Asia. New York. 5. Demographic yearbook 1965. New York 1966. 3. Der Fischer Weltalmanach 1989. Fankfurt am 6. Demographic yearbook 1985. New York 1987. Main 1988. 7. Calendario Atlante De Agostini 1989. Novarra 4. The World Almanac 1988. New York 1987. 1988. NARAVNI POGOJI V OZADJU ZGODOVINE IZRAELA Ivan Gams Pred ustanovitvijo izraelske države 1.1947 so vse njeno sedanje ozemlje in ves svet med obalo Sredo- zemlja in Jordanskim jarkom imenovali Palestina. To ime bomo uporabljali tudi tu. Palestinsko ozemlje razpade v glavnem na štiri enote: 1. Obalna nižina ob Sredozemskem morju je med libanonsko in egiptovsko mejo dolga 187 km in do 20 km široka. Prevladujejo kvartarne naplavine in terciarni vododržni nekompaktni sedimenti. Podob- no nižinski in mestoma naravno zamočvirjen je svet tudi v južni Galileji, ki povezuje severni konec Jor- danskega jarka s Sebulonsko ravnino severno od gore Karmal oziroma Haife. Naokoli ločenih ravnin, od katerih je večja ob reki Kishon, prevladujejo v gričevju magmatiti. 2. Gorata Palestina kot južno nadaljevanje liba- nonskega gorovja. Vzhodno od Jordanskega jarka je hribovje oz. gorovje dolgo okoli 320 km. V sever- nem delu, v Galileji, je razkrojeno, južneje, v Samari- ji ter Judeji (ta imena so se uveljavila na Zahodu preko biblije, domačini imajo zanje drugačna imena ) pa je sklenjeno gorstvo z bolj razčlenjenim in bolj padavinskim zahodnim ter bolj strmim in sušnejšim vzhodnim pobočjem. Vrhovi kolebajo med 800 in 1000 m in prehajajo v Judeji v planoto. 3. Negev oziroma južni puščavski Izrael je ob stiku z obalno ravnico na severovzhodu nižavje, večino pa je površje hribovito in planotasto. 4. Jordanski jarek je severni konec 6000 km dolgega tektonskega jarka Rdečega morja in Akab- skega zaliva.Med Palestino in Jordanijo je v povpre- čju 12 km širok, s kvartarno ravnino na dnu, katere nadmorska višina je med 400 m nad morsko gladino pri izvirih Jordana in 400 m pod morsko gladino okoli Mrtvega morja. Ker je letnih padavin premalo, so možna naselja le ob trajnih izvirih v podgorju. Novejše oaze je omogočilo izkoriščanje talne vode, ki pa je večidel preslana za namakanje in pitje. Te shematske reliefne poteze je bilo potrebno navesti za razumevanje klime in vegetacije. Vzpeti- ne dobijo več padavin, njihova letna količina pa pade od 1-2 m na gorovju Hermon in na Golanu na 660 mm v Jeruzalemu in 300 mm v južni Judeji. V južnem, puščavskem delu Izraela je pri Beer Shevi 200 in v Elatu ob Akabskem zalivu 20 mm letnih padavin. Te padavine padejo večinoma med no- vembrom in aprilom, z viškom med decembrom in marcem. Ker so tedaj dovolj visoke temperature za poljščine, je mogoče, ako je letnih padavin več kot 300-400 mm, pozimi in spomladi obdeloti zemljo brez namakanja. Približno s to mejo se tudi ujema južna meja naravne poraščenosti z drevjem in hosto. Ker je relativna vlaga na obalni ravnici večja (v letnem povprečju v Tel Avivu 73 %, v Eilatu med 28% avgusta in 46 % januarja ), sega naravna vege- tacija drevja dalje na jug, do bližne Gaze. Južno od Judeje in vzhodno od nje je puščavska klima z redko, pozimi rastočo travo. Tu je bilo do tega sto- letja območje nomadske živinoreje. Območje gozda in hoste pa je bilo prvotno domena stalne naselitve. Točna razmejitev puščavske in gozdnate vegeta- cije ni znana. Zaradi prepustne podlage, kakršni so prevladujoči karbonati v palestinskem in jordanskem višavju,sta se prvotno polpuščava in puščava oazno vrivali med gozdnate predele, in obratno. V naši skici je ta meja vrisana shematsko, tudi na podlagi opazovanj med ekskurzijo ljubljanskega geograf- skega društva za prvomajske praznike 1.1989 (1). V pomoč so bili klimatski podatki iz knjig (2 in 3), od koder je tudi večina ostalih tu navedenih kvantita- tivnih podatkov. Kot povzetek zgoraj navedenih naravnih razmer je konstatacija, da poteka čez Palestino meja med 39 severnejšim, naravno gozdnatim območjem, ki se proti severu razširja v libanonske gore, in med puš- čavskim območjem na jugu. Gozdnato območje sega v pomolih dalje na jug po goratem svetu v Palestini in zahodno od Jordanskega jarka po vrhu planote do Ammana. V nižinah se puščava in polpuščava v pomolih vrivata proti severu, bolj ob Jordanskem jarku, katerega pobočje je bolj puščavsko na zahod- ni strani kot na privetrni vzhodni strani, na obeh pa tem više, čim južneje gremo. V bibliji stare zaveze (4), spoznamo iz življenskih navad, prehrane,odnosa do vode, vojnih dogodkov in podobno, da so bili tedaj Judje nomadsko pastirsko ljudstvo, živeče v plemenskih skupnostih, ki so bile v bolj ali manj trajnih sporih za pašnike,vodo in imo- vino. Živeli so vzhodno in južno od Judeje. V takem okolju, v gorah Sinaja, je Mojzes prerokoval "obljub- ljeno deželo", ki je lahko nomadu bila le pokrajina s trajnimi vodnimi viri in trajno kmetijsko naselitvijo. Taka je bila sosednja Palestina, kamor so Judje usmerili osvajanje na koncu drugega tisočletja pred n. št. V začetni dobi kraljev so štrli odpor v Palestini živečih Makabejcev in uvedli v novi gorati domovini pobočne obdelovalne terase. Zahodno od njih, pre- težno na obalni nižini, so bivali Filistejci, ki so jih Izraelci po dolgih vojnah podjarmili. Dejstvo,da so jih rasno preplavili, si je mogoče razložiti s splošnim pojavom, da je rodnost žilavih gorskih ljudstev pravi- loma večja kot ravninskih, zlasti obalnih prebivalcev. V dobi kraljev (okoli 1000 pred n. š. do okoli 722 pred n. št.), ko je bila judovska država na višku moči, so izboljšali tehniko oskrbovanja z vodo. Iz tega časa je tunelska nepeljava vode od kraškega izvira-zagan- jalke Gihon v Jeruzalem. Jugozahodno od njega si je naša ekskurzija ogledala En Handak, zajetje kraške- ga izvira in ostanek jezu za vodno akumulacijo, ki je menda eno najstarejših te vrste na svetu. Ker je samarijsko in judejsko višavje v osredju pretežno iz vodoprepustnih karbonatov,je večina večjih kraških izvirov v podgorju ob obalni ravnici in v Jordan- skem jarku. Vzrok za slavno judovsko diasporo, to je razseli- tev po svetu,vidi jo Judje v zmagi rimske vojske in v porušenju Jeruzalema v 1. 70 po n. št. Po tem letu merijo navadno tudi čas vnaprej in nazaj.Po spo- znanjih iz Dinarskega krasa pa lahko upad judovske S R E D O Z E M . M O R J E R D E Č E M O R J E „ d r ž a v n e meje ^ meje naravnih enot severna meja stepe in puščave 40 moči razlagamo tudi z erozijo prsti, ki je morala sle- diti intenzivni deforestaciji in naselitvi v času kraljev. Ta proces je bil seveda počasen in počasna je bila tudi zamenjava stalnega kmetovanja z nomadi- zmom, ki so ga prinesla arabska ljudstva. Križarji so v Palestini še našli večidel zeleno pokrajino, ne pa več potniki iz konca turške okupacije v preteklem stoletju. Dotlej naj bi po Lovvdermilku (1946 ) erozi- ja odstranila v povprečju nad en meter debelo odejo prsti. Tako močno erozijo, ki jo je bilo mogoče po ven štrlečem kamenju na terenu med našo ekskurzi- jo tudi potrditi, si lahko razlagamo na naslednji na- žin. Večina karbonatov ni trd apnenec, ki z ven štr- lečimi čeli skladov zavira površinsko spiranje, tem- več krhek lapornat in meljnat sediment, v katerem je malo površinskih kraških depresij. Tak proces napredovanja aridne stepe in polpu- ščave,ki ga ponekod v Afriki spremljajo v sedanjo- sti,imenujejo desertifikacija, kar bi lahko prevedli v upoščavljanje. V Izraelu je bil na delu že pred tremi tisočletji. V sedanjosti pa je obraten proces-puščava in polpuščava se tako v Jordaniji kot v Izralu umika- ta na jug,ker ju na severu odmika načrtna forestaci- ja. Samarijsko in severno judejsko višavje je po vrhovih delno, po zahodnem pobočju pa pretežno gozdnato, z obnovo naravnega gozda hrasta in alep- skega bora, ali pa poraščeno z sredozemsko makijo. Puščavsko pa je ostalo vzhodno pobočje, zlasti v Judeji. Vse kaže, da se je "obljubljena dežela" Judom po zavojevanju izrodila. Toda njena podoba je ostala ob njihovem branju biblije stare zaveze živa in z njo vred upanje na bodoči prihod rešenika. Pomagala jim je skupno z vero ohraniti etnično zavest v tujem okolju. Botrovala je tudi usodnemu sklepu sionistič- nega kongresa 1. 1897, da si bodo prizadevali usta- noviti državo v "obljubljeni" deželi, Palestini, ki pa je v času diaspore postala arabska. L. 1880 je v Palestini živelo okoli 450 prebivalcev, med njimi pa le 20.000 Židov in to večidel v mestih. Sklep iz L 1897 je pomenil začetek kolonizacije Palestine. Osvojitev pa se ni pričela z juga, kot pred štirimi tisočletji, temveč od zahoda, od sredozemske obale. K temu so prispevale tudi navade prvotnih naseljencev-poljedelcev iz Vzhodne in Srednje Evrope, ki so našli na obalni ravnini najboljše pogoje za gojenje poljščin. Z izsušitvijo močvirij, ki so bila malarična,izsekanjem gozdov in navodnjavanjem iz rek in kraških podgorskih izvirov je bilo mogoče bistveno razširiti in intenzivirati kmetijstvo za nove doseljence. Zdaj je ta ravnina najbolj gosto naseljeni del Izraela. Na njej je 4/5 vsega prebivalstva in gospodarskih kapacitet, tu so poleg Jeruzalema naj- večja mesta (somestje Tel Aviva in Jaffe-hebr. Jafo, šteje 1,5 milijona preb.), skratka, to je hrbtenica izra- elskega gospodarstva. Država iz leta 1947 je obsega- la predvsem to obalno nižino in Galilejo, kjer so se judovski naseljenci pomešali z Arabci ter tako ustva- rili naselitveni most do Galilejskega jezera. Na že omenjeni ekskurziji sem spoznal, da je Izrael najbolj totalitarna država na svetu. Ne v smi- slu kratenja človekovih pravic, temveč v smislu podrejanja vsega življenja interesom obrambe drža- ve, na kar pa ljudje pristajajo le, ako imajo občutek ogroženosti vse skupnosti oziroma življenja v trd- njavi sredi sovražne okolice. In Izraelci so več ali manj v vojni z Arabci že eno celo stoletje, vse, odkar so pričeli osvajati zemljo na obalni ravnici z nakupi poceni zemlje in prisilnimi izselitvami Pale- stincev. Enak občutek ogroženosti je pri Palestin- cih.Oboji pa se sklicujejo na zgodovinsko pravo do iste zemlje. Za krepitev izraelske moči žrtvuje drža- va velike vsote za večjo nataliteto, vrtce in šole, tako kot na drugi strani rabinat, to je vrhovna cerkvena oblast, ki daje norme za moralno in družinsko življe- nje, krepi obrambno moralo. Ker judovska država v Palestini samo izvaja skupni sionistični načrt, v deželi biva le 1/5 vseh Židov sveta, je morala priseljencem prikrbeti tudi zemljo in vodo. Zemljo, opremljeno za namakanje, so dobili naseljenci od države v najem. Podobno kolonizacijo so pri nas v srednjem veku izvajali fevdalci, ki so na svoji zemlji naseljevali podanike. V najemu imajo zemljo kibutci, kot tudi mošave raznega tipa glede na lastništvo proizvodnih sredstev, in vse druge obdelovalne skupnosti. Spre- jem čez dva milijona doseljencev pa je omogočila predvsem nova industrija, ki zaposluje zdaj največ ljudi. Toda tudi ta je prinesla povečane potrebe vode. Država jim je zadostila predvsem ob finančni pomoči svojih rojakov po svetu. Po tej plati in po tehniki so Judje daleč prekašali domačine, kar je omogočilo židovsko širjenje obdelovalne zemlje na prej malo ali nič izrabljene aridne predele med arab- skimi naselji. 41 Poleg pospešenega črpanja talne vode iz vrtin je država za prvi večji vodovod, ki je segal že v Ne- gev,izkoristila kraški izvir in reko Jarqon blizu Tel Aviva. Nato so se lotili zahodnogalilejsko-kishonske- ga projekta, ki je v omrežje zajel nižinski svet v južni Galileji. V petdesetih letih je novi izraleski državi z načrtovanjem vodovodov pomagala tudi OZN. Od tod ime Johnstonov načrt za največje sklenjeno omrežje severnega in zahodnega Izraela, ki dobiva glavnino vode iz Galilejskega jezera. Ko je prvotni dogovor med vsemi državami, ki zasedajo porečje Jordana (poleg Izraela in Jordana malenko- stno tudi Libanon in Sirija), propadel, sta pričela Jordanija in Izrael sama graditi vodovodno omrežje in črpati vodo na svojo roko. Sladka voda Galilej- skega jezera, ki jo dopolnjujejo lokalni izviri in talna voda iz vrtin,teče do osrčja Negeva, kjer je ekskurzi- ja na obisku inštituta Ben Gurion (s pokopališčem tega prvega predsednika države) v mošavu Ilaniya opazovala poskusno dovajanje vode do kultur preko cevi, ki imajo luknjico za kapljanje pri vsaki rastlini. Voda se ob metodi kapljanja bistveno bolj upora- bi,ker je manj izhlapi kot pri metodi škropljenja. Zaradi lokalnega dotoka vode do korenin je počas- nejše zasoljevanje (salinizacija) zemlje kot pri širšem ovlaženju ob škropljenju. Za Izrael je namreč voda dragocena tekočina in brez vode iz Galilejskega jezera bi usahnilo kmetij- stvo, ki namaka 70 % obdelovalnih površin. V njem se preživlja okoli 8 % prebivalstva,njegov delež v izvozu (rože,južno sadje) pa je enkrat večji. Podo- bno je v industriji, kjer je zaposleno razmeroma malo ljudi v obratih predelave dragih kamnov, diamanti pa predstavljajo nekaj manj kot polovico vrednosti izvoza. Ko so sirijski topovi z robne,izredno lepo urav- nane Golanske planote leta 1973 ogrožali črpanje vode iz Galilejskega jezera, so v tej vojni zmagoviti Izraelci zavzeli vso Golansko višavje in s svojimi ljudmi kolonizirali opuščene arabske vasi.Spet ena poteza, ki jo smatrajo Izraelci za obrambno, Sirijci pa za napadalno. Iz takih obrambno-napadalnih potez je zgrajen niz stoletne vojne med Arabci in Izraelci,v kateri so doslej Izraelci zaradi boljše tehni- ke in discipline napredovali. Ozek dohodni pas iz nižavja do Jeruzalema in njihovega porušenega templja (zid objokovanja), so si zagotovili že I. 1947 in ga doslej z naselitvijo razširili ter zgradili moderno mesto s pol milijona prebivalcev. Na robovih ozem- lja palestinskih Arabcev so zgradili svoja nova nasel- ja. V njih vidijo Palestinci dokaz agresije, Izraelci pa obrambo pred nevarnostjo, da bi morebitna palestin- ska država uresničila grožnjo o izrinjenju Judov iz Palestine. Ker je v gorati Palestini največ zgodovin- skih krajev ne-le iz življenja Kristusa, ki uživajo versko-turistični obisk, ampak tudi iz starejše judov- ske zgodovine oziroma "obljubljene dežele", je vla- danje nad tem delom Palestine najbrž sen mnogih Judov, ki se sklicujejo na zgodovinsko pravico. Sledove vojnega stanja smo videli v mnogih kra- jih. Videli smo oboroženo spremstvo otrok in dijakov na ekskurzijah v kraje, ki so sredi arabskega življa in v kraje ob državni meji. Meje pa so črte prekinitve bojev v doslej treh velikih vojnih spopadih med Izraelci in sosedi in niso potrjene z mirovno pogod- bo. Izjemi sta libanonska in egiptovska, kjer pa obča- sno tudi prihaja do incidentov. Čeprav so Izraelci doslej iz vseh teh vojn izšli kot zmagovalci, so neka- teri izraelski intelektualci pesimistični do odločitve o židovski državi v Palestini. V Izraelu (brez zasede- nega ozemlja) je danes Judov (točneje Izraelcev 85 % judovske vere) več kot Arabcev. Toda njihova nataliteta znaša 35 in pri Izraelcih le 23 promil. Razmerje je v tem pogledu podobno kot med Al- banci in Slovani na Kosovu, kjer prav tako prihaja do napetosti. Ni težko izračunati, čez koliko let v prihodnosti bodo Judje manjšina v lastni državi. Pri vsem tem pa se del Judov izseljuje v naselja v oku- pirani Palestini (v govorici zahodnih novinarjev Zahodni breg-West Bank, čemur pa geografi naspro- tujemo, saj ne gre samo za zahodni rečni breg Jor- dana. Zaradi podobnega razloga odklanjamo ime Obala za Koprsko Primorje). Razlike v nataliteti med Palestinci in Judi potrju- je pravilo o večji rodnosti gorskih ljudstev in počasni etnični asimilaciji podgorja.Tako so pred tremi tisoč- letji Judje asimilirali Filistejce na obalni nižini. Tam, kjer je danes osrčje naseljenosti in gospodarstva Izraelcev, ki z vedno večjimi žrtvami vojaško obvla- dujejo sovražno "obljubljeno deželo". 42 I 1. Lastni zapiski in opažanja z ekskurzije geografov & Sons. 1978 /. 1989. 3. Israel. Der Gross Polyglott. Reisefuehrer. Miien- 2. Baumont, P., Blake, G. II, Wagstaff, J. M, The chen 1989 Middle East, A Geographical Study. John Willey 4. Svetopisemski vodnik. Koper 1984. METODIČNI PRISTOPI K OBRAVNAVI AKTUALNE GEOGRAFSKE PROBLEMATIKE Tatjana Fcrjan Neprestano v svetu in pri nas obstajajo aktualni problemi, ki jih povzročajo politični in gospodarski dejavniki. Gibanja v svetovnem gospodarstvu, samo- stojni razvoj narodov in dežel, procesi mednarodne integracije, neokolonializem itd. so sestavni del pro- stora, v katerem živi in dela človeška družba. Te problematike v svetu stalno obstajajo, a doživljajo trenutno večjo ali manjšo aktualnost, ali celo posta- nejo krizna žarišča. Številni dogodki in velike razlike v svetu zahtevajo sistematično proučevanje spre- memb. Pokrajina z vsemi elementi in dejavniki je prostor za družbeno dogajanje, kar obravnava druž- bena geografija. Aplikacijo geografskega proučevan- ja, predvsem tistih pojavov v, ki jih povzročajo poli- tični in gospodarski dejavniki, pa pomeni politična geografija. Ta obravnava tri skupine tem (1): • razvoj večjih skupnosti, odnose med skupnostmi, razvoj večnacionalnih skupnosti, • mednarodno sodelovanje in probleme od trgovine do drugih oblik sodelovanja, vplive različnih sis- temov na razvoj, delovanje mednarodnih zdru- ženj, • konkretne teme: probleme v zvezi z razmejitva- mi, teritorialna morja, svobodne luke. Surovinska, energetska in prehrambena kriza ne odražajo samo prepada med razvitimi in nerazvitimi, tem- več imajo strateške značilnosti in težnje. Trenutni aktualni gospodarski in politični dogodki so zanimivi mladim in jih je potrebno obravnavati. Posebnih ur, ki bi bile po učnem načrtu namenjene raznim aktualnim dogodkom ni, saj določenih pro- blemov ne moremo predvideti. Pač pa o takih zade- vah spregovorimo, ko obravnavamo določen pojav ali proces iz splošne geografije ali pa pri regionalni geografiji pri deželah, ki jih ti problemi zadevajo. Tako lahko govorimo o dveh skupinah tem in sicer • teme, ki so kot splošne v učnem načrtu (in so trenutno bolj ali manj aktualne), • nove problematike, ki niso v učnem načrtu, a so trenutno aktualne in so potrebne obravnave. Vsebine iz prve in druge skupine je potrebno predstaviti učencem. METODIČNI PRISTOPI Katero obliko in metodo dela uporabimo pri predstavitvi aktualne geografske problematike (kr- iznega žarišča), je vprašanje. Priprava na učno uro, pri kateri bomo obravnavali temo, ki je v učnem načrtu in je trenutno zelo aktualna, ali pa razni geo- grafski dogodki, ki niso v učnem načrtu, a so trenut- no aktualni in potrebni obravnave, je različna. Tako ločimo enostavne in zahtevne oblike predstavitve take vsebine. Enostavne oblike dela potekajo v toku učne ure. Sem sodi: • frontalna oblika z diskusijo na osnovi tekstov iz časopisov in TV oddaj, • skupinske oblike na osnovi literature, časopisov in TV oddaj, • individualno delo, ki ga predstavlja referat. Zahtevnejše oblike dela pa predstavlja metoda igranja vlog, ki je pri predstavitvi teh vsebin zanimi- va in uspešna metoda. Posebno mesto pri enostavnih oblikah in zahtev- nejših oblikah dela v razredu imajo teksti, ki se naha- jajo v literaturi oz. v časopisih (Delo, Naši razgledi, Evropa zdaj). Glavno vodilo je spoznavanje, doda- janje in poglabljanje vsebine. V fazi obravnave je uporaba teksta (članka) zelo primerna. Zakaj? Učenci spoznajo probleme in procese v celoti. Le-ti pa so v tekstu nazorno prikazani, tako da spoznajo vso dinamiko v prostoru. Sigurno je, da članki dopo- 43