RECENZIJE IN POROČILA O KNJIGAH / RECENSIONI DI LIBRI / BOOK REVIEWS 323 
s. M. toLstaja: obraz Mira v tekste 
i rituaLe [iMage of worLd in text and 
rituaL]. Moskva: univerza diMitrija 
Požarskega, 2015, 527 strani.
Knjiga Svetlane Tolstaje Obraz mira v tekste 
i rituale prinaša njene članke, ki obravnavajo 
slovansko etnolingvistiko kot disciplino pa 
tudi obravnavane teme v etnolingvistiki: 
raziskovanje jezika, tradicionalno duhov-
no kulturo (obredja, verovanja, običaji) in 
folkloro slovanskih narodov.
V tokratni knjigi se avtorica posveča 
predvsem težavam raziskovanja teksta, pri 
čemer ne upošteva zgolj teksta s tradicional-
nega filološkega vidika (tj. verbalni tekst), 
temveč tudi v semiotičnem pomenu besede, 
tj. redosled znakov različnih pojavnosti 
(beseda, dejanje, mentalni vidik itd.), ki je 
smiselno zaokrožena, žanrsko opredeljena 
in ima komunikacijsko funkcijo, podobno 
verbalnemu tekstu.
Knjiga je razdeljena na štiri dele: 
I. Folklora in etnolingvistika 
II. Folklora in knjižna tradicija 
III. Struktura in poetika folklornega teksta 
IV. Verovanja in obred
Prvi del knjige je posvečen teoretičnim 
vidikom etnolingvistike, njenemu razvoju 
in osnovnim konceptom. Moskovsko etno-
lingvistiko postavi ob bok tudi vzporedni šoli 
etnolingvistike E. Bartminskega ter pokaže, v 
čem se dopolnjujeta. Posebno poglavje znova 
posveti stereotipu in njegovemu vplivu na 
videnje sveta. Etnolingvistiko predstavi kot 
metodo raziskovanja folklore. V nadaljeva-
nju knjige se Tolstaja poslužuje moskovske 
etnolingivstike oz. šole Nikita I. Tolstoja 
(diahrono orientirane) ter obravnave različnih 
(obrednih) besedil (zagovori, molitve, uganke 
itd.) in posameznih njihovih lastnosti, kot 
je poetičnost, struktura, medsebojni vpliv 
posameznih elementov, motivika.
Drugi del knjige se osredotoča na soodnos 
in medsebojni vpliv dveh po mnenju Tol-
staje glavnih slovanskih kulturnih tradicij: 
t. i. jezikovnost in krščanstvo, ter analizira 
tekste z vidika tega medsebojnega vplivanja. 
Krščanstvo se je močno zasidralo v narodni 
kulturi in folklori in njegove sestavine naj-
demo v vseh folklornih žanrih. Tolstaja je 
posamezne elemente in motive pregledala v 
različnih žanrih in slovanskih jezikih (ruski, 
poljski, srbski).
Tretji del je posvečen analizi strukture in 
poetiki pripovedi, zagovorov ter nekaterih 
poetičnih postopkov. V ospredje postavi 
predvsem pojme opozicij, antitez, ritma v 
širših pomenih.
Četrti del knjige raziskuje verovanja kot 
posebni žanr narodne kulture, njihov vpliv na 
besedje, tekst, obrede. Posveti se motivom 
živih mrtvecev, snu, dežju. Pri obravnavi 
ljudskega prava potegne vzporednice med 
srbskim in ruskim svetom. Knjigo pa zaklju-
čuje poglavje o zapisih tujih obiskovalcev o 
Rusiji, predvsem od 15.–17. stoletja. 
Knjiga sicer v začetku ponovno prikaže 
razvoj etnolingvistike ter predstavi termin 
stereotipa (kot že v prejšnjih delih), vendar 
pa v nadaljevanju prinaša nove obravnave 
in prikaze, kako z etnolingvistiko pristopati 
k analizi kulture, še posebej folklore, tako 
diahrono kot (v manjši meri) sinhrono, kako 
lahko prikažemo pomen konceptualnega sveta 
v kulturi in folklori ter kako s stereotipi lahko 
zapolnimo mentalni zemljevid sveta. Knjiga 
Svetlane Tolstaje je tako zopet nazoren prikaz 
etnolingvistične obravnave kulturnih pojavov 
skozi jezik in posledično tudi skozi verovanja 
in obredje in je hkrati zbir prispevkov, ki so 
lahko odskočna deska za nadaljnja razisko-
vanja posameznih fenomenov, predvsem pa 
navdihujoč prikaz, kaj kultura vse je.
Saša Babič