leto 1882.
517
Državni zakonit
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIX. — Izdan in razposlan dne 22. septembra 1882.
138.
Dopustno pismo od 13. avgusta 1882,
za lokomotivno železnico od Bzenca v Kijov.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milost! Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiŠki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinŠki, salcburŠki, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je baron Oskar Lazarini na Dunaji zaprosil, da bi mu se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od postaje Bzenske priv. 8everne po cesarji Ferdinandu slovoče železnice v Kijov, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanemu prositelju po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. Št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§• 1.
Dajemo koncesijonarju pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, ki se ima izvesti kot lokalna železnica s pravilno medkolesno širino od postaje Bzenske priv. cesar Ferdinandove severne železnice na mesto Bzenec in Vrazov v Kijov.
(SlovenUoh.)
93
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vrsbe do časa, ko se začne vrŠba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic z interimalnimi listi vred, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Koncesiijonar je dolžen, delo lokalne železnice precej začeti, in najdalje v poldrugem letu dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njih ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držal se, dolžen je koncesijonar državn1 upravi dati varnost, položivši kavcijo desettisoč (10.000) goldinarjev v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako bi se zgornja dolžnost ne izpolnila, sme se izreči, da je položnina propala.
§• 4.
Da izdela dopuščeno lokalno železnico, priteza se koncesionarju pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesionarju dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Koncesionarju se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi zlasti železno-cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železno-ce8tni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od . 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dad<5.
Kar se pa vršbe ali vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe pro-pisane v redu železnocestne vožnje in dotičnih dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni prepisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesionarju priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave in pod uveti, ki jih ona postavi, ali ustanoviti delničarsko družbo, ali pa pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz te koncesije, predjati na uže obstoječo delničarsko družbo.
Družba delničarska, katera se napravi, stopi v vse pravice in dolžnosti kon-cesijonarjeve.
Predstvene obligacije ne smejo se izdajati. Nasproti dodeljuje se koncesionarju pravica izdati do treh petin (3/5) nominalne napravne glavnice predstvenih delnic, ki imajo prednost pred založnimi delnicami.
Vso napravno glavnico bode po črteži, ki ga odobri državna uprava, razdol-žiti še dokler traja koncesija.
Družbena pravila in obrazci založnih in predstvenih delnic (akcij), ki se izdadč, potrebujejo odobrenja državne uprave.
§. 7.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera ta čas veljajo pri železnici severne cesarja Ferdinanda.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere jo ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžan pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti koncesijonar ima samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšlla vsled tega dodeljena gledč naprave, opreme in cele vrsbe zdi biti zvršljivo, o čemer razloka pristoji trgovinskemu ministerstvu.
Koncesijonar se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postavo od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 00) ozirati se na doslužono podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejčč od danajšnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llg'\ lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§. 9.
Koncesijonar se zavezuje, da hoče državni upravi na-nje zahtev vsak čas dopustiti soporabo železnice, kije predmet pričujoče dopustnice, za promet železnic stoječih v državni vršbi ter zdaj ali v bodoče staknjenih z njo, tak<5, da ima državna uprava pravico, cele vlake ali posamične vozove, ki jim je z državno-vrsbene na drugo železnico prestopiti, prek vmes ležeče koncesijonirane železnice odpravljati s svojimi vozilnimi močmi državne vršbene uprave, pod svobodno ustanovitvijo tarife za plačilo odškodbe, ki se soglasno dogovori, eventuvalno po razsvojitvi postavi, ali dati jih odpravljati s koncesijonarjevimi močmi, kolikor to ne moti lastne pravilne vršbe po lokalni železnici, za katere soporabo ide, in kolikor je povišano zahtevanje od nje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe še dopustno.
§• io.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej odkupiti koncesijoni-rano železnico, ko bode dodelana in v službo izročena.
Za zvršbo odkupne pravice naj veljajo naslednja določila:
1.	Ako bi se železnica odkupila pred iztekom petega vršbenega leta, najti je srednji letni čisti donos vršbene dobe, ki je minila pred odkupnim dnem.
2.	Ako se odkupi po izteku petega vršbenega leta, seštejd se, da se določi odkupščina, letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih petih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejŠih let in povprečni čisti dohodek ostalih treh let se izračuni.
3.	Ako bi vendar tako (točka 1 in 2) najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% resnične napravile glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo v dobi, dokler traja koncesija —-tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
4.	Za odkupščino naj veljâ tisti isnos, ki je primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospč.
5.	Odkupščina se izplača brez razlike časa, v katerem se železnica odkupi, po izboru državne uprave ali v gotovem novci ali v državnih zadolžnicah, po ceni Dunajsko borse, ki so je imale dan pred djanskim izplačilom.
6.	Po cifri določeni resnični in nominalni kapital v napravo potrebuje odo-brenja državne uprave.
Gledé resnične napravne glavnice naj veljd, to načelo, da se razen troškov na sestavo projekta, na delo in oprave železnice resnično uporabljenih in prav
izkazanih s interkalarnimi obrestmi po pet od sto, ki so bile med delanjem resnično izplačane, ne smejo v račun postavljati nikakerŠni drugi, po imenu nikaki troski za dobavo novčev.
7.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkupščino brez drugega vračila v last in užitek te tukaj koncesijonirane železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil-nega parka in zaloge materijala, in pa vršbenega in pričuvnega zaloga, narejenega iz napravne glavnice, kolikor ti zalogi niso z odobrenjem državne uprave po svojem namenu celoma ali deloma uže uporabljeni.
§• 11.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremenjena svojina in užitek dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritikline, tudi v dopustilnik uvetih navedenega vozilnega parka in zalog materijala, in pa vršbenega in pričuvnega zaloga, narejenega iz naprave glavnice, kolikor ti zalogi niso z odobrenjem državne uprave po svojem namenu celoma ali deloma uže uporabljeni (§. 10).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 10), ostaja koncesijonarju last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katera je sezidal ali si pridobil vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• 12.
Državna uprava ima pravico, uvčriti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih nameru primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Y oziru na odkupno pravico državni upravi po §. 10 pristoječo ima koncesi-jonar dolžnost, pogodbe o stavbi in dobavi pred sklepom državni upravi v odo-brenje predložiti.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, ter sosebno pod nadzornikih, kateri se bodo ob koncesijonarjevem trošku pošiljali, na vsa v primeren način paziti, da se delo po projektu in pogodbi zvrši.
Komisar, katerega posčavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelništvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in na-redbe nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonar ne plačuje v državno blagajno povračila, takisto se on odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od IG. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledč povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dobo-

darstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prosto rije.
§• 13.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči, da je ista ugasnila.
Desno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesijonarju pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
Y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, trinajstega dne meseca avgusta, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem drugem, Našega cesarjevanja tridesetem četrtem.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Diniajcwski s. r.
ISO.
Dopustno pismo od 15. avgusta 1882,
za lokomotivno železnico od Wittmannsdorfa v Ebenfurth.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, g-ornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi groi habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je Pavel Eduard vitez Sehoeller na Dunaji zaprosil, da bi mu se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od nekega mesta proge Sv. Hipolit-Leobersdorf doljnjeavstrijskih državnih železnic pri Wittmannsdorfu do mesta pri Ebenfurthu ležečega na avstrijsko-ogerski deželni meji, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanemu prositelju po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. Št 56) to dopustitev podeliti tak<5 le:
§. 1.
Dajemo Pavlu Eduardu Sehoeller pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, ki se ima izvesti kot lokalna železnica s pravilno medkolesno širino, od nekega mesta proge Sv. Hipolit-Leobersdorf doljnjeavstrijskih državnih železnic pri Wittmannsdorfu do mesta pri Ebenfurtu ležečega na avstrijsko-ogerski deželni meji.
§. 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vrsba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic z interimalnimi kakor listi vred, tudi od presnemščine, kar seje nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dokodarine, od plačevanja Štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§. 3.
Koncesijonar je dolžen, delo železnice precej začeti, in najdalje v poldrugem letu od današnjega dne računeč dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode zgornjega roka za delo držal se, dolžen je koncesijonar državni upravi dati varnost, položivši kavcije desettisoč (10.000) goldinarjev v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako no bi izpolnil zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je kavcija propala.
§• 4.
Da izdela dopuščeno lokalno železnico, priteza se koncesijonarju pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Koncesij onarju se je ob delu in rabi dopuščenih prog držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
§. 6.
Koncesijonarju priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave in pod uveti, ki jih ona postavi, ustanoviti delničarsko družbo, katera stopi v vse pravice in dolžnosti koncesijonarjeve.
Vso napravno delnico bode po črteži ki ga odobri državna uprava, razdol-žiti Še dokler traja koncesija.
Družbena pravila in obrazci delnic (akcij), ki se izdadtf, potrebujejo odobre-nja državne uprave.
§• 7.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajŠilih potujočim vojakom, katera ta čas veljajo pri dolnje-avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar sc zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavŠi dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžan pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti koncesijonar ima samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledč naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo, o čemer razloka pristojl trgovinskemu ministerstvu.
Koncesijonar se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva.
§• 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9. lit. b) železnocestnega dopustnega zakona, izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, Štejoč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen zažetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novč-nimi krizami.
§• 9.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesijonarju.
Da se določi odkupščina, sestejö se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% resnične napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija, — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred sedmim letom vršbe.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno, 1. januvarja in 1. julija vsako leto po dospetji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospé.
Zgornja glavnica se izplača po izboru državne uprave ali v gotovem novci ali v državnih zadolžnicah po ceni Dunajske borse, ki so jo imele dan pred djanjskim izplačilom.
Dejanjski napravni kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vrŠbenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troŠkovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
(8l0T6Dlseh.)
n
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši od-kupščino brez drugega vračila v last in užitek te tukaj koncesij onirane železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozilnoga parka in zaloge materijala, in pa vršbenega in pričuvnega zaloga, narejenega iz napravne glavnice, kolikor ti zalogi niso z odobrenjem državne uprave po svojem namenu celoma ali deloma uže uporabljeni.
§• io.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračile neobremčnjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog materijala, in na vršbenega in pričuvnega zaloga, narejenega iz naprave glavnice, kolikor ti zalogi niso z odobrenjem državne uprave pe svojem namenu celoma ali deloma uže uporabljeni (§. 9).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 9), ostaja koncesijonarju last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 11.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
V oziru na odkupno pravico državni upravi po §. 9pristoječo ima koncesijonar dolžnost pogodbe o stavbi in dobavi pred sklepom državni upravi v odobrenje predložiti. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, ter sosebno po nadzornikih, kateri se bodo ob koncesijonarjevem trošku pošiljali, na vsak primeren način paziti, da se delo po projektu in pogodbi zvrši.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ. za družbe načelništvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in na-redbe nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja, koncesijonar ne plačuje v državno blagajno povračila, takisto se družba odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledč povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po policijskem ali doho-darstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavavati uradne pro8torije.
§. 12.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi so poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naloženo v dopustnici, v do-
pustilnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesionarju pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, na ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim velikim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, 15. dne meseca avgusta, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem drugem, Našega cesarjevanja štiri in tridesetem.
Franc Jožef s. r.