenski parlament. Pač pa se je pojavila domneva, da bi za poslanca evropskega parlamenta utegnil kandidirati Janez Janša, predsed- nik SDS. Znova vznemirja poročilo vlad- ne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki ga je izdala ob deseti obletnici raz- kritja žrtev povojnih pobojev v rovu sv. Barbare, rudnika v Hudi jami. V že četrtem poročilu z na- slovom Nemoč laži je objavlje- nih 57 prispevkov 25 avtorjev z več kot 500 prilogami. Sporočajo, da je bilo do konca leta 2018 raziskanih 233 grobišč ali morišč, iz 129 je bil opravljen delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov. Odkriti so bili po- smrtni ostanki vsaj 2532 oseb. Od teh je bilo pokopanih 1615. 162 grobišč ali morišč je bilo urejenih v naravi. Med raziskavami je bilo odkritih več tisoč predmetov umorjenih. Poročilo pose- bej opozarja na neurejeno stanje, zane- marjenost vojnih grobišč v Sloveniji, tudi partizanskih, in slovenskih vojnih grobišč v tujini. Predstavnika komisije, dr. Jože Dežman in prof. dr. Mitja Ferenc, sta v intervju- jih, objavljenih v medijih, poudarila, da sta odkrivanje grobišč oziroma mo- rišč ovirala nekdanji minister Ivan Sve- tlik in nekdanja ministrica Majda Širca. Zdaj pa pokop romskih otrok, žrtev partizanskih pobojev, na pokopališču Žale v Ljubljani, preprečuje ljubljanski župan Zoran Janković. Še to pomlad bodo začeli izkopavanje iz jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Tam pod tisoč ku- bičnimi metri miniranih skal ležijo po- smrtni ostanki okoli 1.500 domobran- cev. Gre za njihovo največje morišče. Oba omenjena predstavnika komisije slovenske vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč poudarjata, da ima od vseh predstavnikov slovenske vrhunske politike največje razumevanje za delo komisije predsednik države Borut Pa- hor. Velik del slovenske javnosti je za- skrbljen zaradi delovanja skupine ljudi, ki se zavzemajo za uzakonitev evtanazi- je v Sloveniji. Nasprotovanje je videti večje, kot pa je podpornikov evtanazi- je, čeprav le-to podpirajo tudi vplivni mediji. Navajam, da evtanazija pomeni pospeševanje smrti z morebitno zdrav- niško pomočjo, da bi se trpečemu ne- ozdravljivemu bolniku skrajšalo trpljenje. Marijan Drobež S S 1. strani Še ne razčiščene travme jihov namen je bil, da bi po pruskem vzorcu na Poljskem prek razna- rodovanja in razlaščanja ter od- kupovanja zemlje ustvarili po- goje za postopen prodor Italije. V tem času in iz te filozofije se je rodil tudi miselni vzorec “barbaro slavo e latino portato- re di civilta'” (slovanski barbar in latinski nosilec civilizacije), ki je bil nato italijanskim gene- racijam dolgo časa polagan že v zibelko. Asimilacijski pritiski na ta prostor so bili že tedaj tako si- loviti, da se je obnje na koncu 19. stoletja javno spotaknil celo tržaški škof msgr. Juraj Dobrila s svojim vizionarskim opozori- lom, da se bodo nekega dne “Slovani v Istri dvignili na način, ki ne bo ugoden za Itali- jane”. To se je med drugo sve- tovno vojno tudi zgodilo in pri- pomoglo k veliki tragediji, ime- novani eksodus. Etnično čiščenje vzhodne meje se je še posebej stopnjevalo pod fašiz- mom, ko je pod brutalnimi pri- tiski moralo Julijsko krajino za- pustiti okrog 120.000 Sloven- cev in Hrvatov. Med drugo sve- tovno vojno pa si je Italija pri- ključila še Ljubljansko pokraji- no, ki je bila prav tako izpostavljena nasilni politiki “etnične melioracije”. Z izgubo dela Julijske krajine po drugi svetovni vojni pa se je ita- lijansko travmatično doživljan- je vzhodne meje zavleklo vse do današnjih dni. Italija se npr. ni nikoli sprijaznila s Pariškim mi- rovnim sporazumom (1947) in iz njega izvirajočo izgubo vzhodnih ozemelj, saj je že v nekaj tednih po njegovem pod- pisu uradno terjala njegovo re- vizijo. Tudi Londonske spome- nice o soglasju (1954), s katero je bila de facto vzpostavljena nova meja med Italijo in Jugo- slavijo, si italijanske vlade ob neprestanem spogledovanju z N desnico nikoli niso upale pre-dložiti parlamentu v ratifikaci-jo. Iredentisti so pokazali svojo moč tudi ob sklenitvi Osimske- ga sporazuma (1975), ki je mejo med Italijo in Jugoslavijo zako- ličil tudi de iure. Pognali so se proti njemu s silovito propagan- dno kampanjo, ki je uspela v to- likšni meri, da dolga desetletja nobena italijanska vlada ni žele- la sprejeti finančnih sredstev, ki jih je Slovenija kot ena od prav- nih naslednic Jugoslavije naka- zala Italiji skladno z določbami Osimskega sporazuma. To naj bi, očitno, ustvarilo pravni te- melj za morebitno kasnejše iz- podbijanje sporazuma. Hkrati so ob tem prerivanju okrog Osi- ma izsilili Solanov kompromis, prek katerega si je Italija izborila prednost na slovenskem nepre- mičninskem trgu pred drugimi članicami EU. Italija tudi ni doživela svojega Nürnberga in sploh še ni kritično obračunala s svojo preteklostjo. In ob tako načrtno gojenem občutku krivičnega miru ni bilo težko nikoli do kraja poraženim iredentističnim silam indoktri- nirati italijanske javnosti z mi- tom o neporavnanih krivicah ter jo počasi psihološko pripra- vljati na času in okoliščinam primerne oblike revanšizma. In v teh okoliščinah smo dočakali najprej padec berlinskega zidu in nato še razpad Jugoslavije, ko so se te sile v Italiji celo povzpe- le na oblast ter se jim je zaradi porušenih ravnotežij ponudila nepričakovana priložnost, da uresničijo vsaj del svojega sna. Prek institucij italijanske države in tudi v zakulisju so sprožile svojo novo veliko ofenzivo proti svojim vzhodnim sosedom. Začelo se je z zahtevo po reviziji Osimskega sporazuma, čemur so se odločno uprle zaveznice druge svetovne vojne na čelu z ZDA, ker bi morebitno popra- vljanje meja v tem prostoru sprožilo mnogo hujši rušilni val domino efekta tudi drugje po Evropi. Sledile so zahteve naj- prej po istrski avtonomiji in na- to še po čezmejni regiji, čemur se je odločno uprla predvsem Hrvaška; nadaljevalo se je z nu- denjem najrazličnejših ugod- nosti za prebivalce izgubljenih vzhodnih ozemelj, predvsem z Zakonom Boniver in Zakonom o dvojnem državljanstvu, kar je sprožilo val “kupovanja duš” in ostre odzive javnosti, vključno s slovensko in hrvaško Cerkvi- jo. Zadeve so se umirile šele z vsto- pom Slovenije v EU in evroa- tlantske povezave. Vendar ne- davna neodgovorna izjava predsednika evropskega parla- menta Antonia Tajanija v Bazo- vici, “naj živi Trst, naj živi itali- janska Istra, naj živi italijanska Dalmacija …” in zlasti frene- tičen aplavz, s katerim so prisot- ni pozdravili te izjave, kažejo, da velik del Italije, vključno z vrhovi njene politike, še niso požrli izgube vzhodnih oze- melj. Ob tej zadnji priložnosti sta ušli neprimerni izjavi tudi notranjemu ministru Matteu Salviniju in predsedniku repu- blike Sergiu Mattarelli. Pred leti (2005) pa nam je ob podobni priložnosti predsednik republi- ke Giorgio Napolitano zabrusil v obraz nič manj kot barbarstvo in ekspanzionizem. Tajani si je dovolil stegovati roke po tujih ozemljih celo na položaju pred- sednika parlamenta EU, ki je nastala kot prvi in edinstven mirovniški projekt v zgodovini evropske celine. Upati je le, da so to poslednji trzljaji tiste Evro- pe, ki bi jo radi pozabili, in da bo EU, kot zgodovinski projekt miru, “stala in obstala” ter vzdržala sunke preživelih pri- stašev te mračne evropske pre- teklosti. Slovenski tajni arhivi Precej pompozno so slovenski mediji objavili novico, da je papež Frančišek dovolil odprtje tajnega vatikanskega arhiva za obdobje med drugo svetovno vojno. V resnici namreč ne gre za nič kaj posebnega, saj so vatikanski arhivi precej bolj odprti javnosti kot slovenski. Res je, da se zelo lepo sliši izraz “vatikanski tajni arhivi”, a pravi, dobesedno tajni arhivi so v resnici matični uradi vseh slovenskih mest. 70 let zaprti arhivi Vatikan namreč redno odpira arhive posameznega pontifikata, ko preteče 70 let od smrti vsakega papeža, zato dovoljenje papeža Frančiška ni bilo nič kaj posebej novega. Sicer si predstavljam, da določenih dokumentov mogoče zgodovinarji nikoli ne bodo videli, saj to počno vse države. A vendar se česa podobnega, kot se je zgodilo v Sloveniji, da je v nekaj mesecih bila uničena velika večina arhivskega gradiva iz časa komunizma, ne bi privoščili nikjer. Kaj šele, da bi kaka demokratična država zoper uničevalce nacionalne dediščine ne sprožila kazenskega postopka. Slovenske novinarje, ki se zmrdujejo nad 70 leti čakanja na odprtje arhivov v Vatikanu, bi moralo biti sram, da množičnega uničevanja arhivskega gradiva v Sloveniji sploh niso opazili in še danes ne terjajo od države, da bi vsaj začela iskati uničevalce dediščine. 100 let zaprti arhivi V Sloveniji smo še bolj papeški od papeža. V slovenskih škofijskih arhivih, denimo, matične knjige še bolj skrivajo, kot skriva svoje gradivo Vatikan. Imajo namreč pravilo, da noben podatek iz matične knjige, ki je mlajši od 100 let, javnosti ni dostopen. V Vatikanu in drugih zahodnih državah je ta meja 70 let. Za poročne in mrliške knjige je na zahodu meja še nižja. A ne v Sloveniji. V Sloveniji je tudi mrliška knjiga dostopna šele, ko doseže stotko. Slovenska pravila mi zato niso všeč, saj zgodovinarjem precej otežijo raziskovanje. A to še ni vse. To sploh še ni vse. Poglejmo, kako z matičnimi knjigami ravna slovenska država. Precej matičnih knjig, ki so jih župnijam med drugo svetovno vojno ukradli nacistični okupatorji, nato pa obdržali še domači komunisti, tudi po toliko desetletjih še vedno niso vrnili lastnikom. Tudi demokratična Slovenija namreč mnogih knjig noče vrniti cerkvenim arhivom, ampak jih hrani v matičnih uradih upravnih enot. Na 60 različnih krajih so tako matičarji, ki si vsak malce po svoje razlagajo zakonodajo. Večno zaprti arhivi Tako so namesto, da bi za matične knjige veljal zakon o arhivih, za ukradeno gradivo uveljavili drugo zakonodajo, ki je veliko bolj stroga. Posebej ko gre za razvpito “varstvo osebnih podatkov”. Zgodovinar matične knjige niti pogledati ne sme, to namesto njega opravi matičar. Da veliko matičarjev ne zna latinsko ali nemško, kaj šele brati nemško pisano gotico, pri tem sploh ni pomembno. A še večja težava je, da za vsak vpogled v matično knjigo, pa čeprav gre za poroko iz leta 1785, matičarji zahtevajo pravni interes. Iskanje prednikov, zgodovinska raziskava ali genetska raziskava ne spadajo pod kategorijo pravni interes. Zgodilo se mi je, da moja stranka ni mogla izvedeti kraja rojstva svojega dedka iz leta 1882. Ded se je namreč poročil leta 1915 in stranka je matični urad zaprosila za to informacijo. A podatek o rojstvu deda je tajen tudi za njegove potomce, če nimajo pravnega interesa. Kako je to mogoče, mi ni jasno. A v Sloveniji je očitno vse mogoče. Slovenski novinarji največjih medijev, ki pišejo o vatikanskih “tajnih” arhivih, resnično TAJNIH slovenskih arhivov, kajpada, sploh ne opazijo. DALMATINOTino Mamić 18 10. obletnica razkritja morišča v Hudi jami Kandidati manjših strank skoraj brez možnosti na evropskih volitvah! Aktualno7. marca 201914 ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 5. marca 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (234)Erika Brajnik Navadni netresk Netresk, sempervivum tec- torum, je zimzelena rastli- na, ki raste do 2.000 me- trov nadmorske višine. Ne- tresk je zelo trpežna rastli- na, ki za rast potrebuje ma- lo zemje, zato raste tudi med skalovjem, ob cestah, med ruševinami itd. Nekoč so verjeli, da netresk obva- ruje hišo pred strelami, za- to so ga radi sadili ob hišo in v vrtove. Netresk je tudi zdravilna rastlina; upora- bljamo svežega, sok, izti- snjen iz mesnate rastline, lahko namažemo po koži, ki je razpokana, kjer so za- trdline, saj jih odpravlja. Poleg tega netresk odpra- vlja tudi bolečino pri ope- klini. Vse to seveda ob bla- gih težavah. Sveži sok ne- treska lahko razmažemo po hemoroidih, ranah, žuželčjih pikih, suhi koži, predvsem pa od- pravlja otiščance na nogah. Zdravilna moč netreska je pri nas poznana iz obdobja srednjega veka. Da odpravimo otiščanec in kurje oko na nogi, stisnemo sveži sok iz lista netreska, ga pokapamo na gazo, gazo položimo na otiščanec ali kurje oko, povijemo s prozorno fo- lijo za živila, obujemo nogavico in držimo ob- kladek na sebi celo noč. Ko netresk mažemo po koži, lahko naredimo iz soka tudi emulzijo, to pomeni, da ga po- mežamo z oljčnim oljem in potem vtiramo v kožo, ko je suha, razpo- kana ali poškodovana. Še vedno pa je netresk pri nas najbolj znan za odpravljanje bolečin ušes. Ko otroka ali odra- slega bolijo ušesa, kap- nemo sveži sok netreska v uho in bolečina bo ta- koj popustila. V uho sveži sok netreska kapa- mo tudi, če iz ušesa izločamo veliko masla, saj bo ta pomagal zmehčati maslo, da se bo uho sčistilo, hkrati pa bo uho okrepil, da ne bo sekrecija več tako močna. Kot že povedano, uporabljamo sveži sok netreska: zelo enostavno in zelo učinkovi- to! Iščimo zdravje! www.saeka.si Pust se pri nas uradno konča na pepel- nično sredo. V Doberdobu na zadnji pu- stni dan prire- dijo pogreb strica Lovreta, slamnate lutke, oblečene v staro obleko in postavljene v leseno krsto. Nekoč je Lovre ležal “na parah” v osmici do popoldneva, ko so ga končno dvignili in nesli po vasi v žalostnem pogrebnem sprevodu. Za “mrtvim pustom” so hodili tudi “duhov- nik”, ki je z vinom škropil po ljudeh, “bo- ter”, “vdova”, ki je jokala in se večkrat one- svestila, visoki pustni svečeniki in Lovretovi sorodniki ter prijatelji. Potem ko so mrtveca stehtali in prebrali njegovo oporoko, po branju litanij in obupanem joku, so ga končno zažgali, z njim je na grmadi zgorelo vse zlo preteklega leta in pust se je uradno končal. Zvečer so pogreb- ci skupaj pojedli, kar je na “briški” ostalo od pustne- ga nabiranja, de- kleta pa so nekoč morala na pepel- nično sredo ostati doma. Pustne dni so ne- koč praznovali z dobrimi, obilni- mi, cvrtimi jedmi - za pust morajo biti siti vsi: člo- vek, živina in du- hovi. Najbolj zna- ne sladkarije so pustni krofi, pri nas pa so cvrli še “štraube, miške, fritule ali krošto- le”. Kar je krofov ostalo, so jih po- nekod na pod- strešju posušili in po štiridesetdnev- nem postu so bili dobri za v belo kavo, saj po pu- stnem prenaje- danju pride ved- no čas za post, ki se začne na pepelnično sredo – pepelnico, praznikom v katoliškem koledarju 46 dni pred Veliko nočjo. Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom. Pri tem obredu duhov- nik vernikom na čelo s pepelom nariše zna- menje križa v spomin na minljivost življenja na zemlji. V postnem času bi se verniki mo- rali odreči grehu in se pripraviti, da s Kristu- som vstanemo k novemu življenju. Pepel- nična sreda in veliki petek sta dneva stroge- ga posta. Postno čiščenje, uživanje lahke hrane, poznajo vse kulture, tudi najstarejše. Ljudje so bili nekoč v tem času, med pripra- vo na praznovanje Kristusovega vstajenja, zelo strogi sami s sabo, niso se le vzdrževali pri jedi in pijači, ampak tudi pri praznovan- jih in izražanju veselih čustev. Takrat se ni smelo plesati in ni bilo nobene glasbe, ljud- je so se izogibali vsem slabim navadam, kot je bilo prekomerno uživanje alkohola in tu- di kajenje. Niso se smeli poročati, saj se kaj takega za kristjana ne spodobi – starejši so pravili, da se v postnem času ženijo le vrabci in mačke. Če so po naključju na vasi fantje kaj zapeli ali zavriskali, to starejšim ni bilo po volji, tudi plesanje je bilo strogo prepo- vedano. Vsaj do polovice 19. stoletja je bil postni čas obdobje intenzivne duhovnosti, postili so se strogo. Med postom so se po naši tradiciji izogibali mesu, tudi jedi niso smeli zabeliti z mastjo - samo bolnim ali po- rodnicam je bilo dovoljeno uživati ribe, “štokviž”, “župo požgano” in preproste, lah- ke golaže brez mesa, kot je bila pri nas npr. zelo preprosta jed s simpatičnim imenom - “toč di šimja”. Postna hrana je bila še do pred nekaj leti prav taka, brez mesa, tudi brez ocvirkov, masti, klobas, salam in slani- ne, vendar z ri- bami. Zadnja leta je cerkvena oblast post pri- lagodila no- vejšim člo- veškim nava- dam in zaradi korenito spre- menjenih življenjskih razmer so da- nes postna pra- vila zelo omiljena. Post vsekakor pomeni zdravljenje duše in telesa, zajema celega človeka, ki se ne posti le pri hrani, ampak si prizadeva za dobrodelnost, pravičnost, ljubezen, polnost življenja. Vseeno pa se skušajmo vzdržati sladkarij, mesa ob pet- kih, morda od kave ali kajenja, lahko pa tudi televizije, računalnika. Namesto tega lahko več časa namenimo stikom z bližnjimi, pomoči drugim, posebni skrbi za koga v bližini, ki je ostarel, bolan, osamljen, reven ipd. Postni čas je čas po- kore, v tem obdobju pa lahko poskusimo pripraviti jed po hitrem in preprostem re- ceptu naših non: to je “toč di šimja”, za konec pa si lahko privoščimo priboljšek, sladke “šnite”. “TOČ DI ŠIMJA” Sestavine: 2 žlici olivnega olja, polovica čebule, 2 veli- ka krompirja, sol, poper, približno 125 ml paradižnikove mezge, sesekljan peteršilj. Priprava: Na dveh žlicah olivnega olja porumenimo pol čebule ali eno šalotko. Damo žlico vode in dva velika krompirja, zrezana na kocke, dodamo še sol in poper ter toliko vode, da bo krompir pokrit. Kuhamo pokrito na niz- kem ognju. Ko je krompir skoraj kuhan, do- damo paradižnikovo mezgo in še malo po- kuhamo. Na koncu dodamo malo seseklja- nega peteršilja (none so rade pravile: “S pe- teršiljem je bolj prtično”!) in serviramo s kruhom ali polento. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (29) nogo lepega in poučnega želi Galeb svojim bralcem ob začetku novega leta. Na na- slovnici njegove decembrske številke je belobradi sv. Mi- klavž, okoli njega pa so dari- la, bonbončki... Narisala ga je Lisa Emili, tretješolka OŠ Jo- sip Jurčič, Devin. Medved in miška iz stripa Majde Koren in Bojana Jurca sta šla do Fin- ske, da bi našla Božička. Rav- no se je pripravljal na pot, da bi raznašal darila, pa je s sabo vzel še njiju. Bralci ob zapisu izvejo marsikaj o Finski in Fincih ter tudi lahko izpolni- jo priložene naloge. Tudi v Vaji za koncentracijo, ki sta jo pripravili Ester Derganc in Chiara Sepin, je protagonist Božiček, ki mora najti pot do sani oz. jelenčka, ki ga čaka na drugem koncu strani. Ali se skrivajo za Miklavževim plaščem rogati peklenščki, bodo tisti, ki imajo radi mal- ce strašljive zgodbe, izvedeli v tokratnem nadaljevanju po- vesti Helene Jovanovič, Hitro spat, da ne pride sova san- jača. V živo rdeče, peklenske barve je vse obarval Štefan Turk. Črn dimnikar, ki nosi srečo, in beli strahec ter še marsikaj drugega so na po- barvanki Anke Kočevar, na- menjeni malim bralcem, ki morajo ugotoviti, kaj je črno in kaj belo. Kakšna pa je ra- zlika med hoteli, gorskimi kočami in prikolicami, bralci M spoznajo med branjemZgodb o bivališčih, ki tokratnosijo podnaslov Počitniška bivališča. Piše Maša Ogrizek, ilustracije pa prispeva Tanja Komadina. Kaj vse je lahko v shrambi, bo bralcem razkrila radovedna Marija, ki se klati po babičini hiši in tako bral- cem predstavlja razne sobe, ki sestavljajo stanovanje oz. hišo. Avtorica in ilustratorka teh zapisov, ki spadajo v Bral- no značko, je Erika Cunja. Življenje miši, ki se sporazu- mevajo z ultrazvočnim cvil- jenjem, je pod drobnogle- dom Marjete Zorec, ki je tem glodalcem namenila štiri strani. Kot vselej natančno jih je upodobila spretna roka Katerine Kalc. Pisani Dejno- zaverčki (na sliki). Mihe Ha se veselijo cvetja, ki je vzklilo po dežju. V zgodbi Bratranec Šastkopo na obisku Pošastek in Šastkopo rešita Braneta iz jame, v katero je telebnil, ko je padel s kolesa. Tako je tudi on spoznal, da sta ta dva čud- na “stvora” prav prijazna. Dunja Jogan je prizor ilustri- rala v značilnem likovnem slogu. Kako neumno in brez- plodno je bilo sanjarjenje si- romaka, ki je v svoji podrtiji imel le slamnjačo in lonec, pripoveduje Klarisa M. Jova- nović ob ilustracijah Štefana Turka. Kot vedno je zgodbi priložila recept, in sicer za mlečni riž na indijski način. Darinka Kobal in Ivana So- ban se ukvarjata s so- pomenkami v rubriki Soimenjaki. Tokrat opisujeta in z vprašanji, ki seveda terjajo odgovor, pred- stavljata tajnika, afriško ptico ujedo in uradnika. Da je Ljubljana v decembru še bolj očarljiva kot druge mesece in zato še bolj vredna ogleda, poudarjata v svoji ru- briki --- Po slovensko --- Ma- tejka Grgič in Chiara Sepin, ki sta si za bralce, posebno ti- ste, ki niso tako vešči sloven- skega jezika, domislili marsi- katero primerno vajo. Tudi decembrska številka Ga- leba prinaša nekaj rimane be- sede. Jure Jakob in Anja Jerčič Jakob v stihih opisujeta to- vornjak, ki “utrujen, ko- maj pri zavesti, / prisopiha po tržaški cesti”. Snežinke pote- pinke je naslov pesmice Majde Artač Sturman, ki je pisana z velikimi črka- mi, da bodo ob branju sti- hov uživali tu- di prvošolčki. Prav tako je ti- skana tudi pesmica Milana Petka Levokova Vesoljski jaz- bečar, ki je specialist za luk- nje, tudi vesoljske. Prvo pe- smico je ilustrirala Živa Pa- hor in podarila z njo priku- pen zimski prizorček, drugo pa Chiara Sepin, ki je ustvari- la pravo vesoljsko ozračje. O rumeni barvi, barvi topline, optimizma, koncentracije, odprtosti, veselja... piše Jasna Merku' v rubriki Energija barv. V Galebovi rubriki Naši šolar- ji pišejo in rišejo so risbice z božično vsebino učencev OŠ Josip Jurčič iz Devina, vesol- jskimi motivi petošolcev OŠ F. Milčinski s Katinare in veli- ka fotografija četrtošolcev OŠ France Bevk z Opčin, ki so iz- delali sumerske zigurate iz kartonastih škatel in vreč za kruh ter prikazali klinopis na glinenih ploščicah. Čestitke! IK Četrta številka mladinske revije Galeb v š. l. 2018/19 Poučno 2019! Stric Lovre Aktualno 7. marca 2019 15 Sreča je menda le trenutek Helikopter bstajajo taki dnevi, ko misliš, da je življenje samo sončna, pisana planjava. Brez večjih vzpetin in prepadov. Samo sonce in modrina neba, nič drugega. To so tisti redki trenutki, ko se ti zdi, da imaš vse. Ne govorim o denarju, tega potrebujemo toliko, da lahko dostojno živimo, kar je več, je luksuz. Govorim o prijateljih, zdravju, veselju nad življenjem. O sreči, da lahko svobodno zadihamo s polnimi pljuči. O drobcenih užitkih, miru in jasnini v očeh. Trenutki, ko pomisliš, kako je lepo. Živeti namreč. Taki trenutki so redki, a obstajajo. Takrat je svet zares lep. Tak dan je bil zadnjič, ko sem uživala v avstrijskih gorah. Vreme je bilo kot po naročilu, ko sem se brezskrbno zapeljala na pogorje Gerlintzer, Osojščica za naše brate na avstrijskem Koroškem. Sreča je hotela, da je bil celo avtomat za plačevanje cestnine pokvarjen, tako da je bila tokrat vožnja pod vrh, ki je visok nekaj manj kot 2000 metrov, čisto zastonj. Na zgornjem parkirišču popolno brezvetrje, in čeprav je šele začetek februarja, take temperature, da si se lahko odpravil na pot v samih kratkih rokavih. Sneg, ki je še tako trden, da hoja ni naporna, se počasi topi, ptičje petje in prekipevajoča narava oznanjata, da bo zime v kratkem konec. Veselo korakam po steptanih stezah proti prvi planinski koči, v O kateri vem, da bom našlaodličen čaj in domačo torto,ki nosi ime po gori, kjer se nahajamo. Samo pičlih dvajset minut je do zavetišča. Terasa, ki gleda na Osojsko jezero in smučarske proge, je že skoraj popolnoma natrpana, a vendar najdem prosto mizo. Slečem se, da bi ujela čim več sončnih žarkov. Vitamina D namreč ob koncu zime že vsem zmanjkuje, sončenje v gorah pa je v tem letnem času najbolj učinkovito. Krasno, pomislim in se veselim življenja, kljub občutku, da dnevi neizprosno hitijo, polzijo mimo mene. Ko zaprem oči in srkam toplino na licih in koži, sem še vedno ujeta v modrino brez konca, v naročju naših zasneženih Julijcev, najlepših gora, kar jih poznam. Mojih gora, pravzaprav, saj sem jih prehodila po dolgem in počez. Skoraj že dremljem, ujeta med sonce in nebo, ko me predrami glasen ropot helikopterja. Čisto zraven nas leti, počasi se v zraku obrača in spušča tja na konec smučarske proge. Pogledam in vidim, da sedežnica miruje, smučarji stojijo v gruči in čakajo, nihče se ne spušča po progi. Iz helikopterja izstopita moška z nosili in hitita na kraj, kjer je zbrana večja množica. Na terasi pred planinsko kočo vlada tišina. Kot bi umolknili tudi sonce in ptice. Vse naokoli je mir, ki je ugasil veselje sončnega, prekipevajočega dne v gorah. Nekdo je padel, kaže, da gre za hujšo poškodbo, pove natakarica, ko jo nemo, vprašujoče pogledam. Vsi zremo na kraj, kjer se helikopter počasi dviguje z ranjencem na krovu. Vem, da mu vsi želijo srečo, da se vsi sprašujejo, kako mu je, ko v bolečinah čaka, da ga prepeljejo na najbližjo urgenco. Zanj je sanjskega dne konec. Vsi upamo, da ne gre za najhujše. Helikopter počasi izginja na obzorju, menda se nekje za Osojščico že spušča v Beljak, v bolnišnico. Gore so enako prelestne kot pred nekaj minutami, nebo je enako modro, slutnja pomladi ravno tako nepremagljiva kot zjutraj, ko je proga pokala od veselja. A vendar mi ropot helikopterja odzvanja v ušesih. Mislim na smučarja, ki se je spuščal, ujet v lepoto, ki jo uživam tudi sama. Morda je ravno tako kot jaz razmišljal o tistih ternutkih življenja, ko si ničesar ne želiš, a se ti vendarle zdi, da imaš vse. Srečo namreč. Tisto drobceno srečo, ki je dovolj, da podariš nasmeh svetu in ljudem. A sreča je minljiva, sem prebrala nekje, ko sem bila še čisto mlada. Minljiva in krhka. Sreča je menda le trenutek. Tu smo zato, da jo iščemo, da se prebijamo do nje. S težavo največkrat, včasih celo z bolečino. Sreča je namreč le utrinek, ki ga je težko ujeti. Lahko nam uide, lahko ga sploh ne vidimo, ko gre mimo nas. In kolikokrat se potem zasliši ropot helikopterja. Trenutka ni več. Spet je trpljenje. In hrepenenje. Ni mi več lepo na soncu, želim si naprej. Pomislim na vse tiste, ki jih je že odpeljal helikopter ali ga celo niso dočakali. Za nekatere namreč helikopter pride prepozno. Za mojo mamo, denimo, ki je dolge minute čakala na rešilni avtomobil, ko jo je doma prizadel infarkt. Ali za planinca, ki mu je ravno v teh dneh spodrsnilo na zaledenelem grebenu in je zdrsnil v globino. Helikopter mu ni mogel več pomagati. Pa čeprav je šlo le za trenutek nepazljivosti. Trenutek. A trenutki so tisti, ki vse spremenijo. Grem po snegu. Koraki so ujeti v sonce. Nebo je modro, blešči se v očeh. Lepo. Krasno. Prelestno. Minljivo. Kako je vse minljivo. Sreča, ki te napolni, nemir, ki utripa v srcu, nevzdržno veselje, ki kipi. Radost, od katere bi vpil, vriskal, pel. Kdo ne pozna tistih trenutkov, ko se ne moreš umiriti, ko si prepoln vsega. Sreče. Ljudi. Petja. A so samo trenutki. Minejo. Prehitro. Neizbežno. Boleče. In si spet tu, sredi hrepenenja, sanj, iskanja, tavanja, bolečine. Življenje. Najlepša uganka. Najhujša bolest. Uživaj, si rečem. Pojdi. Ne oklevaj. Nikoli. Dokler ni ovir, spusti se po strmini. Strah je v življenju odveč. Trenutke je treba ujeti. Dokler je nebo modro, dokler so gore polne sonca. Dokler ne utihne veselje in ne zaslišiš helikopterja. Tedaj je morda za vse prepozno. Za vedno prepozno. Ljudje se spet spuščajo po progi. Spet je sonce. Spet so vsi veseli. Ljudje imamo to srečo, da lahko pozabimo. Da lahko ohranimo v spominu le, kar je najlepšega. Ljudje imamo to srečo, da prebolimo. Drugače bi nas strla bolečina. Drugače bi se ne spuščali po progi. Drzno. Hitro. Brez zaviranja. Drugače bi ne hiteli soncu naproti, polni nemira, polni sanj. Polni tistega prelepega občutka, ki boli, ki skeli in je hkrati poln božanske lepote. Polni hrepenenja. Suzi Pertot ri številnih naših nogo- metnih društvih je spričo rezultatov članske ekipe v zadnjem času zazvonil alar- mni zvonec. Najboljše novice s scene amaterskih prvenstev pravzaprav prihajajo iz elitne lige, najvišjega deželnega tek- movanja. Juventina se je utrdi- la v zlati sredini in koraka mir- nemu obstanku naproti, na ze- leno vejo pa počasi prihaja tudi Kras, ki si je v soboto, 23. fe- bruarja, privoščil celo skalp vo- dilnega in do pokrajinskega derbija še neporaženega San Luigija, ta je z eno nogo skoraj- da že v D ligi. Štandrežci, naj- P boljša slovenska ekipa v Italijiv letu 2018, zmagujejo, ko jepotrebno, želijo pa si predv- sem, da bi jim spomladi ne bi- lo treba trepetati, kar je za no- vinca v ligi najbolj pomem- bno. V Repnu pa lahko po ti- hem še upajo v rešitev brez play-outa, kar bi bilo sijajno, dobro pa bo tudi, če bodo ka- tegorijo ohranili preko dodat- nih tekem za obstanek (tako kot lani). V promocijski ligi je Primorje precej upočasnilo korak pri vrhu, Sesljan/Sistiana je še v boju za play-off, Mladost pa se na vse kriplje in nadvse po- gumno bori pred iz- padom. V prvi ama- terski ligi sta v hudi krizi pri dnu Primo- rec in Vesna, ki tve- ga tretje zaporedno nazadovanje. Iz tek- me v tekmo bolje pa igra Zarja. V drugi kategoriji se poglabljajo težave Brega in Gaje, ki ju čaka izjemno strma pot do obstanka, Sovodnje pa se spogledujejo z zgornjim de- lom razpredelnice. Od enajste- rice zamejskih enajsteric resni- ci na ljubo v tem trenutku re- sno tvega izpad kar šest postav, kar je več kot polovica. Zlasti v najnižjih ligah (Primo- rec, Vesna, Breg in Gaja) kla- vrne rezultate spremlja tudi očitno malodušje, ki je sad težav deloma v slačilnici, pa tu- di globljih problematik v klu- bih, kjer je skupni imenovalec menda preobremenjenost ma- loštevilnih športnih delavcev. Svoje pa zahteva tudi finančni vidik. Nekateri so zaradi takega stanja spet postavili v javnost vprašanje racionalizacije sred- stev in človeških virov preko morebitnega združevanja ekip ali celo društev. Zadeva pa ni tako enostavna, saj je v igri tu- di ne več samo po sebi umev- no upravljanje občinskih špor- tnih centrov (glej Primorec v Trebčah, katerega razmere je lepo predstavil Primorski dnevnik), za katere so v vaseh domačini dali srce in dušo, ob okrnjenem delovanju klubov pa bi jih naša skupnost lahko kar čez noč izgubila. HC Pogled na naša zelena igrišča Šest od enajstih nogometnih ekip tvega izpad Derbi Zarja - Vesna 17. 11. 2018 Razstava učencev večstopenjske šole v sinagogi Mladi nas učijo zaupati v prihodnost GORICA b letošnjem dnevu spomina so učenci otroških vrtcev Kekec iz Števerjana, Pika Nogavička iz Štandreža, Pikapolonica iz Pevme, Ringaraja iz ul. Brolo v Gorici, Sonček iz ul. Fabiani v Gorici in Mavrica iz Bračana ter osnovnih šol Oton Župančič (Gorica), Fran Erjavec (Štandrež), Alojz Gradnik (Števerjan), Josip Abram (Pevma) in Ludvik Zorzut (Bračan) s svojimi likov- nimi izdelki pod mentorstvom učiteljev skrbno pripravili razstavo v goriški sinagogi, ki je bila na ogled vse do prejšnjega petka. Dne 1. marca popoldne so se številni zbrali v judovskem templju v ul. Ascoli ob sklep- nem dogodku, ki je bil hkrati ganljiv, prisrčen in slovesen. Ravnateljica večstopenjske šole s sloven- skim učnim jezikom v Gorici Elisabetta Kovic je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da so otroci radovedni, da pričakujejo odgovore na svoja vprašanja ter da so sposobni v sebi predelati tudi globoka občutja. Zato so prefektu ponu- dili zamisel o razstavi, da bi odraslim po- kazali, česa so otroci sposobni. Pri tem jih je podprlo združenje Prijatelji Izraela. Likovni izdelki, ki prikazujejo grozne trenutke, ki so jih ju- dovski otroci doživljali v koncentracijskih tabo- riščih, so sad pogovorov med učitelji, pričami in otroki. Vse navzoče je ravnateljica povabila, naj si risbe ogledajo, kot priporoča Mali princ: ne samo z očmi, temveč predvsem s srcem. Risbe predsta- vljajo žalost, strah in tesnobo, obenem pa upanje in zaupanje v prihodnost, saj so mladi sposobni za oblaki uvideti sonce. Ponosno je zato pohvalila učence in učitelje, ki so s prizadevnim delom poka- zali, kaj zmore naša šola. Pri projektu je sodelovala tudi srednja šola, in sicer z laboratorijskim delom, ki ga je vodila Erika Mažgon, in z glasbeno de- lavnico pod vodstvom prof. Nede Sancin ter s te- meljnim sodelovanjem profesorjev Marte Lom- bardi in Jurija Klanjščka. Zbor srednje šole Ivan Trinko (na sliki zgoraj) je na slavju v sinagogi pred- stavil pesmi Gam gam in Shalom, ki ju je pripravil za dan spomina, učenca Mose' Komjanc in Lapo Farolfi (na spodnji sliki ob ravnateljici) pa sta občuteno zrecitirala spev Itzhaka Katzenelsona o pokolu judovskega ljudstva. Nato so si otroci skupno z drugimi navzočimi v muzeju v pritličju, ki prikazuje zgodovino ju- dovstva na Goriškem skozi stoletja in ki ga upravlja združenje Prijatelji Izraela, lahko še enkrat ogledali svoje umetnine. O Aktualno7. marca 201916 etošnji, 21. niz ljubiteljskih gleda- liških predstav Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, se je živah- no začel v torek, 26. februarja, ko so na oder ob koračnici Naša četica koraka ra- zigrano prikorakali učenci - mali igralci Otroške gledališke skupine SKD Hrast iz Doberdoba. Na odru je zavelo radostno ozračje, ko so Alen Devetak, Greta De- vetak, Giorgia Facchini, Maša Ferfolja, Metka Ferletič, Maile Gorjan, Max Gre- gori, Martin Milanese, Sara Pizzo, Erin Tomsic, Gaia Zampar, v vlogah učencev (učiteljica je bila Ema Colja), v plesnih gibih prikazali, kako neradi hodijo v šolo. V glasbi jim je to živahno pritrjeval Adi Smolar. Mali doberdobski gledališki navdušenci so v režiji Chiare Buzzeches- se prikazali pravljico Rdeča kapica v deželi branja, ki jo je z ljubeznijo do otrok stkala Lučka Susič. Protagonistka je Rdeča kapica, ki je branje ne privlačuje bog ve kaj, a vseeno bi rada dobila bral- no značko. Zato se odloči, da bo obiskala deželo branja. Veverička Čopka in Čipka (Vesna Lakovič in Mila Gergolet) ter lo- vec (Alberto Mania‘) ji voščijo srečno pot. Na svojem pustolovskem potovanju Rdeča kapica, ki jo je kot temperamen- tno deklico sproščeno odigrala Giulia Zampar, zaide v različne pravljice, kjer sreča znane junake: Sneguljčico (Soraja Tosolini), Alico (Sabrina Gergolet), Be- lega zajca (Ema Colja), Ostržka (Nicolas Tomsic), dva oslička (Dana Gergolet, De- siree‘ Bomarzi), ki jo vabita, naj gre z nji- ma v deželo igrač, Vilo plavolasko (Noe- mi Trani), Zvončico (Martina Bagon), kapitana Kljuko (Desiree‘ Leghissa), Wendy (Soraja Tosolini), Kekca (Liam Gorjan), Mojco (Adelaide Pozzar), Mu- rija (David Bertoli), Velikega mačka (Al- berto Mania‘). Vsak izmed njih deklici nekaj razkrije in tako se v njej vzbudi ra- dovednost do branja. Živahno in tekoče uprizorjena igrica je razveselila male in velike gledalce. Privlačna je bila tudi nje- na odrska podoba. Za lepo scenografijo, pritlikave borčke in velik, poslikan scen- ski element, ki je stilizirano nakazoval pot Rdeče kapice do dežele branja, in za glasbo, ki je uokvirjala posamezne pra- vljice, so poskrbeli Elena Bidini, Andrej Černic, Matej Ferfoglia, Jurij Lavrenčič, Cristian Lavrenčič in Claudio Peric. Skrbno izdelani kostumi pisanih barv, ob katerih so gledalci takoj spoznali, za katero pravljico gre (zelo lep, bleščeče rdeč kostum Rdeče kapice), so delo Ma- rie Vizintin. Otroke so poleg že omenje- ne režiserke Bruzzechesse pripravile Eve- lin Černic, Giulia Černic, Janina Marušič in Mojca Marušič. Privlačen pra- vljični splet je spravil gle- dalce v dobro voljo, tako da so rosno mladim izva- jalcem prisrčno zaploska- li. Igrici je sledilo podelje- vanje priznanj Mladi oder, ki ga že dolgo vrsto let raz- pisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gori- ce in Slovenska prosveta iz Trsta, da bi še dodatno spodbudila gledališko ustvarjanje v naših društvih. V dvorani je se- del tudi predsednik Slo- venske prosvete Marij Ma- ver. Ob napovedovanju mlade Eme Terpin so iz rok predsednice Kulturnega centra Lojze Bratuž, Franke Žgavec, in predsednice Zveze slovenske katoliške prosvete, France Padovan, priz- nanja prejeli: za kategorijo dramske sku- pine: dramski odsek PD Štandrež za predstavo Čaj za dve Toneta Partljiča v režiji Jožeta Hrovata; za kategorijo Mla- dinske skupine: Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, Mladinska dramska skupina M+ za predstavo Baron sedi na veji, ki jo je po literarni predlogi romana Itala Calvina Baron na drevesu priredila in zrežirala Patrizia Jurinčič Finžgar. Za razveseljivo najbolj številno kategorijo, otroške skupine, so priznanje prejele: Skupnost družin Sončnica Go- rica, Otroška gledališka skupina O’Kla- pica za igrico Jerneja Mlinariča Ali ste pi- sali sv. Miklavžu? , mentorstvo in režija Sanja Vogrič, Katja Terčič, Kea Vogrič; Otroška skupina KD Sabotin – Štmaver za izvirno igrico Nora šola Eve Devinar, ki je z Barbaro Devinar poskrbela tudi za režijo; Otroška dramska skupina SKPD F. B. Sedej Števerjan za izvirno igrico Ni- ke Cotič Konec dober, vse dobro, v režiji Ilarie Bergnach; PD Vrh Sv. Mihaela – Otroški pevski zbor Etko Mužetko za igrico Etko Mužetko, ki jo je po ljudski vrhovski pravljici za oder priredila Nika Cotič, zrežirala pa Karen Ulian, in za igri- co Glej, zvezda repatica iste avtorice in v isti režiji; priznanja je bila seveda de- ležna tudi zelo številna Otroška gleda- liška skupina SKD Hrast, Doberdob za igrico Lučke Susič Rdeča kapica v deželi branja v režiji Chiare Bruzzechesse. Pre- jeto priznanje naj bo predvsem otrokom v spodbudo za nadaljnje spogledovanje z odrom. Pred nagrajevanjem je Giulia Černic, predsednica Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža, povedala nekaj misli o po- menu gledališča, ki v otroku krepi samo- zavest. Pomaga mu namreč premagati strah in bojazen, ki nastopita ob prvem odrskem stiku. Otrok namreč občuti gle- dališče kot nadgradnjo igre, ki mu je vsakdanja spremljevalka. Prvi stik z odrom je za vsakogar težak, a vaja dela mojstra! Strah in negotovost se spreme- nita v veliko veselje ob dobro odigranem nastopu. Igra širi v otroku radovednost in mu omogoči, da se vživi v različne li- ke, tudi v take, ki so od njega povsem ra- zlični. Otroci so navadno ponosni na svoje vloge, je dejala Giulia. Na vajah tekmujejo, kdo bo najlepši, kdo bo imel najlepši kostum... Vloga mentorjev je, da otrokom povejo, kako je vsak izmed njih pomemben za uspeh. Tudi spo- ročilo, ki ga nosi vsaka igrica, otroci ta- koj razumejo in usvojijo. Z gledališko de- javnostjo se veliko naučijo, tudi zaradi zadovoljstva, ki ga nudi igra. Z vsake vaje kaj dobrega “odnesejo”. V petek, 1. marca 2019, se je smeh zai- skril na odraslih obrazih (škoda, da jih ni bilo več, isti dan je bilo tradicionalno pustovanje v Sovodnjah ob Soči!). Uigra- ni štandreški komedijanti dramskega odseka PD Štandrež so uprizorili celo- večerno predstavo, zadnjo produkcijo v 54. sezoni neprekinjenega delovanja, Bosa v parku (1963) ameriškega avtorja Neila Simona (1927-2018). Slogovno bolj tradicionalno režijo je podpisal Ja- nez Starina. Z odra je zasijala ljubezen mladega parčka, ki se je prenaglo odločil za poroko. Po šestdnevnem vročem lju- bljenju v hotelski sobi ju najdemo v ma- jhnem stanovanju v petnadstropni hiši z mansardo. V njej bivajo različni čudni tipi, ki niso ravno po godu Paulu. On je mlad obetaven odvetnik. Njegova mlada ženkica Corie je razigrana in navdušena nad vsem. Ko se vname med njima pre- pir za prazen nič, se ona kar želi ločiti. A kaj kmalu spozna, da bi storila s tem usodno napako. Spozna namreč, da ji je mož Paul všeč prav zato, ker je tak, kakršen je: resen, spoštljiv in jo ščiti pred vsem. Kot vse dobre komedije se tudi ta konča srečno: spoznata namreč, da ne moreta živeti drug brez drugega. Igralci so predstavo ponovili že kar nekajkrat. Tokrat si jo je ogledala tudi selektorica regijskega srečanja ljubiteljskih gleda- liških skupin Tjaša Črnic, ki sestavlja program regijskih Linhartovih srečanj. Izbrane predstave si nato ogleda državni selektor, ki sestavi program državnega Linhartovega srečanja, ki bo letos med 26. in 28. septembrom v Postojni. Zahteven komedijski tekst, ki sloni na temeljiti obdelavi likov, nastavlja ogle- dalo tudi nam. Z raznimi duhovitimi utrinki so komedijsko nit razvijali Mojca Dolinšek (Corie Bratter), ki je s svojim živahnim nastopom dajala ritem pred- stavi, Matej Klanjšček (Paul Bratter), ki je znal prepričljivo in simpatično prika- zati tudi šibko stran sicer bolj togega, pe- dantnega mladega moža, Gabrijela Vid- mar, ki se je prisrčno naravno vživela v Coriejino mamo, gospo Banksovo, in jo prikazala kot dobrodušno, malce naivno gospo in s tem dajala drugačen ton pred- stavi, kot smo jo videli na premieri, ko je to vlogo odigrala Polonca Cijan, Božidar Tabaj, ki je v duhovito ko- mičnost celostno odel svojega Victorja Velasca, osvajalca ženskih src, in Egon Cijan, ki je zelo po- vedno prikazal upehane- ga telefonskega tehnika, ki prisopiha v peto nad- stropje brez dvigala. Sce- na nazorno prikazuje ma- jhno gnezdece dveh zal- jubljenih src. Natančno sta jo po zasnovi Branka Drekonje izdelala zvesta odrska mostra Joško in Franko Kogoj. Primerne kostume je odbrala Ne- venka Tomašević, izvirno glasbo pa je zapisal Mirko Vuksanović. Za luč in zvok je bil zadolžen Mar- ko Brajnik. Za kulisami je stala mlada šepetalka Katja Leon. Gle- dalci so z dolgotrajnim ploskanjem iskreno pokazali, da jim je bila predstava všeč. Letošnji niz ljubiteljskih gledaliških predstav se bo končal v četrtek, 28. mar- ca, ko bodo ob 20. uri nastopili zavzeti igralci Mladinske gledališke skupine M+, ki deluje v SKPD F. B. Sedej v Števerjanu. Predstavili se bodo z delom Baron sedi na veji v režiji mlade Patrizie Jurinčič Finžgar, članice igralskega ansambla SNG Nova Gorica. Delo Itala Calvina Ba- ron na drevesu (Il barone rampante) je sama dramatizirala in ga priredila za po- trebe mlade dramske skupine. Ob lan- skoletni premieri in ponovitvah je svo- jevrstna predstava doživela lep uspeh. Bila je uvrščena v regijski program držav- nega tekmovanja mladih skupin Festival Vizije in v finale tega tekmovanja. Na 31. Čufarjevih dnevih na Jesenicah je osvo- jila nagrado “nova gaz” za najboljše ko- lektivno delo vseh ustvarjalcev. Iva Koršič (več slik na www.noviglas.eu) L Uspeh turnirja ŠZ Soča Tekmovalo je več kot 150 otrok! SOVODNJE OB SOČI a dodatno razvedritev predpustne nedelje je v sovodenjski telovadnici poskrbelo več kot 150 malih atletov, ki so se v nedeljo, 24. februarja, zbrali z vseh koncev Goriške. V organizaciji ŠZ Soča in pod pokroviteljstvom ZSŠDI, Fundacije CARIGO in ZKB se je 14 ekip najmlajših pomerilo v kategoriji Spikeball (letniki 2011-2013), 15 ekip v kategoriji S3 Green (letniki 2009-2011) in 8 ekip v katego- Z riji S3 Red (letniki 2007-2009).Trije dobro obiskani turnirjineizpodbitno kažejo na veliko skrb, ki jo društvo ŠZ Soča na- menja uvajanju v odbojko. Ob 14.30 so bili na vrsti najm- lajši. Atleti do 8. leta starosti so dedkom in staršem, ki so množično prisostvovali prire- ditvi, pokazali, kaj so se naučili na treningih. Turnirja so se udeležile dve ekipi iz Ronk, po ena iz Moša in Vileša, tri ekipe iz Krmina, dve iz Mariana, ena iz Štarancana, kar štiri pa iz do- mačega društva Soča. Ob 16.00 pa sta se sočasno začela turnirja S3 Green in S3 Red. Tu so bile ob domačih ekipah prisotne ekipe iz Moša, Ronk, Tržiča, Krmina, Vileša, Gorice, Mariana in Štaranca- na. Kljub sočasnemu pustne- mu sprevodu po goriških uli- cah je bil obisk turnirja res za- dovoljiv. V manj kot 4 urah so na petih igriščih odigrali nad 80 tekem. Kar se prisotnosti tiče, pa se je nedvomno naj- bolje odrezalo gostujoče društvo, ki je s kar 4 ekipami v kategoriji green z dvema eki- pama v kategoriji red in štirimi ekipami v kategoriji Spikeball zbralo na turnirju nad 40 otrok. Prejeli smo Prevajanje ed odlikami razumne- ga človeka je spošto- vanje gotovo prav v sa- mem vrhu. Toda spoštovanje ne more in ne sme biti enosmerno, to se pravi, da pričakujemo tudi od sogovornika, da nam izkaže prav tolikšno mero spoštovanja, kot jo prejema. In če tega ni, je prav, da ga vljudno opomnimo, zmanjšamo našo pozornost, ne pa, da pretiravamo. Dogaja se namreč in vse pogostokrat, da na slovenskih prireditvah v pov- sem slovenskih društvih dobe- sedno prevajamo v italijanščino vse, kot bi dejal Kovičev Maček Muri: vse prevede, brez razlike tudi vejice in pike. In to tudi, ko je v dvorani le eden ali ena, ki slovenščine ne razume. Seveda je prav, da tudi njega ali njo sez- nanimo z vsebino govora. Toda dovolj bi bil krajši povzetek. S ta- ko prakso bi bili zadovoljni vsi, italijanski gost in slovenska večina, kajti prireditev se ne bi zavlekla v nedogled. Še posebej mučno je, ko je govornikov več in vsakdo ponovi svoj govor še v italijanščini, morda v dokaz, da pozna tudi ta jezik? Pa saj na M naših prireditvah nismo na ma-turi, kjer bo od letos treba z do-datno pisno nalogo dokazati, da smo vešči italijanščine. Lepo je, zadovoljni smo, če naše prireditve obiščejo italijansko govoreči someščani, ker tako v živo spoznajo, kaj vse premore slovenska kultura. Od gostov pričakujemo razumevanje, tisto spoštovanje, ki sem ga uvodoma omenil. In če tak gost stopi na oder in nas pozdravi “dobar vŹčer”, to gotovo ni spoštovanje, pač pa omalovaževanje sloven- skega jezika. Ko potem nadaljuje v italijanščini, bi bilo pričakova- ti, da se je z organizatorjem večera domenil za prevod. Če ti menijo, da ni potrebno, saj vsi razumemo italijanščino, je to ve- liko pomanjkanje spoštovanja do nas samih. Pa res nismo, kot pravi slavistka, pesnica in razi- skovalka Bogdana Herman, do- volj samozavestni, ker slabo rav- namo z jezikom. Koliko ponosa, samozavesti so bili zmožni naši predniki, ko so se v dobi fašistične diktature morali boriti za ohranitev mate- rinega jezika. 27. septembra 1922 je Goriška straža objavila napotek slovenskim fantom, ki so bili vpoklicani na služenje ita- lijanskega vojaškega roka: “Fan- tje, ki ste naša kri, skrbite, da ta kri ne zvodeni, da se ne zmeša s tujo, da se ne pokvari. Isto kri in isto srce prinesite nazaj, kot ga imate s seboj! Vi, ki ste cvet in seme našega naroda, ostanite zdravi, pošteni, verni in narod- ni, zvesto vdani svojemu naro- du, ki vas čuva tudi v tujini in vam kliče ob odhodu: Bog z va- mi, na srečno svidenje”! Časi so se spremenili, spremenili smo se tudi mi. Desetletja smo poslušali, da narodna zavest ni pomembna, da je v prvi vrsti ra- zredni boj, za katerega smo se borili v italijanščini, saj smo jo vsi obvladali, zakaj bi čas zapra- vljali s slovenščino in prevajan- jem. Nato smo postali Evropejci in spet so potiskali naš jezik v ozadje, čeprav je slovenščina ena izmed uradnih jezikov Evropske unije. Spomnimo se, ko prireja- mo proslave, nagrajevanja, okro- gle mize, da naš jezik ni nič manj vreden od ostalih, morda zaradi dvojine še bolj kvaliteten, in da je na njem teža prireditve, če je prevod potreben, ga posre- dujemo ne dobesedno, pač pa v krajši vsebinski obliki. Saša Rudolf KCLB / ZSKP / Iskrivi smeh na ustih vseh Privlačna otroška igrica in komedijski ljubezenski zapleti GORICA Nagrajenci natečaja Mladi oder s predsednicama Franko Žgavec in Franco Padovan (foto DP)