43828 Vabilo k slavnosti v ljubljanskem duhovskem semenišču v 31. dan prosinca t 1. ob 5. uri zvečer v proslavo šk o lovsko o a jubileja slavnovladajočega papeža LEONA XIII. Razvrstitev točk: 1. Leonova himna. Za moški zbor in tenor-solo uglasbil A. Foerster. Op. 46 b. 2. Proslov. Govori g. Fr. Finžgar. 3 . Slovenske pesni. Za dvoje navadne in ene elegiške citre priredil Iv Reg en 4. Pravo modroslovje. Dramatišk dijalog. Na podlagi Leonove okrožnice »Aeterni Pa.tris» sp. M. Prelesnik. Osebe: Župnik Dr. theol. Marijan ; Dr. phil. Snov. 5. Balada v G-molu, Fr. Chopin, op. 23. 6. Svečeništvo cerkve Kristusove. Nabožna kantata. Za troglasni moški zbor s spremljevanj. klavirja, uglasbil B. Mettenleiter. Op. 39. 7. « Kdo ho razrešil delavsko vprašanje ?» Dramatišk pri¬ zor v enem dejanju. Z ozirom na okrožnico Leona XIII. o »Delavskem vprašanju*, spisal Fr. F i nžg'a r. Osebe: Agent — Župnik. Več delavcev. Kraj: Trg s tovarno na Gorenjskem. 8. «Oremus pro Pontifice nostro Leone!« Moški zbor. Uglasbil H. Wiltberger. L.IUBLJAI.. L SVEČENIŠTVO iflfl umi EffiliflitfE Nabožna kantata. i Besedilo. ' I. Kristus z učenci pri zadnji večerji. Z učenci svojimi uživa Velikonočno jed Gospod, Nebeško-milo mu obseva Obraz ljubezni večne žar; In ta ljubav, glej, kruh in vino Izpremeni v telo in kri: Kot hrana duš želi med nami Imeti dom do konca dni. In glej učence svečenike, In Levijev prenovljen rod Brstike nove v svet rodeči, Dokler ne mine tek zemlje. II. Hvalnica Bogu. Vsa čast Bogu! Ki svečenike, Dobrot delilce, nam je dal, Da ž njimi vred kedaj dospemo Gotoveje v nebeški raj. III. Oblast in vzvišenost svečeništva. Trajna je vladarjev čast, Ko zmagali so v boji vročem; — Slaven misleca je um, Zvršitelj črtežev orjaških; — Nepozaben je junak, Ki pesem ljudska ga opeva; — Vzneseno ti je srce, Ko občuduješ umetnika: A vsa ta čast v primeri ni K oblasti svečenikovi. — Le skromen rek — In kot dar prevzvišen k zemlji Bog neskončni se poniža; Le skromen rek — In življenje novo v hipu Spet se vzbudi v dušah mrtvih. Zemljanom Mozes novega zakona Vode iz skal dovaja nam sedmerih; Pohleven hladi bolnim srčne rane, Družeč človeštvo grešno znova s svojim Bogom. IV. Zahvalna molitev. O božja ljubezen, Na veke češčena, — Ki daš nam pastirje vnete za nas, Da v Tvojem imenu nas vodijo k Tebi In z lučjo resnice odstirajo noč. O božja ljubezen, O bodi češčena, češčena . . . V. Sovražniki svečeništva. A v solnčne, mirne pokrajine Gospod učencev svojih ni poslal; Upirajo se ljudstva in oblasti: Poveljnik bojni jim je satan sam; Kjerkoli svečenik uči, svari, Glasov mu sto veli: Lažnik si ti! Slabotneže v režeč prepad Pokoplje slast mesenosti: Pijmo brezskrbno iz kupe življenja, Razkošno sladimo si žitje betežno. A strastim je napuh tovariš vedno zvest, Med ljud zveni slovesno glas ohol njegov: Le to verjamem, kar spoznam, Postava si je človek — sam. Uporna moč se peklenska bori, Svečenike goreče napada, A božja pravica v nebesih bedi, Nasprotnikov čine kazneča. VI. Luč premaga temo. Pred besne roje svečenik Samozavestno stopi, Orožje mu je sveti križ, Predrag pomnik rešenja; — Zveličar pa mu angeljev Z 1 ''■4,- I )\ / č ^ //^7 — , V/yf/\ ■4, % a-/ p/ f 'P i ^rTT^vT^T^JTTjr^ ^//7 ^ zf.dpfi -v (jr-/ - . ; , Neštetih v pomoč pošilja. *'"/>,' Z? 57,’ »Kdo je kot Bog?* zakliče glas, — In ljud se v prah pogrezne, 5 ;•/■' ' ? Napuh sveta pa razprši Sijajno sveti Mihael. 3 ? /yy ¥~ C-*'-- ’’*• VII. Slavni c a Naj višjemu. -A y v * v 1 '/ glava Bogu! Slava in čast na vekov vek! — Zdaj dogaja se res, kar obetal je sam : On cerkvi je svoji mogočen branik, — Čast mu bodi na vekov vek, na vekov vek . VIII. Končni spev. Dobrotni Bog! Usliši naših prošenj glas! Goreč svečenik je glasilo nebes, Beseda njegova preganja temo; — O rosi, Najvišji, nebeških dobrot Obilo na rod svečeniški, Da v miru dovede v presveto nebo Zveličavne cerkve člane; A nam ustvari ponižno srce In uči čir.o s;, —o. Da nikdar zaštonj ne bode njih glas, Da gledamo srečno kdaj Tvoje obličje. Dobrotni Bog, usliši, naših prošenj glas . Prevel Vole. e i*tn a 77 -»■'p, J J b~, ■>'! I ' 7/, ' /