Ministrica Petrinova na Ravnah o privatizaciji železarn
Da bi se "pogovorili o odprtih vprašanjih ob privatizaciji Slovenskih železarn" in "odgovorili na neodgovorjena vprašanja", kot je uvodoma pojasnila Irma Pavlinič-Krebs, so se 12. aprila v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah s predstavniki sindikatov in Civilne iniciative, z direktorji železarskih družb in župani Mežiške doline sestali ministrica za gospodarstvo Tea Petrin, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Janez Trček in Tibor Šimonka, član uprave Slovenskih železarn, odgovoren za njihovo privatizacijo.
Za iztočnico je uvodničarka citirala novinarja Petka, ki je v Ampaku objavil tehten članek Kako so kalili jeklo. Kot piše, se s prodajo, ali za nekatere razprodajo, žeJezarskih družb zaključuje desetletje dolgo obdobje sanacije železarn, za katero pa je značilno pomanjkanje tehtnih analiz, kaj s sanacijo pridobimo in kaj izgubimo. Številke pa so velikanske, saj je bilo za
ozdravitev sistema	"Klasična	razglednica" s Čečovja z železarno v ozadju
porabljene kar pol milijarde evrov.
Krebsova je na kratko povzela, zakaj je do odločitve za sanacijo sploh prišlo. Proces se je začel že v 90. letih, ko je sistem s 14.000 zaposlenimi zabredel v najhujšo krizo dotlej. Vlada se je po zahodnoevropskih vzorcih odločila za njegovo podržavljanje, sanacijo in privatizacijo, s čimer naj bi ga usposobila za uspešno nastopanje na tujih trgih in ohranila čim več delovnih mest. Iz poročila o sanaciji
je razvidno, da je bilo zanjo namenjenih 500 milijonov evrov posrednih in neposrednih oblik državne pomoči, rezultat pa je poslovno in programsko prestrukturiranje sistema, ki je sposoben proizvajati zahtevne proizvode. Zdaj je v Slovenskih železarnah zaposlenih nekaj več kot 4.700 ljudi, skupaj z že privatiziranimi družbami pa jih je okoli 7.000. Konec lanskega leta je bil sprejet tudi zakon o prevzemu obveznosti železarn s strani države, ki je sklepno dejanje za uspešno finančno prestrukturiranje sistema in omogoča tudi njegovo privatizacijo.
Znak Železarne Ravne na upravni zgradbi železarskih družb
Ministrica Petrinova je najprej pojasnila, kako poteka proces privatizacije. Poudarila je, daje v skladu z zakonom o privatizaciji Slovenskih železarn in z uredbo o odprodaji kapitalskih naložb Republike Slovenije, postopek pa poteka po programu privatizacije, ki ga je lani septembra sprejela vlada. "Cilj privatizacije je povečati konkurenčno sposobnost jeklarske industrije, kar je razumljivo glede na vložena sredstva, in doseganje primerne kupnine, saj je sanacija povečala javni dolg." Omenila je, da so v programu privatizacije določeni kriteriji za izbor kupcev, prodajo družb pa mora potrditi vlada. Prodaja kapitalskih deležev poteka, je poudarila ministrica, po sistematičnem pristopu, saj se najprej opravijo skrbni finančni, pravni in organizacijski pregledi družb ter se oceni njihova vrednost.
Na očitke o domnevno škodljivi prodaji po delih je ministrica odgovorila, da seje sistem od leta 1991
že večkrat preoblikoval, zlasti v letu 1999. Takrat so družbe začela poslovati z dobičkom. "Zato z veliko stopnjo verjetnosti izhajamo iz ocene, da so podjetja primerno zaokrožena za dolgoročen in uspešen razvoj.« Opozorila je še na dejstvo, da se v okviru skrbnega pregleda družb opravi tudi analiza povezanosti z drugimi železarskimi družbami in ocena, kaj bi se zgodilo v primeru različnega lastništva. "Pregled je pokazal, da gre za zaokrožene družbe, ki vsaka zase z uspešnim poslovanjem in s primernim dotokom kapitala lahko dosega uspešen tržni položaj."
Na vprašanje, ali je upravičena neodvisna prodaja Metala in Nožev, je Petrinova nedvoumno pritrdila in to utemeljila s trditvijo, da bo poslovna vez med podjetjema ostala tudi po lastninjenju. "Če v Nožih pridobijo strateškega partnerja, ki bo omogočil nadaljnjo rast podjetja, bo le-to postalo še pomembnejši kupec Metalovih izdelkov." Nasploh pa so v Nožih po mnenju ministrice dosegli zavidljivo rast, odkar so samostojno podjetje.
Ali je v procesu privatizacije poskrbljeno za zaposlene? Petrinova odgovarja, daje med merili za izbor najboljših ponudnikov pomemben kriterij tudi ohranitev oz. povečevanje števila delovnih mest. Ponudniki morajo predložiti poslovni načrt, kupca pa zavezuje tudi člen v prodajni pogodbi, ki v primeru kršitve pomeni denarno kazen.
Petrinova tudi meni, daje ob prodaji Energetike strah glede slabše oskrbe z energenti neupravičen, saj bo kot samostojno podjetje lahko oskrbovala večje število družb in bo zaradi tega tudi cena dobavljenih energentov nižja. Na ceno, npr. omrežnine za elektriko, pa lastništvo podjetja, ki se ukvaija z njeno distribucijo, ne vpliva!
Sledilo je pojasnilo, zakaj ministrstvo ne podpira prodaje družb kot celote. Petrinova je ob tem pojasnila, kaj pomeni t. i. grozd, za katerega pa se ministrstvo zavzema. To ni horizontalno ali vertikalno povezovanje podjetij s skupno upravo, temveč gre za povezovanje samostojnih, neodvisnih podjetij, osnova za to pa ni lastništvo, ampak doseganje določenih interesov, npr. razvoj znanja, povečevanje produktivnosti, inovativnosti itd. Ker podjetja niso kapitalsko povezana, jim to omogoča večjo fleksibilnost.
Ministrica je zavrnila očitke, da je o privatizaciji premalo informacij, in to podkrepila s podatki o številnih sestankih. Res pa je, da se v pogajanja s kupci poglablja le komisija, drugi pa ne.
Petrinova je podala tudi nekakšno psihološko razlago nasprotovanja privatizaciji železarn. Čeprav so se priprave začele že leta 1998 in so pri njeni zasnovi sodelovali številni domači in tuji strokovnjaki in čeprav je bil koncept sprejet soglasno, pa je zdaj, ko je napočil trenutek odločitve, spraševanje, ali ne bi bilo bolje tako, kot je bilo, čisto človeška reakcija.
"Razvoj človeštva pa ni temeljil na strahu in vztrajanju pri obstoječem, ampak na spremembah, zato velja korajža, da gremo v smer, ki je že bila potrjena." Po njenem mnenju tudi v preteklosti v železarnah ni bilo vse v najlepšem redu, saj drugače ne bi zašle v takšno krizo. Opozorila je tudi na "prelivanje" od bolj k manj uspešnim v sistemu.
Ob vprašanju presežnih delavcev je ministrica poudarila, da je koroška regija dobila 90 milijonov tolarjev za razvoj obrtne cone.
Državni sekretar Trček je povzel sedanje stanje v procesu privatizacije. Nadzorni svet Slovenskih železarn je potrdil predlog komisije za prodajo Energetike Ravne, in sicer Petrolu za 2,77 milijona evrov. Kupec se zavezuje, da bo v naslednjem investicijskem ciklu zagotovil zaposlitev za najmanj 85 delavcev.
Dosežen je tudi dogovor, da bo družba pooblaščenka, če se bo za to odločila, lahko prodala svoj 20-odstotni delež pod enakimi pogoji, kot so bili doseženi zdaj. Trček je tudi omenil, da so se družbe pooblaščenke z vseh treh lokacij dogovorile, da bodo zahteve, do katerih so upravičene po zakonu o privatizaciji in prevzemu obveznosti Slovenskih železarn, uveljavljale le vsaka na svojem območju.
Zavezujoče ponudbe za prodajo družbe Noži so v postopku analize, v Metalu se opravlja skrben finančni, pravni in organizacijski pregled. V STO pripravljajo sanacijski program, od njegove usode pa je odvisen tudi obseg prodaje Metala, pravi Trček. Javna objava za zbiranje ponudb za nakup Metala naj bi bila objavljena v začetku junija.
Tibor Šimonka iz uprave Slovenskih železarn je odgovarjal na očitke o parcializaciji lokacije, ki naj bi jo prinesla privatizacija. Rekel je, daje komisija vse tovrstne pomisleke ovrednotila in jih skušala upoštevati. Tudi zato so skrbni pregledi trajali nekoliko dlje. Komisija je analizirala vse spremembe, ki bi lahko poslabšale položaj družb. Ugotovila je, da prodaja po delih družb ne ogroža, je zatrdil Šimonka. Dodal je, daje v svetu malo jeklarskih družb, ki imajo tudi energetiko in predelavo. "Podobnih struktur, kot jih imamo mi, na svetu ni."
Zanikal je tudi trditve, da je namen prodaje le kupnina, poudaril je še druge kriterije, kot so investicije, razvoj, ohranjanje delovnih mest.
Povedal je še, da je kupnina od stanovanj bila nakazana bankam za poplačilo železarskih kreditov s poroštvom države. Če prezadolženosti ne bi odpravili, tudi privatizacija zaradi ukrepov EU ne bi bila možna.
Besedo so dobili tudi direktorji železarskih družb.
Glavni direktor Metala Peter Prikcržnik je povedal, da je poslovodstvo najprej razmišljalo o delnem solastništvu Metala v Nožih, zdaj pa je bolj
zainteresirano za tržni vidik povezovanja. Sprva so tudi želeli priključiti Energetiko, a se zdaj strinjajo z vizijo o močni in samostojni družbi, ki bo zato lahko poskrbela za cenejšo dobavo. Z njo so že podpisali dogovor o dolgoročnem sodelovanju. Ob lastninjenju
Metala se zavzemajo za manjšinske lastnike, po možnosti z večinskim slovenskim kapitalom.
Kot je povedala direktorica Energetike Ravne Mojca Kert Kos, se vodstvo podjetja strinja s konceptom njegove privatizacije, saj ustreza razmeram na energetskem trgu.
Glavni direktor STO Jože Stndcnčnik je razložil, da je podjetje v težkem položaju. Najprej je na vrsti sanacijski program. Potrdil je, da dobri programi v podjetju dandanes napajajo slabe. Ker vsaka sanacija pomeni presežke, se bodo, tako zagotavlja direktor, zavzemali za t. i. mehke rešitve.
Po besedah direktorja Nožev Darka Ravlana so verjetno edino podjetje, ki je opravilo analizo, kaj se bo zgodilo po privatizaciji, in na njeni podlagi nadzornemu svetu predlagali najpomembnejše strateške partnerje.
Do besede sta od "druge strani" na srečanju prišla le predsednik sindikalne podružnice SKE1 Adi Zili, ki nanizal različne očitke privatizaciji, ter dr. Milan Švajger, kije nastopil v vlogi metalurga, kot je dejal sam. Opozoril je na strah malih delničarjev pred privatizacijo, zagovarjal "počasno hitenje" pri prodaji železarn in lastno energetsko infrastrukturo jeklarn.
Škoda, ker je bilo za pogovor namenjenega premalo časa, tako da so nekatera vprašanja ostala še neizrečena.
Andreja Čibron-Kodrin
Pogled izza tovarniške ograje v center mesta.
SINDIKAT DELAVCEV STO
V železarni se rojeva še tretji sindikat
Letošnjega marca so sc na oglasnih deskah v železarni pojavili samopredstavitveni letaki novega Sindikata delavcev STO, ki so z gesloma "evropsko sindikalno zakonodajo tudi za slovenskega delavca" in "spremenimo na bolje delovne pravice delavcev" agitirali med zaposlenimi in jih nekaj, po besedah novih sindikalnih aktivistov, tudi prepričali, da so sc že včlanili v novo sindikalno organizacijo.
Ob podružnici Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije ter sindikatu Neodvisnost nastaja v železarskih družbah nova sindikalna organizacija, ki sta jo za bralce Fužinarja predstavila njen predsednik Peter Hartman in sekretar Dušan Mavrič.
Zvezo delavcev za Koroško so sindikalni zanesenjaki (poleg omenjenih še podpredsednik Jože Pajnik), ki se dotlej še niso sindikalno udejstvovali, ustanovili letošnjega februarja. Zaenkrat v njej deluje le podjetniški sindikat v STO, in sicer z isto neprofesionalno "vodstveno ekipo". Je del širšega slovenskega sindikalnega združenja Solidarnost, katerega člani so predvsem zaposleni v Slovenskih železnicah in v novomeškem Revozu. Novi sindikat v STO še ni reprezentativen (to bo, če in ko se bo vanj vključilo 10 odstotkov zaposlenih v podjetju), a v njegovem vodstvu (ki točnega števila članov ne želi razkriti) pričakujejo, da bo, čeprav to ni enostavno, kmalu. Vedo, da so ljudje nezaupljivi, da se bojijo izpostavljati in da so bili doslej večkrat razočarani.
Pobudo za ustanovitev novega sindikata je dalo vodstvo Solidarnosti (predsednikje Albert Pavlič). Kaže, daje padla na plodna tla, takole pa jo utemeljujejo tudi njegovi ustanovitelji:
"Položaj delavcev je čedalje slabši, lastninjenje manjša obseg delavskih pravic, strah za delovno mesto je naš stalni sopotnik. Odnosi med zaposlenimi in lastniki sc spreminjajo, sindikat dobiva drugačno vlogo."
V poslabšanih gospodarskih razmerah na Koroškem in ob zmanjševanju števila zaposlenih (v kratkem bodo v STO spet določali presežne delavce) ponuja novi sindikat, kot piše v razglasu, spremembe. V pogovoru sta jih sindikalna voditelja strnila v nekaj najpomembnejših točk.
Programska izhodišča
V Sindikatu delavcev STO se zavzemajo za ustanovitev svetov delavcev v podjetjih, ki imajo pomembno vlogo pri
njihovem upravljanju. Medtem ko so obstoječi sindikati ta institut odklanjali, pa ga novi sindikat zagovaija, tudi z dejstvom, da je le 40 odstotkov zaposlenih vključenih v sindikalne organizacije in torej brez svojih predstavnikov.
Naslednja programska točka je zavzemanje za izplačilo manj izplačanih plač, in sicer v nespremenjenem nominalnem znesku. Delavci naj bi ga dobili ob lastninjenju, tisti, ki ga ne bi želeli unovčiti, pa bi še naprej ostali solastniki. Ob tem v novem sindikatu uperjajo kritiko tudi na delovanje družbe pooblaščenke, o delu katere je v javnosti premalo informacij.
Ne strinjajo se tudi z izpeljanim načinom lastninjenja t. i. železarskih stanovanj - po njihovem mnenju bi bilo smotrneje denar nameniti za stanovanjski sklad ali pa za sanacijo podjetja.
Zagovaijajo čimprejšnje lastninjenje družbe STO, in sicer kot celote - če bo to seveda mogoče. (Za uspešen zgled jim je dražba Styria Vzmeti.)
Predsednik Peter Hartman
Čeprav novi sindikat še ni reprezentativen in zato tudi še ni podpisal sporazuma o delovanju z direktorjem dražbe, pa so sindikalisti z njim že vzpostavili stike. Njihov cilj je partnerski odnos in prizadevanje za dobro poslovanje podjetja; ob tem kritizirajo ravnanje prejšnjega vodstva, ki je menda odklanjalo naročila za Stroje, kar je še poslabšalo položaj v podjetju. Pri reševanju skorajšnjih presežnih delavcev se bodo zavzemali za t. i. blage variante. Preverili bodo tudi ustreznost razporeditve v plačilne razrede. Glede nagrajevanja managerjev pa v novem sindikatu menijo, naj bodo le-ti plačani po uspešnosti dela. Tudi ključni strokovnjaki si po njihovem mnenju zaslužijo dobro plačo. Eden od njihovih predlogov pa je tudi ta, naj se tiste nekoliko višje plače nekoliko znižajo, da bo tako delo lahko ohranilo čim več ljudi.
V vodstvu Sindikata delavcev STO pravijo, da sindikata niso ustanovili zaradi osebnih interesov, ampak iz skrbi za jutri. Ponujajo tudi roko obema že delujočima sindikatoma, saj le skupno in enotno nastopanje pri delodajalcih lahko prinese uspehe; pripominjajo pa, da bodo zadovoljni že, če bosta le-ta že zaradi njihove navzočnosti (kot potencialne konkurence) delovala še bolje.
A.Č.
PSP
zdaj bolj urejen
Pomlad je čas čistilnih akcij - po stanovanjih in v bivalnem ter tudi v delovnem okolju. Tako so se čiščenja obrata v začetku aprila lotili tudi v Proizvodnji svetlih profilov.
Ker brusilci niso imeli dovolj dela, so se posvetili urejanju proizvodne hale. Pregledali so stare stroje, ki niso bili več v pogonu, ter določili, katere bodo demontirali in katere prodali. Žične stroje, ki so »počivali« deset let, so malce polepšali in zdaj čakajo
na kupce. V obratu so odstranili vso nesnago, ki se je nabirala nekaj let, in tako izboljšali tudi delovne razmere. Največji poseg pa je bila prestavitev delovodske pisarne, ki so jo s centralne lege prenesli nekoliko bolj v »ozadje« in tako pripravili prostor za nove stroje. Kot je povedala mag. Silva Sirk, direktorica obrata, načrtujejo nakup robkalnega stroja in luščilne linije za luščenje palic iz kolobarjev. Zlasti slednja investicija, ki pa jo narekuje povpraševanje na trgu, je velik zalogaj, saj bo zahtevala okrog 767.000 evrov. V obratu sicer imajo zdaj dovolj dela za zmogljivosti luščenja, medtem ko za program brušenja že tretji mesec primanjkuje naročil, a se bodo razmere junija spet izboljšale.
A. Č.
Delovodska
pisarna
je
bila
"napoti"
novim
strojem.
Odeta
v svežo
nežno
zeleno
barvo
zdaj
stoji
ob
steni
hale.
1. MAJ
OB
IVARČKEM
JEZERU
4-	Slavnostni govornik je bil
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Pihalni
orkester
železarjev
Ravne
mednarodni
praznik
dela
tradicionalno začne že zelo zgodaj, saj z budnico predrami prebivalce Raven in bližnjih naselij, na koncu pa nastopi še ob Ivarčkem jezeru.
Kulturni
program
so
sooblikovali
recitatorji
z OŠ
Franja
Goloba
Prevalje
pod
mentorstvom
Hedvike
Gorenšek.
Za
zabavo
je igral
ansambel
Classic
Show
Band.
Na
osrednjo prvomajsko prireditev v Mežiški dolini je prišlo okrog 3000
udeležencev.
A. Č.
Foto:
Fotostudio Ocepek
ZAHVALA Za denarno pomoč pri izvedbi prvomajskega praznovanja se zahvaljujemo družbam Metal, STO, Noži, Energetika, Oprema, Šerpa in Z1P center ter občinam Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem. Hvala tudi članom Prostovoljnega gasilskega društva Kotlje, ki so usmerjali promet, ter vsem nastopajočim in sodelujočim.
Organizacijski odbor
rapENim
FRANC FALE
ČASTNI OBČAN,
PIHALNI ORKESTER
OBČINSKI
NAGRAJENEC
Tudi ob letošnjem občinskem prazniku so na svečani seji občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem (bila je 11. aprila v Glasbenem domu) podelili priznanja in nagrade najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam.
Franc Fale je postal častni občan, saj seje "trajno zapisal v zgodovino kraja". Leta 1970 je postal direktor Železarne Ravne in jo vodil desetletje. Železarna se je intenzivno razvijala in se uvrstila med najuspešnejše kolektive v državi.
Povečala se je proizvodnja jekla, v jeklarni so kot prvi v Evropi uvedli računalniško podprto proizvodnjo.
Zaradi usmeritve v višjo stopnjo obdelave jekla je zrasel obrat Noži, železarna je odpirala dislocirane obrate. V tistem obdobju so na Ravnah po kosmatem dohodku na prebivalca zaostajali le za občino Ljubljana Center. Zgrajenih je bilo 1150 stanovanj, postavljeni so bili nova šola in športno-rekreativni objekti. Franc Fale je bil tudi župan in republiški ter državni poslanec. Bil je pobudnik kiparskih srečanj Forma viva. Kljub visoki starosti se še vedno dejavno vključuje v reševanje železarske problematike.
Pihalni orkester železarjev Ravne, ki letos praznuje stoletnico delovanja, je dobil nagrado Občine Ravne na Koroškem "Kolektiv, ki v zadnjem daljšem obdobju najbolj uspešno predstavlja ime našega kraja, tako doma kot v tujini", je na mednarodnih tekmovanjih med letoma 1978 in 2001 prejel kar šest zlatih odličij. Tudi na državnih tekmovanjih je bil vedno 'zlat'. Pihalni orkester je postal sestavni del ravenskega vsakdana, godbeniki z nastopi polepšajo tudi praznike - prvi maj in božično-novoletni čas.
Neprecenljiva je vzgojna in socialna vloga orkestra. Orkester je tudi uspešen organizator	glasbenega
abonmaja.
Priznanja občine so prejeli: Osnovna šola Koroški jeklarji, ki "živi in dela	s četrtno
skupnostjo in krajem"; Prostovoljno gasilsko društvo Kotlje, ki bo prihodnje leto praznovalo 80-letnico delovanja, kar naj bi kronali tudi z odprtjem novega gasilskega doma; in Mirko Gorinšek za delo na čelu Krajevne skupnosti Strojnska Reka.
Zlato Prežihovo plaketo sije ob petdesetletnici 'prislužil' časopis Koroški fužinar, ki ga je začel izdajati UO Železarne Guštanj in je "opravljal pomembno kulturno poslanstvo". Nosilec srebrnega Prežihovega priznanja za leto 2001 je postal Koroški oktet, ki je lani ob svoji štiridesetletnici izdal tudi zgoščenko s koroškimi pesmimi.
Gledališka skupina KD Prežihov Voranc je bila za lanskoletno uspešnico Diktator je diktator nagrajena z bronastim Prežihovim priznanjem.
Za dosežke na športnem področju Občina podeljuje Klančnikova priznanja. Zlato Klančnikovo priznanje je letos pripadlo mednarodnemu odbojkarskemu sodniku Jožetu Lečniku,
(Foto: Fotostudio Ocepek)
srebrno Klančnikovo priznanje pa Plavalnemu klubu Fužinar za "športno vzgojo ter promocijo ravenskega športa in kraja doma in v svetu". Roman Breznik je za tekmovalne, trenerske in sodniške dosežke na področju tradicionalnega karateja dobil bronasto Klančnikovo priznanje.
A. Č.
Ob razglasitvi za častnega občana sta Francu Faletu čestitala Milan Škafar, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, ter županja Ivana Klančnik.
NA
URŠLJO
GORO
PO
ZDRAVJE
Ko v dolini že zeleni trava, je Uršlja gora še	v belem	- tudi
Slogan	letošnjega	udeležence shoda Koroška v gibanju je	na vrhu	Gore
svetovnega	dneva	presenetilo nekaj centimetrov snega.
zdravja je bil Gibanje za zdravje. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem pa je s številnimi soorganizatorji (Koroško društvo za boj proti raku, koroške zdravstvene organizacije, oktet Kograd IGEM, PD Bricnik Muta, PD Prevalje, ansambel Samarijan, Koroška šola letenja Čuk, Župnijski urad Šmartno, Skavtsko združenje Slovenj Gradec, trgovine s športno opremo, Zavarovalnica Triglav in Pekky Prevalje) pod geslom Koroška v gibanju pripravil pohod na Uršjo goro. Kljub neprijaznemu vremenu se je 7. aprila na Uršlji gori zbralo okrog petsto pohodnikov s Koroške, pa tudi od drugod. Prisluhnili so kulturnemu programu in občudovali jadralne padalce, se pogreli s čajem in se razveselili nagrad, udeležili pa so se lahko tudi svete maše v bližnji cerkvi sv. Uršule.
Kot je povedala Nada Kadiš, so bili organizatorji z odzivom ljudi zadovoljni, prav tako pa tudi udeleženci zaradi lepega programa. Zaradi zimskih razmer in zato potrebne ustrezne opreme se je srečanja na Gori udeležilo več planincev kot pa tistih, ki doslej v planine še niso hodili. Tudi v organizirani skupini seje na vrh v spremstvu zdravnice in gorskih reševalcev povzpelo le nekaj ljudi, večina pa je vzpon in spust opravila sama. Da bi spodbudili gibanje občanov, organizatorji letošnjega pohoda že razmišljajo, da bi tovrstni pohodi postali tradicionalni.
A. Č.
ZIMSKI ALPINISTIČNI TEČAJ "GROHOT 2002"
Potekal je od 5. do 7. 4. 2002 v koči Gorske reševalne postaje Prevalje. Udeležili so se ga tečajniki Štefan SK1TEK, David BOŽIČ, Peter MLEKUŽ, Marko ANŽELAK, Boris JELENKO, Primož ŠTEHARNIK in Damir KRČMAR ter alpinistični inštruktorji Matjaž ŠERKEZI - vodja tečaja, Franc PUŠNIK in Stanko MIHEV ter skrbnik koče Jure MAVRIČ in kuharica Angela MIHEV.
Tečaj je obsegal teoretične teme (nevarnosti v gorah, bivakiranje, oprema, prva pomoč ...) ter praktične vaje (izdelava varovališč v snegu, varna hoja s cepinom in z derezami, spust ob vrvi ...), v soboto zvečer pa smo si ogledali diapozitive z odprave Andi 2001. V nedeljo smo plezali v steni Laneža po dveh zasneženih žlebovih.
V idiličnih zimskih razmerah je tečaj lepo uspel, tečajniki so osvojili osnove alpinistike za bolj varno hojo v gore.
Letos načrtujemo še dve akciji v okviru alpinistične šole: obisk plezališča v Sloveniji in jeseni plezanje v steni Raduhe. Vse informacije lahko dobite na Alpinističnem klubu Ravne na Koroškem, telefonska številka 041 642 464.
S. M.
v
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
Prevaljčani tudi po osmi prvenstveni sezoni v samostojni Sloveniji ostajajo prvoligaši. V težkem boju za obstanek v ligi so v zadnjih petih krogih nanizali kar štiri zmage proti Rudarju in Muri v gosteh ter proti Domžalam in ERI Šmartno doma. V spomladanskem delu so bili varovanci trenerja Boruta Jarca rezultatsko uspešni, saj so zbrali kar 21 točk. Šestič zapored so naslov prvaka osvojili Mariborčani, iz lige sta izpadli ekipi Živil Triglava iz Kranja in Domžal.
ODBOJKA
Članska reprezentanca Slovenije, ki se je pripravljala za turnir prve evropske lige na Nizozemskem, je v začetku maja nastopala na pomladnem pokalu na Češkem. Na turnirju, kjer so naši igrali v predtekmovalni skupini z reprezentancami Anglije, Švice in Romunije, sta v ekipi selektorja Hribarja zaigrala tudi odbojkarja Fužinarja David Slatinšek in Bogdan Kotnik. V vlogi pomočnika selektorja je bil tudi tokrat Ravenčan Branko Golob.
V letošnji finalni državni ligi za mladince so zmagali odbojkarji Merkurja Bled, ki so v zadnji odločilni tekmi na Ravnah premagali vrsto Fužinarja, ki jo je vodil trener Branko Golob. Drugo mesto je pripadlo odbojkarjem Salonita Anhovo, tretji so bili Ravenčani in četrti Mariborčani. Pri dekletih so igralke Partizana Prevalje izgubile zadnjo tekmo v svoji dvorani proti ekipi Sladki greh iz Ljubljane in osvojile končno 4. mesto. Državne prvakinje so postale mladinke Luke Koper pred Ljubljančankami in ekipo Formis Bell Miklavž.
NAMIZNI TENIS
Na kadetskem državnem prvenstu v Murski Soboti so se igralci Fužinarja uvrstili: na 2. mesto Ivana Zera in Manca Fajmut med dvojicami, na 3. do 4. mesto Zera med posameznicami, od 5. do 8. mesta dvojica Ošlovnik-Mlinar.
Na 2. odprtem turnirju za članice do 21 let na Ravnah je med 22 igralkami zmagala Kitajka Shen Nan (Vrtojba). Uvrstitev od 5. do 8. mesta je dosegla domačinka Zala Šetina. Uvrstitve mlajših kadetov in kadetinj ravenskega kluba na letošnjem državnem prvenstvu na Ptuju: posamezno: 1. mesto Manca Fajmut, 2. Jernej Ošlovnik in Ivana Zera, 3. do 4. mesto Tilen Mlinar in Polona Župane; dvojice: 1. mesto Mlinar-Ošlovnik in Zera-Fajmut, 2. mesto Županc-Rojko.
Na mednarodnem turnirju Alpe-Jadran v Ljubljani so kadetinje Fužinarja Inter diskonta osvojile 2. mesto v skupini do 17 let. Zmagale so Ljubljančanke, ekipa Mute je osvojila 3. mesto.
Po dveh turnirjih TOP 12 za mladinke (drugi turnir je bil na Ravnah) je med 24 igralkami skupno zmago dosegla Natalija Lužar iz Mengša. Zala Šetina je bila na Ravnah druga, v končni razvrstitvi pa je osvojila 5. mesto. Fužinarjeva mladinca sta se na TOP 12 uvrstila: na 11. mesto Jure Dretnik in na 15. Mitja Lukner.
PLAVANJE
Skupina plavalcev in plavalk Fužinarja je od 5. do 7. aprila nastopila na mitingu v Luksemburgu. Med 650
udeleženci iz dvajsetih držav je v absolutni kategoriji najboljše uvrstitve dosegla Tanja Kumprej. Zmagala je v disciplini 200 m delfin, drugi mesti pa osvojila na 100 m delfin in 200 m mešano. Damir Dugonjič sije priplaval po eno drugo in tretje mesto ter bil dvakrat četrti, Lovro Šuler pa je osvojil eno 5. mesto. Druga skupina je sočasno nastopila v madžarskem Zalaegerszegu. Med deklicami sta se izkazali Golobova in Sešlova, v konkurenci mlajših dečkov pa so izstopali Martin Paradiž, Nace Novak in Lovro Velunšek.
Na tekmovanju za pokal »Ježek« v Ljubljani, bilo je 13. aprila, je med najmlajšimi plavalci in plavalkami odlično nastopal Fužinarjev up Rok Sagmeister. Med fanti je v seštevku štirih nastopov osvojil 1. mesto in dosegel nov rekord vsakoletne prireditve na 50 m hrbtno. Četrti je bil Žiga Oto, 9. Luka Topler in 16. Alen Godec. Med deklicami je 2. mesto pripadlo Mojci Škratek, peta je bila Anja Novak in deveta Kaja Sonjak.
ATLETIKA
Na članskem državnem prvenstvu v Mariboru je v teku na 10 km osvojil 2. mesto Pavel Pori. Srebrno odličje si je pritekla tudi štafeta KAK Ravne 4 x 1500 m v postavi Peter Harnold, Primož Miheu, Andraž Nabernik in Rok Šnajder.
KARATE
Olimpijski komite Slovenije je Zvezo tradicionalnega karateja Slovenije, ki jo vodi predsednik Roman Breznik (sedež Zveze je na Ravnah), sprejel za svojega novega polnopravnega člana. Na 10. jubilejnem državnem prvenstvu v Celju so karateisti Raven, Mežice in Čine osvojili skupno 19 naslovov. V disciplini kata posamezno so zmagali - nižji pasovi: Kaja Jeromel in Nejc Grabner (oba Ravne), Aleš Mlačnik in Aleš Podbrežnik (oba Mežica) ter Boris Ojcelj (Ravne). Višji pasovi: Goran Cvijetinovič, Senta Breznik in Dejan Mesareč (vsi Ravne), Tjaša Kitek in Florijan Reiter (oba Mežica) ter Mia Peter (Črna). V ekipnem kata tekmovanju so Ravenčani osvojili naslove med cicibani, mlajšimi in starejšimi dečki ter med kadeti. V borbah so državni prvaki postali: Cvijetinovič, Mesareč ter Breznikova in Glogovičeva.
ŠPORTNO PLEZANJE
Mlada tekmovalka AK Ravne Katja Planinc dosega vse boljše uvrstitve na uglednih tekmovanjih. Na odprtih prvenstvih Hrvaške v Rovinju in avstrijske Štajerske v Judenburgu je osvojila tretji mesti, obakrat v absolutni konkurenci članic.
INVALIDSKI ŠPORT
Na Ravnah je potekal tradicionalni turnir »Alpe-Jadran« v sedeči odbojki. Med devetimi ekipami iz Slovenije, Hrvaške ter BiH je zmagala ekipa Krajišnika iz Banja Luke, ki je v finalni igri z 2 : 1 v nizih premagala domači IŠD Samorastnik. V boju za 3. mesto je ekipa SDI Hrabri iz Zagreba ugnala OKI Prijedor z 2 :0.
Na 7. kegljaškem memorialu Avgusta Gmjaka na Ravnah je nastopilo 46 invalidov paraplegikov iz vse Slovenije. Med ekipami so zmagali tekmovalci na vozičkih iz Ljubljane pred Mariborom in Pomurjem - Prlekijo. Med posamezniki je Ljubljančan Martinčič z rekordom tekmovanja s 426 keglji osvojil 1. mesto, peti je bil domačin Srečko Kotnik.
Ivo Mlakar
ZAHVALI
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Francija Gostenčnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče in nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. Primožiču, godbenikom, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala velja ge. Danici Praper-Djordjevič in g. Branetu Breznikarju in vsem zdravstvenim delavcem Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Žena I leda in hči Hedvika z družino
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Marije Kores (Čižmanove bice) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sodelavcem TSD ter Valjarne, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje.
Hvala zdravnici Marjani Ognjanovič in patronažni sestri Andreji za izkazano skrb.
Hvala tudi g. župniku, godbi, pevcem ter Komunalnemu podjetju Log za lep obred.
Sorodniki
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače.
Tel: (02)452-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02)-82-23-013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 2.150 izvodov.
Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
KADROVSKA
GIBANJA
V MARCU
Konec marca so v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delali 2.404 zaposleni. V zasebnih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo 31.3. 2002 zaposlenih 545 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	1.051
STO	710
NOŽI	197
OPREMA	148
ENERGETIKA	97
UDC KOROŠKE	137
ZIP CENTER	64
STYR1A VZMETI	126
TRANSKOR	49
T. K. RAVNE	7
VOGARD	73
ŠERPA	128
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	47
LITOSTROJ ULITKI
(OE TEŽKA LIVARNA)	99
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Marca je bilo v železarskih družbah sklenjenih 13 delovnih razmerij. V Metalu so za določen čas zaposlili 6 novih sodelavcev. V UDC Koroške je bilo znotraj koncerna prerazporejenih 6 delavcev, v STO pa eden.
Od drugih družb je do sprememb prišlo v Šerpi (za nedoločen čas so zaposlili 2 iskalca dela, za določen čas pa enega) in v Transkorju (novi sodelavec je pri njih za določen čas).
Prekinitve delovnega razmerja
Marca je bilo v železarskih družbah prekinjenih 17 delovnih razmerij: 6 v ZIP centru, 5 v Metalu, 3 v Opremi ter po 1 v STO, Nožih in UDC Koroške.
Vzroki so bili poleg prerazporeditve (7) naslednji: upokojitev (3), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (5) in smrt (2).
Od drugih družb seje število zaposlenih zmanjšalo le v OE Težka livarna družbe Litostroj Ulitki, kjer je dvema zaposlenima poteklo delovno razmerje za določen čas.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 79
Nagradna križanka št. 78 - rešitev vodoravno:
AKTIVA, TLAKA, LORGER, VITEL, ELI, SASI, IT A, KOKOT, ODKLON, SNOV, SP, RAND, Al, ORGANI, NATJE, RIVAL, DLAN, KATEHET, RIMINI, CIPA, IZ, CERAR, LON, JENA, KLAFETA, AMI, AK, OSA.
Žreb je nagrado (zgoščenko Pihalnega orkestra železaijev Ravne) namenil: Alenki Paradiž, SŽ-Metal Ravne, d. o. o.; Miri Mori,
Podklanc 11, Dravograd; Jožetu Tasiču, Straže 70, Mislinja.
Nagradna križanka št. 79: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 5. 2002 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
PRAOČE
ŽIDOVS-
KEGA
LJUDSTVA
ŽENSKA, KI ROMA
REKA V AVSTRIJI
4. IN 10. ČRKA
OBČINA
ČRNA
REČNI
PREKOPI
RUSKO
JEZERO
IKO
SAMOS-
TOJNI
PEVCI
NEKDANJI
RUSKI
POLITIK
LEV
4. IN 1. VOKAL
EKSOTI-
ČNI
SADEŽ
GLAVNI
ŠTEVNIK
DELAVEC
V
ZDRAV-
STVU
B
ZDRAVIL-
NA
RASTLINA
NAŠA
SMU-
ČARKA
ŠPELA
KRAJ NA GORENJ-SKEM
UJEMANJE BESED V PESMI
O
GERMANSKI OREL
ALPE
ADRIA
MESTO NA TAJSKEM
OBJEKT
ZA
PRANJE
PERILA
VELIK
PES
H
ODREZAN KOS DEBLA
ŠPORTNIK Z DESKO
MESTO NA FINSKEM
DELOVNA
SOBA
K
AKADEM-
SKO
IZOBRA-
ŽEN
ČLOVEK
ŽELEZNI-
ŠKA
PROGA
PUŠČAV-SKA ŽIVAL
MODEL, NAPRAVA V POMAN. MERILU
M
K
GORSKI REŠEVALNI ČOLN
ALUMINIJ
SPRIČEVALO O KVALITETI
SLOV.
IGRALEC
POLIČ
IF
RAČUNAL-
NIŠKI
SPOMIN
OSEBA IZ BIBLIJE
KOSITER
VKOPA-
VANJE
GROBO
SUKNO
100 m2
REKA NA PELOPONEZU
MAJHEN
GLODA-
LEC
O
MEJNA
VRED-
NOST
BEOTI-
JEC
GLAVNO
MESTO
TURČIJE
N
KAOS
AM.
IGRALKA
DEREK
PRIPADNIK LJUDSTVA NA NOVI ZELANDIJI
SPOMENIK IZ ENEGA KAMNA
NEUSPE-
LA
PROIZVO-
DNJA
N
GLASBE-
NO
ZNAME-
NJE
KAZALNI
ZAIMEK
Trije od reševalcev tokratne križanke, ki bodo imeli srečo pri žrebu, bodo za pravilno rešitev prejeli almanah, ki so ga ob petem srečanju pripravili zaposleni v kemijskem oddelku železarne. Publikacija je pravzaprav tudi nekakšna pesniška zbirka, saj so v njej ponatisnjene pesmi Jerneja Krofa, Viktorja Levovnika in Lotarja Milemota.
IME IN PRIIMEK: ......
PODJETJE OZ. NASLOV: