Natisov 15.000, „ŠUjerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rora na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav- ništvo se nahajata ,y, Ptuju, gledališko po-' slopje štev. 3.' " Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— z« »/i strani K 40 — za Vi strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za V11 strani K 250 za V11 strani K 1.— Pri večkralnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 23. Y Ptuju v nedeljo dne 19. julija 1914. XT. letnik. Resni časi. Žalostni dnevi grozovite novice iz Sarajevo so minuli. Le na vojaških poslopjih frfotajo še črne zastave. Proti neizprosni smrti ne pomaga nobeno jokavo žalovanje. V tihi krsti počivata prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova velikodušna soproga in nikdo jih ne more prebuditi iz njih večnega spanja. Nikdo, — niti jok nedolžne dece, ki je ostala zapuščena ob grobu nepozabnih starišev, — niti obupna žalost visokega starčka, ki drži v svoji vedno enako krepki roki žezlo nad avstrijsko-ogrskimi narodi, — niti v neznanem straha trepetajoče ljudstvo, ki ne more verovati poročil o grozovitem umoru . . . Nikdo! Franc Ferdinand poklican je k „veliki armadi", od katere še ni nikdo nazaj prišel .... Prvi žalostni dnevi so minuli; ali žalost pravzaprav noče ponehati, žalost v srcu vseh, ki so v resnici avstrijskega mišljenja. Ta žalost seveda ni nekaj mehkega, sentimentalnega, ni solznata in otročja, — ta žalost je kakor divji vihar, ki postaja z vsakim dnevom močnejši in ki zahteva vedno glasneje — maščevanje. Ne navadno maščevanje nad tistim mladim morilcem, ki so ga podle odrašene duše v uniformi srbskih dostojanstvenikov k umoru nahujskale in ki se morda še danes do-mišljuje, da je storil bogve kako krasno dejanje za svoj srbski narod, — maščevanje nad z i s t e m o m mislimo, nad tistim ziatemom, ki je najhujše sovražnike Avstrije božal in pro-težiral — nad zistemom slabosti in zanikernosti, ki se je v zadnjih letih v naši domovini udomačil. Kdor ljubi Avstrijo, ta mora zahtevati in želeti, da ostane ta Avstrija močna, velika, neodvisna in brezobzirna. Čez to dejstvo ne pomagajo medene besede in diplomatske karikature, ki padejo na trebuh, kadar zaropota ljudska nevolja. Tisti je laži-Avstrijec, ki hoče napram vsakemu izzivanju potrpežljivo molčati; praviAvstri-j e c je, kdor je ponosen na svojo domovino, kdor ne dopusti, da bi vsak balkanski kraljemorilec pljuval na avstrijsko zastavo. Miroljubnost, krščanska ljubezen do bližnjega, potrpežljivost in pohlevnost so lepe stvari, prav lepe, res lepe; — ali z lepimi besedami se za sto vragov ne bodeš branil proti ljudem, ki mečejo lombe in streljajo izza plota, ki odobrava-o moralo pouličnega morilca, loralo krvoločnega tigra . . . Pri ikih ljudeh pomaga le železna roka, močna >lja. In železno roko, močno voljo 3 1 i m o mi pravi Avstrijci — A v-srij i! - — — — —_— — — — — Na Srbskem nimajo niti trohice sramote. Namesto da bi tam obsojali in se zgražali nad [ grozovitim zločinom v Sarajevi,jim je ta zločin | le povod, zaprečiti zopet novo gnusno gonjo zoper avstro-ogrsko monarhijo. Barbari v neodkritih delih Afrike in Azije bi se zgražali nad tem podlim, od visokih srbskih oficirjev na povelja srbskega prestolonaslednika izvršenim umorom. Na Srbskem pa ploskajo temu umora, kakor da bi se bil izvršil v teatru . . . Srbsko časopisje se skoraj brez izjeme zavzema za to kulturno sramoto in govori o razdelitvi Avstrije, kakor da bi bili Princip in njegovi krvavi tovariši res Avstrijo samo umorili. Že iz tega je razvidno, da so na Srbskem o nameravanem umoru vedeli, da je bil ta umor v Belgradu pripravljen. Z navadnim umorom na lastnem kralja prišel je srbski Pester na prestol; t navadnim umorom hoče povečati svoje pokradene in izropane pokrajine. Vse to dokazuje nesramna gonja srbskega časopisja. In tega si A v-«<-t.r i j a ne more in ne sme dopasti pustiti. Kajti ako si to pusti dopasti, potem je čisto gotovo, d a bode zgubila sleherni vpliv v Evropi, da bode postala brezpomembna v svetovnem koncertu in da jo bodejo pričeli njeni balkanski in ruski sovražniki razdeljevati, kakor so rimski vojaki razdelili plašč križanega Je-1 zusa ... Ne gre se torej za navadno maščevanje nad Srbi; — pač pa se gre zato, d a napravi Avstrija enkrat mir in red ob svojih mejah, da dokaže svojo odločnost in svojo veljavo. Srbija nam mora dati garancijo, da ne bode več vzgajala protiavstrijskih morilcev, da bode preprečila protiavstrijske komplote in zarote, da bode mirovala. To garancijo nam mora dati Srbija, naj si bode potem skozi diplomacijo, za katero danes seveda nikdo več niti počenega groša ne da, — naj si bode skozi odločitev meča! Eno ali drugo se mora zgoditi, kajti le tedaj bode mir na jugu. Srbska neodvisnostjo prava nevarnost za vso Evropo. In Avstrija bi bila podobna samomorilcu, ako bi v nerazumljivi dobrosrčnosti svoje interese tej nevarni neodvisnosti Srbije žrtvovala ... Mi gotovo ne hujskamo v vojno, mi ne Želimo prelivanja krvi. Ali tega ne more nikdo odobravati, da bi se pričela zopet tista grozovita gospodarska kriza, ki jo čutijo avstrijski narodi zdaj že par let sem, ki je uničila nešteto eksistenc, ki je pobila mnogo upanja, ki je pa tudi našo domovino strašno oslabela. „C 1 a r a pacta, buoni a m i c i", — pravijo Italijani. In beseda je pravilna! Enkrat se mora odločiti, kdo je močnejši in kdo kali mir. Srbija se mora našemu avstrijskemuvplivu podvreči, ali pa — mora izginiti! Slovensko ljudstvo, ti pa spoznavaj zdaj cilje in n aVjKjB. n o slovenskega prvaštva . . . Air-fiisp,. pisali prvaki v svojih listih in kričali na svojih shodih, da so „Srbi naši bratje"?! Ali niso politični duhovniki raz prižnic hujskali, da se v slučaju vojne ne sme na Srbe streljati?! Ali niso nabirali velike svote denarja za srbske vojake, medtem ko niso imeli niti krajcarja za naše vojake?! . . . Slovensko ljudstvo! Zgodbo, petjem in popivanjem »praznovali" so slovenski prvaki umor prestolonaslednika . . . Zapomnimo si jih! Kdor je s srbskimi morilci, ta ni z nami, kajti mi smo in ostanemo — za Avstrijo! Politični pregled. Cesarjevo pismo. V uradnem listu bilo je sledeče cesarjevo ročno pismo objavljeno: — „Ljubi grof Stiirgkh! Globoko potrt stojim pod vtisom groznega čina, ki je Mojega iskreno ljubljenega vnuka sredi iz resnega izpolnjevanja svoje dolžnosti na strani svoje velikodušne, v ari nevarnosti zvesto ob njegovi strani bivajoče soproge odtrgal in Mene ter Mojo hišo v največjo žalost pahnil. — Ako mi zamore biti v tem težkem času kaj tolažba, potem so to' nešteti dokazi tople ljubezni in odkritosrčnega sožalja, ki se mi jih je v ravno preteklih dnevih iz vseh krogov prebivalstva poslalo. Zločinska roka oropala mi je sorodnika in zvestega sodelavca, oropala je varstva potrebne, najnež-nejši starosti komaj odrasle otroke vsega tistega, kar jim je bilo na zemlji drago in je nakopičila na njih nedolžno glavo neizrecno bolest. — Blaznost male skupine zapeljanih pa ne zamore porušiti posvečene vezi, ki Mene in Moje narode vežejo, ne doseže čustev iskrene ljubezni, ki se je Meni in vladarski hiši iz vseh delov monarhije nanovo na tako ginljivi način pokazala. — Šest in pol desetletja delil sem s svojim narodom žalost in veselje; tudi v najtežjih urah bil sem si vedno svest vzvišenih dolžnosti, odgovornosti za usodo milijonov, katero sem Vsemogočnemu dolžan. Nova bolestna izkušnja, ki jo je nepoznani sklep božji Meni in Mojim poslal, okrepčala bode v meni odločitev, da na kot pravi priznani poti do zadnjega zdihljaja v blagor Mojih narodov vstrajam. In ako bodem enkrat jamstvo njih ljubezni kot najdragocenejšo zapuščino Mojemu nasledniku zapustil, potem bode to najlepša plača za Mojo očetovsko skrb. — Naročam Vam, vsem, ki so se v teh žalostnih dnevih v priznani zvestobi in udanosti okoli llllllllllllHIIFITtTtTTTTTT*TTTIIIIIIIIIIIIIIl.....M11IIIII11 lili III llllllll IIII1IIIIIIIUII llllllllllll llllll lili IHIHIIIIIIUIIIHHI III IIII III I III imillllllllllll IIIIHIIII111111|| pljučne bolezni Vse obolelosfi sopilnih organov oslovski kašelj.navadni kašelj.prehlajenje.influencaiu ^£R$$S!£ SIROLIN "ROCHEJ Dobi se a K. *+.- v vseh lekarnah. Lvilnih zelenja v m vsled tega priznano StrascMllova prenčica 1% lelenjave v(|mm je naravni izvletek (ekstrakt) najfinejših «U» t* Mojega prestola zbrali, naznaniti Mojo globoko čuteno zahvalo. — Franc Jožefi, r." Čehi pripravljajo revolucijo, češki listi pričeli so po tragični smrti pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda takoj z divjo gonjo zoper sedanjega prestolonaslednika nadvojvodo Kari Franc Jožefa. Pravijo, da ta ne more prevzeti npemsko krono", marveč da je na češkem pravi prestolonaslednik sin umorjenega vojvode Maksimilijan Hohenberški. To je seveda popolnoma napačno. Pokojni nadvojvoda Franc Ferdinand se je poročil z grofico Hohenberg in je javno prisegel, da se odpove vsem pravicam svojih otrok do prestola. Le pod tem pogojorn mu je dal naš cesar dovoljenje do ženitve. It tega se sicer vidi, koliko napak je naša vlada proti lastnim interesom države storila, ko je prezirala narodnostno gonjo na severa in jugu. Srbi so umorili našega prestolonaslednika, cehi pa pripravljajo revolucijo. Res, železne roke potrebujemo na Avstrijskem, ki bi pomedla to protidržavno svojat. Evropa V Orožju. List »Nauticus" objavlja zanimive številke glede oboroženja posameznih velevlasti v Evropi. Glasom te objave stoji zdaj Nemčija na čelu vseh vojaških velevlasti in je celo Rusijo prekosila; Rusija pa je lansko leto Anglijo iz prvega mesta izpodrinila. Nemški proračun za armado in mornarico za leto 1914 zaša 2.245,633.000 markov. Leta 1913 pa je znašal le 1.479,461.000 markov. Potem pridejo Rusija, Anglija, Francoska, Združene države Amerike, Avstro-Ogrska (ki je torej glede vojne sile na šestem mestu), Italija in Japonska. Avstrija izdaja za vojaške namene vsako leto Čez 726 milijonov markov, Rusija pa skoraj 2.000 milijonov. Anglija ima Čez 46 milijonov prebivalcev; vsacega državljana zadene letno plačilo za vojne namene v znesku 35 markov 36 fenigov. Na Nemškem 32 markov 8.'i fenigov; na Francoskem 32 markov 39 fenigov: Italija 17 markov 84 fenigov; Avstro-Ogrska 13 markov 25 fenigov; Rusija 11 markov 47 fenigov; Združene države Amerike 10 markov 25 fenigov; Japonska pa 7 markov 20 fenigov. — Največje izdatke za armado ima zdaj Nemčija, največje izdatke za mornarico pa Anglija. Avstro-Ogrska izdaja najmanje od vseh velevlasti za mornarico in ima vsled tega tudi najmanjšo vojno mornarico. Bosna-Hercegovina, v katere središču se je zgodil grozoviti umor našega prestolonaslednika in njegove blage soproge, postala je zdaj tudi za širšo javnost zanimiva. Zato hočemo podati nekaj številk o tej deželi. Bosna-Hercegovina šteje okoli 2 milijona prebivalcev (namreč 1,982.411). Od teh je srbsko-pravoslavnih 856.158 oseb, Turkov 626.649 oseb, rimskih katoličanov 451.686 oseb; v procentih povedano: Srbsko-pravoslavni 4769%, Turki 22 65%, rimski ka- toličani 27"48%. število deželnih uradnikov, oficirjev in orožnikov znašalo je koncem leta 1912 skupno 13.266; od teh je bilo seveda večinoma Srbov. Veleizdajalska slovenska šolska mladina. S svojo protiavstriJ8ko hujskarijo so slovenski prvaki res že veliko množino slovenske šolske mladine zastrupili in v veleizdajalsko naziranje spravili. Pred okroglo dvema tednoma prišla je državna policija v Ljubljani neki na srednjih šolah na jugu hudo razširjeni tajni zvezi di-jaštva na sled. Ta zveza ima namen, pridobiti vso jugoslovansko srednješolsko mladino za velesrbske ideje. Vse južne, od Slovanov prebivajoče pokrajine naj bi se od Avstrije odtrgalo in s Srbijo v Veliko Srbijo združilo. Razširjenje te ideje med jugoslovansko srednješolsko mladino izvrševala so srbskainjugoslovanskavisoko-šolBka društva na Dunaju in v Pragi. Tudi merodajni krogi v Ljubljani niso tuji temu gibanju. Slovenska društva so dala tem zapeljanim srednješolcem celo svoje društvene lokale na razpolago. V Ljubljani in po vsem Kranjskem, pa tudi n a D u-naju, v Gradcu invPragiaretiralo seje mnogo študentov, ki se nahajajo zdaj pri deželni sodniji v Ljubljani v preiskavi. Pri hišnih preiskavah v raznih mestih našla je oblast mnogo obremenilnega materijala. Preiskava bode še več tednov trajala, tako da pride žele v drugi polovici avgusta do sodnijske razprave. Tako daleč smo torej prišli. Stariši, pazite na svojo mladino pred protiavstrijskimi hujskači! Protiavstrijski izgredi. Iz Sarajeva se poroča: V sosedni vasi Blzni umorili so Srbi na Avstrijsko pristojnega krčmarja Huf-nagel, Češ da se je izražal ojstro proti Srbom. Morilci so potem hišo zažgali in so napadli tudi hiše dragih avstrijskih in ogerskih državljanov. Ko bo prišli orožniki, je srbska množica zbežala. Glavnega morilca bo vjeli in zaprli. Ruski poslanik v Belgradu umrl. Hipoma je umrl v Belgradu tamošnji ruski poslanik plem. H a r t w i g. Napravil je ravno obisk pri avstro-ogrskem poslaniku plem. G i e s 1. Sredi v njunem pogovoru postalo je Hartwigu slabo in v par minutah je tudi že umrl ... Iz človeškega stališča je gotovo tudi ta hitra smrt obžalovati. Ali v splošnem se mora povdarjati, da je bil Hartwig v zadnjih letih najhujši sovražnik naše monarhije. On je zastopal tisto zahrbtno rusko stališče, po katerem se mora Avstrijo uničiti in razkositi, samo da se raztegne napol azijatsko Rusijo tudi na jug Evrope. Hartwig je bil tudi mož, ki je s svojim velikanskim vplivom izrabljal Srbijo v ruske namene. On je uresničil balkansko zvezo, ki ni bila naperjena toliko proti Turčiji nego proti avstrijsko-ogrski monarhiji. Hartwig je deloval nato, da bi se Srbija in črnogora združili, ker je mislil s tem zopet Avstro-Ogreki hud udarec prizadet. Hartwig je bil glavni hujskač v Bozni in Hercegovini, katero hoče od Rusije našuntana in podpirana Srbija v prvi vrsti od naše domovine odtrgati. Z eno besedo: Hartwig je bil duša panslavizma na jugu in sovraštva zoper našo državo . . . Zdaj je ta naš hud nasprotnik umrl. Prišla bode za njim draga oseba in smrt tega moža ne bode pomagala. Ruska in srbska politika, ki je vedno proti Avstriji naperjena, ne bode mnogo spremenjena. Kajti odločitev v teh nasprotjih prinesli ne bodejo diplomati. To odločitev prinesel bode edino — meč! Ruska poročila o umoru v Sarajevi potrjujejo, kar je sicer vsak človek takoj vedel: da namreč ta grozoviti umor ni bil delo posameznih blaznih fanatikov, marveč, delo srbske države kot take. Tako prihajajo iz Petersburg* novice, da so napravila poročila o umoru na ruskem dvora največji vtis. Splošno se trdi, daje bil ta umor v Belgradu pripravljen in da so ga izvršili pristaši srbske vojaške stranke. Saj ta stranka je tudi že svojega prejšnega lastnega kralja umorila. Tudi se splošno sodi, da je srbski prestolonaslednik Aleksander, ki sedaj na Srbskem vlada, v najožjejši zvezi z voditelji i korenin. StrascbiU'ova grenčloa Is selenjar najboljši ielodeo okrepčaj o5i prebavni liker. m te vojne stranke. Ruski in poljski listi so prepričani, da bode prej ali slej prišlo do vojsk med Avstrijo in Srbijo. Ali bode Srbij dobila od Avstrije kose dežele, ali pa bode m-rala Avstrija uničiti srbsko neodvisnost. Neki list v Aradu poroča, da je srbski general Jankovih najel za umor 11 oseb v Sarajevi. Srbski major Pribičevid pa jim je razdelil strelivo in bombe. Isti list prinaša presenetljiva poročila o protiavstrijskem in velesrbskem delovanju društva .Narodna obrana", katerega namen je, da našo monarhijo zistematično oslabi. Na čelu te morilske družbe pa stoji srbski prestolonaslednik Aleksander. Srbski kmetje okoli Sarajevo so že davno vedeli, da se bode umor našega prestolonaslednika izvršil. Tako je bil umor pripravljen. Srbija se nas ne upa v pošteni vojni napasti, zato nas hoče oslabiti z revolucijo, s hujskarijo in s sramotnim umorom. Prihodnji veliki manevri. Kakor se poroča iz vojaških krogih, vršijo se prihodnji veliki manevri na zahodnem Ogrskem od 1. do 5. septembra. Od vojaštva graškega kora udeležili se bodejo teh manevrov: v Celovcu dislocirani huzarski regiment štev. 6; v Maribora stoječi huzarski regiment štev. 16; nadalje pijonirski batajlon iz Ptuja in kompagnije kolesarjev lovskih batajlonov štev. 9, 20 ter 29. Cesarja zastopal bode in imel obenem najvišje vodstvo manevrov sedanji vrhovni komandant deželne brambe in armadni nadzornik nadvojvoda F r i e d r i c h. Poleg njega deloval bode tudi sedanji naš prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef. Anarhisti v Trstu. Iz Trsta se poroča, da je policija aretirala v raznih krčmah mnogo oseb, ker so imele pri sebi revolverje in drugo orožje. Zlasti kavarno Verdi nadzoruje policija strogo, ker se tam shajajo anarhisti. 17 oseb so oddali že sodniji. Med njimi je mnogo oseb, ki so po zadnjih revolncijonarnih dogodkih v Sarajevu pribežale v Trst. Policija je zaplenila tudi mnogo anarhističnih spisov. Špijoni v Šibeniku. V Šibeniku (Sebi zaprli so štiri Lahe, ki so na sumu, da so ▼ prid Italije vohunili. Tudi jih dolžijo razžaljenja Veličanstva. Kaj hoče naša vlada Storiti? Korespondenca »Information" poroča: Zunanji minister grof Berchtold je že v Ischlu cesarju poročal o sklepih skupnega ministerskega sveta. Cesar bode gotovo potrdil predloge, "s katerimi se hoče iztrebiti državi nevarno srbsko agitacijo. Ta pre-potrebna akcija se pa ne bode omejila zgolj na Bosno in Hercegovino; raztegnila se bode tudi na univerze na Dunaju, v Pragi, Gradcu in Zagrebu, kjer ima jugoslovansko dijaštvo prave zalege srbofilstva. Položaj je glasom preiskave sarajevskega umora j a-ko resen. Na Dunaju kakor pri našem zvestem zavezniku Nemčiji se splošno sodi, d a mora v kratkem iz monarhije izginiti srbski strah. Vlada bode to najprve z mirno preuredbo notranje uprave poskusila. Od Srbije je zelo odvisno, ako se to posreči. Drugače pa se bode moralaSrbijabo-riti za svojo eksistenco in samostojnost. Kajti avstro-ogrska monarhija bode hitro in brezobzirno nastopala. Kje je država, ki bi kaj takega trpela? V „Slovencu" čitamo: — „V včerajšnem »Slov. narodu" beremo notico: »Za kaj se že vsedjudi zapira", v kateri bo izraža globoko začudenje, da sta bila na Dunaju aretirana dva srbska medicinca, ker sta dala natakarskemu vajencu 1 K, da je klical „Živio Srbija!" Po sarajevskem dogodku, v katerem je dokazano, d a njega niti teko v Srbijo, je „Narodov" klic »Mili Bože in za to pri nas zapirajo" tembolj velika grdobija, ker bi utegnil kdo biti zapeljan, da so klici „Živio Srbija" posebno sedaj nekaj zelo pohvalnega. Pojdite „N a r o d o-vi" pisarji vBelgrad in tam kličite BŽivila Avstrija", pa vas bodo pobili in zaprli. Naj bi kak list v Srbiji zagovarjal tak poklic, bi bil zaplenjen in urednik obtožen v e 1 e i z d a j e. Pri nas pa se to vse lepo mirno trpi in vse to sme izhajati pred očmi c. kr av- strijskih oblasti. In potem se nekateri čudijo, da se je srbska propaganda razpasla." Dijaška zarota V Tuzli. Iz Sarajevo poročajo, da je policija v Tuzli veliko študentovsko zaroto odkrila. Preiskava je že doslej dognala, da so udeleženci te zarote brez-dvomno o nameravanem atentatu na prestolonasledniško dvojico vedeli. Doslej se je zaprlo o k o 1 i 30 srednješolcev; pa preiskavo se je uvedlo tudi proti posameznim profesorjem; kajti na čelu zarote v mestu Tuzla stoji neki srbski gimnazijski profesor. Protiavstrijsko gibanje na jugu narašča torej z vsakim dnevom in — vlada gleda hladnokrvno in čaka . . . Styria kolesa -*^| največja fabrika na Avstrijskem in se priporoča po sledeči ceni 130, 140, 160, 180—200 K. Zanesljivim kupcem se proda po pogodbi tudi na mesečne rate. Deli (Bestandteile), Pumpe, Slauhe, laterne, vse v veliki zalogi. Cenik se pošlje resnim kupcem brezplačno. — Zaloga : 161 BRATA SLAWITSCH v PTUJU. Dopisi. Kozje. (Brezobzirnost.) Dne 12 m. se je vršila pri nas sv. birma. Ob tej priložnosti se je takoj odstranilo črne zastave, ki so bile razobešene zaradi prežalostnega umora našega rajnega prestolonaslodnika. Tudi • raz cerkve, pošte in šole se je črne zastave odstranilo. Pač pa se je razobesilo elovensko-srbake zastave, torej tiste barve, ki jih je nosil na svojib prsih morilec Princip, ko je prestolonaslednika Franca Ferdinanda umoril . . . Pošteno ljudstvo, čeprav slovensko, se je zgražalo nad tem počenjanjem. Sv. birma bi se lahko obhajala tudi brez te demonstracije. To je sramota! Brezno. Pretekli pondeljek zjutraj ob 9. uri je 20 letna dekla Gusta Snedec raz mosta skočila v Dravo. Truplo nesrečnice so potegnili v Fali iz vode. Na mostu je postila svoj predpasnik in molitveno knjigo. Eno uro pred smrtjo je bila v cerkvi pri spovedi. Jazbine. Strela je udarila 4. julija popoldne v Jazbinah v viničarijo gospoda Simona Ješovnik, nadučitelja pri Sv. Rupertu, Slov. gor. V hiši so bili zbrani viničarska drnžina Franc in Marija Rojko, dva otroka in mati Marije Rojko. Strela je udarila neki pri dimniku. Vsi popadejo na tla. Kadar pa pridejo zopet k zavesti, zgrabita žena in njena mati vsaka enega otroka in v strahu hitita ven. Mož pa ostane ležeči noter. Žena hiti živino izganjat s hleva, in potem zmisli na moža, kje je? Drugi ljudje ga prinesejo seveda mrtvega iz hiše. Pogreb je bil 6, julija. N. p. v m.! v Ruše. Dragi „Štajerc"! Hočem ti naznaniti od totih Ruških čukov ali pa od pevcev. Bilo je na P«trov dan dne 29. junija. Ako so ravno vedeli, kaj se je prejšni dan v Sarajevi zgodilo, prišli so iz Ruš na Bistrico in popevali slovenske in srbske pesmi. Ali prišla sta dva fanta, ki ljubita domovino Avstrijsko in jih vprašata, je-li ne znajo, kaj se je zgodilo včeraj. Eden od njih odgovori: ksj nas to briga? Ta fanta 84 razkačita in jih pošteuo s kamenjem obsu-jtta, da so radi svoja kopita pobrali in ušli proti svetim Rušam. Njih vodja je bil organist. P tč rečem: Bog dajv vsi m klerikalcem pamet! „Štajercijanec" v Bistrici. Sv. Trojica v Slov. gor. Pri nas že od nekdaj, ako se gre pri kateri volitvi proti naši stianki, je vedno vse „za vero." Tako volijo n. pr. Žemljic, Mulečov, Lip, Kukovec itd. Roškarja, kei se gre „za vero." Pa tudi p'ri drugih stvareh je tako. Na ljudi streljati, je drugače greh pri Bogu; ako pa to klerikalec stori ,je že tako Bog hotel." Ce klerikalec Z8jce krade, stori to „v dobrem namenu" — za svoj želodec ali mošnjo — in to tedaj ni nič slabega. — Pri volitvi za okrožnega zdravnika se je gotovo tudi „za vero" šlo, da so pa benedički kaplan tiste župane na volitvo k sv. Antonn spremljali in zaradi varnosti z velikim psom. Volili go tam ti klerikalni župani v prvi vrsti dra. Weixla, kateri je v gostilni pri Mlineriču zahteval, da se nsj odstrani iz sobe Marijina podoba. Tista podoba je na tistem prostoru črez 50 let in še ni bila doslej nikomur na potu. V drugi gostilni pa bi se moral odstraniti Kristus, kateri je tako celo v kotu obešen in celo majhen. V tisto hišo je zahajalo v vseh letih že gotovo eden milijon ijudi vseh ver, ali nobeden še tega ni zahteval. Tedaj vsak človek, kateri ima le malo svojih misli, lahko izprevidi, ali se gre resnično za vero? Gre se le za politiko in vera jim mora biti orodje za agitacijo. Seveda bode Žemljic, kateri je glasoval za tega doktorja, od katerega ,,Slovenski Gospodar" piše, da je bil pri „bratih Srbih" in njegova kompagnija agitirala pri občinskih volitvah za „vero", po volitvi pa je vse za te . . . Sedan, Westfalsko na Nemškem. Tudi tukaj v dalnjih krajih se je avstrijsko-ogrsko ljudstvo zelo prestrašilo velike nesreče, ki se je zgodila v Sarajevi, da so našega dobrega prestolonaslednika in njegovo soprogo umorili. Že 29. junija, ko pride avstrijsko rudarsko društvo sv. Barbare v Burn iz velikega izhoda, prinesli so na zastavi črno šlajfno v opomin grozovite ne sreče. Na 4. julija so bila vsa avstro-ogrska društva poklicana naDortmunt od našega vice-konsnla, da se hočemo udeležiti zadnje slovesnosti, ki se je vršila tako-le: Na kolodvoru v Dortmuntu se je zbralo 11 avstrijsko-ogrskih društev z zastavami in smo se postavili v vrste in smo šli v „Propstei"-cerkev v Silberatrasse ter smo tam Bfront" naredili. Tam pride naš vice-konsnl z avstrijskimi oficirji in gospodo. Tudi nemški oficirji in gospodje so bili zraven, ko je vice-konsulat paradna društva sprejel. Potem gremo vsi v cerkev, v kateri smo vidoli pred oltarjem trngo s črnim pregrnjeno in na vrhu beli križ; bilo je lepo okinčano s cvetlji-cami in svečami. Tukaj se je vsako društvo trikrat poklonilo z svojo zastavo. Tam pred oltarjem se postavimo v vrste in zdaj se je začela brati sv. daritev v spomin za našega dobrega prestolonaslednika in njegovo soprogo. Po blagoslovesnosti smo se zopet v vrste postavili z muziko in smo^šli k stanovanju vice-konsulata; tam je bil od vsakega društva predsednik naprej poklican im smo podpisali žalostni telegram, kateri je odišel na Dunaj do našega cesarja Franca Jožefa, vladarja avstrijskih in ogrskih dežel. Novice. Mično novost za Otroke oddaja brezplačno tvrdka Nestle na Dunaju. To so izrezovalne deklice, ki predstavljajo znane osebe iz pravljic v umetniško dovršenih rizbah in podajajo otroškemu srcu razvedrilno mikavnost. — Razen te novosti se na željo oddajajo ali razpošiljajo tudi po-skušnje Nestle jeve moke za otroke: Henri Nestle, Dunaj, I. Biberstrasse 2 S. Razstrelba. Na kitajskem kanonskem par-niku „Fieugši" zgodila se je razstrelba, pri kateri je bilo 35 mornarskih kadetov ubitih. Vzrok te grozovite razstrelbe doslej še ni znan./ Iz Spodnje-Štajerskega. Poslanec Wastian bil je svoj čas od slo-vensko-prvaških in drugih listov hudo napadan, češ da je v neki graški knjigotržnici knjige kradel. Kdor pozna Wastiana in njegove premo-ženske razmere, ta mora priznati, da je bila ta obdolžitev naravnost podla. Wastian sam je napravil takoj vse korake, da je dobila sodnija priložnost, pečati se z njegovo zadevo; že to je bil najboljši dokaz čiste vesti Wastianove. Pred sodnijo je bil Wastian seveda popolnoma oproščen. S tem so prvaškim hujskačem pač njih dolgi jeziki zavezani. Mariborski občinski svet je poslanca Wastiana seveda takoj zopet za svojega podžupana izvolil. Samoumevno je, da bodejo slovensko-prvaški listi v svoji neverjetni zagrizenosti zoper nemštvo vse storili. da se podla govorica o poslancu Wastianu ne popravi, marveč še razširi. Kajti prvaštva edino sredstvo v politični borbi sta laž in osebna lumparija. ,.Narodni List'', glasilo že takorekoč pokojne „narodne stranke", sili se še vedno k nekemu nenaravnemu in nepotrebnemu življenju. Znano je, da so ga doslej liberalne posojilnice vzdrževale. Ali tem posojilnicam gre zdaj menda samim tako slabo, da se požvižgajo na politične „ideale" tistih par narodnjakarjev, ki še niso postali klerikalci. Tako je prišel „Narodni List" v grozovite denarne zadrege. Vse lepe fraze niso ničesar pomagale, kajti denarja je manjkalo. In časopis brez denarja je tak, kakor vojak brez puške. „Narodni List" vsled tega zdaj par tednov ni mogel izhajati. Pogrešala ga sicer živa duša ni. Ali malo dolgočasno je pa bilo političnim ljudem po Spodnjem Štajerskem vendar po tem časopisu, ki ni imel, nima in ne bo imel naročnikov. „Narodni List" pa noče svoje mu določene usode na-se vzeti; res noče izginiti, kakor da bi sploh kdo po njem žaloval. Noče in noče. In bogve kje zbral je zopet par sto-takov ter se preselil v zavetišče vseh propalih slovenskih listov, — v Ljubljano. Tam pričel je „Narodni List" zdaj zopet neko „novo življenje". V Ljubljani se hoče okrepčati, iz Ljubljane hoče streljati svoje strupene puške na štajersko ljudstvo, iz Ljubljane hoče pridigovati svoj na-rodnjakarski evangelij in podjarmiti vso Spodnjo Štajersko, ki tega lista niti ni hotela, ko je bil v Celju tiskan. „Narodni List" se tiska v Ljubljani v tisti tiskarni, kjer se tiskajo sploh vsi srbofilski listi. To moramo pribiti, čeprav smo popolnoma prepričani, da tudi ljubljanskemu ^Narodnemu Listu" ne bode žitje cvetelo. Preselitev v Ljubljano je zadnji rešilni poskus. Ali tudi v Ljubljani ne bodejo zastonj in brez denarja tiskali. Zato bode „Narodni List" prav kmalu iz površja izginil. In mi bodemo, zlasti -V teh vročih dneh kislih kumaric, prav britke solzice za njim jokali! Srbi V Ptuju. Kadar smo mi trdili, da se med ptujskimi naroinjakarji širi erbofilska gonja, takrat se nas je od prvaške strani psovalo in nas zaničevalo, češ da denunciramo in obreku-jemo. Pa je vendar res! Dokaz dogodki zadnjih dni. Medtem ko se je ves civilizirani svet zgražal nad grozovitim umorom v Sarajevi, prirejali so prvaki veselice z godbo. Glavno taborišče srbskih prijateljev v Ptuju je seveda gostilna M a h o r i č, katero ljudstvo že splošno imenuje krčmo „pri srbskem Petru." Tam je pravi srbofilski Babylon. Za danes poročamo le o dveh slučajih, katere bode sicer sodnijska preiskava pojasnila. Te dni bil je namreč solicitator Pola n j k o od dra. Gosaka (ki je zet g. M a-horiča!) aretiran. Več prič je trdilo, daje Polanjko pred Mahoričevo gostilno zaklical: „Živio Princip" (to je namreč morilec prestolonaslednika). Polanjko je tajil. Pri zaslišanju pa se je izvedelo, da je pisar c. k. okrajne sodnije v Ptuju Franc Fras istotako „Živijo Princip" zaklical. Fras je bil takoj aretiran in sodniji oddan. Menda je že k okrožni sodniji v Maribor poslan. Fras je eden prvih agitatorjev tukajšne slovensko-prvaške stranke. On stanuje seveda pri Mahoriču (!). Govori se, da je dejanje že priznal. Solicitatorja Polanjko so izpustili, a preiskava proti njemu teče naprej. Kajti ne vjfj se, ali je samo Fras, ali pa Polanjko ali pa sta oba nesramni klic izustila. Samoumevno je, da je dr. Gosak prevzel za oba obtoženca troške; hrano v zapor pa sta dobivala iz Mahoričeve gostilne« Take so torej razmere pri ptujskih — Srbih! Slovenski „Srbi". V Slov. Bistrici so aretirali slovensko-prvaškega trgovskega pomočnika Kemp a; ta fantalin je bil tako predrzen, da je ravno zdaj v času največje razburjenosti nad zverinskim umorom v Sarajevu klical v gostilni: „Zivijo Srbija!" Pri zagrizenemu temu fantalinu našli so tudi od njega zloženo pesem, v kateri poveličuje umor prestolonaslednika. Srbskega prijatelja morilcev so izročili mariborski okrožni sodniji. Zdaj se zopet vidi, kako daleč vodi prvaško hujskanje. Patrijotična hi-navščina prvakov ne pomaga več čez to dejstvo: v Sarajevu kakor pri nas na Spodnjem Štajerskem se je ednako hujskalo zoper Avstrijo! Klerikalni listi kričijo, da se mi zavzemamo za Robleka in da je s tem dokazan »kompro- mis" med „narodno stranko" in nami. Nam Be gre pa edino za r e 8 n i c o ! Mi smo proti Ro-bleku vodili dovolj hudih bojev. Ali tistega značaja pač nimamo, kakor klerikalci, ki kradejo vsakemu političnemu nasprotniku čast in poštenje. To je eno! Drugo pa je, da — naj mariborski klerikalci raje o „kompromisih" molčijo. Kajti ta banda političnih popov bi se zvezala tudi s hudičem, ako bi ji ta kak politični uspeh zasiguril. Dokazov za to trditev imamo dovolj! Prijatelji srbskih morilcev. V delavski kuhinji elektrarne v Faalu pogovarjali so se delavci glede umora na prestolonasledniku Franc Ferdinandu. Pri temo se je slovenski delavec Simon Ogris, doma iz Rikarevasi na Koroškem, glede cesarja tako grdo izražal in je atentat hvalil, tako da so ga orožniki aretirali in sod-niji oddali. — V Leitersbergu bilo je več oseb v stanovanju tamošnjega čevljarja Vincenca Mrak. Med njimi nahajal se je tudi viničarski sin Jože Šešerko. Ta je baje tudi odobraval umor prestolonaslednika. Zato so ga orožniki aretirali in okrožni sodniji oddali. Pomisliti se mora, da so to sami slovenski klerikalci. Voditelji te bande pa se delajo danes za najboljše patrijote! Čudno prorokovanje. »Pettauer Zeitung" poroča, da je prišla pred okroglo dvema mese-coma v ptujski ^Vereinshans" neka neznana Hrvatica, ki se je precej čudno vedla. Gostje so se pričeli z njo norčevati. Kar nakrat pa je ženska brez vsacega vzroka zaklicala: ,Pre-stolonaslednik Frane Ferdinand ne bode nikdar naš car!" Ženska je bila takrat zaradi vlačugarstva aretirana in „per šub" odposlana. Njenih besed takrat seveda ni nikdo resnim smatral. Zdaj pa se spominjajo vsi teh besed in se čndijo nad grozovitim pro-rokovanjem, ki je bilo v krvavi Sarajevi uresničeno. špijon? Orožniki v Pragerhofu aretirali so nekega zdravnika iz Varaždina, ker je na sumu, da je vohunil. Oddali so ga mariborski okrožni sodniji. Počaščenje. Mesto Šoštanj imenovalo je graščaka plem. H a e b 1 e r za Bvojega častnega meščana. Nemška društva in šolska deca napravila bo obhod z lampijoni pred grad Guten-biichel, kjer se je pelo ter graščaku tudi ustmeno zahvalo izrazilo. Graščak plem. Haebler storil je že izredno veliko dobrega za mesto Šoštanj in se mu ima prebivalstvo jako mnogo zahvaliti. On ja pač eden tistih redkih mož, ki niso le po naslovu, marveč tudi po srcu pravi pleme-nitaši! Premiranje kobil. Dne 15. julija t. 1. vršilo se je na živinskem sejmišču v Ptuju premiranje kobil in kobil nih žrebet za okraj Ptuj in Maribor (desni breg Drave). Prignalo se je nad 100 konjev. To je gotovo znamenje, da ima kmetsko prebivalstvo že velik interes za konjerejo. Ko se je kobile posamezno ogledalo, imel je načelnik c. k. konjerejskega društva za Štajersko g. plem. R o s m a n i t nagovor, pri katerem je predstavljeni materijal označil. Dejal je, da predstavljene kobile-matere niso posebno lepe; to je dokaz, da prebivalstvo boljše kobile prodaja in si za pleme le slabši materijal obdrži. Načelnik je svaril pred takim postopanjem. Dveletna in mlajša žrebeta označil pa je načelnik kot jako dobra. Zahvalil se je pri zastopniku c. k. okrajnega glavarstva za interes, s katerim zasleduje tudi konjerejo; nadalje pri okrajnemu načelniku g. O r n i gu za vsa pripravljalna dela, zlasti pa tudi okrajnemu zastopu za velike okrajne dobitke. G. okrajni načelnik O r n i g prestavil je ta nagovor v domačo slovenščino in je poleg tega omenil, da je ptujski okrajni zastop vsled velikega pomena umne konjereje Moč volje je lastnost, ki zamore svojega lastnika v resnici srečnega napraviti. Ljudje so večinoma glede volje slabotni. Na volji močni je mnogokrat boljši od drugih ljudi in to mu prinaša vedno dobičke. Lahko se reče, da na volji močni druge ljudi skoraj brez nasprotovanja prevladuje. Močna volja zamore pa le v zdravem truplu stanovati. Zato moramo v prvi vrsti nato delovati, da ostanemo zdravi in od bolečin prosti. _ 4 _ skoraj 800 K za premije dovolil, torej več, nego mnogo bogatejši mariborski okraj. Gospod president zaklical je potem „hoch" Njegovemu Veličanstvu cesarju. Potem se je pričela razdelitev premij. Dobili so: Za materinske kobile in sesalna žrebeta: državne premije (srebrna medajla in 50 kron) M. Letnik, Uernovec, S. Mlakar, Sankendorf, Joh. Žigart, Orehovavas; — deželna premija: Joh.Prosenjak iz Spnhlje; — okrajne premije: Jos. Vrabl, Spodnji Velovlek, Jos. Bračič, Janževavas, Anton Baumann, Sankendorf, Joh. Koletnik, Mala Var-nica, Franc Venta, Formin, G. Tomanič, Sankendorf, M. Sušeč, Ottendorf, M. Čuček, Ternovska vas. — Za mlade kobile: Državna premija (srebrna medajla in 50 K) dobil je Joh. Prosenjak iz Spnhlje, deželno premijo Franc Trunk iz Formina, okrajne premije pa: Jakob Žampa, Juvance, M. Sušeč, Ottendorf, A. Pihler, Spodnji Velovlek, A. Potočnik, Račje, BI. Kla-niček, Hajdin, Joh. Kumauer, Slivnica, Fr. Ježek, Jnršince, Fr. Bezjak, Možgance, A. Toplak, Bruckldorf, Joh. Žirovnik, Jurovce, Joh. Cvetko, Juvance, Fr. Schosteritsch, Št. Vid, A. Herga, Gabernik, A. Pihler, Juvance, Jakob Polanec, Zagoiče, Fr. Mtmda, Cobotince, G. Cnček, Va-reja, Job. Vrabl, Sp. Velovlek, Anton Merkuš, Zgornja Pristova, Franc Bezjak, Možgance. — Za dvaletna kobilna žrebeta: državni premiji (srebrna medajla in 50 K): Jos. Bračič iz Janževca in Al. Brodnjak iz Formina; deželna premija Joh. Horvat iz Orehovca; okrajne dobitke: F. Valič, Možgance. A. Zupančič, Jurovce, Jos. Vrabl, Spodnji Velovlek, A. Zupančič, Jnrovce, V. Marinič, Loka, Al. Bezjak Jir-šovce, M. Valenko, Možgance, F. Pichler, Spodnji Velovlek, Joh, Horvat, Račje, M. Toplak, Podvince, Joh. Murko, Markldorf. — Za enoletne kobilice so dobili državne premije po 50 K in medajlo: Ferd. Korper, Formin, Marija Leskoschegg, Spodnji Breg; deželno premijo pa M. Horvat iz Formina; okrajne premije; Jos. Horvat, Gabernik, Peter Plohi, Formin, V. Blatnik, Ješence, F. Munda, Pobetince, Al. Bezjak, Sv. Marko, Jos. Budiga, Račje, Joh. Prelog, Gajovce. Anton Pernat, Spodnji Jablink. Anton Kovačič, Spodnji Velovlek, Anton Valcer, Spnhlje, Anton Znpanič, Jurovec, Alojzija Muršič, Formin, Valentin Cuš, Dornava. Nevihta na Zgornjem Štajerskem. Na Zgornjem Štajerskem zgodila se je v dolini, znani pod imenom „Gesanse", velika nevihta. Voda je pridivjala iz planin, odnesla vse brvi in mostove ter napravila velikansko škodo. Največ škode se je konstatiralo v Johnsbachu, kjer so vrtovi naravnost opustošeni. Vas je bila dalje časa popolnoma ločena od postaje. Mnogo turistov se je hotelo odpeljati, pa so morali tako dolgo čakati, da se je zamoglo napraviti nasilne brvi. Sredi v najhujši nevihti udarila je tudi strela iu je pogorelo več poslopij. Prizadeta škoda je prav ogiomna. Tudi v drugih krajih zgornje, srednje in spodnje Štajersko bo se že zgodile hude nevihte. Diamanteno poroko praznovala sta te dni zakonska Andrej in Marija G o 11 o b v Freideggu pri Mariboru. Jubilar bil je rojen leta 1834, njegova soproga pa 1832; poročila sta se pa 13. februarja 1854. Gospod Gollob bil je tudi 25 let član občinskega zastopa v Leitersbergu. On in njegova žena sta oba v najboljšem zdravju. Čestitamo jima prisrčno k tej redki slavnosti! Imenovanje. V Slovenski vasi pri Ptuju imenovali p: vrlega deželnega poslanca in graščaka g. Richarda K1 a m m e r na Rbensfeldu za častnega občana. Velezaslužnemu g. Klammerju čestitamo prav iskreno. Požig. Dne 24. p. m. pogorelo je posestvo kmeta Koštomi v Loki pri Vojniku. Ker je bil Pri temu nam služi jako dobro Fellerjev bolečine odpravljajoči, osvežujoči in oživljajoči rastlinski esenc-fluid z zn. „Elzafluid." O tem moramo biti prepričani, ako čitamo pisma kakor ono gospoda profesorja dr. Eugena Lux, Wiš-mova a/W. Galicija. Ta zdravnik piše: ,,Veseli me, da Vam zamorem naznaniti, da sem Vaš izborni „Elsafluid" po mnogoštevilnih poskusih kot posebno dobro sredstvo našel zoper revmatične in gihtične bolezni, zoper kašelj, zobo- in-glavobol, trganje v udib in posebno zoper boleznim očeh. Rabim je pri mojih mnogoštevilnih posestnik precej visoko zavarovan, se je kmalu sumilo, da 'se mu je šlo edino za zavarovalnino. Orožniki so zdaj posestnika in njegovega hlapca Franca Kosman zaprli; sicer obadva tajita, ali dokazano je, da je Koštomi svojega hlapca najel, da naj ta zažge. Srbski vlomilci. Dne 11. t. m. potovala sta neki Jakob Pisek in Radovan Slavelj skoai Celje. V gostilni „Schwarzer Adler" sta iz večih kov-čegov ukradla gostom denarja, obleke in drugih predmetov. Orožniški stražmojster Perko v Štoreh zasledoval je tatova. Posrečilo se mu je vjeti Pišeka pri Teharjih. Slavelj pa je v bližnjem gozdu izginil. Zverinski hlapec. Zadnjič poginila je 500 kron vredna krava neke posestnice v Schnecken-dorfu pri Celju. Kravo je nekdo z nožem petkrat na trebuhu ranil. Kot krivca zaprli so orožniki pri posestnici uslnžbenega hlapca Franca Tratenšek. Dolži se ga tudi, da je posestnici večkrat s požigom grozil. Tratenšek je jako nevaren človek, ki je bil svoj čas tudi že zaradi požiga na 5 let ječe obsojen. Slepar. V okolica Celja je fabrični delavec Johan Homan od raznih trgovcev izvabil več blaga. Pri naročilih podpisal seje za »doktorja." Potem je z blagom izginil. Ali zdaj so ga orožniki v neki fabriki v Knittelfeldu zasačili in sodniji oddali. Pijonir utonil. Pri Mariboru padel je neki pijonir iz pontona v Dravo in je v valovih izginil. Doslej mrliča še niso našli. Goljufija. V Dobrenku pri Mariboru prodala sta zakonska Anton in Neža Marinšek svoje skoraj popolnoma zadolženo posestvo posestniku Scharmann v Cirknici za 8000 kron. Ostanek kupnine v zneskn 690 kron poravnal je Scharmann z dvema menicama (na 278 K in 412 K) za Nežo Marinšek. Anton Marinšek pa je menico svoji ženi ukradel, je ponaredil drugo, ednako se glasečo menico, medtem ko je pravo menico nekemu Johanu Rokavec v Mariboru prodal. Scharmann bi moral vsled tega dvakrat plačati menico. Marinšeka so zadrli. Izgubila se je na poti od „Elefantaa do pekarije Kodella v Ptuju srebrna ženska ura in srebrna verižica. Kdor jo najde, naj se oglasi v mestni stražnici; dobi dobro nagrado. Iz Koroškega. Naskok na Koroško. Z neverjetno strastno silo vrgli so se slovenski klerikalci na prelepo Koroško, da bi jo podjarmili in v svoje nazadnjaške kremplje spravili. V svojih zanikrnih listih so že odkrito izjavili, da smatrajo pridobitev Koroške za prvi korak v uresničenje jugoslovanske ideje. V tistem hipu torej, ko bi bila domača koroška stranka premagana in bi prišli iz Kranjske prihajajoči hujskači na krmilo, v tistem trenutku bi bil prvi korak storjen, da se razbije naša avstrijska domovina, da se raztrgajo zgodovinske kronovine habsburške krone. Gotovo je in pribito ostane, da hočejo v .Jugoslovanski" ideji zaslepljeni prva-ški Slovenci pošteno koroško ljudstvo srbskim kraljemorilcem prodati. Seveda se danes ti hujskači nezavednemu ljndatvu še z medenimi frazami laskajo in govorijo tako, kakor da bi se jim šlo v resnici edino za „pravice" slovenskega kmeta. Pa to so le fraze, to je le medena vaba. V resnici pa hočejo avstro-ogrsko monarhijo ugonobiti, da bi čimpreje uresničili svoje jugoslovanske sanje . . . Pretekla nedelja bila je zopet dan pansla-vistične orgije v Rožni dolini, katera kranjskim hujskačem v prvi vrsti diši. Napravili so v pacijentih s krasnim uspehom in preporočan vsem lekarnarjem, je naročiti." Mi zamoremo Fellerjev fluid z zn. „Elsa-fluid" našim čitateljem tudi iz lastne izkušnje najbolje priporočati in naj bi vsakdo 12 steklenic za 5 kron franko od apotekarja E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatska) naroČil, da bi to vedno v hiši imel. Obensm zamore se tudi Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elsa-krogljice", 6 škatljic za 4 krone franko naročiti. - - - - akir. sv. Jakobu „ tabor" ljudstva, na katerega so hoteli pripeljati na stotine zapeljanih ovčio iz Kranjske, da bi s tem domače napredno ljudstvo terorizirali in preganjali. Koroški Nemci in naprednjaki so seveda sklenili, da nastopijo z vso odločnostjo proti tej kranjski nasilnosti. In gotovo je, da bi te množice domačih poštenih Korošcev z isto odločnostjo zavrnile ta nesramni napad kranjskih hujskačev. Oblast je to preprečila. Izdala je povelje, da se k zborovanju v sv. Jakobu ne dopusti kranjskih hujskačev; obenem je seveda tudi prepovedala dohod Nemcev in naprednja-kov. Medtem ko so se Nemci tega povelja držali, ker niso hoteli koroško ljudstvo žrtvovati žandarskim bajonetom, so na prvaškem zborovanju imeli vkljub temu kranjski hujskači prvo besedo. Tega oblast žalibog ni vidila ali pa ni hotela videti . . . Pomen prvaškega „tabora" v Rožni dolini sicer ni velik. Kajti koroško ljudstvo jena raznih velikih zborovanjih po vsej deželi glasnejeinodločne-je protestiralo proti napadom kranjskih prij atelj ev Srbov. Koroško ljudstvo samo nima in noče imeti nobenih zvez s tisto propalo bando, ki je Če pred par meseci kričala „živijo Srbija" in nabirala denarje za „brate Srbe", medtem ko se danes na gnusni hinavski način dela „patrijotično". . . Koroško ljudstvo opozarja glasno vlado, da naj napravi protiavstrij-ski hujskanji slovenskih prvakov po Koroškem konec. Drugače si bode koroško ljudstvo — samo pomagalo! * * * Vrba na jezeru. (Duhovniški pretepač). Piše se nam: Dosita znani prvaški duhovnik Fritz v Kranzelhoienu še vedno nima dovolj s svojim sovraštvom proti vsem, kar je nemškega in naprednega. Zdaj naj čutijo njegovo sovraštvo tudi vbogi nedolžni otroci. Ta čudni duhovnik hoče otrokom, bržkone po srbskem muštru, „vero" vsiliti s palico, z lasanjem, z udarci s pestjo itd. Pojavila se je že cela vrsta pritožb glede surovega ravnanja z nemškimi in naprednimi otrocmi; ali stariši se doslej niso upali, napraviti pritožbo. Zdaj pa je vendar enkrat potrpežljivosti konec. Zadnji slučaj (z otrokom Nowak) pride k sodniji. Mi pa vprašamo: koliko časa bode cerkvena in šolska oblast deco pokvarjajoče delovanje tega neverjetnega duhovnika še trpela? Ali ne spada ta možakar, ki sam sebe ne zna premagati, že davno v penzijo ali pa v kakšno bolnišnico? Ljudstvo ima pravico, da zahteva tukaj spremembo, kajti le tedaj prišel bi v našo faro zopet pokoj! Kleindorf. Piše se nam: Celovški „Mir" je imel v štev. 22 obilo laži in psovk na „Feuer-vvehr" v Kleindorfu, ker so prišli prav po poštenem v našo vas poskušat hidrante pri vpeljanem vodovodu in so bili tudi prav gostoljubno sprejeti. Priklatila se je pa tudi tolpa nahujska-nih prvaških rogoviležev iz sosednje vasi Štebna, med njimi tudi znani podivjani razgrajač S. . .a in ti prvaški fantalini bi bili radi videli, da bi bi bilo prišlo do pretepa. Vsa čast pa gre g. Zenkla v Globasnici, ki je porabil pamet in pravočasno odpoklical svoje podložnike domu in s tem zabranil gotovi prvaški napad na nje. Heil fortschrittliche Feuerwehr in Kleindorf! Več vaščanov. Lepa napredna zmaga. Prvaški, kranjski in in srbofilski hujskači napravili so letos velikanski naskok na občino Finkenstein pri Beljaku. Hoteli so to vedno napredno koroško občino pridobiti, da bi potem tem lažje svoje hujskarije nadaljevali. Delali so seveda z znanimi klerikalnimi sredstvi laži in obrekovanja. Pa jim ni pomagalo. Tudi to jim ni pomagalo, da se je agitacije udeležilo štiri političnih duhovnikov, med njimi seveda tudi novi domači fajmošter dr. L u č o u n i k. Volilci pa so dokazali, da se ne dajo od srbofilskih „prijateljev" zapeljati, marveč da hočejo ostati i zanaprej Avstriji zvesti Korošci. Izvoljeno je bilo vseh 24 kandidatov napredne koroške stranke. Dobili so v 3. volilnem razredu po 57 glasov večine, v 2. razredu po 8 glasov večine, v 1. razredu pa se nasprotniki sploh niso volitve udeležili. S tem ostane občinsko gospodarstvo v izbornih rokah dosedanjih naprednih mož, katerim je načeloval kot župan vrli gosp. W i 111 s c h. Klerikalci so v tej občini zopet enkrat premagani. Zmagala pa je pametna, poštena koroška zavest. Čast vrlim volilcem, ki se ne dajo zapeljati od protiavstrijskih hujskačev! Nezgoda. V kamnolomu v Moltschachu ponesrečil je jako težko posestnik Simon Petrič ml. Odpeljali so ga v bolnišnico. V Dravi našli so pri Rottensteinn mrtvo 51 letno vžitkarico Magdaleno Orasch. Govori se, da si je zaradi neke težke bolezni sama življenje vzela. Vlom. V Flantbergu vlomili so neznani tatovi pri posestniku Stecherju in so pokradli 400 kron denarja ter razne obleke za 130 K. Na sumu cta dva vandrovca. Huda ura. Iz G r e b i n j a se poroča, da je tam dne 8. t. m. velika nevihta divjala. Strela je spremljala grozoviti vihar, ki je napravil na poslopjih, vrtovih, poljeh in zlasti pri sadnem drevju jako veliko škode; pri posestniku Kressl v Langeggu udarila je strela v veliko gospodarsko poslopje, ki je bilo v par trenutkih v plamenih. Vihar pa je nosil plamena na vse strani. Tako je zanesel vihar ogenj na eno uro oddaljena poslopja posestev Strebenitzer, Grill Panganatz. kjer so pričele strehe vkljub hudemu dežju takoj goreti. K sreči so zamogli domačini tukaj ogenj takoj zadušiti. Pri Kresslu pogorela je vsa premičnina s kmetijskimi stroji in mnogo krme. Pocestnica je vdova in trpi za 20.000 K škode, ki je le deloma z zavarovalnino pokrita. Smrtna nesreča. V pivovarni Fischer v Beljaku ranila se je pomožna delavka Elizabeta Anderwald pri delu s steklenicami tako težko, da je še isto noč umrla. Samomor. V Celovcu ee je obesil v nekom grmovju 1. 1888 rojeni drakslerski pomočnik Jabornik. Vzrok samomora sta beda in brezposelnost. Nesreča. V Spodnjem Trbižu povozil je tovorni automobil nekega delavca, očeta treh nepreskrbljenih otrok. Nesrečni mož biljesmrtno-nevarno ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico v Beljak. Izpred sodišča. Srbofilski študent obsojen. Maribor, 14. julija. — Znano je, da je del slovenske in hrvatske mladine že od srbo-lilske gonje zastrupljen in da ni čuda, ako ta pokvarjena mladina odobrava krvavi umor v Sarajevi. Danes se je vršila pred tukajšnim okrožnim sodiščem razprava proti 17 letnemu gimnazijcu Antonu K e š m a n iz Gaberja pri Uelju. Fant je vkljub svoji mladosti že grozovito nahuJ8kan in napolnjen s panslavističnimi idejami. Obtožen je bil zaradi žaljenja člana cesarske hiše po § 64 k. z. in zaradi prestopka po § 305 k. z. Stvar je bila sledeča: Na dan po umoru prestolonaslednika pogledal je hrvatski vojak Jožef Sandukčič iz okna svoje sobe. Videl je črne zastave vihrati. Pri drugem oknu gledal je Kešman, ki mu je na njegovo vprašanje povedal, zakaj se gre. Potem se je razvil med obema od okna do okna pogovor. Kešman je pričel prav grdo o prestolonasledniku govoriti. Dejal je potem: „On (umorjeni nadvojvoda) bi bil vedno vojne peljal; k o b i ga ne bili Srbi umorili, bi ga gotovo Slovenci usmrtili." Vojak je dejal: „To ni dobro! Zdaj bodemo gotovo Srbijo okupirali; ta mala država dela vedno komedije in bi bilo treba, da se jo popolnoma uniči." Obtoženec pa je odgovoril: ,Mi Slovenci delujemo nato, da se združimo b Srbi; jezik je itak ednak, na veri pa ni toliko ležeče!" Nadalje je dejal: Ko bi prišlo do vojne, obrnili bi se mi zoper Nemce in Madžare . . . Treba je, da se velike gospode odstrani, da pridemo mi naprej!" . .. Ta zagrizeni deček izvira iz slovensko-klerikalne družine. Njegov stric je slovenski katehet Medved v Mariboru, ki ga je spravil v knezoškofijuki seminar, kjer se je do Velike noči nahajal. Torej produkt klerikalne vzgoje! Pred sodnijo se je zagovarjal, češ da govori slabo hrvatsko in da ga je moral tedaj vojak napačno raznmeti. Sodnija pa ga je v tajni razpravi obsodila na dva meseca težke ječe. Obsojen srbofil. Ljubljana, 15. julija. Včeraj vršila se je pred tnkajšno deželno sodnijo razprava zoper delavca Franca B u p a r zaradi zločina po § 64 in § 305 k. p. Razprava se je vršila tajno. Obtoženi Franc Rnpar bil je na eno leto težke ječe obsojen. Rupar je namreč napram raznim gostom v neki gostilni v Rakeku, ko so govorili o umoru prestolonaslednika, dejal: „Prav je, da je mrtev. Ali mislite, da bi bilo bolje, ako bi še živel?" Pri sodniji se je zagovarjal s pijanostjo, kar pa mu ni pomagalo. — Isti dan se je vršila sodniška razprava proti komiju M a č e k u zaradi istega zločina. Ker pa niso priče edoako izpovedale, bil je Maček oproščen. Navodilo na kakšen način se da žveplo z galico namočiti in zmešati. Za 25 kg žvepla se vzame mešanica, katera je iz 50 gramov oljeve kisline (Oleinsaure) (v Mariboru pri g Wolf, D.-ougerist, Herrengasse se dobi ena kila (1000 g) za K 1 50) in 1 liter navadnega špirita narejena in ta tekočina se na drobno z žveplom poškropi in prav natanko zmeša in zažuli Žveplo na ta način pripravjeno, se da na mesti z raztopljeno galico mešati, kakor voda in melo. Treba je, da sprva ne da še preveč tekočine, ampak se samo toliko zalije, da se da gnjeti kakor testo. Kakor hitro je testo dobro zagneteno, se dolije sploh več tekočine, da je nazadnje tanka sratka, katero se skozi luknjičav ža-kelj v galico precedi. To delo ima namen, da se z enim potom trsje z galico proti peronospori poškropi ia poleg tega tudi žvepla proti »oidiju«. Zdaj, ko dež pri delavnem opravilu moti, bode jako važno, da se dvojno delo naenkrat opravi. Vzame se na polovnjak bakrene gahčine raztopnine dve do tri kile žvepla, katero se na ravnokar popisani način dostavi. Z grebelco se mora sploh dobro tekočino mešati, da se žveplo na dno kadi zasede. Škropiti je treba vsako pero ali list, posebno listi od spodaj in od zgoraj. Nadaljni recept je ta le: Na 2 kili žveplenega prahu vzame se 20 gramov žajfe in 20 gramov sode (natriumkarbonat). Zadaja sredstva se razpusti v 1—2 litra vroče vode in se ju potem tesno z žveplom zmeša. Ta produkt se da takoj z vodo porabiti. V tistem oddelku vinograda, kjer je že škropljeno, se mora takoj posebno žveplati. Podlehnik, dne 9. julija 1914. Franc Rudi, oskrbnik. Občudovanje povzroča hilri, bolečine odpravljajoči vpliv Fellerjevega rastlinskega esenc-fluida z *n. „Elsa-fljid" pri vseh na reumi in gibtu trpečih. Kdor trpi na bolečinah (e vrste, kakor so bolečine na križu, v strani ali na hrbtu, bodenje, trganje itd., naroči naj 12 steklenic za B kron franko od apotekarja E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz it. 241 (Hrvatsko.) Obenem se lahko naroči Fellerjeve odvajalne Rbabarbara-krogljice z zn. „Elsa-krog-Ijice", 6 škatljic za 4 krone franko. Kdor kopi uro, naj pomisli, da napravi slaba ura svojemu lastniku vedno troške popravila, jezo in Škodo, dobra ura pa ponos, veselje, natančnost in prihranek denarja. Naj se torej ne kupuje Sund-ura marveč raje pravo Švicarsko uro, ki jo oddaja svetovna razpoSiljalna hiša H. Suttner v Ljubljani šlev. 701 že od K -i'10 naprej. Ta- staro-renomiraiia firma poseduje lastno fabriko ur v Švici in pošilja na zahtevo zastonj bogato ilustrirani krasni katalog o urah, verižicah, kinču, zlatem in srebrnem blagu itd. Loterijske številke. Gradec, dne 8. julija: Trst, dne 15. julija: 76, 46, 53, 85, 56. 71, 75, 50, 87, 20. Lepo posestvo " v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, ob okrajni cesti ležeče, z velikim zidanim stanovalnim in gospodarskim poslopjem, skupaj t dvema oraloma izbome zemlje, jako primerno za obrtnika, se poceni proda. Vprašanja na lastnika Jakob Matzun, tovarnar v Ptuju. Stole (Zimmersessel) slawitsch&heli.er reoejo, da io najbolt*. zdravilo a k»Wi pimw pi.ai II baramili i s „3 smrekami." Milijonih0 *asliženje, zadatai kašelj, katar, vratne bole-«-!••=-, kakor tudi ohranjevanje prehlada. / Ifift not- P0T' spričoval OIVV od zdravnikov in zasebnikov jamčijo za goto-ri uspeli. Zelo ohnsn-- krogljtee za sprožitev teka. Zavitki po 20 in 40 vin. in Skali* sa 60 vin. » prodajo pri ft. Mulitor, lekarnar v Ptuju, Ignaz Behrbalk. lekarna v Ptuju, A.Plunger, lekarna v Pr dčetrtku, Haas Schniderscliits.-h, lekarna v Brežicah, Frani Petzolt, lekarna v Sl0T.-P>8trici, Hart.Tranlvetter, lekarna » Ormožu, Max Levrer, lekarna v Radgoni. Ne zamudite dalje in pišite Se danf s po moj bogato ilustrirani, 4000 podob vsebujoči glavni katalog, ki nudi veliko izbiro v raznih predmetih in ki se posije na zahtevo vsakomur zastonj in franko. C. in kr, dvorni fiferant Hans Konrad razptiiiljalna kisa Itriis štev. Č4&5 (Češko). 630 NikL žepna ura K 8'90, 6'-; srebrna ura K 8-40, niklasta budilnica K 2'90, ura-kukavica K 8-60, ura na pendeli K 9 —, harmonika K 6*-- , gosle K 5*80, revolver K 680. Razposiljalev po povzetju. — Brez rizike 1 Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Koza mlada, mnogo mleka, jako domača, se proda. VpraSa se v gostilni pri sv. Roka na Bregu pri Ptuju. 583 Ameriko Od M6 Antwerpena z 12.0(H) do 19.000 toni velikimi parniki z dvojnimi iravbami Red Star Line Prverazredal sarnlkl. Zmerne ene. Izbama eakrbi Odpotovale v»ak teden v soboto v Novi York, viakib 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedb* pri: Red Star Llnle. Aatwnrfi«, Diir.aj IV. Wiedeuergiirtet 30, Julius Pepper, Innt-bruek: Sadbahnitraste 8, Frue Daleno. Ljubljana, kolodvorska ulica 41. Lm-»old Franki, Grad« Joanneumrinf i*! Na obroke zlata verižica 82 za gospode ia dame 82 160 gramov težka K 140 •—, na I mesec 4 K. Prvorazredna srebrna ura s 8 srebrnimi pokrovi K 14'— Dobava vsepovsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj takoj pise. R. Leehner, 6n'ldv,-arenhaus. Lundenharg, Nr. e61. Vedeževalske karte sloveče Lenormand, Pariz, največje vedeževalke sveta, s skrivnostnim ključem za razrešitev vsakršnega vprašanja. Vseh 36 kart v etuiju le K 130 (tudi v pisemskih znamkah). Mih. Horowitz, Krakom. Ditla 61 !'.. 643 Prvorazredna kolesa! Najnovejši modeli 1914/15. Hotni! Trajna I Lahko lekoča! 6, let pismene reelne garancije 1 Krasna priznanja iz vseh krogov. Št. 13/2. Leitner-kclo znamka PB. L.u z najboljšim torpedo-freilaufom, doppelglockenlager, gorskim manteljnom, delavskim orožjem, zvoncem, ace-tylcn-svelilko, nožno pum po, varstvom proti blatu, skupaj K 120■—. Posamezni deli po najnižjih cenah. Ceniki gratis in franko I Največja fabričua zaloga koles Briider Leitner, St. Veit a /d. 8lan s t. 28. 389 Mlitiarski učenec se takoj sprejme pri Aleksandra Brandner, umetni in val-čni mlin, Reeje (Botaebarh) pri Konjicah. 55$ Zaradi preselitve se proda iz proste roke 678 lepo posestvo, sposobno za vsakega obrtnika ali tudi penzionista in sicer v Brežicah na kolodvoru. Obstoji iz novo zidane hiše z petimi sobami, eno kuhinjo In štirimi ubukauiuii kleti; novo gospodarsko poslopje z obokanim hlevom za 6 glav živine, 4 zidani svinjski hlevi, svinjska kuhinja, 8 šupe, vrt za zelenjavo, pašnik za svinje in dva vodnjaKa z dobro pitno vodo. Zraven je tudi nekaj polja. Naslov pove uprava tega lista. Dobro idoča 572 pekarija v večjem kraju pri Gradcu se zaradi smrti odda takoj v najem ; peče se vsak dan za 80 do 100 K. Kje? pove uprava tega lista. Hlapec za enega konja in za vsa domaČa dela se takoj sprejme pri g. J. Jerlitich. Kranichs-feld. 640 Franz Schonlieb, tovarna orožja in izdelovalnima finih pušk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Reparature, pre-naredbe, strokovnjasko, zlasti nove cevi z nedoseženo sU gurnost strela in nova kopila najceneje. — Ilustrovani cenik brez troškov. 55? Priden in zdrav učenec zmožen slovenskega ter nemškega jezika, t dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini A. Preaz, Rogatec (Rohitach). 571 Dva učenca zmožna obeh deželnih jezikov, z dobro šolsko izobrazbo, se takoj sprejmeta pri g. Frani joike Jan., trgovina z mešanim blagom in lesom v Oplet-niei. XXWXXXXXX Oženjeni kravar Sedlarski učenec (Svajcer) z če le mogoče enim odrašenim sinom se sprejme pri graščinskem »skrbništvu Enensfeld priPUjn. 687 se takoj sprejme pri g. Franca Raschl, sedlarski mojster v t-;-;, [Ptnjn, Ssmitzgasie. 5c4 Dobra ura od Suttnerja je veselje in ponos tvojega lastnika. Naj se ne kupuje navidezno cene šund-ure, ki so kmalu pokvaijene 1 Plača naj se raje par vinarjev več za trajno zanesljivo Suttner-Nikel-patent uro. Roskopf-ura K 4-10. Srebrne pancer-verižice K 2 20 Niklaste verižice k r-. Tula niklasta ura, dvojni mantelj . . K 9'80. Ženska ura, jeklo aii n-kel..... K 7"90. Budilnica............ K 3*50, ura na pendelj.......... K 12'50. Razpošiljate v po povzetju ali naprej-plačilu. Ako ne dopade, denar nazaj. Zahtevajte zastonj begato ilustrirani krasni cenik s o urah, kinču, zlatem in srebrnem blagu od staro-renomiiane svetovne razpošiljalnice y uuuJhIII ■•» Lastna fabrika ur v Švici. Res ni potrebno da se pustite trpinčiti od svojih kurjih oči! Cook. & Johnsons amerik. patent. rinke zoper kurja očesa rabljene v smislu navodila, oprostijo Vas takoj in popolnoma od Vašega trpljenja! 1 poskusni kos 20 vinarjev, 6 kosov v škatlji 1 K. g3iig „Samariter" Zoper trdo kožo in žulje, kurja očesa na peti in podplatu, kjer ne drži noben flajšter, je nedosežen „Samariter" tekoče mazilo zoper kurja očesa v kronskih tubah. 1 tuba K —-60. Oba sredstva se dobi v vseh apotekah in drožerijah. 560 Lepa hiša prostorna tik glavne ceste blizo Maribora, ima lepo pro-dajalnico za trgovino z mešanim blagom, 3 sobe, 3 kuhinje, klet, lep vrt, vodnjak pri hiši itd., je za vsako obrt in trgovino pripravna iu se takoj po celo nizki ceni in pri dobrih lahkih, plačilnih pogojih proda; tudi so tukaj 2 lepi vili podobni hiši za penzijoniste posebno pripravni celo p0 ceni za prodati. Več pove Franz Podlipnik, Thesen 37, Marburg. 681 eigažira prvorazredni domači živijenje-zavaro-valni zavod pod jako ugodnimi pogoji za sodnijski okraj sgn ■■■■■■■■ Ptuj. Natančne oferti s podatki glede referenc pod „Tiichtige Acquisitionskraft" na anončno pisarno Jos. A. Kienreich, Graz, SackstraBe 4. alostna usoda je, ako se čutimo slabe, trpeče, nervozne in ako mineva naia delavnost. Zlasti žalostno je to za one, ki v težkem boju za vsakdanji kruh morajo braniti svojo eksistenco, svoj zaslužek napram mnogim zdravejšim konkurentom. Izginjenje življenske eneržije, življ. moči temelji na tem, da vsled napačne hrane, napačnega načina življenja, slabo pre- stanih bolezni, žalost;, skrbi in drugih duševnih vplivov kri polagoma svojo pravilno mešanico in zlasti svojo vsebino na redloth snoveh izgubi. Vsled tega obuboženja krvi se vstavi tok krvi in pridemo do raznih bolezni, glavobola, pomanjkanja teka, zapiranja, težav v želodcu in črevesju, izapnenja žil in do mnogo drugih bolezni. Ne moremo več tako delati kakor doslej in gledamo obupano v bodočnost Bolani, oslabljeni živci otrpnijo voljo! Pomanjkanje spanja, hitro duševno utrujenje, raztrešenost, pomanjkanje misli prihajajo in nam oropajo zmožnost, da svoj prostor popolnoma izpolnimo. Ako hočemo vstaviti prehitro izrabo naše telesne mašine, ako hočemo, da zopet zdravje in veselje našo dušo napolni potem zamoremo to le z enim sredstvom doseči, ki osveži kri in jo omladi, dvigne izmenjavo snovi ter daje truplu in duhu ono viioko m-.fo moči, ki je potrebna za premaganje bolelnih motenj- Temu namena služi Biodyn, ki je že tisočerim k novemu življenju pomagal. Z Biodynom dobi Wri, ki mora vse organe, tudi možgane, mozeg v hrbtu i* wvee uditi, ncobbccuo potrebno stavbeno snov in vstvari mirne živce, zmožnost t«r Življensko srečo. Vzemite Biodyn in Vaši živci se bodejo zopet okrepčali, Vaše trupla čstflo bode novo moč. Popolnoma zastonj poskušnjo Vam pošljem, ako mi pišete. Sami se bodete prepričali, kako izborno Va«. bode moje sredstvo Koristilo. Dajem polno garancijo da Biodyn ne vsebuje nobenih škodljivih tvarin in Vam pošljem is\otateo s poskušnjo popolnoma zastonj mojo posebno podučno in vredno razpravo, ki Vas potem o vsem temeljito poduči. Ne čakajte in pišite mi s polnim zaupanjem. Dopisnica zadostuje. Nastavite isto na Expedition der Opern - Apotheke, Budapest VI., Abtellung 473. «8 15 Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši iz-. vrstne ,.Š tajerčeve" ' a u ž i g a I i c e. V velikem se jih naroči naravnost pri JLSnderbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAW!TSCH. PTUJ. in vseh firuqih *aJnaah. ft U-a mWk i§ na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih kjrač, raznih mt usnatega blaga kakor kafre, taike za iolo, ■a nakupovanje in za denar, toaletno roil, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari Iz jekla spr. bostek, žlic, nolo za Žep m pravo Solinger britve itd. Blago Iz celuloida hi roga, kako tadi pletarsko blago npr. korbe za potovanj« T«ok mt. Razno blago Iz stekla hi porcelana, talarje, plskre, sklede, flaie, glaže hi droge t to itroko ■padajoče reči. fazami oddelek se od 20 ris. naproj. Posebno lepe reči pa u 60 dO K 1*28. Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik), nt Pridna, zanesljiva prodajalka, ki zna dobro računati in ki ima izvršiti navadna pismena trgovska dela, se sprejme pri g. Max Straschill, žganjetoč v Ptuju. 619 Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. asa 600 kroni Vam plačam, ako mojo 477 S ,Ria-balzam' VaSa kurja očesa, bradavice, trdo kožo ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K 1 —; 3 posodice K 250. Stotero »a-hvaloih in priznanjevalnih pisem. Kemeny Kaschan (Kassa) I. pogini predal 1?/721 Ogrsko. Mestna posredovalnica (Wohnnng- and Dienstvermittiung) s« M službe, učence, stanovanja in posestva T Ptuju urrSuje m vrste posredovanja najhitreje. "Wl VpraiaB« k pojasnila v mestni straŽBHM (roteri). Lepo kmelsko gospodarstvo s hišo, hlevom in gospodarskim poslopjem, nova zgradbak z opeko krita, z gostilniško kencesijo in iztočem žganja, okoli 11 oralov zemlje i. s. 1 oral gorice (zabela, zdravo), 4 oralov gozda (bela, rdeča bukva) za podirati, 6 oralov travnika, na griču, >/t ure od postaje Poličane, priljubljeni izletni kraj, se iz proste roke za K 16000 pioda. Lastnik Hans Wonk v Poličanah. 665 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Č»a za kopanje i ob delaruikih od ure do 8. ure popoldne (blagajna je 12. do 1. are uprta): ob nedeljah in I praznikih od 11. on 12. nrm dopoldne. I 1 kopeli x vročim zrakom, paro ali I BBrauaebadu z rjuho K —• 70 Proda se: 1. Gostilna, dobro idofa, ob okrajni cesti Poljcane—Mikole ležeča, z lepo hiSo in gospodarskim poslopjem ter 4 orale okoli hiSe ležeče rodovitne zemlje. Cena K 14.000 —. — Polovica je za plačati. 2. Posestvo, ravno tam ležeče, z lepo bišo in novim gospodarskim poslopjem, obstoječe iz njiv, travnikov, vinograda, sadnega vrta in gozda, i skupno mero H oralov. Cena je samo K 9.000-—. Polovica je takoj za plačati, ako »e ne kupi vsa zemlja, se cena za toliko zniža. Obe posesti se prodate zelo ugodno, zaradi bolezni lastnika. Več pove gosp. Arlhin Bellas v Poljcanah (Poltschach) 676 Prevzetje trgovine. Podpisana usojata si naznaniti, da sta pod firmo Joh. Scholger's Nachf. na Bregu pri Ptuju že leta obstoječo trgovino špecerijskim in manufakturnim blagom kapila in jo bodeta pod firmo M. Scholger's Nachf. F. F. Slawitsch naprej vodila. Obenem sva otvorila zaradi pozne ečzije od 13. julija naprej veliko razprodajo vsega poletnega blaga po globoko znižanih cenah. S tem da p. n. kupce k prijaznemu vpogleda najuljndneje vabiva, zagotoviva vedno naj-reelnejšo postrežbo in se priporočava 685 z velespoštovanjem Friedrich in Franz Slawitsch. Pozor! V najem se da ali pa tudi proda gostilna in mesarija tik farne cerkve sv. Juri ob Ščavnici. Hiša je eno-nastropna, obstoji iz 8 sob, 2 kuhinji, spodnje kleti, mesnice, prostorne ledenice in gospodarskim poslopjem. Tik hiše je zelenjak in sadonosnik, v bližini 10 minut pa skupaj ležeče posestvo 12 oralov, njiv, travnika in lesa; dalje mlin, stremi tečaji in oljovo opravo na dobri vodi tik okrajne ceste. Pojasnila daje posestnica Marija Tr-stenjak tamkaj štev. 13. 543 —i^^——i ——.^^^— Posestvo 17 oralov gozda, travnikov, Djiv, gospodarsko poslopje, lesena zgradba, na griču, pol ure peš-pota od železnice in šole, se za 10.000 K proda. 2400 K ostane lahko vknjiženih. Več pove Hans Wouk, Poličane. 566 z gostilno, iztočom žganja, tobaktrafiko se pod dobrimi pogoji takoj v najem odda. Promet Ia Kupcev jako mnogo. Resni reflektanti naj se oglasijo pod „Goldgrube 45" na upravo tega lista. n5& veliko trgovino Mann Koss, Celje m zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblok za moške, žonske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane In sifonasts srajce, kravate, otročje vozičke, na- ~----- = grobne vence in traksswe, * «no besedo vse. ^---- RAZ GLAS. 6*1 Šparkasa mestne občine Celje naznanja, da je določena obrestna mera za hranilne vloge i zanaprej s 4 0 o Obrestovanje vlog se zgodi od prvega delavnika in neha z delavnikom pred dnevom dviganja. Eentni davek plača, kakor doslej, zavod samo iz lastnih sredstev. Znnanjim vložnikom se daje na željo šoke poštne hranilnice brezplačno na razpolago. Hranilne vložne knjižice lastnega zavoda se brezplačno shrani. Šparkasa mestne občine Celje. za plahte in obleko se dobi v trgovini Brata Slawitsch, Ptuj. Brata Slawitscli v Ptuju florliilplili In Uigiilsigiss: Ppriporofiata izvrstne Šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: 1 Singer A ročna mašina K 60*— Singer A .... K 60-— 70— DUrkopp-Singer . K 70 — 90'— Durkopp-RinKschiff za šivilje .......K130-- DOrkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K140— Dttrkopp-Ringschiff za krojače......K160-— DOriopp Zentralbobbin mit versenkbarem Obertcil, Luxusausstattung..............K160-—180'— D(lrkopp-Zylinder-EIastik za čevljarje......K160 —180'— Minerva A..................K 120-— Minerva C za krojače in čevljarje........K1B0-— Howe C za kroja"« in čevljarje.........K 90 — Deli (Bcstandteile) za vsakovrstne »troje. — Najine cene so nižj« kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate) Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obme, ker solidnosl je le tistim znana, kateri imajo nsiine od nas. Cenik brezplačno. b I« giht, revmatizem, išias Pojasnila in prospekt zastonj po direkciji. Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20'— K 25-— K 30'— 3 m 31/, 4 m dolge Wasserdichte Pterdedecken — %MM konjske Odeje rujave 1-90 m dolge po 10, 12, 16 kron, priporočata Slawitsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 432 Budilnica s stolpovim zvoncem 1 a kakovost, 30 urni ilagwerk in budilnica i glasno deneeim zvoncem, gladko poliranim okroglim okvirjem, 30 cm srednje mere, cifernica z vloženim steklom, kompletno s 3 zlato-bronciranimi oteži s 3 letno pismeno garancijo samo K 7*80 samo s cifemico, ki sveti ponoči K 8*40. Najcenejša kuhinjska okrogla nra brez bndilnice, 31 urno kolesje na federcug, 16 cm srednjo mere K 3-20. Brez ritikel Izmenjava dovoljena ali denar nazaj I RapoSiljatev po povzetju skozi Prvo faliriko nr HANNS KONRAD c. in k. dvorni liferant, Brtix Štev. 5329 (Češko). 630 Bogato ilustrirani glavni cenik z nad 4000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. N G L I O N A L iz najbo.jsiii vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, se kot domače sredstvo zoper obolenje živcev z uspehom rabi. 128 Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, sestavlja kri, prepreči krče, prinaša spanje, poveča telesno moč in sploflao dobroCutje, pospešuje prebavo. Ta čaj Ganglional ne vsebuje nobenih omamljajočih ingredencij. Edino pristen se dobi ta čaj pri e. in kr. dvorn. in nadvojvodn. komornemu dobavatelju JULIUS B1TTNER --------- lekarnar 128 Relchenau, Nižje-Avstrljsko. Cena enaSkatlje z natančnim navodilom 3 krone. Se dobi v lekarnah; kjer ne, pa proti vpošiljatvi K 3'— franko po pošti. BOLINDER *§- motorji za surovo olje -I- primerni za vsak obrat in kraj za postavljanje ednostavni, ceni, ekonomični, stoječi in ležeči, stabilni in vozni. Bolinder im družba za zgradbo strojev Dunaj, IX., Porzellangasse 18. Hitra dobava, ugodni plačilni pogfljl, naiboljis reference. zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo učne prostore, tako pri rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo naj se pri sledečih načelnikih podružnic ..Deutscher Lehr-herrenbund": . 1M& za Ptnj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; za Celje pri g. Kari Mortl; za Ormož pri g. Stefan Brodar. Kari Kasper trgovina s naianim blagom in zaloga »modnika W~ PTUJ -3» _ priporoča stojo bogalo zalugo 667 špecerijskega blaga, zukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ba Jot in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter predmete monicije za lov kakor patrone, kap-teljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Temažovo moke, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih oenah. Trgovin i erošjen, e. k. zalaga modiibi <4 LECHNER n. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za branitev aatos*. žepne pistole, precizno pristreljene v sistemih „Brow-«in«", „8ter«r', .Maoier" in-Bayard". Revolvri v najbogatejši Ubiri 1* od K 6'50 naprej. Flobert-puske in karabinerji, dvo-c«vn« Lancastar-lovske-puike od 36 K naprej. Patrone, ovitke patoOBOT itd. Cenik lastonj in franko. 8* od K 20— naprej Amerik, niklasta ura K 2-80 Roskopf patent-ura . „ S-~ Amerik. goldin-ura . „ 3*50 Železniška Roskopf . „ 4*— Roskopf dvojni mantelj „ 4&0 Plošča mestna ura . „ &'— Srebr. imit. dvojni m.,, 6'— 14 karatna zlata ura „ 18-— 14 karat. zl. verižice „ 20 — Konkurenčna budilnica, zanikl., 20 cm. vis. ., 2-— Znamka Junghaus . . „ 3*— Radium svetiina ura . „ 4*— Radium dva zvonca . „ 5 — Radium Štiri zvonci. „ 6'— Radium godba ..... 8"— Ura na pendelj, 76 cm „ 8-— „ „ „ stolpovo zvonenje . . . „ 10 — Ura na pend. z godb. budiln. in Slagverkom,, 14 — Okrogla ura/ budilnico.....'......6 — 3 leta pismena garancija. Razpošilja po povzetju. Max Bohnel " Dunaj IV., Margarethenstrasse 27/51. Liferant c. k. drž. železnic. Orig. fabr. cenik zastonj. "Najboljša nemška razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivih slišanih 2 K; boiiiifa 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejših sneženo belih, sil •tnlh 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flaurr.a (Daunen) sivega S K, 7 K ; boieoa 10 K|; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 X, potem franko. aae~ Butava postelje -Kta i« krepkega, rdečega, piavega, belega ali rumenega nsnkinga, 1 tfheat, 180 cm dolg, 120 cm iirok, z 2 glavnima blazlnaisa. vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim. trajnim in flamnutim perjem za nastelje 16 K: pol-daune 20 K; esiir.e 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 8 K, 3 K BO h, 4 K. Se boslje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Ksr sf n« dopada denar nazaj. S. Bflltlsnh, DesChenitz Ur. 7(6. češki (Bohaea). Cenik gratis in franko. Čvrsti fant 661 od dobre hiše se sprejme za učenca v mesarijo k dobrim ljudem ; le zanesljivi se naj oglasijo, katerim se sme denar zaupati. Naslov: J. S., mesar, poste restante Rietzdorf a. d. Pack. 421 Pozor! Kupci ali prodajalci posestev! Kdor hoče priliko porabiti, da si kupi lepo kmetijsko posestvo poceni, obrne naj se čimpreje na od visoke c. kr. deželne vlade koncesijonirano pisarno za promet posestev KARL MAGNET v Velikovcu, Koroško, Ubere Fostgasse 113. Tam so zdaj na razpolago: Posestva z gozdom, dva lepa nova umetna ml