F@s£ns@2na številka. slast« 341 vfsasim.
m
,34.-
'pmmmuaB» Ite^Hke *® 18 viaarlev. —
IVpfäTSISmP.
K'
Teiafen & Ž8&
M«odv!s«st poUMCen list sa slovansko ljudstvo.
«
MM
77. številka.
Maribor, dne 26. septembra 1919.
Našim [dijakom!
Pričelo se je zopet novo šolsko leto. Trume dijakov se zbirajo pred šolskimi poslopji. Veselje je gledati te mlade, ukaželjne ljudi, s kakim pričakovanjem so se vsuli skozi otvorjena jim vrata, da vidijo, slišijo, kaj se skriva za temi ponosnimi, zaprašenimi šolskimi poslopji. Nemirno, skrbipolno se ozirajo za njimi stariši, ki so jih zaupali mestu in šoli, kakor kmet žito zemlji, ne vedoč, ali obrodi stoteren sad ali pa ga uničijo sovražne sile. Ni čuda, če se s solzami v očeh ločijo stariši od svojih otrok z mučno skrbjo na srcu, ali so izročili svoje ljubljence v dovolj varne roke, ne bodo li izpostavljeni v mestni atmosferi nevarnosti, da izgube najdražje, kar so jim dali stariši sabo, zaklad sv. vere.
Poedinec pa danes ne more vztrajati v boju , kateremu je izpostavljen, posebno pa ne more vzdržati v boju mlad človek, ki je tako lahko dovzeten za vse, kar vidi in sliši. Jasna, močna, katoliška zavest mu v tem boju daje najboljši odgovor v tisoč vprašanjih, katera se mu vrivajo dan za dnem. Katoliška zavest mu daje moči in poguma, ko mu več ves svet ne more nuditi tolažbe. Da pa si ohrani katoliško zavest in odločnost, je mlademu dijaku treba iskati zaslombe v družbi enakomislečih: neobhodno potrebna je združitev v katoliški dijaški organizaciji. Z velikim zadovoljstvom smo videli v letošnjih počitnicah naše katoliško dijaštvo v Ljubljani na taboru, kjer so pregledali in uredili svoje vrste po končani vojski, kjer so dvignili zopet visoko prapor katoliške misli, trdno uverjeni, da je spas in rešitev vsakega dobrega dijaka mogoča samo pod njihovim katoliškim pra-porjem. Ganljivo je bilo videti te mlade, navdušene in delavne dijake, ki jih ni strla svetovna burja, ki niso prodali svojega prepričanja za košček kruha. Z novimi, svežimi silami so se vrgli na delo za zmago svojih vzvišenih katoliških idealov: dvigniti moralno življenje med ljudstvom, poživiti versko zavest, širiti izobrazbo, pomagati pri ustvarjanju pogojev za dobrobit in blagostanje naše mlade države. Novih lipov nam vliva v dušo dejstvo, da se je na tem tabo-
ru združilo ne samo vseslovensko, ampak sploh vse jugoslovansko katoliško dijaštvo.
Močne so vaše vrste, katoliški dijaki! Močne in silne po številu, a še silnejše in trdnejše po temelju, na katerem stojite: Kristusova vera in Njegova Cerkev! Dokler stojite na tem temelju, vas peklenska vrata svobodomiselnih dijaškin organizacij in kultu-rnobojnih šolskih načrtov ne bodo premagala! A združeni morate biti, tesno združeni in edini morate biti v svoji katoliški organizaciji! In vaša mladostna in idealna srca mora prežarjati plamteč ogenj navdušenja za katoliško ime in vneta gorečnost za Kristusovo vero in Cerkev ;
Katoliški dijaki! V znamenju katoliške misli in katoliških idealov nam bodite prisrčno, prav prisrčno pozdravljeni!
Sedaj in nekdaj.
1. Sedaj.
Po podpisu saintgermainskega miru, po kate -rem je Maribor proglašen za stalno, državnopravno, zakonito posest Jugoslavije, so mariborski Nemci v uvodnem članku „Marburgerce“ z dne 11. t. m. podali slovesno izjavo, da se hočejo pokoriti sklepom mirovne pogodbe in postati lojalni in zvesti državljani kraljevine SHS. V tej izjavi in še pozneje (prim. „Mar-burgereo“ št. 207 z dne 18. t, m.) stavijo svoje, ne ravno preponižne zahteve do Jugoslavije.
„Naša država SHS si lahko pridobi polno ljubezen vseh svojih nemških državljanov, ako ne bode stremila za tem, da nas raznarodi. Na široko zasnovanih poskusov raznarodenja mora biti konec, ne le od strani vlade, ampak tudi od strani podrejenih oblasti. Politika vlade napram K'emcem mora biti dru -ga, pravičnejša! Državljanov druge vrste ne sme biti več! Kar pred vsem potrebujemo, so nemške šole za nemške otroke. To je naša poglavitna zahteva. Nemško dete se mora učiti v svojem materins kem jeziku računati, peti in misliti. Vzgajati ga morajo nemški učitelji, ker le ti se lahko uživijo v njegovo dušo in samo ti zamorejo spoštovati njegovo na- * liO
rodno čustvovanje. To zahtevamo ne le za Maribor,, ampak za vse one .kraje, kjer živi večje število Nemcev. Nadalje zahtevamo uporabo liberalnega, pravičnega društvenega zakona tudi za nas Nemce. Mora se nam dovoliti, da snujemo politična in nepolitična društva, seveda v okviru države. Zahtevamo tudi, da se odp ravi pogosto prekri vično državno nadzorstvo , ki se uporablja le napram Nemcem. Ravnotako tirja-mo odpravo sekvestracij. Slednjič izražamo še zahtevo, da se zopet upostavi svoboda tiska, ki je prvi pogoj vsake državne s\ obode. Tudi glede vprašanja izgona nadležnih elementov iz države bi bila umestna sedaj izprememba. Država reže v svoje lastno meso, ako izganja svoje nemške državljane. Tudi iz človekoljubnih ozirov se sme posegati po izgonu le v oniE slučajih, ki ne pripuščajo druge rešitve. Mi Nemci smo biii vselej in povsod državotvorni narod. Ostal; bomo tudi v naši novi domovini in sicer tem raje, — čim pravičneje bo država nastopala napram našemu ljudstvu. Gotovo mi Nemci želimo složno živeti s Slovenci. Slovencem bodi skrb, da pomagajo zidati most, ki vodi k sporazumu. Tak: sporazum je mogoč, ker. državi nič ne škoduje, ako da svojim manjšinam — manjšinske pravice. Sporazum je potreben, ker je naši mladi državi treba radostnega sodelovanja vseh njeniH državljanov. Pri nas Nemcih ima to sodelovanje edini predpogoj: Ostati hočemo Nemci in biti hočemo enakopravni državljani!“
2. Nekdaj.
To so zahteve Nemcev kot manjšine v naši državi. Mi stojimo gotovo na stališču pravičnosti na -pram manjšinam. Njih upravičenim željam se naj u-godi. Toda pri sedanjih nemških zahtevah nam ne -hote uhaja spomin v one čase, ko smo mi Slovenci bili skozi stoletja manjšina in nam Nemci upravičenosti naših zahtev niso hoteli priznati. Zlasti so še nam v predobrem spominu prosluli nemški „belangi“ izza Seidlerjeve vlade, ko je Avstrijo komandiral — nemški Berolin. V rokah imamo približno iz tiste dobe letak, naslovljen: „Forderung der Deutschen Oesterreichs zur Neuordnung nach dem Kriege“ (Zahteva avstrijskih Nemcev k preureditvi po vojski). Ta
-iMwmnw—'iiI»ii»imiiiwhi n n 111 n ■inr—
LISTEK.
R. Rehar:
Iz zasuzBijera® Primorske.
(Konec.)	p f i
Javno delovanje je doli nemogoče. Prepovedali so celo slovensko pesem. Edino, kar dopuščajo, je — ples, ki je postal prava sramota in rakrana našega zasužnjenega Primorja. Čelih sto let skupaj se ni toliko plesalo, kot v teh kratkih mesecih italijanske zasedbe. In temu se Lahi ne upirajo, ker dobro vedo , da ravno ples, kjer pleše vse, mlado in staro, celo šolska mladina, skhpaj z italijanskimi vojaki, najbolj demoralizira narodno odpornost, katere najtrdnejši temelj je nravnost. Italijanska taktika je uničiti ali pa vsaj kolikor mogoče moralno omajati naše ljudstvo . Za tem pridejo na vrsto ženske, te naj bi bile po njihovih mislih struga, ki ima združiti oba naroda tako, da bi polagoma utonil naš v laškem. In v sramoto našega sicer tako zavednega ljudstva moram priznati, da se jim to deloma tudi posreča. Dekleta, ki so občevala med vojno z Madžari, Nemci, Rumuni itd., občujejo danes z Italijani in če bi prišli tja jutri Hotentoti, nisem čisto nič v dvomu, da. ne bi občevala tudi z njimi. To bi se dalo oprostiti preprostim dekletom, nikakor pa se to ne da odpustiti inteligentnim go-podičnam, predvsem učiteljicam, poštancam itd. Poznam jih par, ki so direktno denuncijantske, pa ne morda iz prepričanja, ampak iz gole želje, da bi se s tem bolj prikupde svojim oboževalcem v podobi laS-kih častnikov. Smer pa bodi tu povedano, da so nekateri laški častniki in vojaki prave moralne propalice, kakoršnih niti pri Madžarih in sploh pri nobe -
j n ih drugih nisem opazil. Položaj naših deklet v za -I sedenem ozemlju, tudi poštenih in zavednih, je zelo \ težaven in nevaren. V vsiljivosti in surovosti preše -j gajo Italijani menda vse narode sveta.
Za učiteljstvo so otvorili v Florenci dvomesečni f tečaj za italijanski jezik, zgodovino, zemljepis i. t. d., j katerega so se udeležile po večini le one učiteljice ,
! ki so se kolikor toliko vjele v laške mreže in oni uči-j teiji, ki se boje za svojo eksistenco. Narodno zavedni j In značajni so ostali vsi doma. Seveda bodo sedaj za-I postavljeni ter nameščeni le kot moči druge vrste ali j pa sploh odpuščeni, če se posreči, kot imajo v načr-i tu, tekom primernega časa naučiti laške učiteljiščni-i ke toliko slovenščine, da bodo „usposobljeni“ tudi za dvojezične šole, ki naj v bodoče zamenjajo dosadan j e samoslovenske. Kako se bo na takih in enakih šolah učilo, to si lahko že vnaprej predstavljamo.
Iz pisem, ki jih je pisala neka gospodična, ki se udeležuje tečaja v Florenci, sem razvidel, kako se jih polagoma oprijemlje navdušenje za Italijo. In ka-
liO bi se jih ne? Pouka imajo samo dve uri na dan, sicer pa jih njihovi kavalirji, ki so si jih naši* takoj prvi dan, vodijo na plese, v gledališča, na promenade itd.
Omenil sem že, da se bodo šole utrakvizirale , to pa le tam, kjer živi naše ljudstvo nemešano. Po mestih, v Gorici in Trstu, pa nam slovenskih, šol n*
? bodo dali; to je gotova stvar kljub različnim obiju -bam, ki so jih dali našim zastopnikom. Slovensko u-čiteljišče v Goriei je premeščeno v Tolmin, gimnazija bo pa najbrže v Ajdovščino ali Vipavo in to radi tega, da ne bi trpeli ti dve mesti na svojem „samoita -li lanskem“ ugledu Naši otroci v teh mestih bodo prisiljeni posačati italijanske šole ali pA sploh izostati od pouka. Zlo bo v obeh slučajih veliko; poitalijan -čenje je neizogibno. Kaj je tu bolje, da naši Ijwdje 0-
Etanejo tam ter vzgoje svoje otroke za janičarje, ali naj se presele k ostalim bratom, kjer bodo ohranjeni za vse večne čase? Odgovor je brezdvomno jasen.
Huje nego vse ostalo pa bo gospodarsko uničenje, ki ga bo privedlo laško gospodarstvo v naše Primorje. Glavni pridelki, vino in sadje, izgube s pripojitvijo Primorja k Italiji vsako vrednost in bodočnost naših kmetij je uničena. Ker tla na Krasu in v Istri \fled kamenja, na Vipavskem pa vsled laporjeve pod-!■ ge niso sposobna za travnike in pašnike, ki bi 0-mogočali intenzivnejše bavljenje z živinorejo, in ker sploh pri živinoreji ni treba niti tretjine onega prebivalstva, kot pri vinarstvu in sadjarstvu, bode mnogo našega ljudstva, ki je posebno v Vipavski dolini precej gosto nasejano, prisiljenega, da se izseli. Kam?, V Ameriko, da se poangležijo? Ne, njihova prava domovina je kraljestvo SHS!
Lahi dežele ne bodo mogli kolonizirati, če ne bo prostora za našega Kraševca, ki je mnogo bolj vstra-jen kot Lah, potem pa tudi za tega poslednjega ne bo. Dežele ne bomo izgubili v nobenem slučaju, vsaj zvečine ne, drugačno pa, kakor že rečeno, je stališče mest; ta bomo izgubili gotovo. Pa tudi ta ne za vedno, saj ura odrešitve, ura maščevanja pride, pride prej ali slej in tedaj bodo bežali privandrani Lahi tja, odkoder sedaj prihajajo; na svojih starih domovih pa se bodo morali naseliti zopet avtohtoni prebivalci, ki so se danes zatekli v goste k svojim sreč -nejšim svobodnim bratom v Jugoslavijo. Ce tega ne doživimo mi, bodo doživeli pa naši otroci, saj življenje naroda ni navezano na kratko dobo let, kakor življenje nas poedineev.
Vam, ki ste s solzami v očeh zapustili domovi -no svojih pradedov, pa polagam na srce: učite svoje srečnejše brate, učite jih ceniti svobodo, ki jo uživajo, ne da bi se zavedali njenega blagoslova.
letak je tiskan v Berolinu. Zdaj, ko naši Nemci za-se iako povdarjajc manjšinske pravice, je dobro, da zopet pregledamo, kako stališče so zavzemali avstrijski iNeinci napram nenemškim avstrijskim narodom, ki v primeri z Nemci niso bili v manjšini, ampak celo v razmerju 16:9! Iz imenovanega letaka povzamemo glavne, zlasti nas Slovane zadevajoče misli:
„Avstrijo treba v bodoče vladati smotreno nem-Üko. Narodne koristi Nemcev se morajo kriti s koristmi države. Država se mora osvoboditi neznosnega
slovanskega prestiža.
V interesu enotnosti avstrijskega cesarstva in jesled posebne važnosti, ki gre nemškemu jeziku v ti idržavi, moramo zahtevati, da se pri vseh državnih Oblasteh in uradih po nenemških krajih nemške vloge sprejemajo in v nemškem jeziku rešujejo. Iz istih razlogov treba v teh krajih pri vseh prometnih obratih zahtevati nemški notranji uradni jezik. Vodilna u-loea nemštva ne sme oslabiti. V interesu države je ,
Ida postane nemški jezik državni jezik.
Načeloma je treba določiti, da je nemščina jezik drž. zbora, jezik centralnih mest in razpravni jezik naj-»šjih sodišč. Državni jezik se mora rabiti izključno pri vseh državnih oblasteh, državnih uradih, sodiš -čili in državnih zavodih v notranjem poslovanju, njih medsebojnem občevanju in v občevanju z avtonomnimi oblastmi. Nemščina je notranji uradni in občevalni jezik vseh civilnih in vojaških oblasti. Javne knjige in zapisniki se morajo voditi v nemškem jeziku. Državni jezik imej v vseh pokrajinah .avstrijskega cesarstva, kjer ni deželni jezik, pravice deželnega jezika. Nemške vloge se morajo sprejemati pri vseh oblasteh in uradih ter v nemškem jeziku razpravljati in reševati. Znanje nemškega jezika se mora zahtevati za vse državne službe, 'pri vseh državnih izpitih in nedržavnih prometnih obratih. Vsi izpiti, ki se zahtevajo za sprejem v državno službo, se morajo delati v državnem jeziku.
Zahtevi, da se zakonito določi nemški državni jezik, sledi zahteva, da se smotreno državno pospešuje nemško šolstvo. Nemški jezik se mora v ljudskih šolah uvesti kot učni jezik ali izključno ali poleg deželnega jezika tam, kjer to želi šolska obči -na. Nemški jezik je kot državni jezik obvezen učni predmet v več kot trirazrednih ljudskih šolah, v vseh meščanskih šolah, dalje v učiteljiščih, srednjih šolah in po vseh obrtnih in strokovnih šolah, ki jih vzdržuje država. Nemškemu uradniku, nemškemu o-iicirju mora biti dana prilika, da lahko da svoje o -troke v kateremkoli službenem kraju poučevati v nem-gkem jeziku. V pokrajinah, kjer ni drugega deželno-občevalnega jezika, nego le državni jezik, se smejo s pravico javnosti ustanavljati le nemške ljudske, meš-časke in srednje šole; če pa so v teh krajih že kake idrugojezične šole, se morajo opustiti.
Mnogoštevilne srednje šole po slovanskih in mešanih krajinah, ki daleč presegajo resnično potrebo in ki so jih večidel zahtevali zaradi propagande, treba omejiti na resnično potrebo. Ustanavljanje novih nenemških srednjih in visokih šol s pravico javnosti pa se mora zabraniti.
Za vse šolstvo treba uvesti stvarno nadzorst -vo, ki mora v soglasju z državnimi zahtevami obse -tati učne moči, učila in učni smoter. S tem se naj doseže, da zlasti tudi nenemške (slovanske) srednje in višje šole služijo resničnim državnim koristim in smotreni državljanski vzgoji in ne narodnemu šovi -, nizmu. Za nenemško javno šolstvo manjšin treba izdati posebne določbe. Pri tem bodi za podlago to-le: manjšinska ljudska šola se ustanovi le v mešanih krajih in sicer tedaj, če za to prosijo taki stariši ali zakoniti zastopniki šoloobveznih otrok, ki ob času prošnje bivajo v šolski občini 10 let neprenehoma in so se priznali k učnemu jeziku željene šole. Dalje je treba dokazati, da je tekom 50 let obiskovalo zaželje-no šolo povprečno 40 šoloobveznih otrok in da 4 km naokrog ni nobene občine z javno šolo istega obče -valnega jezika. Razmerje med Nemci in drugimi narodi v državi se mora tako urediti, da ohrani nemštvo stalno državno in kulturno vodstvo.
Pri vseh državnih oblasteh, državnih uradih, in državnih zavodih prve in druge instance v krajih, kjer ni drugega deželnoobeevalnega jezika, nego državni jezik, smejo biti nameščeni le uradniki in sluge nemške narodnosti. Tudi v uradništvu central mora novi sistem izražati vodilno vlogo nemškega naroda in slovanski vpliv, ki je danes precej v premoči, se mora odstraniti.
Omejili smo se na to, da smo sestavili one zahteve, ki jih smatramo za preureditev neobhodno po -trebnim. Zelje nemškega naroda s tem seveda niso izčrpane . . . Močna Avstrija pod nemškim vodstvom mora biti plačilo naše zmage!“
Priporočamo našim Nemcem, da se pri svojih manjšinskih zahtevah večkrat spomnijo tistih dob, ko so oni delili pravice!
Raku se je perediBa „Sams« stojna kmet» stranka“«
V Ljubljani se je pred nekaj meseci ustanovila nova stranka pod imenom Samostojna Kmetijska Stranka. Kdor nove stranke ustanavlja, je nezado -voljen z dosedanjimi, bodisi z njihovim programom , ali z njihovimi. vspehi ali z vodstvom strank.
Nova kmetijska stranka se gotovo ni ustanovila zaradi pomankljivega programa v zadevi varstva kmetskih koristi v dosedanjih političnih strankah. — Saj imamo na eni strani izborno organizirano Jugoslovansko Kmetsko Zvezo z vzornim kmetskim pro -gramom, Demokratska Stranka pa je tudi postavila lupa načela v paragrafe svojega kmetskega sveta . Torej strank s kmetskimi programi ne manjka.
Vzrok nezadovoljnosti leži drugje. V vspehih in vodstvu dosedanjih strank. Liberalni mešetar ji, ne -kateri politikarji in oderuški veleposestniki so z veliko zavistjo spoznali, kako mogočno se razširja Jugoslovanska Kmetska Zveza, njihova liberalna stranka, ki so jo dosedaj podpirali z dušo in telesom, pa kljub novemu krstu in blestečemu modernemu imenu „de -mokratska stranka“ nič ne prospeva. Bolelo jih je tu-d dejstvo, da se njih pri razdeljevanju mandatov ni skoro nič vpoštevalo, da sedijo na prvih stolčkih v stranki le advokati in profesorji, Slovenska Ljudska
Stranka pa je kmeta izvolila za poslance in jim dal»
prvo besedo v stranki.
Bleda zavist in gnev proti lastnim voditeljem j» popolnoma zmedla sicer jako utrjene nekdanje prista-KO liberalnih dohtarjev in profesorjev. Kaj storiti, da se na eni strani maščujejo nad nevspehi in zapostavi Ijanjem v dosedanji stranki in na drugi strani pa vendar rešijo svojo kosmato liberalno kožo?
Ustanovimo novo stranko z novo firmo.! VseBina nove stranke bo ista — stari debeli liberalni mešetar rji in vojni dobičkarji — a ime bo novo, privlačno , še bolj novo in privlačno, kot ime demokratska stranka, ime bo čisto podobno imenu vražje Kmetske Zveze, samo malo bo razločka. Samostojna Kmetijska Stranka bo in upajmo, ime samostojna bo še bolj vleklo kot ime: Jugoslovanska Kmetska Zveza.
Tako so premišljevali, novi prijatelji kmetovi, M kmeta vabijo v novopečeno kmetsko stranko ih mislijo* da je tako neumen, da jim bo šel na limanice. Napisali so lepe besede v program svoje stranke, še boli, sladke in gladke, kakoršne znajo govoriti, če kje pri kakšni kravji kupčiji ubogega kmeta opeharijo. Pa le pišite in se sladkajte! Naš kmet je politično dovolj s.aveden, da razločuje pleve od klenega zrna. Zatorej bo veter časa odnesel pleve Samostojne Kmetijske Stranke, kleno zrno Jugoslovanske Kmetske Zveze pa bo ostalo.
J.	St.:
Sokol — Opel.
Nujno in važno je, da se razjasni popolnoma našemu ljudstvu vprašanje sokolske in orlovske or-ganizacije tako, da bo vidna jasnost na obeh stra -neh. Nadaljne molčanje o tem bi smatrali škodljivim, kajti veliko jih je, ki imajo glede Orla ali Sokola čisto napačne pojme in ne vedo, kam bi krenili. Pri nas se skušajo razširiti obe organizaciji, treba je torej vedeti vsem in vsakomur, kje si naj išče svojega prostora.
1. Sokol.
Kakor znano, je zibelka sokolstva Češka. Ustanovitelj mu je dr. Miroslav Tyrš s programom: Sokolstvo je nad strankami in služi vsemu narodu. — Prvi Sokol na Slovenskem se je ustanovil dne 25. 9. 1863 v Ljubljani in sicer pod imenom Južni Sokol, ki pa je pozneje vsled raznih ovir prenehal. Nadaljna sokolska društva so sledila: Mozirje 1882, Trst 1882, Gorica 1887, Novomesto 1887, Prvacina 1889, Zagorje 1890, Celje 1890, Postojna 1894, Kranj 1896, Idrija 1897, Solkan 1900 itd. Sokol je bil izprva pri nas samo narodno-rodoljubno društvo, kjer so se člani navduševali za slovenski jezik, slovensko pravo itd., kakor razne Čitalnice in druga podobna društva. Tehnično delo (telovadba) v njem je bilo bolj zapostavljeno in je imel le prav malo značaj telovadnega društva. Gotovo je, da ima sokolstvo delež pri delu narodnega probujenja in zasluge zanj in v njem so videli predstavitelja zgolj naše narodne kulture, kakor je zapisal dr. I. Pregelj nekje v letošnji „Mladosti.“ Njegovo izobraževalno delo je tako malenkostno, da se ne more vpoštevati, o kakšni verski vzgoji pa še sploh ni govora, pač pa ima v načrtu splošno moralno vzgojo članov. O veri pravi, da spoštuje vsake versko prepričanje, torej je indiferenten.
Za nas in za razumevanje stvari je dovolj. K temu pa še pride, da se je češki Sokol vdinjal pov -sem svobodomiselstvu, čemur se je priklopil tudi slovenski Sokol. Pri svojem „spoštovanju vsakega verskega prepričanja“ je vendarle protikatoliški, naj š©> tako zatrjuje, da ga mi s tem obrekujemo, mu hoče -
Redovni jubilej patra Kalista.
Ali je bil slep slučaj, ali je bila volja božja, da sta se v mariborski baziliki Matere Milosti vršili te jdni dve lepi slovesnosti tako hitro druga za drugo?
Tolikokrat so rekli, da je nova pridižnica umetniška krona bazilike — in to krono je blagoslovil ono nedeljo velik ljubitelj krščanske umetnosti knezoškof Mihael. Komaj je bila ta slovesnost mimo, že je prejel v ravno isti cerkvi jubilejno krono redovne stanovitnosti mož, ki je z zidanjem cerkve v tako tesni zvezi, da si bazilike brez njega še misliti ne moremo. Oče Kalist Heric, upravitelj frančiškanske žup -nije, je obhajal v sredo, dne 17. t. m., ÖOletnico, od kar se je popolnoma daroval Bogu z obljubami po vodilu sv. Frančiška.
V človeških očeh je 50 let dolga doba. Povsod Obhajajo 501etnice, s koliko večjo pravico jo obhaja redovnik,, ki je ves ta čas zvesto držal obljubo in je v neprestanem zatajevanju služil le Večnemu. Zato sv. Cerkev predpisuje tako zelo pomenljivo slovesnost. Nekakšna nagrada je to za meniha, nekakšen pred-okus nebeškega plačila — veliko vzpodbujenje dru -gim, ki gledajo in premišljujejo . . .
Naš jubilant je zaslužil tako nagrado.
Že dan poprej so pletli vence in vezali šopke v čast jubilantu. Vrata njegove sobe vsa v zelenju in cvetju, soba polna dehtečih šopkov. Obednica vsa o-krašena.
Ako bi oče Kalist ne bil tako molčeč mož, bi lahko na dolgo in široko pripovedoval, da pota nje -govega življenja niso bila vedno posuta cvetjem . . .
Ko smo ga povabili zjutraj iz sobe, naj gre z aiami v cerkev, da obhajamo ž njim njegov veseli dan «— so mu dali v roko s cvetjem ovito palico, „podporo
I tvoje starosti“, je dejal p. provincijal. Jubilant je vzel palico in je šel ž njo pred oltar. Toda videlo se je , da mu je odveč, njegove noge ga krepko nosijo.
Ali je bilo slavljencu na mislih, kolikokrat je v bridkih trenutkih potreboval podpore in opore, ko je vstajalo sto ovir nasproti njegovim preblagim načr -torn? Pa saj je imel oporo neomahljivo: „In te Domine speravi . . .“
Klečečemu pred altarjem so dejali na glavo pozlačeno jubilejno krono. Čuden pogled za posvetno o-ko — na sklonjeni glavi venec srebrnih las — nad njimi svetla, smehljajoča se krona. Za posvetno oko, pravim — toda v luči vere globok, resnoben, nebeški pomen. „Ne bo kronan, kdor se ne bo postavno voje-val
Nad ovenčanim očetom Kalistom se je bočila veličastna bazilika. Ali ni ta cerkev najkrasnejša krona očeta Kalista? Ti ljubi Bog! Jutranje solnce pošilja svoje žarke prav pred veliki altar, jutranje solnce izpod sinjega podnebnega svoda, tako toplo v poznem letnem času. kaj hočeš povedati? Da, da! Kakšna krona čaka šele jubilanta tam gori, kjer se boči nezidana bazilika, palača Večnega Kralja, tam gori, kjer bo Bog sam njegovo preveliko plačilo . . .
Toda oče Kalist ni le ljubljenec božji, ljubijo ga tudi vsi dobri ljudje. „Callistus, clarissimus ille“ — „slavni Kalist“ — nam je dejal profesor cerkvenega prava, če je nanesla beseda na skromnega redovnika. Kdo bi naštel vse priložnosti, ki so dokazale, da je oče Kalist cel mož? Toda nekaj je. kar je že staro, pa vedno še lepo — zidanje bazilike . . . Cujmo!
„Oče Kalist se je podal v Inomost, da napravi božjo pot in vso stvar priporoči Bogu. Obiskal je slavno Marijino svetišče v vasici Absam poleg Inomosta in romantični Georgenberg v daljni okolici mesta Schwaz.
Tu ga je vprašal neki župnif, iz kakšnega namena je prišel na božjo pot.
„Namenjen sem novo cerkev zidati“, je bil odgovor.
„O, le storite to, potem bodete prišli v nebesa*^ je dejal župnik.
„Kako to?“
„Ker sleherni, ki kako cerkev postavi, v nebesa pride.“
Pobožnemu romarju so se te besede iskrenega, verskega prepričanja globoko vtisnile v spomin. Vendar je tudi mislil na bodoče težave in na mogoče ne-vspehe. Boga je prosil, naj mu da kako znamenje , da bode vedel, ali je delo po njegovi volji:
Ko je prvikrat po vrnitvi doma na vse zgodaj maševal, je prišla po maši neka oseba ter rekla, da je slišala, da namerava novo cerkev zidati.
„Bom nekaj .prispevala“, je rekla in še tisto dopoldne je poslala 8000 gld —-------“
Ali tisto pri cesarju.
„Imate kaj pismenega“, je vprašal vladar ponižnega frančiškana.
„Nič, Veličanstvo, pa jaz prihajam v imenu Matere Božje“, je odgovoril oče Kalist . . .
In še to:
„V zaupanju na Boga je posnemal globokoverni
o.	Kalist častitlj. Don Bosca, ki se je ljubemu Bogu že naprej zahvaljeval za dobrote, ki jih je prosil in pričakoval. Ko je imel 10.000 gld zbranih, je daroval slovesno sv. mašo za drugih 10.000. Do leta 1913 je opravil to izredno zahvalno daritev 52krat . .
Te reči je brati o očetu Kalistu v „Ljubitelju kršč. umetnosti.“ In še mnogo drugega lepega. Neskončni Bog ve, kako lepe reči so zapisane o našem slavljencu šele v knjigi največjega Ljubitelja, Ljubitelja duš. Da bi se odprla ta knjiga nekoč njemu iu nam!
Da bi videli očeta Kalista tako čvrstega kakor zadnjič — še kot zlatomašnika!
Bog daj!
mo vzeti dobro ime in tako naprej. Nič več ne pove- > mo, kakor samo dejstva, in tega nam ne bode nihče zameril.
V Jugoslaviji so se strnili slovenski, hrvatski in srbski Sokol v eno zvezo. Hrvatski in srbski So f kol sta bila že dozdaj samo narodni organizaciji in f sta ostala tako najdalje zvesta svojim načelom. Tam | je bilo prostora za vse. Zato pa Hrvati in\ Srbi spočetka niso umeli, kako da še imamo Slovenci poleg | Sokola tudi Orla, dokler jim ni bilo to pojasnjeno . Opaža pa se zadnji čas, da prihaja tudi med hrvatske Sokole več protikatoliškega duha in tako bomo s časom doživeli, da bosta hrvatski in srbski Sokol ista, kakor sta dozdaj češki in slovenski.
Ako si ogledamo naše sokolstvo, vidimo, da je drugačno v besedi, drugačno v dejanju. Izbegavajo pa vedno s tem, da pravijo: to so le posamezniki, o-ficijelnost je vedno načelna. Neresničnost takšnih izjav nam [Otr.iU.je. o ravno dogodki zadnjega časa, ko misli Sokol, da sme s tem, da je „državotvoren“, napraviti že vse. Mi mu državnega pokroviteljstva prav nič ne zavidamo, a bi ga v enakem smislu odklonili. Hočemo pa enakih pravic za vse, če smo res svobodni državljani. Kako pa se to sklada s tem, da napravijo člani sokolskega društva dogovorjen napad na člane, ki so slučajno v drugi organizaciji in da načelnik naravnost zapoveduje, da morajo vsi, ki so pod njegovim vodstvom, imenovati one čuke in čukice — na to ne vemo odgovora. To je gotovo zlo; ne zamerim jim pa toliko, če zahtevajo od članov, da naj s podpisom izjavijo, da niso več pristaši VLS in da le pod tem pogojem morejo postati Sokoli, ker s tem jasno izpričujejo, da so nadstrankarski in nepolitični. Nič nismo užaljeni, ko slišimo, kako vojaška oblast z višjimi častniki vred navaja fante v sokolstvo in jih naravnost podi vanje. To mora priti gotovo odtod, da je njih organizacija priporočena, ščitena in pospeševana od države, ki se naj imenuje demokratska. Vse to mora biti po njih logiki prav in zato ni ugovora in pritožbe, posebno ko imamo še to dobroto, da je Orel s Sokolom čisto enakopraven.
a. Orel.
In kako je zdaj z Orlom? Ustanovil se je leta 190/ in pravijo, da še zato nima pravice do obstoja, ker je mlajši od Sokola. Svobodno vsakomur, cla je o tem res nčepričan. Izšel je iz nujne potrebe, dati ljudem drugačne vzgoje in izobrazbe, kopajo dobivajo pri Sokolu, Ae hočemo, da še bodo dalje katoličani. Sokoli nočejo, da ki se narodnost stikala z vero in versko vzgojo in hočejo, da ne bi imela vera in nrav ničesar govoriti. Oni sc sicer za moralno vzgojo, a kaj je moralna vzgoja, smo brali pred dnevi, da „tega nihče na svetu ne ve, ker si jo vsak po svoje tolmači:	razuzdanec
po svoje, surovež po svoje, tat po svoje, oderuh in verižnih po svoje, brezverec po svoje itd. Vsak ti poreče, da je moralen in da živi in dela moralno." To 1 je torej samo izbegavanje resnice in ost proti krščan- S ski veri in tista lažnjiva modrost v zatrjevanju „spo- 1 štovnr'a vsakega verskega prepričanja.“ Pod trp 1 tvezo narodnosti hočejo nastopati proti Orlu in ga sli- | kajo kakor državi in narodu nevarnega in da edino § Sokol je naroden. In ravno v pretiravanju in abso - | lutnosti narodnosti same je sokolstvo zmotna organi- 1 zacija in ima krive pojme. Narodni fanatizem sloni 1 na neresnici, na predsodkih, in je krivičen — pravi Mahnič popolnoma pravilno in zato ga katoličani odklanjamo in nočemo takšne narodnosti. Dobro je, da to povdarimo iznova.
Orel je torej organizacija poštene krščanske mladine in kakor piše „Zlata knjiga“, ima nalogo: vso mladino, ki krščansko misli in se po krščanskih načelih hoče tudi v življenju ravnati, združiti v eno samo četo; to mladeniško četo izobraževati umsko, nravno in telesno; s pomočjo te mladine zbujati, utrjevati in ogrevati ljudstvo za vzore krščanskega mišljenja in življenja. Program je torej jasen, razlika od Sokola vidna. Naj torej vsakdo ve, kje hoče biti in stariši naj pomislijo, kakšne hočejo imeti svoje otroke, predno jih izroče eni ali drugi organizaciji. Izjavljamo, da slehernega Orla, ki se ne ravna po načelih „Zlate knjige“, ne smatramo in nikdar ne pripoznamo Orlom in isto velja za Orlice. T i s o č k r a t b o 1 j e j e, d a t a m Orla ali Orlice sploh ni, kjer noče slediti or-.lovskim vzorom in da se za takšne ne zmenimo. Orlovske vrste morajo biti v vseh ozirih čiste in vsak nered se mora takoj v kali zatreti ali pa nehati biti Orel. Eno ali drugo, dvojne mere pri nas n i in je ne bo! To povemo vsem tistim, kjer bi ne bilo kaj prav in drugim, da zopet ponovno zvedo , kakšni smo in jim ne bo treba morebiti po tem pov -praševati. Orel je bojevnik in orlovsko viteštvo se kaže v plemenitem mišljenju, disciplinirani volji, dobrem življenju in v vnetem delovanju za ljudski blagor.
3.	Razmerje med Sokolom In Orlom.
Razlika med Sokolom in Orlom je danes tako velika, da pač ni misliti na kakšno združenje, kakor še vedno mnogi vsled nevednosti sanjajo. Mi smo zato sicer vedno pripravljeni, a dokler govore staroste Sokola na dijaških svobodomiselnih in izrecno proti-katoliških zborovanjin in poseča svobodomiselno dija-štvo sokolske prireditve, kjer se pije in razgraja, in dokler ne opusti Sokol vsega, kar smo zgoraj našteli, ne moremo ž njim. Da smo pa za pot spravljivosti, je dokazala Orlovska Zveza še pred kratkim, ko je poslala dne 25. julija t. 1. Sdkolski Zvezi v Ljub -ljani pismo, kjer nasvetuje, naj se skliče skupen sestanek glede dogovora, kako se izogniti sporu, nakar pa je odgovorila, da ne uvidi v takem sestanku nika-
kega izboljšanja obstoječih razmer in da je kot kul- j turna organizacija odločno proti vsakemu napadu bo- | diši z besedo ali dejanjem napram drugim organiza- i .cijam. Kako pa njeni člani to izvršujejo, smo videli f prav zadnji čas. Sokolska vzgoja se vidi tudi na str- f ganih in z blatom ometanih lepakih, ki jih da nate - l piti kakšen orlovski odsek. Mi hočemo, da je ves na- \ čelni boj dostojen, možat, a ne zahrbten in nepošten. Nasprotnika spoštujemo, ga cenimo po vrednostih in ga ne sovražimo; če pa bi kdo delal drugače,' ni prištet ined naše vrste . Ako bi bili Sokoli istega mnenja, ne : *i pisali o fa - f natičnih klerikalcih, o izdajalcih domovine, o rimsko- i avstrijskem Orlu, o lažnjikih itd., kakor dela uradni | list Ceske Obče Sokolske „Vestnik Sokolsky“ in ne bi j organizirali protikatoliške Husitske slavnosti in iz - | stopa iz Cerkve. To moramo vendar svojim ljudem i povedati, bratje Sokoli, in zato nam potem nikar ne f očitajte, da vas napadamo, da delamo razdor in dru- j go. Resnico sme vedeti vsakdo. Zakaj naj bi bila še « nejasnost med nami, če že moramo hoditi ločeno. Po- ] znajmo dobro drug drugega in tudi naše delo bo lažje. Orel do sokolstva ne goji nikakega sovraštva , ker njegova naloga je, da kaže ljubezen do svojega nasprotnika s tem, da mu v vsaki potrebi in stiski, kolikor more pomaga, ga proti neupravičenim tnapa-dom in obrekovanju brani. V boju pa moramo nastopati in tega je treba ločiti od izzivanja, žalitev in prepirov. Vse mora biti sine ira et studio.
Tako se naj presoja današnji članek in spravljivejše ga nismo mogli napisati. Zdaj vsak ve, kaj mu je storiti, da ne bo toliko nepotrebnih izgovorov . Bratom Sokolom pa pravimo ponovno, kakor je zapisal nekdo v 3. št. letošnje „Mladosti“:
V	stvareh, v katerih se ujemamo, se podpirajmo!
V	stvareh, v katerih se ne ujemamo, si pojasnjujmo !
V	stvaren, v katerih se spozabimo, si odpuščajmo;
Naša jasna in odločna beseda!
V nedeljo, dne 28.sept. 1919
veliki ljudski tabor
ki se vrši ob vsakem vremenu na dvorišču benediktinskega samostana
v Debriivasi na Koroikem,
Spored:
1.	Ob 9. uri slovesna sv. maša v proštijski cerkvi, ki
jo daruje generalni vikar za Slovensko Koroško mil. g. prošt Mat. R a n d 1 in pri kateri igra godba generala Maistra.
2.	Po sv. maši govore na dvorišču benediktinskega
samostana: g. general R. Maister, poverjenik za uk in bogočastje g. dr. Karel Verstovšek, koroški narodni predstavnik g. F. Smodej, gospa doktorica Angela Piskernik, poyedsednik Slovenske Dijaške Zveze, g. Miroslav Krek, podpredsednik Orlovske Zveze brat Jože Pirc.
3.	Ob pol eni uri popoldne prihod aeroplana iz Ma -
ribora.
4.	Ob 3. uri popoldne telovadni nastop Orlovske Zve-
ze, pri katerem igra orlovska godba.
5.	Po nastopu koncert v gostilni Brugger, vstopnina
prosta.
Za jedila, pijačo in tobak je dobro preskrbljeno. — Cisti dobiček je namenjen narodnemu svetu za Ko -
roško.
Slovenski Korošci, posebno pevska in druga narodna društva, pridite vsi na tabor z banderi, na okincanih vozovih! — Vabimo tudi mile brate iz Štajerske in
Kranjske!
Narodni svet za Koroško.
Sliv. Kmečka Zweza proti krivičnim davkom«
Ljubljana, 24. sept.
Danes opoldne je poverjenik dr. Verstovšek vodil k delegatu ministrstva za finance dr. Savniku odposlanstvo Slovenske Kmečke Zveze, da se mu pri -toži radi postopanja davčnih oblasti na Slovenskem Štajerju pri predpisovanju dohodnine, vojnega in vinskega davka. V odposlanstvu so bili: dež. poslanec Jakob Vrečko, župan Galunder ter posestnika Serbi-nek in Zebot. Odposlanstvo se je mudilo nad eno uro pri delegatu. Na podlagi resničnih dejstev je odpo -slanstvo dokazalo delegatu, da se našemu (posebno kmetskemu) ljudstvu godijo pri predpisovanju prej omenjenih davkov posebno po nekaterih okrajih go -rostasne krivice. Cel ustroj, kako se predpisuje dohodnina in vojni davek, je na napačni podlagi. Sedanji slovenski uradniki še odmerjajo dohodnino in
vojni davek na podlagi podatkov, ki so jih sestavljali ; > ejšnji, po veliki večini nemčurski in nemški urad -niki, ki so imeli nastavljene za špiceljne same naj -bolj zagrizene nemčurske hujskače in ovaduhe. Ti so pošiljali davčni oblasti napačne in lažnjive podatke o dohodkih posameznih posestnikov in obrtnikov .
O Nemcih in nemčurjih so poročali čisto malenkostne dohodke, o Slovencih pa so iz same hudobije poročali, da imajo ogromne dohodke. Od tod izvira toliko krivičnih predpisov, od tod toliko nevolje in jeze med kmetskim ljudstvom. Poslanec Vrečko je odločno pov-darjal, da naše ljudstvo ve, da mora imeti država dohodke in pravično odmerjenih davkov ne plačuje z nevoljo. A ker se pri predpisovanju dohodnine godijo gorostasne krivice in ker nekateri uradniki kar krat-komalo odklanjajo upravičene pritožbe, ni prav nobeno čudo, če je ljudstvo nevoljno. Poleg tega pa še slišijo naši ljudje v uradih zbadljivke: „Kmet še veliko premalo davkov plača! Kmet je oderuh! Kmet je na-vijalec cen!“ Dejstvo pa je, da si mora marsikateri kmet že sedaj najeti posojilo, če hoče plačati visoko
dohodnino.
•
Odposlanci SKZ so dele gatu dr. Savniku pojasnili natanko vse pritožbe in j.h j odprli z dokazi. Izročili so mu še posebno spomenico.
Delegat finančnega ministrstva je vzel pritožbe na znanje in je obvestil zastopnike Kmečke Zveze, da ! o izdal ukaz, naj se krivice popravijo. Izjavil je, da se
L odslej uradniki morajo ozirati tudi na vse pritožbe, prizive in priznalnice, ki so vložene po preteku določenega roka;
2.	da se bodo čimpreje sestavile cenilne komi -sije, v katerih bodo imeli tudi kmetski in obrtniški davkoplačevalci besedo;
3.	da se nepravilno računjena uporaba lastnih pridelkov pravično ceni;
4.	da se davčne oblasti ne bodo smele ozirati na nezanesljive podatke, ki so jih sestavljali nemški in nemškutarski uradniki in ovaduhi;
5.	da bodo prizive do 6000 K reševali pri okrajnih oblastvih;
6.	da morajo uradniki sprejeti vsak rekurz, u-poštevati napovedbe davkoplačevalcev in da morajo z njimi uljudno postopati;
7.	vsi vojni dobičkarji se morajo brezobzirno
obdačiti;	' — ■ • -«•*!*■»%
8.	glede vinskega davka bo treba temeljite iz-premembe, da ne bo kmet trpel škode;
9.	delegat dr. Savnik je obljubil odposlancem Kmečke Zveze, da se eksekucije ali iztirjevanja vojnega davka in dohodnine (licitacije) takoj ustavijo in se na prošnjo počaka s plačilom.
Odposlanci Kmečke Zveze so dosegli vspeh. Na davkoplačevalcih, ki trpijo krivico, pa je sedaj leže -če, da takoj vložijo pritožbe, oziroma prizive na davčno okrajno oblast, ali pa naravnost na delegata finančnega ministrstva dr. Savnika v Ljubljani, tudi v slučaju, če so krivično predpisani davek že plačali.
Kil naj postane Koroška — druga Kranjska?
(Iz Mežiške doline.)
Naša dolina je brez glasovanja priklopljena Jugoslaviji. Ni nam treba biti boja, kakor ga" mora iz-vojevati drugi del slovenskega Korotana, kateremu je pariška konferenca milostno prisodila, da sme sam odločevati, ali naj živi življenja vredno življenje, ali naj plačuje, robota, strada in umiraje izdihne. Hvala Bogu, mi smo osvobojeni! Ali pričenja se druga bitka, boj m e d v e r o i n n e v e r o. Prihajajo -ljudje iz Kranjske in Štajerske — vlada jih nastavlja kot uradnike in učitelje — z čisto drugimi nazori, kakor jih ima naše ljudstvo. Ne poznajo Koroške in mislijo delovati med nami po ravnoistem kopitu, kakor v poprejšnji svoji domačiji. Komaj osvobojena Koroška naj postane druga Kranjska; Narodov blagor se naj uničuje v strankarskem boju. Medsebojna menjava nazorov je sicer jako dobra in koristna, a le tedaj , če je stvarna. Ti ljudje pravijo, da so Jugoslovani. Ce bi kdo v Milanu kričal na cesti: „Sono Italiano“ (sem Italijan), kaj bi ljudje mislili o njem? Smejali bi se mu in mu osle kazali, češ, mi vsi smo Italijani . Kaj bi napravili s človekom, ki vpije na cesti:	„Jaz
sem pošten“ ? Naznanili bi ga orožniku, da ni pošten. Nadalje pravijo, da so takozvani nadstrankarji. Dobro, naj nam podajo načrt in program tega nadstran-karstva, bomo videli, če je za naše razmere. A tega nam ne morejo dati, ker ga nimajo. Značaj ze zahteva, da človek deluje po kakem si stavljenem načrtu . Ustanavljajo Narodne čitalnice, ki hočejo biti nad -strankarske, a ker sami uvidevajo, da je to nesmisel, pravijo, naj bodo vsestrankarske. Katera stranka je pa bila narodni boj na Koroškem, v stari Avstriji in obvarovala koroški živelj narodnega pogina? Ali niso bili to duhovniki, naši prvoboritelji — pristaši rajnega dr. Kreka? Sedaj pa hočejo gojiti tudi v teh narodnih čitalnicah svobodomiselstvo s proti rerskimi časopisi, ki blatijo naše prvoboritelje.
Druga, jako močna stranka je pri nas socialna demokracija. Tudi to hočejo podpirati in vnemati še boli za razredni boj, boj med delavcem-o1 1 nikom in kmetom. Druge stranke pri nas ni bilo in :s ni. Ce pa hočejo cepiti še ostali narod, ki noče vstopiti pod rdeči prapor, kdo bo imel v tem največ koristi? So-drugi se bodo iz grla smejali, ker bor : zmagali. Boljševizem bo napredoval.
o a
U±\J
V resnici so Narodne čitalnice zabavni klubi svobodomiselne inteligence, kjer hočejo ti ljudje izže-mati naše verno ljudstvo in dobiti tako kapital za svoje sebične namene. Korito hočejo imeti, h kateremu bi se lahko vsedli. Časopisi so danes predragi, da bi si jih kdo sam naročil. Godba tudi nekaj stane, posebno če se pleše do ranega jutra in še drugi dan pozno v | noč. Piti zastonj, tudi dobro dene. In vse to se godi I na stroške ljudstva v blagor narodov! Prejšnji nem- | iški uradniki so bili v tem oziru bolj pošteni in kakor j ljudje pravijo, „so hodili v cerkev“ in tako niso zani- j, čevali verskega čuta našega ljudstva. 'Naše ljudstvo j je verno in pri nas v Mežiški dolini ima že svoje organizacije, to so naša stara izobraževalna društva . J iTa društva so veliko storila, da. je ostalo ljudstvo še ! narodno zavedno, da ga ni mogel pokončati nemčur. ‘ Na podlagi teh društev in po njih načelih naj deluje j izobraženstvo v blagor naroda! V ta društva jih va- j bi ljudsštvo! Zabavnih klubov pa noče podpirati. » Ce so pa gospodje mnenja, da so samo oni Ju- | goslovani-narodnjaki, naj gredo med mednarodne so- j cialdemokrate in jih naj nauče narodno čutiti! Naj j gredo svojo svobodoljubnost in svoj demokratizem v- j cev!jat sodrugom, da ne bodo ljudi, ki so drugega . mišljenja, metali iz rudnikov in tovarn!	S
Žeie&naieaš Ljutomer — Središče.
Rob. Košar.
2e nad 25 let se govori in piše o železniški zvezi Ljutomer s progo Pragersko—Čakovec. Večkrat se je tudi že izmerila proga iz Ljutomera uo Ormoža, ali do definitivnega sklepa m izvršitve pa ni prišlo. Stare avstrijske oblasti se niso dovolj zam -male za to podjetje, privatnega kapitala in interesentov je primanjkovalo, terenske težkoce in nepriprav -nost ormoškega kolodvora za vpeljavo tira so ovirale ta projekt in nazadnje se je tudi okrajni zastop iz gospodarskih ozirov izrekel proti zvezi Ljutomera z .Ormožem.
Ker pa je vprašanje zveze obeh železnic pod sedanjimi novimi razmerami postalo zopet aktuelno , so se zbrali župani in interesenti občin:	Središče ,
Obrež,'Salovci, Vitan, Sv.Miklavž, Jastrebe?, '/Odranci, Hermanci, Presika, Stročjavas, Kog, Brebrovnik, Presika. (Medžimurje), Stanetinci, Mihalovci. Macin-ci, Trnovci, Prlovei, Dobrava in Strigova — v Viz-metincih, kjer so sklenili v nedeljo, dne 21. septem -bra, pod predsedstvom središkega župana g. Luka -Čiča, prositi vlado in vse merodajne faktorje, da se zveže Ljutomer iz gospodarskih in strategičnih ozi -rov z Središčem.
Na to progo gravitira največji in najznamenit-tejši del ljutomersko-ormoških goric, vpostavila bi se zveza z zahodnim delom Medžimurja, važna trgovska in obrtna središča, kakor Strigova, kraji Sv. Mik -lavž in Sv. Bolfenk bi se takoj priklopili prometu ne glede na množico posameznih vasi in. sel. ki bi črpale koristi iz te železnice. Ta bi služila 14—16 km širokemu pasu, dočim bi proga Ljutomer—Ormož koristila samo posameznikom v bližini proge.
Tudi glede terena bi bila zveza Ljutomer—Središče na boljšem. Kolodvor v Središču je zmožen še največje razširjatve in vpeljava tira ne bi delala nobenih težkoc. Ob tej progi se koplje blizu .Vizmetinec fin črni premog in po mnenju izvedencev je vsa okolica polna te rude. Železnica bi bila tudi važen član
Ziv spomenik našemu
BCreitus®
(Krekova s o c i j a 1 n o - p o 1 it i čn a šola.)
Najlepše spomine imajo Krekovi učenci iz njegovega izobraževalnega in vzgojnega delovanja v socijalni šoli. Na neštetih predavanjih in kurzih, posebej še tam gori pri Sv. Joštu na Gorenjskem, zbiral je okrog sebe akademike in druge ukaželjne mlade ljudi, ki so se pripravljali za vstop v življenje in javno delovanje.
Ukaželjni učenci so se zbirali okrog svojega mojstra, da se naučijo od njega smotreno in nesebično delati za svoj narod. In Krek jih je učil s srcem in razumom ter jih uvajal v razumevanje prosvetnih, narodno-gospodarskih, socijalnih in političnih vpra -šanj ter jim odpiral povsod nove vidike.
Ta Krekova šola je bila živ vrelec, ki je napajal žejna srca njegovih učencev in z blagodat jo orosil delovanje cele naše stranke in celega naroda. Ne samo Slovenci, tudi Hrvatje so pili iz tega neusah -ljivega vrelca žive ljubezni in trdnega znanja in ako Bog da, osveži se s tem napojen tudi srbski del na - i šega naroda.
Ali naj s Krekovo smrtjo ia živ vrelec.psabne? Krek se je sam bal tega in rekel je često: Nočem denarja in bogastva, a toliko bi rad imel, da bi usta -novil svojemu narodu socijalno-politično delo. V duhu je zasnoval to šolo po vzoru znane socijalno-politične šole v München-Gladbachu. Strokovnjaki socijalne in narodno-gospodarske vede, pedagogi in pravniki naj bi delovali na njej ter se po možnosti izključno po -svetili njenemu namenu. Vneto in z vsem strokovnim znanjem naj bi razmotrivali vse pojave, potrebe in zahteve našega naroda. Učili bi se iz knjige in iz življenja s tem, da bi obiskali vse kraje naše domovine. Poučevali bi s predavanji, kurzi, letaki in brošuri -cami.
Ta velika, prepotrebna misel dr. Krekova še ni uresničena, ker si on ni pridobil nikdar toliko sred -štev, da bi jo bil vdejstvil. Ali jo pa ne morejo oži -votvoriti njegovi učenci in častilci, ali jo ne more o-životvoriti njegov narod? Taka šola bi bila v istini velik, živ Krekov spomenik! Kdor pozna dr. Kreka, bo potrdil, da bi ostal Krek hladen ob največjem ka-menitem ali bronastem svojem spomeniku, da bi mu pa živahno zaigralo srce, če bi mu pokazali sporne -nik v obliki te šole.
Tak spomenik postavimo učitelju slovenskega naroda! Prosimo vse naše pristaše, vse Krekove.licence in častilce, vse, ki uživajo plodove njegovega dela, vse prosvetne in gospodarske organizacije, da pošljejo svoje prispevke v ta namen.
Prispevke sprejema g. prof. Bogumil Remec v Ljubljani.
P®iitieni pregled«
Naši. mirovni delegati iz Pariza so porabili sedaj nekaj dni, da natančno informirajo naše parla mentarne stranke o poteku naše zunanje politike. Na drugi strani pa so zopet proučavali razloge in vzroke naše notranje krize. Delegat dr. Rybar se je posvetoval s Slovenci.
Dne 23. t. m. se je vršila ministrska seja pod predsedstvom regenta Aleksandra. Na tem sestanku je poročal dr. Trumbič natanko o jadranskem vpra
dali avto in vjetnike, ki so vzeli Italijane na ladjo, da jili prepeljejo v Split in oddajo poveljniku italijanske ladje „Puglia.“ Američani so izročili mesto srbski vojski, ki je bila burno veselo sprejeta od meščanov. Naša vojska zasleduje bežečega sovražnika. Ameri -kanska bojna ladja ostane nekaj dni pred Trogirom, da prepreči morebitni drugi naval Italijanov na to mesto.
Na željo D’Annunzija je razpisal „Popolo d’ Italia“ posojilo, da se preskrbi Gabrielovo armado z denarjem. D’Annunzijo izjavlja sam, da šteje njegova armada v mestu več nego 20.000 mož. Živeža zadostuje za mesec dni. Na poti proti Reki je bila u -stavljena od italijanske torpedovke ladja „Prinz Ho -henlohe“, ki je vozila 500 prostovoljcev za D’Amnun-zija. Na Reko je priplula nova bojna ladja „Cortela-zzo.“ D’Annunzijo poseda že v svoji oblasti 5 bojnih ladij. * I
I Tedenske novice»
I
Duhovniške vesti: Prestavljen je o, Bernard I Ambrožič iz Maribora v Kamnik; na njegovo mesto pride o. Gabrijel Planinšek iz Ljubljane.
Sšdt Hinka Zacheriova, učiteljica v Vučji ve-I si, hčerka g. učitelja F. Zacberla v Ljutomeru,
I je sprejeta na konservatorij v Ljubljani kot go-j Jenka za glasovir.
Redek jubilej. Ob sklepu šolskega leta, dne 6. j septembra je, obhajal g. šolski ravnatelj J. Robič v j Ljutomeru 50 letnico svojega učiteljevanja. Po zahval-i ni službi božji se je podala šolska mladina na čelu j ji učiteljski zbor ter mnogo uglednih in odličnih go-' j stov. v lepo okrašeno, šolsko telovadnico, kjer se je r jubilantu poklonila šolska mladina, učiteljski zbor ter j mu izrazili čestitke še tudi pri slovesnosti navzoči j šlevilui gostje. Krasna himna „Lepa naša' domovina“ i je zaključila prelepo slovesnost. Gospodu obče pri-I ljubljenemu jubilantu pa kličemo: Se na mnoga leta:
Višji šolski svet je začasno pridelil v službo-I vanje in sicer: na deški ljudski špli I: Dragotina i Cibica in Vido Dimnik-Kersnik; na deški ljudski šoji li II: Marijo Humek-Perhavee in Doro Vinšek; na j deški ljudski šoli ITI: Milko B%$ič; na dekliški lju-! ds id., šoli ITI: Ano Jurkp. — Vsled odloka višjega ; šolskega sveta namešča mestni šolski svet v lastnem I delokrogu sledeče začasne učne moči; na deški Ijud-I ski šoli ITI: Milico Slane: na deški ljudski šoli IV:
direktne zveze med Jugoslavijo in Cehoslovaško. f gan;n. Rešitev jadranskega vprašanja stoji tako-le:
Prekmurje se bode moralo itak priklopiti po železnič-nem tiru našemu ozemlju in ako bi zvezali — vsled ? Besigurnosti Radgone — Ljutomer z Belatinci, manj- S ka do direktne zveze samo še majhne proge Središče j —Varaždin.	f
Na vsak način se mora vprašanje železniške \ zveze Ljutomer—Središče temeljito preštudirati, kajti ta zveza je iz gospodarskih in strategičnih ozirov zelo važna in njena zgradba nudi v terenu najmanjše težkoče.	' ■ •-.
,V Parizu čakajo na Wilsonov odgovor glede posled njega predloga Italije. Na sestanku predsednikov
V nedeljo, dne 5. oktobra 1919.
VELIKI LJUDSKI TABOR
ki se vrši ob vsakem vremenu
pri Sv. Križu nad Dravogradom
(1 Va km od postaje Dravograd—Meža).
Dopoldne:
Ob pol 10. uri sv. maša. Sodelujejo mariborski gg. pevci. Po sv. maši tabor. Nastopijo razni gg. govorniki iz Korotana, Štajerske, Kranj- | ske in Primorske.
Popoldne:	f
Ob pol 3. uri narodna veselica: petje, govori, f dražbanje in domače zabave. Tople in mrzle jedi ; ter pijača na razpolago.	|
Mili Slovenci in mile Slovenke iz slovenske- t ga Korotana, iz Labudske in Dravske doline, iz I
Mežiške, Mislinjske, Šaleške, Savinjske doline in p po demarkacijske črte. Brž ko so Trogirčani ugledali Celja! Prihitite v obilnem številu na ta velepo- i Američane, so pograbili za orožje in pričeli streljati membni tabor!	__
Tužni Korotan vas vabi in kliče.
vseh klubov Narodnega predstavništva pod predsedstvom dr. Pavloviča so poročali mirovni delegati o stanju naše politike v Parizu. Sklenilo se je tudi pričeti s sestavo nove vlade, ki bi naj takoj sklenila in ukrenila glede našega podpisa sentgermainske mirovne pogodbe.
Dne 24. t. m. so se začela posvetovanja o reditvi vladne krize. Pašič, dr. Smodlaka in Trumbič so razpravi jati s Protičem, Pavlovič pa z dr. Korošcem. Demokrati se ustavljalo stopiti v kabinet, kateremu bi načeloval Protič ali Pašič. Radikalci se bodo posvetovali o rešitvi krize dne 24. t. m.
Na podlagi trgovinskega dogovora z Avstrijo je začela centralna uprava za promet z inostranstvom izdajati dovoljenja za uvoz. Dovoljenja za izvoz se še ne dajejo, ker še tozadevni formularji niso dotiskani.
Bančni uradniki v Zagrebu še vedno stavkajo. S štrajkom so pričeli tudi slaščičarski, kleparski in krojaški pomočniki, ki zahtevajo 30% povišanje plač, špedicijsko pomožno osobje, kočijaži in tramvajski u-službenci stavkajo že 4 dni. Govori se tudi o štrajku knjigotiskarskih delavcev.
V Beograd je dospela deputacija slovenskih žen, ki je prišla posredovat za naše vojne vjetnike v Italiji, Franciji in Angliji. Deputacija je bila pri dr. Rybaru in dr. Korošcu, ki sta obljubila svojo pomoč.
Italijanska vojska je zasedla dne 23. t. m. Trogir pri Splitu. Polastila se je pošte, brzojava in ra ni h drugih uradov in pričela z zapiranjem meščanov. V mestu je vladalo veliko razburjenje nad to laško predrznostjo. Pa popoldne dne 23. t. m. je že krenila naša vojska proti Trogiru. Pred Trogir je prišel tu-amerikanski rušilec, da prisili Italijane na umile
\ Antona Osterca; na dekliški ljudski šoti IJI: Ljvd-I mila Povalej; na dekliški ljudski šoli IV: Elizabeto j Lešnik. Začasni učitelj Leopold Pavlin in začasna u-
I eiteijiea Ana Herzog ostaneta za,zdaj na svojem sedanjem učnem mestu. Imenovanim je naročeno, da naj takoj nastopijo svojo novo službo. Redni pouk na ljudskih in meščanskih šolah v Mariboru se prične v pondeljek 29. septembra. Slovesna služba božja in načrt še se objavi.
Tečaja za učitelje meščanskih šol v Ljubljani in v Mariboru. Ta tečaja se otvorita s 1. oktobrom 1919, in sicer v Mariboru za vse tri strokovne skupine, v Ljubljani za drugo in trejo skupina. Za vsako skup; lid se dovoli po deset učiteljem (-icam( dopust. Učitelji (-i.ee), ki so prosili, da se pridelijo v službovanje kaki meščanski šoli, a se niso sprejeli, naj javi.jp kratkim potom nadzorniku L., Poljancu, če se potegujejo tudt za dopust, da bi posečali tečaj, drugi pa naj pošljejo po službeni poti do 5. oktobra 1919 prošnje višjemu, šolskemu svetu ter prilože zrelostno in usposobljenostno izpričevalo.
Društvo zasebnega uradništva za Slovenijo, krajevna skupina v Celju, vabi vse spodnještajerske privatne uradnike in uradnice brez izjeme ali so član društva ali ne, na zborovanje, ki se vrši v nedeljo dne 5. vinotoka t. 1. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Nardnega doma v Celju. Posebno .vabimo našo tovariše iz Maribora in iz dežele.
Državni proračun za upravno leto 1919—20. Kakor je bilo že svojčas objavljeno, je delegacija ministrstva financ v Ljubljani oskrbela slovenski pre-
či
na Italijane. Pri vstaji meščanstva, pri bližan ju srbske vojske in ameriške ladje so odkurili Italijani iz Trogira. Meščani so zajeli oklopni avto in poveljnika Slavnostni odbor. italijanske vojske s tremi vojaki. Američanom so od-
vod kompletne državne proračunske predloge za leto 1919—20, obsegajoče finančni zakon s projektiranimi užitninskimi in marinskimi tarifi ter pregleda- državnih dohodkov in izdatkov. Tisk prevoda,se je iz tehničnih razlogov zakasnil, je pa sedaj gotov. Naročnikom! se pošlje .publikacija bližnje dni. Delegacija i-ma še nekaj eksemplarov na razpolago in jih oddaja po 5 K. Opozarjamo vnovič,; da zasluži delo vso pozornost, ne samo, ker nudi sliko našega državno-fi-naneijelnega položaja, marveč.in v prvi vrsti tudi glede projektiranih davčnih in tarifaričnih določb, ki so za vse naše gospodarstvo največjega pomena.
Kmetijsko-gospodinjska šola v Kočevju. Na novi kmetijski gospodinjski šoli v zavodu usmiljenih sester v Marijinem domu v Kočevju se prične, prvo šolsko leto z 20. oktobrom t. 1. Soia traja deset mesecev. V zavod se sprejme 15 do 20 gojenk z vso potrebno oskrbo. Prošnje za sprejem se vlagajo pri vodstvu dekliškega vzgojevališča Marijin dom v Kočevju do 30. septembra, najkasneje do 10. oktobra.; Prošnji za sprejem je priložiti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo in obveznico staršev, da prevzamejo stroške šolanja. Dekleta morajo biti stara vsaj 16 let. Mesečno plačajo gojenke po 165 K, vštevši svoto za obrabo inventarja. Sprejme se tudi učenke samo za gospodinjstvo in kuhanje in sicer za štiri mesece; te plačajo mesečno 200 K ter i stanujejo lahko v ali izven zavoda.
V Celju se je ustanovilo pevsko društvo „Oljil ka“. Pri ustanovnem občnem zboru 12. t. m. so bili
«enoglasno sledeči gg. in gdč. izvoljeni:1 Conč Viktor, j (predsednik; Bervar Dolle, podpredsednik; Kresnik i Tone, tajnik; Zagoričnik Pavla, blagajničarka in "j Sen tj ure Stanko, arhivar. Za namestnike: Ramšak j Vijjna, Drugovič Peter in Ulaga Poldi. Odborniki: j Bone, Korošec Marija, Horvat Štetan in za računsk. \ preglednike dr. Anton Schwab in Josip Kramar, j Vodstvo je prevzel kot zuan dobri učitelj petja, g, j profesor Davorin Beranie. Društvo se je izkazalo koi zelo potrebno, ker že danes šteje lepo število izvršujočih članov. Sprejemajo se novinci, katere se tudi I teorija podučuje.	j
Obsojeni velenjski ropa,rji. V pondeljek, dne }
22.	t. m., se je pričela v Celju pred poroto razprava l proti velenjskim rudarjem, ki so v velenjski okolici ; izvršili od letošnje spomladi naprej celo vrsto ropov, j med drugimi tudi roparski umor pri Korenovi druži- f ni. Razprava je trajala tri dni in končala pozno po- j noči v sredo. Na zatožni klopi so sedeli sledeči ru - : flarji: Valentin Mihelec, Franc Savinjek, Franc Ve- ; lunšek, Ivan Gostenčnik, Lovrenc Kresnik, Konrad Cliromy, Franc Friškovec, Viktor Rihter, Sebastijan .Celinšek, Martin Aristovnik. Roparje so zagovarjali !dr. Kalan, dr. Hrašovec, dr. Ogrizek in dr. Sernec .starejši. Vsi roparji so bili soglasno krivim spoznani ropa v vseh pod obtožbo stavljenih slučajih. Roparskega umora nad Ivanom Korenom in poskušenega ro- ■ parskega umora nad Marijo Koren je bil krivim spoznan Valentin Mihelec, ki je bil večinoma tudi kolo - i vodja v drugih slučajih. Porotno sodišče je roparje j na sledeči način kaznovalo: Valentin Mihelec 18 let, 1 Franc Savinjek 14 let, Ivan Gostečnik 15 let, Franc 1 iVelnnšek 14 let, Lovrenc Kresnik 15 let, Konr. Chro- , my 5 let, Franc Friškovec 11 let, Viktor Rihter 11 let, * Sebastijan Celinšek 8 let, Martin Aristovnik 10 Tet i težke ječe. Miheleca je ščitila pred vislicami njegova i mladost 20 let.	j
Pasja steklina. Ker se je ugotovilo na 2 psih \ v mestu Celje in v trgu St. Jurij ob južni železnici ! pasjo steklino, ukrenilo je celjsko okrajno glavarstvo ■ jeez mesto in sodniiski okraj Celje do preklica pasji j zapor.	j
Živinska razstaira prsložens, Nameravana ras- 1 ■stava goveje živine v gornjegrajskem okraja se mora vsled opasaega širjenja kuge-slinavke preložiti na drugo leto.
Na Mši advokata dr. Sadnika v Ptuju, kjer se I nahaja trgovina Sadnik in Kraker, viditi je še ;vedno j napis: „Deutschmann Stittungshaus“. Ta napis.spo- ) minja, cla je bila ta hiša last zloglasne Südmarke. | Zahtevamo	takojšno odstranitev.	\
Trgovina Senčar v Ptuju, ki naj velja za na- | rodno je vse: drugo kot narodna. Tamkaj čuješ samo j nemškutarijo? ako dospe malo bolje oblečena žena, se j jo že povpraša v švabščini,- kaj Ida želi. To je skraj-J no	nerodno	ne	pa narodno.	H
-	I
Tobačna	glavna trafika	v trgu. Središče štev:	t
177 se stem razpisuje v oddajo po javnem natečaju, f V enoletnem času se je zato trafiko dobavilo tobačne- ' ga materijala za 21.636 K, od česar je znašal trafi-antski dobiček 2163 K 60 vi: Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v , tej vojski padlih ali u-nrrlih vojakov (častništva in moštva), imajo ob gotovih pogojih prednost pred vsemi drugimi prosilci. Takim prosilcem se bo podelila* prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov, proti povratnemu dobičku v letnem znesku 150 K,' ki ga bo plačevati iz trafikanskega dobička. — Jamščina znaša 200 K. Ponudbe je predložiti najkasneje do 16. oktobra 1919, 40. ure. Vsi. drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki ostane nabit do dne 16. oktobra 1919. na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri občinskem uradu v Središču.
Tobak na karte se bo izdajal za september od j 29. t. rn. Kadilci s kartami dobe na teden devet smodk ali 36 svalčic ali dva zavojčka tobaka za svalčice ali eden zavojček tobaka za pipo; za štiri tedne to množino štirikrat, izvzemši smodke in! tobak za pipo, katerih izdelkov primanjkuje, nadomestijo pa se s sval-čieami, odnosno s tobakom za svalčice.
Od severne meje. Kaj bo z našim denarjem? Meja je sicer zaprta in zastražena. Toda ker deli obmejnih občin še do danes nimajo aprovizacije iz Maribora, če prav so jih naše oblasti zasedle, morajo ljudje skrivaj kupovat v Lučane, Ernovž» in Gomilico.. Radi tega, in posebej menda še po tihotapcih, je došlo zdaj k nam toliko nežigosanega denarja, da našega jugoslovanskega skoro niti ne vidiš in ne dobiš več ne v trgovini in ne v gostilni. Kam to gre? Ali naj bo vsled tega uprav naš priprosti človek še enkrat udarjen, iker nima možnosti,, da bi se iznebil tega tujega denarja? Kdaj se bo denarno vprašanje rešilo ?
Ustanovitev švicarskega kooperativnega društva za izmenjavo blaga. Da se olajšajo trgovski od-nošaji med Švico in inozemstvom' se je ustanovilo v Bergu švicarsko kooperativno društvo za izmenjavo blaga. Gre v glavnem za namen goliti izvoz švicarskih izdelkov proti uvozu predmetov, ki jih Švica rabi. Dopis, vsebujoč informacijo o tem društvu je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
Promet Z AngSifO. v trgovski in obrtniški zbornici je interesentom na vpogled naslov neke angleške tvrdke, ki se peča z uvozom in izvozom vseh vrst blaga.
V stolici Škofiče pri tfrbskem fezeru je veliko gline, katero je prej prebivalstvo izvažalo za izdelovanje loncev v Celovec.
Prodap mili kadi. Šumarski odsjek zema-
ljske vlade v Sarajevu ponuja 96 komadov popolnoma novih kadi iz mehkega lesa, pripravnih za namakanje sadja za žganjekuho v nakup. Reflektanti naj pošljejo ponudbe na gornji nas lov.
Msvs ponudbe za ffreče iz Francije, Holandije, Anglije in Avstrije so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani
na vpogled,
Habala premega v inozemstvu. Glasom po
ročila centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu se bodo izdajala velikim in solidnim industrijskim podjetjem dovoljenja za nabavo premoga v inozemstvu. Ker je je za denar težko nabaviti premog v inozemstvu, bo centralna uprava odobravala tudi kompenzacijske kupčije za premog, a samo onim industrijskim podjetjem, ki bodo pošiljale tozadevne i prošnje potom pristojne trgovske zbornice priporočene in utemeljene.
Oddala smodnika in razstreljiva. Industrij skim tvrdkam, ki rabijo razstreljiva in lovskim društvom, ki rabijo smodnik, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled naredba vojnega ministrstva, ki vsebuje predpise glede nakupa smodnika in razstreljiva
* Sredstvo proti črnim kozam ali osepnicam. — Vzemi h 1 slanega žganja (Franzbrantwein) in % 1 vrele vode, zmešaj,, daj piti bolniku ali pij vsaki dve uri eno žlico. Tudi če čutiš znake bolezni, da te boli glava, tišči v želodcu, te bode po vsem telesu, pij to. Slano ali Francovo žganje. dobiš v lekarni ali si narediš doma. Vzemi zelo močno žganje, najbolje 2-krat prekuhano, % in 54 soli in zmešaj ter pusti 24 ur na solne«. Sol poprej stolči in dobro posuši na solncii ali na topli peči. — Tudi rane. izpiraj s sla -nim žganjem. Istotako je slano žganje preizkušeno sredstvo pri bolnih očeh.
Ptm snsg! V viharni noči med 21. ia 22. septembrom je padel prvi sneg na gorovja Savinjske doline. Najnižje je padel v severni Šaleški dolini, kjer je pokril hribe, vzdigujoče se komaj 100 m nad ravnino.
Kmečka Zveza.
Shodi Kmečke Zveze. Dne 28. septembra.: po rani sl. božji v Zavrču v šoli (Goleč, Žabot), v Zibiki (Pušenjak), v Podčetrtku pri M. Pajku (Pušenjak), pri S v. L o v r e n c u v Slov. gor. v star? šoli (govori urednik Krajnc iz Maribo-I ra), po večernicah pri Sv. Marjeti, niže Ptuja.
I (Brenčič in drugi), Dne 5. oktobra po rani sv. maši i gospodarsko politično zborovanje pri Sv. A n t o n u I v Slov. gor. (Goleč), pri S v. M i k1 a v ž u blizu Or-j. moža (uiednik Marko Krajnc), pri S m a r t i n u na j Pohorju, na Gornji Poljskavi, po pozni službi božji i pri Sv. Trojici (Goleč). Na C v e n u ob 14. uri i tabor «turopoljskih- kmetov. Prosimo zaupnike, da a-I gifirajo povsod za številno udeležbo.
H a j d i n. Shod Kmečke Zveze, ki je bil skiš-I can za 28. septembra se preloži radi slinovke, ki se ; jo pojavila v mnogih kmetskih hlevih, na poznejši j čas.
Šmarje pri Jelšah. Prihodnjo nedeljo, dne I 28. t. m. bo v Habjanovi dvorani ob pol 9. uri shod j KZ. Govori dr. Anton Ogrizek iz Celja.
S h oda SKZ na Ptujski gori in v Majšpergu j sta bila preteklo nedeljo izborno uspela. Poslanec Ve-j se n jak in kmet Hlebič sta obsežno in temeljito obra-I vna-vala razna gospodarska in politična vprašanja.
I Osnovali smo tudi. krajevni odbor SKZ, in ta jamči,
! da bomo delali z uspehom za /našo stvar. Tudi Ptuj-I ska gora postane močna trdnjava slovenske, krščan-I ske kmetske misli. Resolucije, ki smo jih sklenili nav-j dušeno in brez ugovora, se krijejo z onimi, katere je S sklenil glavni zbor zaupnikov v Mariboru, Po shodu I sta ostala govornika še dolgo v družbi zborovalcev S ter vzela na znanje razne1 osebne želje in zahteve.
Seja izvršilnega odbora SKZ, ozir. j SLS se vrši v torek, 30. septembra ob 10. uri v pi-} sarni KZ v Mariboru. Člani izvršilnega odbora naj
) Sprejem Orlo v v P r e km u r j u. Prek-, marci so za preteklo nedeljo (21. septembra) povabili I sosednje Orlovske odseke, naj bi priredili izlet v I Prekmurje in obiskali osvobojene brate. Izleta se je i udeležilo odposlanstvo mariborskega Orlovskega o-I kražja, Ljutomerski Orel v celoti in Središki po cle-$ set bratih. Orli so napravili izlet čez Muro na dva-I najstrerih vozeh z godbo. Pot je vodila skozi Spodnjo i Srednjo' m Gornjo Bistrico v Crenšovce. Prekmurci I so priredili Qi;lom prekrasen sprejem. V , vseh vaseh j jih je 1 j:sclslvo v veselem in slavnostnem razpoloženju * pričakovalo in z navdušenjem sprejemalo. Bilo je
mnogo slavolokov in malih trobojnic, da se je lahko
Odelo, kako navdušeni so naši bratje Prekmurci za idejo Orla in za ozko zvezo z nami. Cim dalje so. se Orli vozili, tem bolj je naraščal sprevod ljudstva. V j Zgornji Bistrici je br. načelnik ljutomerskega Orla i pozdravil Prekmurce in zlasti narodno delavno rod-I bino Godi novo. Ob pol 16. uri so dospeli Orli v Cren-I sovce, kjer se je pridružila Orlovska legija z zasta-I vo. Pri sprejemu so govorili; br. Novak, župnik j Klekl in predsednica Ljutomerske Dekliške zveze gdč.
I Babič-eva. Nato je bil javen nastop Orlov. Proizvaja-] li so proste vaje in vaje na drogu ter skupine ob
i1 sviranju Svetinsko godbe. Ljudstva se je nabralo kakih 7000. Po južini so prekmurski dijaki igrali igro. Najlepši prizor je bil, ko je voditelj Prekmurskih Sloji vencev g. župnik Klekl vprašal navzoče Prekmurske I slovenske mladeniče, hočejo li slobodno obljubiti Orlu I zvestobo in so vsi kot eden vzdignili roke k prisegi I in so kliknili: „Slobodno hočemo!“ Zveza med Orlom I in Prekmurci, ki., se je začela pripravljati, že prej, je j s tem postala dejstvo. Ustanovilo se je pet odsekov, j in sicer v Crenšoveih, Turnišču, Spodnji in Gornji i Bistrici! Bratom Prekmurcem kličemo: Na zdar!
1Vestnik
JSZ., okrožje Maribor, opozarja vse j skupine, ki spadajo pod njen delokrog, da vpošljejo i do 10. vsakega meseca poročilo o delovanju skupine, ] o stanju članov, ter morebitne želje, zahteve itd. — j Kjer žele. da se ustanovi skupina JSZ. ali pa shoda j za delavstvo, viničarje, naj javijo na Mariborsko o-j krožje JSZ v Mariboru, kjer se bo po možnosti vsem I ustreglo.
Ü
?	......... ■„„■im,: «
Od sv. Križa, nad Dravogradom. Velika slav-I nosi se je vršila zadnje dni'pri Sv. Križu nad Dra-I vogradom, kakoršne spodnje slovenski Korotan še vi-I del ni in še pomni ne. Sprejeli smo z največjim sija-I jem ro cerkvenem dovoljenju čudodelno podobo sv. i Višarske matere Božje, ki je že' leta 1915 morala be-I žati pred verolomnim in oholim Lahom ter našla mir-I no in tiho zavetje pri č. gg. frančiškanih v Maribo-I ru. Od tu jo je dne 13. septembra t.,1. prenesla po-I sebna' deputacija k Sv. Križu. Njen pot ni bil več j pot žalosti, kakor poprej, marveč pot slave in zma-I ge. Ko je istega dne zjutrajšnji vlak hitel z njo proti I Dravogradu, je vrelo v vseh postajah od Fale na-\ prej verno slovensko ljudstvo s svojimi gg. dušnimi I pastirji skupaj, pozdravljalo njo ter spremljalo z ne-I popisnim veseljem. Ganljiv je bil prizor v postaji I Brezno, ko so prihitela slovenska dekleta s celimi jer-I basi polnih šopkov, vencev in cvetlic, okrasile voz, v katerem je bila deputacija s čudodelno podobo, da je I bil cel v cvetlicah in rožah. Naše verno 'slovensko ljudstvo se je ob progi in postajah zbiralo, pokleko-I valo ter s solznimi očmi sv§ podobo pozdravljalo. V ! Dravogradu je čakalo na tisoče ljudstva na vlak. Ob I osmi uri se je začel velikanski' sprevod pomikati mi-I mo pet krasno okinčanih slavolokov proti Sv. Križu, f Podobo sv. Višarske Matere Božje so,nosila v poseb-I no okrašenem tronu bela dekleta. Nad 300 belo oble-t eenih slovenskih deklet je šlo pred podobo in duhov-
il piki, katerih je bilo 40. Dva gg. prošta, Einspieler in 'Serajnik sta vodila ta prečastljiv ini sijajen sprevod. Naš generalni vikarijat v Dobrlivasi sta zastopala I gg. prof dr. Rožman in župnik Lasser. Vrle sloven-? ske pevke in slovenski pevci so prepevali krasne f Marijine pesmi in lavretanske litanije. Po slovesnem ] sprejemu v cerkvi je govoril y navdušenih besedah o j pomenu istega dne, o Marijini slavi in zmagi domači I g. župnik Rožman. 2e ta dan je bilo 31. sv. maš. Vse i tri tri dni pa 48 sv. maš in osem pridig.,Ljudstva se f je štelo v petek in nedeljo čez 25.000, Sv. obhajil je I bilo čez 2500. Na stotine vernih Slovencev ni moglo I do spovednice vkljub temu, cla je bilo toliko število gg. duhovnikov. To je bila manifestacija katoliško slov enskega duha in ljubezni do Marije. 'Vsak dan se tu sedaj služijo sv. maše in vsak dan pridejo slovenski romarji. Tu pri sv. Križu nad Dravogradom so zdaj naše sv. Višavje. O Ti čuclapolna podoba sv.
I Višarske Matere Božje, ostani pri nas v tužnem Ko-1 rotanu. Od tu Te ne damo proč, le takrat ko bi se
Isv. Višanje na slovenski zemlji obnovile, bi Te izpustili. Ostani med svojim vernim slovenskim ljudstvom brani ga, vodi ga, moli za njega, zlasti sedaj!
Iz Koroške. Svetovna vojna Nemce še vedno ni izpametovala. Dan za dnevom nam prihajajo obupni klici iz cone B in Beljaške okolicei o hudodelstvih, ki - jih uganjajo koroški Nemci nad mirnim slovenskim prebivalstvom. Na Gosposvetskem polju so Nemci nabili nekemu slovenskemu župniku na hišna vrata seznam vseh Slovencev s pozivom, da; naj takoj se poberejo iz svojih domačij, sicer jih bodo ustrelili. Začetkom septembra? se je javilo na naši meji pet ,oseb, med njimi tri,ženske in clva 16 do 18 letna fanta, ki
i| so prosili, da jih naše straže pustijo v Jugoslavijo, 1 ker jim ni mogoče živeti v Nemški Avstriji zavoljo zatiranja in pregajanja od strani Nemcev. Jedna ženska je celo rekla: Naredite z menoj kar hočete, jaz skočim v jezero, ako me ne pustite, k vam!
I Prevalje. Ker je naša knjižnica, ki je štela nad
I’ 600 lepih knjig, bila pri nemškem roparskem vpadu, popolnoma izropana, prosi Slovensko katoliško izobraževalno društvo na Prevaljah pri dobrih ljudeh izdatne podpore. Posebno prvič za knjige, ki ležijo še*
marsikje Brez pomena', rda Bi se nam blagohotno da -
rovale. Vsaki dar se hvaležno sprejema. Pošiljatve se naj pošiljajo na naslov: Slov. kat. izobr. društvo na Prevaljah.
Radgona. Ko sem se zadnji torek, dne 17. septembra, vračal iz Maribora čez St. Lenart v Radgono domov, sem obiskal potoma svojega šentlenartske-ga prijatelja in sem ga vprašal po dnevnih novicah. Na vprašanje, kako se počutijo šentlenartski „fiinfer-ji“ v novi državi, mi začne prijatelj razodevati vso tajno zgodovino jugoslovanskega St. Lenarta. „Prav posebno Te bo zanimala enonadstropna hiša kjer je trgovina in pekarna obenem“, začne mi prijatelj na skrivno pripovedovati. „Saj poznaš gospodarja te hiše in njegov mnogoštevilen zarod od svojega zadnjega obiska. Mož in njega sinovi trgujejo z vsako robo: blagom, moko, konji, biciklji, kokoši, jajci i. t. d. To so ti pravi krščeni „krivonosci", vsi se hvalijo , da so že dovolj zaslužili, eden posebno je ponosen , da je v kratkem času svojega kšelta nabral skromno svotico 100.000 K. Veš prijatelj, takrat, ko smo imeli pri nas še stražni oddelek vojakov pod umnim vod -stvom in modrim poveljstvom generala Gorišeka, smo bili varni. Brez strahu in brezskrbno je oddrdral od tu marsikateri voz pred nosom vojaške straže v Nemško Avstrijo. Saj pa straža tudi ni imela časa paziti na tihotapce, ker je bila zaposlena na travnikih in v vinogradih. Takrat je šla pšenica v klas temu gospodu J. D. in dobro se je godilo njegovemu kšeitu, in marsikateri voz se je popeljal iz njegovega dvorišča proti severu. Mnogokrat je bilo dvorišče J. D. polno iskrih živalic s kopiti, pa kar čez noč so zopet zginile kot kalra v tuje kraje. To je bilo takrat, ko je šentlenartski straži komandiral odvetnik dr. Gorišek. Sedaj pa nimamo več „prepotrebne straže“ in gospodu liferantu se tudi slabše godi. Ravno sinoči v mraku sem šel po opravkih mimo te trgovine“ mi pripo -veduje prijatelj, „ko je glasno zaklel v temni mrak: „Verfluchte Banda, elendige, 20.000 K sind beim Teufel!““ „Kaj za božjo voljo se mu je pa zgodilo?“ povprašam radoveden prijatelja. „Eh, sinček je zašel čez mejo, pa so mu konja vzeli in sinčka zaprli“, me pomirjuje prijatelj. To je pa bilo takrat, ko smo, v St. Lenartu imeli gerenta slavnega nadučitelja Kopiča. Prijatelj! Za danes bodi dovolj. Prihodnjič, ko prideva zopet skupaj, Ti pa povem par zanimivosti o tistem gospodu, ki je dal zadnjič prostore za socialde -mokratičen shod. Ostani zdrav!
Radenci. Preteklo nedeljo pri nas prirejena veselica se je dobro obnesla. Gledalci so dobili utis iz-vanrednega navdušenja kapelskih igralcev. Pozdravljeni igralci, prosimo vas še v drugič! Zahvaljujemo so našemu slikarju Manko, ki se trudi za organizacijo naše mladine, osobito Orla, ki se pod njego ■ vim vplivom razvija res hvalevredno.
Ptuj. Ptujska posojilnica ima v Ptuju eno najlepši ii hiš, na najbolj prometnem trgu. V pritličju te hiše se nahajajo lepi trgovski lokali, pa žalibog posojilnica ne tla' teh prostorov trgovcu Slovencu, temveč že nad 25 let jih ima v zakupu Ornikov »vak, vele german Leposcha, oziroma Högenwarth. Ta tvrdka ima v frankfurterskih barvah napis: „V. Leposcha“ Hišni posestnik, slavna ptujska posojilnica z načelnikom trpijo tako izzivanje. Gospodom pri posojilnici, dr. Jurtelü, Senčarju in Jurci, ki se bore malo brigajo za razvoj slovenskega trgovstva, tem manj, ker sta Senčar, Jurca in Mahorič interesiram, da zabra,-nijo slovensko konkurenco! : Živeli napredni narodnjaki!
Iz ptujske okolice. Leto za letom je romala velika procesija, iz Ptuja in Hajdine in drugih bližnjih župnij na Ptujsko goro. Letos je bila od okrajnega glavarstva strogo prepovedana zaradi črnih koz, ki so baje strašno razširjene na Ptujski gori. Poizvedovali smo, koliko je resnice na tem, ali je res razširjen n. Človeška kuga atm gori. Izvemo pa od tamošnjih prebivalcev, da na Ptujski gori pravzaprav nik-do ne ve nič o črnih kozah. V par slučajih so se pokazale navadne osepnice-špičke, en mož je umrl, pa se ne ve; je-li v resnici umrl vsled o.sepnic, drugače pa je cela župnija popolnoma zdrava. Čudno, čudno! Po drugih župnijah so bile res črne koze zelo raz -širjene, a ni bilo slišati o slični prepovedi. Prepovedalo se je obiskovati dotično hišo in bilo je konee, tu je pa naenkrat romance prepovedano. Pa še bolj čudno je to, da ni bilo prepovedano iz Črne gore iti na sokolsko slavnost v Ptuj, saj so ravno tistokrat nekatere osebe ležale v postelji; zadnjo nedeljo pa je bila cerkvena pobožnost prepovedana, ko ni v žup -niji več nobenega bolnika. Po čem to diši, ljudje božji? Sicer je bilo baje polno ljudstva tam gori te tedne, pa, g. okrajni glavar, vendar bi vas vprašali , če morebiti veste, kako se sedaj govori okoli Ptuja? „Se nam je že dolgo zdelo, da je g. glavar in njegovi uradniki velik liberalec pred Bogom in ljudmi, sedaj je pa to zopet pokazal.“ Sicer se pa gospodje v Ptuju zastonj trudite, ker naše ljudstvo bo ostalo krščansko kljub Vaši delavnosti. Kakor izvemo iz Ptujske gore, je bilo letos okoli 12.000 romarjev pri gorski Materi Božji, pa morebiti bi bilo vendarle ddbro za Vas same, ptujski gospodje, da bi bili malo manj liberalni, ker si take reči naše ljudstvo prav dobro zapomni in se, gospodje, veter Včasih obrne na nasprotno sira*.
Rajjhenburg. V četrtek, dne 18. t. m., se je vršil pri nas veličasten shod Marijinih družbenio kr$-k« in videmske dekanije. Shod je obsegal dva dela: » oerffvi in ieven cerkve. V cerkvi so se vršile od 7. do 9. ure neprenehoma številne sv. maše, saj je bilo na shodu okrog 25 tujih duhovnikov, skoraj samih voditeljev Marijinih družb, med katerimi je staro polovico Marijinih hčerk pristopil© k sv. zakramentom.
Ob 9. uri je bila slavnostna pridiga č. g. jez. Ramšaka iz Ljubljane in nato slovesna asistirana maša , katero je daroval krški prodekan č. g. Kurent. Po končanem opravilu v cerkvi se je vršil zunaj cerkve veličasten dekliški tabor, katerega je otvori] č. g. Ramšak in vodil č. g. Kurent. Nastopilo je več govornikov, zlasti pa izvanredno lepo število govornic,
' ki so začrtale pot za nadaljno delo v čast Nebpški Materi in v korist lepe naše nove domovine. Shod je vsestransko dobro uspel in raz obraza vseh udeie -ženk si lahko čital veselje, zadovoljnost’ in navdušenost. Shoda se je udeležilo gotovo nad 2000 mladenk, zastopane so bile skoraj vse župnije krške in večina videmske dekanije. Devet Marijinih družb je prihitelo s svojimi zastavami. Ljubi Bog in Nebeška Mati naj blagoslovita vse sklepe tega shoda, da bi obro -dili obilen sad. Drugo leto pa zopet na svidenje tu v 1 Rajhenburgu! — Ali bi ne bilo zelo primerno in koristno, da bi se tudi za naše vrle mladeniče vršil še letos sličen shod v Rajhenburgu? Naj tudi naši dobri fantje pokažejo, da se ne bojijo nobenih nasprotnikov, da je tudi njihova armada velika. Zlasti naj bi prihiteli Orli, kjer so se že ustanovili, povabljeni pa bi bili fantje celega Posavja in Obsavja. Merodajni činitelji naj nekoliko premišljujejo, ali-bi bilo to izvedljivo ali ne. Na delo!
Planina. Sliši se, da naš orožnik Jurše, ki je bil prej nemškutar in štajerčijanec, sedaj agitira za „Samostojno.“ Ker poznamo predobro njegovo delovanje od časa preganjanja Slovencev, bi mu pač odsvetovali prijateljsko sedaj vsako rovarjenje in strankarstvo.
Dobje pri Planini. V nedeljo, dne 2T. t. m., se je vršil pri Solincu v Skarnicah velezanimiv shod . Napovedal ga je g. Josip Drofenik iz St. Jurija za „Samostojno.“ Popolnoma mu je izpodletelo. Za predsednika zborovanja, ki je štelo okoli 100 zborovalcev, je bil izvoljen zaveden pristaš Kmečke Zveze Anton Tržan. Drofenik je koj v začetku svojega govora začel hudo udrihati čez razne stanove in stranke in je seveda zašel na hud odpor zborovalcev, katerih je pretežno število organiziranih v naši Kmečki Zvezi . Iz raznih protislovij si ni mogel več pomagati. Zato se mu je na željo zborovalcev vzela beseda. Le par socijalnih demokratov se je potegovalo začetkoma za njega. Ko pa je še v nadaljnih zagovorih imenoval klerikalno, liberalno in socijalno stranko, nato pa voditelje teh strank „lumpe“ in je te izraze še večkrat ponavljal, so ga zapustili še ti privrženci. Mučno mu je moglo biti pri srcu, ko so bile sprejete soglasno v njegovi navzočnosti slecteče resolucije:	1. zaupnica
Kmečki Zvezi in Jugoslovanskemu klubu, 2. nezaup-niča „Shmöötofni“, 3. interpelacija na Jugoslovanski : klub za olajšanje kmečkih đavi&v* 4. za povzdlgo ži- j vinoreje, 5. ugovor proti nameravani šolski re?ormi i svobodomiselnem duhu. Po končanih razburljivih in j šaljivih pogovorih smo si želeli sreče na pot. O kak- j šnem odboru „Samostojne“ sploh ni bilo nobenega go- j vOra. Kmečka Zveza pa je organizirana že od dne 9. f marca t. 1. sem. G. Drofenik, kd^j nam priredite še j tako krasno zabavo v Dobju?
Kapele pri Brežicah. Roparski napad. V noči i praznika Male Gospojnice je v tukajšnji vasi Slogon- j sito ob Sotli napadlo šest vojaško oblečenih in oboroženih roparjev posestnika Janeza Krošelj; oropali so mu ob!ek% manje in hišnega gospodarja neusmiljeno pretepli, ker jim ni hotel izročiti denarja. Prisilili so ga, da je moral ž njimi do drugega imovifega posestnika Jožeta Cizel, katerega je moral zbuditi in iz hiše poklicati, nakar so roparji imeli seveda proste roke. Izsilili so iz siromaka, ki ima ženo smrtno bola-no, 6800 K, vzeli orožje, obleko, perilo itd., pa izgi -nili prek Sotle. Lopovi so se izdali, da so Srbi, pa so čisto 'gotovo domačini-Hrvati in se iz sovraštva do Srbov za iste izdali. — Zanimivo je, da so roparji pri prvem posestniku zalotili pod oknom nekega fanta pri vasovanju, ga hudo pretepli in ga silili, da je nosil za njimi ukradeno blago, pa je srečno ušel. Za njim so streljali.
*%-r v*	• •	® j • •	O • K • • * •
Nasi vojni vjetni i v Sibini.
Slovenski Rdeči križ v Ljubljani je prejel imenik v Jugoslovanskem taborišču Tomsk nahajajočih se jugoslovanskih vojakov-Stajereev. V Jugoslovanskem taboriSču Tomsk se nahajajo: Levstik Fr., Brežice, 24 let; Maček Ivans Brežice, 35 let; Stanek Josip, Celje, 28 let; Sturbe Jbsip, Brežice, 86 let;- R. Kapše, Ptuj, 35 let; Juček Anton, Ptuj, 36 let; Martin Dvoršak, Slov. Bistrica, 35 let; Gasperič Filip , Ptuj, 32 let; Vavpotič Anton, Ptuj, 34 let; Teršek , Fraup, Celje. 35 let; Jernel Jakob, Konjice, 34 let;
! Gadfcovec Ivan, Maribor, 35 let; Tušek Vinc. Ptuj ,
’ 30 let: Rakuša Ivan, Ptuj"'; Merc Ivan, Ptuj, 33 let; Vidovič Franc, Ptuj, 32 let; Rakuša Josip, Ptuj, 34 let; Gadrovec Peter, Ptuj, 23 let; Drofenik Avgust, Ptuj, 34 let; Kropaj Ignac, Konjice, 29 let; Ivic Iv., Brežice. 43 let; Kukovič Andrej, Konjice, 24 let; F. Lipaj, Brežice. 89 let: Pogorelc MTiael, Slov. Bistri-. ca, 46 let; Kreže Alojzij, Celje, 32 let; Zavrašek A.,
1 Celje, 38 let; Kpžbhaf Jbsip, Maribor, 46 let; Sirk Anion, Radgona. 34 let:	KŠinc Pavel, Ptuj, 34 let;
' Cešniček Jurij, Celje, 34 let; Senica Josip, Celje, 34 let; Senko Franc, Ptuj, 22 let; Jeznik Josip, Slov.-Gradbc, 28 let: Ledenik Ivan, Maribor, 29 let; Grošelj Franc, Brežice, 26 let; Kocpek Jakob, Maribor, 25 let; ArnoS Ivan, Ptuj, 32 let; Gabrnik Anton. Slov. Bistrica, 30 let; Požešnik Ivan, Celje, 32 let: Švedi Alojzij, Maribor, 39 let; Lorgar Josip, Celje, 38 let; Vese-šič Ignac, Ptuj, 45 let; Koprivnik Josip,
Konjice, 34 let; Zmaher Franc, Celje, 32 let; Boša Matija, Radgona, 41 let; Mednicki Elman, Maribor , 42 let; Marinčič Ivan, Brežice, 30 let; Tra-vnar H., Celje, 43 let; Sternišek Peter, Slov. Bistrica, 37 let; Pris Anton, Brežice, 46 let; Skabrne Jakob, Celje,
29	let; Valke Andrej, Zemplici, 39 let; Potočnik Rajmund, Maribor; Batista Fran. Slov. Bistrica, 39 let; Rolih Ivan, Bistrica, 23 let; Strgar Franc, Brežice,
30	let; Strašek Valentin, Brežice, 30 let; Dolinar Pankracij, Celje, 29 let; Gomse Ivan, Celje, 32 let; Klanžar Martin, Brežice, 40 let; Kovačič Josip, Maribor, 45 let; Kink Franc, Brežice, 39 let; Triček Jakob, Maribor, 46 let; Majnik Matija, Belakovac , 38 let; Zaberl Franc, Celje, 24 let; Gruban Franc , Celje, 28 let; Osvaltič Franc, Ptuj, 28 let; Barem I., Mozirje, 24 let; Napast Ferenc, Celje; Zuža Flor., Celje, 30 let; Konjiček Franc, Velikovec, 30 let; Šket Stefan, Maribor, 37 let; Vičar Anton, Ptu , 48 let;-Klethofer Jurij, Ptuj, 37 let; Kač Martin, Celje, 29 let; Andraš Ivan, Slov. Gradec, 31 let; Pregelj Iv., Maribor, 39 let; Vengust Anton, Slov. Bistrica, 33 let; Krivec Ivan, Leoben, 44 let; Serdinšek Matija, Ptuj, 32 let; Rozman Josip, Ljutomer, 44 let; Japelj Anton, Maribor, 41 let; Vavpotič Franc, Ljutomer , 46 let; Pevec Josip, Celje, 31 let; Leskovar Leopold, Ptuj, 35 let; Strašek Josip, Celje, 31 let; Stopar M., Šoštanj, 33 let; Lozinšek Juro, Ptuj, 24 let; Plenšek Ivan, Ptuj, 26 let; Klene Ivan, Celje, 37 let; Cigula Ivan, Ptuj, 33 let; Grabner Duro, Celje, 36 let; Ma-lek Ivan, Ptuj, 28 let; Kunst Ivan, Bizeljsko, 29 let; Pecman Anton, Šmarje, 28 let; Josipnak Alojz, Konjice, 39 let; Ravnik Anton, Konjice, 31 let; Strmola Franc, Trbovlje, 32 let; Stern Anton, Možunice, 34 let; Medvešček Bartel, Trbovlje, 38 let; Knez Anton, Marijagradec, 24 let; Novak Jakob, Celje, 40 let; J. Tersuk, Maribor, 47 let; Očko Franc, Celje, 23 let; Švajger Martin, Brežice, 26 let; Hođot Anton, Maribor, 28 let; Toš Tomaž; Ptuj, 32 let; Pavlič Janoš, Kunigunda, 47 let; Enčič Franc, Loka, 26 let; Babič Karl, Maribor. 34 let; Repnik Ivan, Maribor, 34 let; Ceh Alojzij, Maribor, 32 let; Ledenik Alojzij, Maribor, 27 iet; Verdaušek Anton, Ljutomer, 34 let; Anton Kmitec, Ptuj, 25 let; Simenko Franc, Ptuj, 26 let; Prosen Ivan, St. Jurij, 33 let; Privšek Ivan , Celje, 44 let; Smoa Ivan, Celje, 33 let; Cernik F., Celje, 39 let; Cigler Anton, Rajhenburg, 26 let; F. Drelšek, Gradec, 40 let; Sok Franc, Celje, 31 let; Ločnikar Franc, Celje, 47 let; Požar Frane, Kapela, 26 let; Kantužer Jakob, Celje, 34 let; Kolar Alojzij, Celje, 30 let; Zavrl Alojzij, Gradec, 28 let; Sudari. Drežnik, 34 let; Hercog Josip, Celje. 28 let; Anton Vavpotič, Ptuj, 34 let; Zdolšek Alfonz, Celje, 27 let.
llazg’led p«* sveta.
Lahi širijo med našim ljudstvom v zasedenem ozemlju neko brošuro v slovenskem jeziku, kjer se skušajo prikupiti Slovencem s tem, da jim slikajo na dolgo in široko, kako bodo srečni pod njihovim gos -pod stvom. ker Italija, pravi brošura, je najbogatejša država na sveth, njene finance stoje bolje nego one Francije, Anglije in Amerike. Sploh pa so v tej brošuri take gorostasnosti, da ž radi tega ni nevarna, ter se ji celo najbolj neuki naši ljudje smejejo. Brošura ima na naslovni strani laškega berzaljerja ter napis: „Tukaj smo in tukaj ostanemo! Novim podložnikom Italije!*“ Spisal je to brošuro pro?. Babudri; jezik v njej pa je tak, da človeka glava boli, ko jo prečita.
V nedeljo, dne 23. septembra:
Prostovoljna požarna hramba v G o m i 1 s k e ta priredi ob treh popoldne gledališko predstavo in vrtno veselico z zanimivim vsporedom. Sosedna društva se prosijo, da se naj na to ozirajo. — Pri S v. B o I-f e n k u v Slov. gor. se vrši ob 10. uri dopoldne v šoli ustanovni shod nove podružnice Kmetijske družbe za domačo župnijo in bližjo okolico; govori družinu tajnik, g. inž. Tavčar iz Ljubljane. Opozarjamo na to predavanje tudi ude sosednih podružnic. — Kmetijska podružnica M e s t i n j e - S v. Peter na Medvedovem selu priredi ob treh popoldne v prostorih farovža pri Sv. Petru občni zbor. Govornik bode en strokovnjak iz Ljubljane. Udje podružnice morajo priti vsi! — Gasilno društvo v Letušu v Savinjski dolini priredi ob pol treh popoldne v gostilni g. Švajgerja dve igri „Vse naše“ in „Bratranec“ ter veliko veselico. K obilni udeležbi vabi odbor., — Prostovoljno gasilno društvo v Domovi priredi po * poldne po večernicah veselico v gostilni g. Herga . Vsa bratska okoliška društva in prijatelji gasilstva se uljudno vabijo. Cisti dobiček je namenjen za nabavo orodja. — Pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. bo ob 10. uri dopoldne v šoli ustanovni sho ’ podružnice Kmetijske družbe za župnijo Sv. Bolfenk in bližnjo o~ kolico. — V-Makolah popoldne po večernicah 2 gledališki igri „Krčmar pri zvitem rogu“ in Krekove „Tri sestre“, godba in prosta zabava. — Dekliška Zveza v Središču ima svoj shod. - Gasilno društvo Letuš v Savinjski dolini priredi dve igri ;i „Vse naše“ in; „Eno uro doktor“ ter veselico.
If nedeljo, dne 5. oktobra:
Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Prevaljah priredi Krekovo slavnost. Ob 10. uri ;ie pridiga in sv. maša za rajnega dr. Kreka. Popoldne ob 4. uri bo pri Ahacu večja prireditev, •pri kateri bodo nastopili zopet naši igralci m igralke, tamburaši in pevci. Pridite v obilnem številu !
Mala naznanila. logaška slatina
Froda sei
Proda se
dvonadstropna hiša
17 let stara, Lessingov» nlie» 29, kakor tudi 11 stavbišč, ležečih okrog te hi že med Tržaško, Lessingov* in Državno cesto. Vpraša se pri npravništvu lista.	16ll
Hiše na prodaj:
Dvonadstropna hiša, solnčna stran, hišnega in občinskega davka prosta se proda za 120.000 K še ena taka se proda za 100.000 K. Vila na vogalu dvonadstropna, primerna za 'gostilno se preda za K 140.000 K. Dvonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem primerna za pekarijo, imeniten prostor s prodajalnico se proda za 160.000 K. Josip Nekrep, Mozartova ulica 59, Maribor. 1670
Kupim trgovsko hišo v Mariboru
in I manjše hišice s posestvom v Prekmurju, Medžiaiurjn ali pa v ptujski okolici. Ponudbe na tehnično pisarao Ing. Drag. Gustinčič, Ljubljana, «tikljsičeva cesta št. ia	1(585
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič = 366 m črn št. 24, 30,	36
bel št. 24,	30,	36
1 klopčiS ... K 6 —
1 dnoat .... K 69'—
Sora. skladišče
ALOJZIJ GNIUŠEK,
Maribor Glavni trg št, 6
več vagonov raznega sortiranega
SADJU
Ponudbe na vagonsko oddajo Iranko vagon poljnbni kolodvor z navedbo vrste prosi
FR. ŠIRC, Kranj.
Prosim tudi za ponudbo snhlk gab in vseh drugih deželnih pridelkov.	1647
KUPI SE HIŠA
z vrtom, primerna za krčmo in obrt v bližini železniške postaje v mariborskem ali ptujskem okraju. Ponudbe na upravništvo pod „A. Z. 1001“.	1674
Bakova drva 3 vagone, suha, na dotični kolodvor postavljena, kupi Blaž Rogina, krznarski mojster, Maribor, Gosposka ulica 26 1686
Kupim pasemo na Štajerskem ali Kranjskem za .-eno do 60.000 K. Natančne ponudbe je nasloviti na Pa'el Horvat. Velikovec. 1683
Služba i
T®mpel vrefnc:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje.
Styria vrelec:
Zdravilna voda proti kroničnemu katarja želodca in dreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Doneti vrelec:
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Rogaška slatina
je najbolj priljubljena ‘n se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rud-ninsko-kislih slatin najbogatejša aa ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača ; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
NeVsJ tisoč groaov, lepih sadik jagod 100 komadov 10—12 K proda grajska rtnaii a Hausatn-paher, Hoče.	S95
Jabolka 1
Ravnateljstvo kneza Alfred Windischgraetzovega ve leposestva v Rogatca, Sp. Štajersko ima tudi letos za »takoj« po dnevnih ce nah plemenita prvovrstna kakor tudi namizna jabol ka na razpolago. 1646
Mlinska sita (pajtlji)
za moko vseh vrst se dobe v trgovini.
A. ČADEŽ, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35, nasproti Tišlerjeri gostilni.	1653
Dobro ohranjene vinske sode
(300 1) eden mlin za drobljenje krme je na prodaj. Vpraša se Tržaška cesta štev. 36, Maribor. 1668
_ U1L
Rogaška slatina
je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, j :: katera nima n kdar slabega okusa ali dnba.
Glasovir (Bösendorfer) se vsled odpotovanja proda v Ulici Vseh svetnikov i, Mariber.	1688
Kupi
Konjsko in govejo žimo,
grivo, kozjo dlako in vsakovrstne Ščetine kupi tovarna za žime za žimnice M. MA8TERL, Stražišče pri Kranja. V zalogi žitna za žimnice od navadne do najfinejše vrste po zmernih cenah. 1649
Lepa vila ali graščina
v mariborski okolici s sadnim vrtom in vinogradniki se kupi takoj. Ponudbe s sliko in ceno na gospo Käthe v. Reiner, Dobrna pri Celju.	1686
z močnimi delavnimi močmi se Bprejme pri oskrbništvu grofa Pachte pri Zg. Sv. Kungoti. 1629
Učenec se sprejm<* takoj v parnem mlinu v Raniži pri Pesnici.
1678
Župni urad lusem, p. Loka, išče organista. Prosto stanovanje, pro- | stovoljca abircä, nekaj v gotovi ii in štoinina.	. 1665
Deklo, ki zna priprosto kuhati in razume tudi sviajerejo, sprejme takoj proti dog vorjeni piači J. Böhm, mlinar v Framu. 1682
Viničarja iščem s 3—4 delavskimi močmi, ki se v živinoreji in poljedelstvu dobro razume. Vpraša se v Pobrežju pri i-1 arise rn, Ro-seggerjova ulica št, 17.	1381
Sprejme se učenka iz poštene hiše v fotografijo : Kurnik, Grajska ulica 16, 4 aribor.	1690
Raznai
Konoesionlrana realitetna pisarna išče za nakup in prodajo, hiše in posestva. Josip Simčič, Schillerjeva cesta 6, Maribor,	1670
Boj griži!
Pristen, domač borovničar je najboljše sredstvo proti griži. Dobi se pri veležganjarni sadja Robert D ehl, Celje Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 80 lit. dalje.
1677
I -------------------------------
I Iščem kompanjona, soposestnika i hiše sredi mesta. Dopise na upra-I vo pod „Zlata jama“.	1687
Stegnit in tikr^fiel les9 tramove9 drva, oglje
kupuje vsako množino
R Ä1TÄ«
lesna trgovska in industrijska družba z o. z.,
Maribor.	202
Dne 13. septembra se je zašla deklica, na pol mutasta in malo ne pri pravi pameti, po imenu Alojzija Pešl, v Jarenini, občina: Vukovski vrb. Kdor jo najde, se prosi lepo, naj jo spravi na občino. Ime očeta: Karel Pešl. 16ß9
Kupim vsako množino
sena, sleme In ovsa
3577 F mm—~McrnE?
ter** plačam isto takoj po
Inü&iSifdnevni ceni
E. Konjedic, Maribor, Koroška c 80.
Zavarovanje
zoper Škodo
po požaru!
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska »ea
Vzajemna zavarovalnica.
Glavni zaatop za naše obmejne kraje je v Celju (Breg); v Maribora daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne“ v pisarni Angasse št. 10; V Kamnici pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici.
Vsakovrstno špecerijsko in kolonijalno blago na debelo in na drobno razpečava ::	na novo ustanovljena trgovina ::
Ant. (Močnik
CELJE, Glavni trg 8»	»29
Najboljša žgana in surova kavs, cikorija, milo, vseh vrst, moka, riž, pristao bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžigalice, barve za ::	obleko, konjak itd. ::
Vsaki dan s«?e£i kwü,
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel in otvoril
gostilno pri „Kmetski posojilnci“ v Kamnici,
(poprej gostilna Assinger zur schönen Aussicht). Telefon 35/VEI.
Točil bom stara in nova vina prvovrstne kakovosti, izborna topla jediia. Ob nedeljah in praznikih popoldne koncert na krasnem vrtu. Cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice se priporoča za mnogobrojen obisk
M, Vidovič, gostilničar.
Ce razpošiljate
sadje zelenjavo itd.
rabite kožare,
te pa dobite takoj, tudi v največjih množinah v
PLETU SOLI
v StrnišČu pri Ptuju Slovenija,
ki pa izdeluje tudi droga, v pletarsko stroko spadajoča dela. i&63 Zahtevajte ponudbo.
POSOJILNICA v MARIBORU
(Narodni dom)
razpisuje za šolsko leto 1919/20 ustanov® :
1.	Dr. Franc Rapočevih devet po 300 K za dijake visokošolce,
2.	za obiskovalca Vinarske in sadjarske šole v Mariboru ena po 700 K,
3.	za obiskovalca Kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. ena po 400 K,
4.	za obiskovalca Državne obrtne šole v Ljubljani ena po 600 K.
Pravico do ustanov ad 1. imajo dijaki slovenske narodnosti posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubož-no spričevalo, spričevalo o izpitih ter indeks. Navesti je treba tudi študijski semester ter ako že dobiva prošnjik od drugod kako podporo.
Pri podelitvi ustanov ad 2—4. se bode oziralo v prvi vrsti na prošnjike iz mariborskega okraja. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico ter zadnje šolsko spričevalo.
Vse prošnje je vložiti pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom) do 15. vinotoka 1919.
Ravnateljstvo.
429
Slovenski slaščičar
MILAN KOŠEK: MARIBOR
mm
Grajski trg
se priporoča cenj. občinstvu v poset in za naročila finega in navadnega peciva in slaščic za .	. /gostije in domače potrebe.	leso
Stavbena pisarna
FRANJO NERAD,
mestni] zidarski mojster v CEUU.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028
Tretjo notarsko pisarno
odpre s 15. septembrom 1919
not. namest Ivan flžlč
v Mariboru, Marijioa ulica štev. 10
(poleg sodnije.)	i6i8—386—ist
Odvetnik dr. Ferdo Müller
poprej v Celovcu, naznanja, da otvori s 25. avgustom svojo odvetniško pisarno v Tegetthoffovi ulici štev. 11 (Stara okraj, sodnija) v Maribora.
1530—307—167
Slovenci širite naše liste!
Podružnica
zavarovalne družbe „Feniks“
vLjubljani, Scdna ulica 1*
Delniška glavnica in rezervni zakladi K?47 milj. Letni dohodki na zavarovaln. in obrest. K 50 milj.
Zavaruje s
4- j »F1. Proti vsakovrstnim požarnim' škodam
2.	proti ubitju stekla in šip; fifig §§gj
3.	proti tatvini in tatinskemu vlomu;
4.	kavcije do poljubne višine, a» .kJ	1684
I Podružnica zavarovalne 1 družbe „Feniks“ v Ljubljani,
m t%a%[Sodiia ulica 1.^ fr
Delniška glavnica in rezervni zakladi K 284 milj. Letni doh. na zavarovaln. in obrestih K|210 milj.
& Družba, zavaruješ	fgg
Glavnice in rente na človeško življenje po najmodernejših kombinacijah pod izredno ugodnimi pogoji.
:|i Obrtno naznanilo!,
P§& Naznanjam vsem svojim cenjenim odjemalcem, da sem zopet otvoril svojo mesnico» — Za obilen obisk se priporoča
1680
Avgust Kramberger.*!
Krčevina 136, Maribor.
Gostilnajpri „Zlatem konju“
V Vetrinjski uiici v Mariboru
vabi vf soboto. dne 27. septembra zvečer na
"" pečene gos.
Koncertrira priljubljena domača godba na gosli in glasovir. Izborna nova in stara vina, najrazličnejša mrzla in topla jedila.
Vstop prost 1
Na mnogobrojan obisk vabi
gostilničarka.
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbeni podjetnik,
Maribo ■, Mozartova «L 59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
Odvetnik
dr« Viktor Sušnik
fHp naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Pliberku» Guitenjs^i ceste št. 7*
Na
Legatovtm zaseb. učilišču
«82
¥ Mariboru
se prično
1. oktobra 1919 novi težail
za stenografijo, strojopis, pravopis in Poslovni sestavM, raču&at?« v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepo» planter slovenski in nemški jezik.
Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska uiica 17, Lnadstr. Prospekti brezplačno.
HMiU
kupi vsako' množino Rkdolf Pevec v Mozirjt Cena po dogovoru z vzorci.
SPODNJEŠTJtJEitS»
LJUDSKA POSOJILNICA
F.z>£ n. X.
V MARIBORU, STOLNA UL"C*A 6
Obrestuje hpsnilee vloge po 3 odstot
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, potr roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
Uredna ure sredo m četrtek od 9.
do 12. ure, v soboto od 8. do 12. ure
Pozor!
1341—380
Glejte!
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
NaineveJše!
Sv. Evangelji in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj Še niso imeli. Obsega ceie evangelje in dejanje apestolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6‘90.	:: Naroči se v
tiskarni sv. Cirila
v Mariboru.
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi!
Saj se vse tokaj debi po »ajisižji osni e
Emajlirana kuhinjska posoda, sita in rešeta, vsakovrstne košare za potovanje, za cvetlice, za perilo itd., tudi lesena posoda, kakor: kadi za zelje, škafi, banje za perilo, deske za rezance in za meso, sploh kaj se za kuhinjo rabi; dobijo se tudi vsako- } vrstne mreže iz žice za ograjo, kakor tudi za mlinarje in za zidarje. Košare in vsakovrstna sita se :::	tudi v popravilo pre /zamejo, samo pri :::
Josip Antloga, Maribor
Zofijin trg št. 1.
8C* Zraven mestne mostne tehtnice. '391;
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mebaničn® delavnica za kolesa in avtomobile
FRANJO FARIČ
POBREŽJE PRI MARIBORU
NASIPNA ULICA 29.
Specijaliteta s
Izdelovanje peči za kemikalije, motoijev na bencin in olje,., finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov Popravljalnica
vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa in medenine v lastni tovarni. — Kupim staro železo! — Lastni inženirji za izdelovanje narisov
v tovarni.	1514—293
FERDO BABIC
edini slov. kjužavnjčar v Mariboru, Musarjeva uf. 3
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tudi vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila.
I486—1B1
Criavaa zalaga in sastopst?§
::	poljedeljskih strojev ::
van Hajny h Maribor,
Tegetthoffe cestu it. 45
(nasproti glavnemu kolodvoru)
priporoča vitelue, žitne odbiralnike ali trijeije, mlatilnice , žitne čistilne m i t n e, ter tudi sadne in grozdne miine, koruzne robkarje, repo* reznice, stiskalnice ali preše, slamoreznice, pluge, brane, posebno izvrstno pocinkane brzoparilnike, drobilne mline kakor tudi instaliranje električne Inči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brez carine i" tovomine.	1588—S4S
Raznašalci
za naše liste se sprejmejo proti lepemu zaslužku. Oglasiti se j» 'r Cirilovi tiskarni.
ICarel Kocijančič
kamnoseška industrijska obit v Mariboru
Schillerjeva ulica 25
priporoča svojo selo bogato zalogo-v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-vahie mize io za pobištso, vsa betonska in podobar-k. dala. Hrevaenia vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamna, kot s?edoči mariborska franč-škanska cerkev. Vea obrat na stroje I Lastni kamenolom pri Slov.
Bistrici, industrija za granit, mramor in
sienyt.	1664—424
Križe vska
OPEKARNA
v Križevcih pri Ljutomeru,
ima veliko zalogo
dotrči ožgana zidne spake
na razpolago.	Cena po dogovoru.
Križevska opekarna.	3ii
Mid« univeis,
dr J sip Marcius
z • avoik v Slov. Bistrici štev. 105
ordinira ^ 8 do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne.
187&
i fzfHaiefi in
: Konsorcij „Straža.“
öd (Tovorni trvadnlk: Vekoslav Stupam
Tisk tiskarne sv. Cirila v, Masdfceru*