• imtou i akec" je delavski LIST ZA misleče čitatelje PROLETAREC Offtcial Orguu Yugottluv Federation, S. 1*.--CIuhHo Jyg»ml»vuiihku Socialistične Zve*e - glasilo — p r o s v e t n e matice j. s. z. »T _ NO. 1467. mm Meen^-elna« Mlltr, »eeembrr t. ltHrT, a| —m* efriee " '•'♦"M« «M«rr Ikr Ari ( ua«rrM ,.i Hiirck .lr*. I**— CHICAGO, ILL.t 23. OKTOBRA (Cctcber 23), 1935. , «l« hibliabrd wrrbly ai tmtk Ml. LETO — VOL. XXX. AFL OSTANE KLJUB VHM V STARIH TOKIH a RE0RES^E^DiEKomerciaini interesi Proti "sankcijam" A Konservativna premoč ni mogla zakriti resolucij za izhod unij v razvojni svet H. A. VVallace pravi, da je kruh podražen brez pravega vzroka "BRAT ZOPER BRATA 99 na Mattheu) Woll zašel v "neljubo" zadrego. -Pretep na konvenciji.—Vodstvo nespremenjeno itruco kruh*» P«ki p« »viuii ceno kruhu lc. Ta c ©n t pomeni, Moka in druge potrebščine, ki jih rabijo peki v tvoji obrti, co se podražile pol centa A MKRIŠKA delavska federacija ostane v bistvu, kakor je bila do svoje letošnje konvencije v Atlantic Cityju. Birokrati, ki načelujejo strokovni obliki unij, jo še domini-rajo. Navzlic temu pa je baš ta konvencija pokazala, da se v ameriškem unijskem gibanju pripravlja preokret. Vse se je v teku let izpopolnilo — avtna vozila, aeroplani. tehnika v industriji— mar naj unije vztrajajo vedno pri svojih starih cehovskih metodah? .*- Najznačilnejše na tej konvenciji je bilo dejstvo, da je postal priznan voditelj teorije in-______ dustrialnega unionizma iir raz-! racije, katera je ustanova kanih drugih "novotarij"— John pitalistov za pobijanje raiika-L. Lewis, predsednik unije pre- lizma med delavstvom. Levvis mogarjevl Kdor se spominja, kako ga je napadal Oscar Ame-ringer v glasilu tedanje U. M. W. (v Springfieldu), kako je izdajal proglase proti njemu J. Brophy, dalje komunisti pod firmo to in ono ter nazadnje skozi svojo National Miners da bo moralo ameriško ljudstvo plačevati za kruh okrog 300 milijonov dol. več na leto, kakor dosle*. Pekarne si s tem r višajo svoj dobiček $150,000,-0C0 na leto. Poljedelski ta>'nik Henry A. Wallace pravi, da je tolikšna podražitev neuoravičena in je vprašal tiste velike pekarije, ki to dvignile ceno, naj mu po jasnijo, iz kakega vzroka so to storile. Mali peki zatrjujejo, da je zvišanje cene kruhu na mestu, ker kcmaj da shajajo, a mnogi po morali pekarsko obrt opustiti. Za konsumente ostane le Union, se upravičeno čudi. kako je mogel ta John L. Lewis ne samo priti "nazaj", ampak postati ob enem glavni pred- stavnik boja za reorganizira-fTo je uspeh, četudi danes in ju- lavstva, Arthur Henderson. nje ameriškega unionizma. John L. Lewis vzlic tem spremembam po našem mnenju še ni postal iz Savla Pavel. V svojem uradu je storil marsikaj, kar je omajalo zaupanje vanj n« le med nami ampak celo med ljudmi, ki so mu sledili v vsakem slučaju. Navzlic temu se lahko reče, da je bil na tej konvenciji A. F. of L. baš John L Levvis eden najbolj oglaša-aih agitatorjev za industrialni anionizem. Predstavniki strokovnih unij so ga gledali postrani — češ — ti reprezenti-raš lc delavce, ki ne znajo rabiti drugega orodja kakor lopato in kramp, in pa-tiste mla jše ljudi v rovih, ki so se naučili operirati nove mašine. Četudi so principi A. F. of L. ostali glede na samostojno politično akcijo isti ko prej, in akoprav je resolucija za odločno reorganizacijo na temelju industrialnega unionizma propadla, je bilo vendar baš na tej konvenciji razvidno, da so časi stare A. F. of L. minuli. "Glavni "intelektualni besednik" A. F. of L., njen tretji Podpredsednik Matthevv VVoll, je pod pritiskom J. L. Levvisove resolucije resigniral iz odbora in vodstva National Civic fede- je predlagal, da nihče, ki je * njenem odboru, ne sme kandidirati v odbor Ameriške delavske federacije. VVoll, intelektualni vodja ameriških strokov- i c^jstvo, da bo treba plačati za nih unij, ki do pred par leti kruh $300.000,0C0 več kakor sploh ni naletel na odpor, je bil 'doslej, tudi eden glavnih vodij ome-| ---- njene National Civic federaci-' AffKii»» U/m/iaronn je. Pod pritiskom Lewisove re-j /ITUlUr nenaerSOIl solucije je iz nje resigniral še i Dne 20. oktobra je umrl eden predno je prišla na glasovanje, najvcčih vodij angleškega de- KAPITALISTIČNE VLADE NEZMOZNE ZA RESNIČNE KOOPERATIVNE AKCIJE Težave privatnih družb radi pretečih izgub. Italijanski izseljenci za Mussolini ja Italija j« poslala v prednjih vrstah svojega prodiranja • .. v Etiopijo čete tri njegovi učinki ne bodo še vidni. J. L. Lewis se je prošlo soboto s pristaši stare forme unij tu Star je bil 72 let. V delavski vladi je bil minister vnanjih zadev in 23 let pa je bil tajnik angleške delavske stranke. To di fizično spri. Njegov nasprot- mesto je pustil sept. 1934, ker domačinov is svojih kolonij Somalije in Eritreje, ki mejita ot> cesarstvu, ka terega hcče il duce sa ekspansijo fašistične domovine. Ti etiopijski rodovi is italijanskih kolonij so veliko boljle oboroženi, kakor pa njihovi rojaki ono stran mej«. Nekateri se lojalno bore, kakor jim je ukasano, drugi pa so se poslušali prve prilike in desertirali v etiopijski tabor. Na tej sliki je četa domačinov pod italijanskim poveljstvom. nik v tepežu na konvenciji je bil glavar unije tesarjev. Ko je bitka nehala, je slednji odšel iz dvorane s krvavečim nosom, Levvis pa je debatiral dalje, ker mu pesti nasprotnikov niso storile škode. se je hotel vsega posvetiti delu za razorožitev dežel. Henderson je bil namreč predsednik razorožitvene konference, ki jo je ustanovilo društvo narodov. Za razorožitev in mirno izravnavanje sporov se je trudil toli- Odbor S. P. za neod v is no akcijo proti vojni Delavstvo samo ima moč ugonobiti nakane mili- Predlog, ki je določal, da naj i ko' da mu Je bil° ločeno pri-imajo v masnih industrijah po-lznanJe 8 podelitvijo Nobelove polno juriadikcijo industrialne taristov in preprečiti oborožene konflikte 4ako ne dobe trga drugod? Še veliko bolj vzhičeno je Angležem in drugim KONOMSKE sankcije (kazni), ki jih je sklenilo društvo narodov zoper Italijo, so za Mussolinijevo politiko brez usodnega učinka. Sankcije, kakor so bile tfprejete, pred ! vsem. pomenijo, da je Italija kršila pogodbe in privila društva ! narodov, pa ji države za kazen ne bodo več pro la^le potreb-: ščin. Sklenile so tudi, da ne bodo KUPOVALE od Italije, d >kk»r se ne umakne iz Etiopije, kar bo mnogo bolj tfčinkovlto, če ;e oodo tcja sklepa v resnici tudi držale. Kar pa se tiče u^oza — v tem oziru Italija ni posebno v zadregi. Ako bodo take sankcije kaj izdale, bo to pripisati le dejstvu, da Italija izgublja na mednarodnih trgih kredit, zato tisti, ki ji prodajajo hočejo za naročeno bla^o gotovino takoj. Tudi ako bi .se vse države v ligi izrekle za sankcije to je. da Italiji ne bodo ničesar več prodale, dokler ne prestane s svojo vojno — ima Mussolini še vedno odprt trg v državah izven lige, npr., v Nemčiji, za sirovine posebno še v Zed. državah, več ali manj v Južni Ameriki, in še marsikje. Za boikoti-ranje Italije bi izdala le blokada, kar pa bi pomenilo vojno v Evropi. Male države, ki so bile v početku italijanskega-etiopijske-ga konflikta najglasnejše v zahtevah za sankcije, so se začele po sprejetju tega načela najprej pomišljati. Prvič zato. ker uvidevajo, da velesile v vsakem slučaju le slepomišijo in intri-girajo zaradi svojih interesov, in drugič, ker je "sentimentalnost" čisto nekaj drugega kakor pa trgovina. Jugoslavija npr. je glasovala za sankcije, če se jih strogo uveljavi, bo gospodarsko veliko trpela, ker je Italija njena najboljša odjemalka. Četrtino vsega izvoza iz Jugoslavije -.gre v Italijo. Toda jugoslovanska vlada je za sankcije, ker ve, da ima Mussolini tudi njo v svojih osvojevalnih načrtih. Pomoč Etiopiji danes je pot v kolektivno akcijo proti Italiji, kadar pride Jugoslavija na vrsto. - • ■_. Ampak trgovski krogi v Jugoslaviji tega niso vzeli hladno na znanje. Kdo jim bo pokril izgube, ki jim prete, če se jim zapre italijanske meje — kdo naj jih obvaruje pred bankrotom, unije, je propadel, namesto njega pa je bila znova sprejeta določba, potrjena prvič lani na konvenciji v San Franciscu, da bo federacija industrialne unije negovala, a ob enem varovala koristi strokovnih unij v vseh obratih, v katerih je v teku akcija za organiziranje delavcev. To je slabo, kajti dokler bo to pravilo obveljalo, je gotovo, da sedanja eksekutiva ne bo mirovne nagrade. Ko se je začel Henderson povzpenjati kvišku po lestvi priznanja in uspehov, je bil kovinski delavec. Ko pa je delavstvo spoznalo njegove sposob-1 J"'V1'1 . . A , nosti/mu je poverilo v s.ojem 1 temve*« »voio taktiko cinca- Eksekutivni odbor soc. stran- vtrali^a, se bo to zgodilo edino-ke, zborujoč nedavno na svoji j le vsled čuječnosti delavstva in četrtletni seji v Chicagu, se je j ljudstva, ki hrepeni po miru." izrekel za neodvisno akcijo proti vojni. Svojo resolucijo Je utemeljil s tem, ker se je Liga narodov izkazala, da ni zmo-! žna izpolniti svoje obljube, preprečevati vojne nevarnosti. gibanju najodgovornejša mesta. Arthur Henderson je bil smatran za bolj konservativnega, kakor Ramsay MacDonald, toda v kritičnem momentu je ostal zvest svoji stranki, dočim imela moči, ne volje, podvzeti Je MacDonalda odnesel torijski resne organizatorične akcije v avtni, mesni, jeklarski in v raznih drufcih industrijah. VVilliam Green je bil izvoljen za predsednika federacije ponovno in soglasno. Kandidat (Nadaljevanje na 4. strani.) val. Arthur Henderson je bil človek načel, odločnosti in silno delaven. V svojem življenju je storil za ideale, v katere jevve-roval, za svetovni mir in za delavsko gibanje kakor malokdo drugi na svetu. Strah pred obnovitvijo "lioljs^vizma" \ \emriji štirideset odstotkov nemških delavcev zasluži manj kot 18 mark na teden ($7.25), 25 odstotkov delavcev pa od 18 do 30 mark na teden. Te plače so Jim obremenjene še z raznimi Prisilnimi članarinami in kolek-k^i, ki so v resnici obligatne, vrhu tega so se živila silno podražila in še teh ne morejo v*eh dobiti, bodisi, da je prodaja zabranjena, ali pa jih je na tr8u tako malo, da jih more le redko kdo kupiti. Poslabševanje razmer je po ovinku priznal tudi Hitler v ovojem govoru v radiu dne 9. oktobra, ki je bil oddan z vseh Postaj, "Nemčija se ne bo ohranila," je vpil, "razen ako osta- en,°lna Drugi se vojujejo — bogve čemuJLtoda mi smo pod-v*elJ največjo agresivno vojno v zgodovini — vojno za pridobitev našega lastnega ljud-«tva .. •• "Mi ne moremo odrediti me-|je zelo v skrbeh, kar priča v zde in cen kakor bi radi iz eno- istem govoru sledeča Hitlerje-stavnega vzroka, ker nam pri- va izjava: man j kuje prostora (kolonij) in sirovin Enak jezik govori Mussolini. Hitler je drugi, ki hoče za Nemčijo "prostor na soncu". Za bodočnost svojega režima "Naciji so se borili zoper boljševizem in dosegli, da je prišla dežela na vrhunec. Toda zaeno z uspehi koraka neuspeh. Strup boljševizma se lahko zopet pojavi. . ." nja odlašala, da je italijanski fašizem vpadel v Etiopijo in pričel moriti na debelo. Zadevna odborova resolucija se gla-| si: "Apeliramo na vse organizirane delavce, da se združijo in oodvzamejo akcijo, da prisilijo kongres na prihodnjem zasedanju, da sprejme zakon, ki bo zasigural ameriško nevtralnost v kolikor morejo uradni akti to storiti. V bistvu pa se vsekakor! delavski razred ne more zanašati na kapitalistične postavo- i dajalce. Postaviti se mora sam na svoje noge, da bo enforsiralj nevtralnost potom lastne kolektivne odklonitve, da ne b6'!'dianapolis, Cleveland ali Chi-izdeloval ne transportiral stva- cago. Mesto konvencije bo do-ri, ki so namenjene v vojne svr- -ločil stranki tajnik, ko bo dobil he. Ako bo Amerika ostala ne-i zadevne informacije. Kksekutivni odbor soc. stranke je mnenja, da se mora delavstvo postaviti na svoje lastno in trdno stališče glede vojne, ne sme pa čakati, da mu bodo kapitalistični postavodajal-ci ustvarjali mnenja ter ga pognali v vojni metež v interesu kapitalistov in vojnih dobičkarjev. Dalje je odbor mnenja, da kapitalistična vojna proti fašizmu ne pomeni nič, saj je bas kapitalizem največja opora fašizma. Odvisno je od delavstva samega, da se postavi odločno proti svojim izkoriščevalcem vse aa sveta. Strankin eksekutivni odbor j je dalje razpravljal o pripra-j vali za volilno kampanjo, ki se bo vršila prihodnje leto. Konvencija soc. stranke v volilnem letu se bo vršila dne 16. maja v enem izmed treh mest — In- 0 ekonomskih dajal: razmerah je JUBILEJNO SLAVJE PROLETARCA. V DETROITU, MICH. V NEDELJO 27. OKT. V SLOV. DEL. DOMU čitajte oglas in dopis v tej številki. VOLITVE V ANGLEŠKI PARLAMENT RAZPISANE ZA DNE 14 NOVEMBRA v Ženevi pojasnila svoje težkoče Rumunija — češ, Italija nam ni nevarna, pač pa kupuje pri nas različno blago, za katerega drugod nimamo trga. Ali je nam Anglija, ali Francija, ali pa liga y celoti pripravljena kriti to razliko? _ . Nekatere južno- in centralnoameriške republike, ki ao glasovale za sankcije, so svojim zastopnikom v Ženevo brzojavile« da .so se prenaglili. Milijoni italijanskih priseljencev, ki so vpliven faktor v trgovini, industriji in politiki, so izvršili tolikšen pritisk na te vlade, da so v strahu pred notranjimi komplikacijami popustile. Sovjetska Unija je zalagala Italijo z gasolinom, petrolejem in oljem več ko katerakoli druga dežela. Italija nima teli prirodnih virov. Toda v mehaniziranem vojnem aparatu in v-svoji paroplovbi ne more biti brez njih. Vlada v Moskvi je izjavila, da je pripravljena ustaviti dovoz, pod pogojem, ak > liga narodov poskrbi, da njenega trga v Italiji ne vzame katera iru-ga dežela. Italija je danes že v stiski za olje in premog, ampak ne zaradi sankcij, pač pa. ker hočejo tisti, ki jo zalagajo ; temi potrebščinami, plačilo takoj. Boje s*, da Mussolini pade, pa bi vlada, ki bi ga nasledila, sprejela načelo, da ni odgovorna zu dolgove prejšnje vlade. Anglija uvozi v Italijo povprečno na leto za $45,000,000 blaga. Dasi vsota za njeno trgovino ni visoka, se bo to l u i i nji poznalo. Glavni angleški izvoz v Italijo je — premog. Sankcije pomenijo izgubo zaslužka — za mnogo premogarjev v Angliji. Doslej je Italija naročala 60 odstotkov bombaža iz Zad. držav, in 40 odstotkov iz drugih dežel. V bodoče — pravijo v Itimu, bo svoja naročila za bombaž in druge sirovine transferi-rala največ v Zed. države in Nemčijo, ako bosta ti dve leželi "pametni" in ohranile z Italijo odprte trgovske odnošaie. Avstrija. Ogrska in Albanija so se izrekle proti sankcijam, ker so vse tri pod Mussolinijevo diplomatično nadvlado. Italiji (Nadaljevanje na 3. strani.) Premier Stanle.v Baldvvin je po nalogu kabineta določil, da se bodo vršile volitve v engleški parlament 14. novembra. Konservativna stranka, ki je na krmilu Anglije, smatra, da je politična situacija zdaj zanjo u-godna posebno vsled spora, ki ga je imela z Italijo zaradi Etiopije in Mu-ssolinijevih ambicij, ki stremi zavladati nad Sredozemskim morjem. Konservativna stranka hoče, da ji volilci mandat vlade zopet poverijo, ako so za oborožitev Anglije v toliko, da ji ne bo nevaren ne Mussolini, niti nihče drugi. "Anglijo bo svet respek-tiral edino, ako bo za obrambo svojih interesov zadostno pripravljena." pravijo propagan-disti konservativne stranke, in prav zaradi sedanje situacije so si konservativci spet svesti zma^e. Pred tem pa so se resno bali delavske stranke, ki je po zadnjih splošnih volitvah zmagala skoraj pri vsakih dopolnilnih volitvah. Delavska stranka priznava, da je čas za uspešno kampanjo zdaj zanjo res bolj neugoden, kakor oa bi bil pred sedanjimi homatijami, toda kampanje se je lotila s prav tako vnemo in z odločnostjo, da mora zmagati. In končno do 14. iiv>vembr<* se lahko še marsikaj preo-krene. Italijani niso «k«lini. ki zaliievajo nove kolonije Mussolini je nedavno poslal deputacijo v Varšavo, ki je imela nalogo poljeko vlado prepričati, da so sankcije proti Italiji izvojevali diplomati tistih držav, ki so si naropale največ kolonij, zdaj pa hočejo "mir", oa magari ako se narodi ostalih držav zaduie v tesnobi. Mussolinijeva deoutacija je urgirala poljsko vlado, da naj sankcij ne upošteva, pač pa zamenja mu-nicijo in drugo svoje blago za italijanske produkte, kar bo v korist obema. Ob enem so Mussolinijevi diplomati rekli Poljakom: "Vi potrebujete kolonij, mi jih potrebujemo: Čemu ne bi zahtevali naše pravice skupno, namesto, da nas tlačite s sankcijami v korist tistih držav, ki posedujejo svet?" Ker tudi Hitler zahteva kolonije, vsaj nekatere izmed tistih, ki so bile Nemčiji vzete med vojno in po vojni, bo zaradi teh priropanih posesti med imperialističnimi silami še precej "nesporazumov" in vojnih nevarnosti. To stanje bo odpravljeno, kadar se delovno ljudstvo spametuje toliko, da bo zavrglo sedanji sistem in si zgradilo svetovno kooperativo. ——— PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.. IZHAJA VSAKO SREDO. Il4«ji Ju®oslovanska Delavska Tiskovna Druaba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: st celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa pri obči te v v itevilki tekočega tedna. ZELO ZNAČILNA VOJNA SLIKA proletarpc PuWb>bed every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishlng Co., Inc. Esta>blished 1906. Editor.........................................Frank Zaits. Business M a nage r.................Charles Pogorelec. Assbtant Business Manager.............John Rak Jr. SUBSCKIPTIpN RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec 1638 WEST 26TH STREET Telephone: ROČKWELL 2864. CHICAGO, ILL. Konfuznost med ekstremisti "Nobenih sankcij! Doli z vojno! Sedanji konflikt ni drugega kakor spopad nasprotujoči h ai interesov imperialističnih sil." To so nekateri izmed argumentov v tistih krogih delavskega gibanja, ki je na vso moč proti fašizmu in vojni — nasprotujejo pa sankcijam, ki bi fašizmu res lahko izpodkopale tla. Naravno, da angleški imperializem ni interesiran na gradnji socializma. TodA ako hočejo nasprotniki sankcij in kakršnekoli druge drastične akcije biti logični, morajo priznati, da njihovo stališče ne bo omajalo Mussolinija. In če Mussolini zmaga, ali bodo vsled tega trockijevci. pacifisti, razni militanti in verske sekte, ki so za mir in nič drugega kakor za mir, na boljšem? Konflikt je tu. Ako zavedno delavstvo smatra, da ga lahko izrabi v prid strmoglavljenja fašizma, naj ga podpre z rezervacijami — da podpira ta boj le zato, da porazi fašizem in njegove provokacije. » Sovjetska Unija je za sankcije. Tri države, ki imajo socialistične kabinete, so zapretile, da društva narodov ne bodo več smatrale resnim, ako ne izvrši svoje dolžnosti. Navidezno je stvar zelo enostavna: za ali proti Mussoliniju. Za ali proti fašizmu. Za ali proti vojni. Ampak ni enostavna. Vsi premirji to razumejo in tako tudi vodstva delavskih političnih strank in unij v Evropi. Skušnje, ki jih ima delavstvo iz prošle vojne, mu narekujejo opreznost. Veliko jih je, ki zahtevajo nevtralnost. "Zadnjič smo se vjeli, ni treba, da se bi spet", pravijo celo nekateri prvaki Ameriške ligije. Njihovo pravilo je: - uVse, kar zahtevamo je, da nas druge dežele puste v miru, kakor mi njih pustimo." A na vojno se ta dežela vzlic temu pripravlja. Same pobožne želje in pacifistični protesti je ne bodo preprečili. Gornje ni fotografija kakega italijamskega ali abe-sinskega topniškega oddelka,, ampak ameriška vojna •lika. Predstavlja topaičarje pri vojaških vajah v Aber-deenu, Md. Topovi na levi oddajo vsak po 25 strelov na minuto in so konstruirani le sa streljanje v aeroplane. Zed. driave se torej pridno pripravljajo na vojno — mato bodo sigurno aagasile vanjo, ko hitro se konflikt raaširi. Ivan Topli kar: FRIDERIK ENGELS 3. Resnična beseda takrat in danes _ > >__________-— V uredniškem članku v "Avantiju" z dne 1. januarja 1912, v katerem je komentiral italijansko okupacijsko vojno v Libiji, je Benito Mussolini tole napisal: "Današnja nacionalistična, konservativna in klerikalna Italija hoče napraviti meč sa svojo postavo ia armado sa šolo naroda. Nas, ki smo predvidevali to moralno degeneracijo, to ne preseneča. So pa v smoti tisti, ki mislijo, da je ta utilitaristična dominacija snak moči. Močni narodi nimajo nobene potrebe, da bi prenašali take neumnosti, t kakršnimi pita javnost italijansko časopisje. Močni narodi se snajo sami brs-dati. Nacionalistična in m ilitaristična Italija kaže, da tega ni smoina. Majhno osvajalno vojno proglašajo sa rimljan-ski triu m f T' Danes je pozabil na ta svoja resnična izvajanja pred 23. leti in počenja sam enake in še hujše budalosti v škodo italijanskega ljudstva in vsega sveta, kakor jih je počela tista Italija, katero je on kritiziral. Primitivna Rumunija in Magda Lupescu Ko so Rumunci pozvali na prestol izgnanega kralja Karla, so upali na velike izboljšave. Nekateri državniki so mu ob po-vratku svetovali, da naj se svoje ljubice lepe židkinje Magde Lupescu otrese in se vrne k svoji ženi, materi njegovega sina, prestolonaslednika. Karol jim je obljubil, da se bo poboljšal — da Magda sploh ne pride'v Rumunijo — ampak "ljubezen ne pozna meja". Karlova žena, bivša kraljica, je uvidela, da svojega veličanstva ne bo dobila več nazaj. Magda se je vrnila in ministri so kaj kmalu spoznali, da kar jim kralj ukazuje, je Magdino povelje. Rumunija je v krizi. Kmečka stranka je zvalila krivdo zanjo na zli vpliv Magde Lupescu. Kralju je dala ultimat — pusti jo — seženi jo preko meje — ako ne ... Taka je politika v Rumuniji. Razredna justica m razlike med tatovi Bivši klerk čikaškega okraja, poznejši okrajni blagajnik Robert M. Sweitzer, si je prilastil okrog pol milijona dolarjev ljudskega denarja. Ko je njegova nerednost prišla na dan. ga je okrajni odbor na podlagi ugotovitve, da je vodil svoj urad nepošteno, odslovil. Sweitzer je vložil tožbo — Češ, nihče nima pravice vzeti mu službo, katero so mu poverili volilci. In res — sodišče je vzelo njegov priziv zelo resno, vršila so se zaslišavanja in preiskovanja — ampak pol milijona dolarjev je nekam vendarle izginilo —Sweitzer je priznal, da si jih je prilastil, in da jih bo vrnil Česar pa ni storil — in tako je sodnik koncem konca odločil, da je okrajni odbor pravilno ravnal, ko ga je odslovil. Bivši Sweitzerjevi podrejeni uradniki trdijo, da si je prilastil ne le pol milijona, ampak milijon. A je vzlic temu na prostem in oboževalci mu prirejajo bankete. "Dober človek je, cerkev podpira, a nerodno je zajemal," pravijo njegovi pristaši. Nosili so mu darila ter mu izražali sožalje, kakor da mu je umrla žena. Dne 14. oktobra je bil pred čikaškim federalnim sodnikom John P. Bamesom 41 letni Oliver Augustine. Obtožen je bil, da je s skupino tovarišev kradel blago iz tovornih vagonov. Bil je obsojen na sedem in pol leta ječe v Leavenworthu, njegovi trije tovariši pa so dobili vsaki pet let zapora. Sweitzerja so na sodiščih pomilovali, ker ni mogel skriti svoje tatvine, dasi znaša stotisoČake — toda denar je ljudski. Ako pa bi ukradel nekaj oblek, ali kako drugo robo, iz vagonov. bi šel sigurno v ječo, če bi ga zalotili. (Nadaljevanje) Izživljanje med "svobodnimi v Berlinu Spomladi 1. 1841 je zapustil Engels "dolgočasno gnezdo" ter odšel preko Švice na potovanje v Italijo. Svet je opazoval z odprtimi očmi, zbiral vtise, in jih oblikoval v potopise, ki jih je pošiljal različnim časnikom. Po vrnitvi iz Italije pa je bilo treba misliti, na odslužitev vojaškega roka. Engels se ni vojaški službi prav nič upiral, nasprotno: ljudi, ki niso bili pri vojakih, ki so bili "škarte", je tudi pozneje kot socialist zaničeval. Kot intelektualec si je mesto službe sam lahko izbral. Odločil se je za Berlin iz docela enostavnega razloga, ker je bilo tedaj to mesto središče vsega kulturnega in tudi opozicijskega življenja. Iz Bremena je to življenje samo od daleč opazoval, sedaj ga je hotel videti od blizu, čeprav v uniformi top-ničarskega enoletnega prost o-voijca. V Prusiji je v tej dobi vladal romantični kralj Friderik Vi-litm IV. (1840—1858). Meščanstvo je od njega spočetka mnogo pričakovalo, zlasti je upalo na ustavo, ki jo je obljubil že njegov oče. Toda vsi^ti upi so se razkadili v nič, kajti Friderik Viljem IV. je imel samo eno željo: obnoviti ves nekdanji sijaj in vse nekdanje veličanstvo monarhije. Bil jc igrača v rokah najkonservativ-nejših pietistov ter se je upiral vsakemu modernemu duhu. Sel je celo tako daleč, da je pognal z berlinske univerze Heglove učence in je začel pravcati boj proti temu največjemu meščanskemu filozofu, ki je utemeljil dialektiko. Zato je poklical na berlinsko univerzo kot Heglovega naslednika Schellinga, ki bi naj enkrat za vselej uničil dialektično filozofijo in z njo vsako misel na razvoj. Razvoj naj bi bil samo eden: šel naj bi v smeri čim večjega sijaja njegovega pruskega veličanstva. Reakcionarne nakane pruskega romantičnega kralja so izpodbodle mlade hegelijance v levo smer; začeli so sedaj z odprtim bojem proti krščanstvu, a s tem bojem so mislili zadeti tudi monarhijo. Ludvik Feuerbach je v delu "Bistvo krščanstva" (1841) spodnesel veri tla in poudaril, da je človek merilo vsega; pokazal je, da ni bog ustvaril človeka, nego da si je človek ustvaril boga. Iz idealističnih ozračij je stopil na trda tla zemlje, ute-mfijil ie matvrializem. N i b »riinrki univerzi se je začel ideološki boj med mladimi hegelijanci, ki so priznavali dialektiko, in Schellingom, ki jo je skušal uničiti. V tem ideološkem boju je sodeloval tudi mladi trgovski pomočnik v uniformi kanonirja, ki je imel pri vojakih dovolj prostega časa, da je obiskoval tudi univerzo. Engels je izdal dve anonimni brošuri proti Schellingu; zlasti važna je prva brošura z naslovom "Schelling in razodetje. Kritika najnovejšega reakcionarnega poizkusa zoper svobodno filozofijo." V njej napada Schellinga, ki je vtihotapljal v znanost mistiko, vero v avtoriteto in fantazijo, ter se zavze-i ma za mlade -hegelijance, ki so filozofijo svojega velikega mojstra razvijali dalje. Brošuri se pozna, da je napisana pod močnim Feuerbachovim vplivom. Na koiicu brošure proslavlja vstajenje človeka, ki se je sedaj osvobodil od strahu pred višjimi "silami". — S to brošuro je raztrgal Engels poslednje vezi, ki so ga še vezale na krščanstvo in tradicijo domače hiše. Prelom s preteklostjo je bil pcpoln. pot je bila prosta. Vprašanje je samo bilo, kam se bo Engels sedaj obrnil, s Čim bo naponil svoje bistvo. Njegova brošura mu je najprej prinesla prijateljstvo mladih hegelijancev, kjtr so imeli glavno besedo literati, študentje in bohemski žumalisti. Vsi ti ljudje so bili veliki romantiki, ki so se po gostilnah razen s pivom opajali še z revolucionarno mislijo. Bila je to buržo-azna družba, ki je zametovala iz gole prešernosti vsakršno meščansko oliko — kasneje so skoro vsi postali pač dobri meščani! -— in zaničevala vse, kar je bilo filistrskega. Razumljivo je, da je vse to Engelsu, ki je sam vzraset v vzdušljivem ozračju, prav godilo. Vendar pa je razmeroma kmalu odrasel vsej frazerski romantiki "svo-bodn h"; ti so krenili na( desno. Engels ra le vo, zlasti, ko je spoz.n: !, da vse besede ne pre-makn^o sveta niti za ped dalje in iJa so vsi talenti "svobodnih" '/aro bo kar v naprej Izgubljeni. Ko je Engels odrasel družbi j "svobodnih", je našel pot v — socializim. Zaenkrat šele v u-topični socializem, kakršen je v tej dobi nastajal v Franciji in kakršriega je začel med Nemci propagirati Mozes Hess, učenec Saint-Simona, za njim pa Weitling, ki je začel med Nemci organizirati rokodelske pomočnike. Od Hessa si je Engels prisvojil načelo, da ni dovolj razlagati zgodovino, kakor je delal Hegel, nego je treba u-stvarjati tudi bodočnost. Proti koncu leta 1841. je postal so-trudnik najnaprednejšega nemškega lista "Renskega časnika", ki ga je ustanovila poren-ska buržoazija v Kolnu in v čigar uredništvu je sedel tudi Kari Marx."4 Vanj je pošiljal Članke o pruski državi, svobodi tiska in o drugih aktualnih zadevah. Oktobra 1341 se je Engels poslovil od Berlina in je odšel domov. V tej dobi se je v Kol- Slavje Proletarca v Springfieldu Springfield, IU. — Ker letos slavi naš delavski borec Proletarec s vajo HO letnico, j« tudi naš klub št. 47 JSZ sklenil, da priredi primerno proslavo v ta namen. Naša jubilejna proslava se bo vršila v nedeljo dne 27. oktobra v tukajšnjem Slovenskem domu. Prostori v Slovenskem domu bodo odprti že ob eni uri popoldne, program se pa prične ob 3. popoldne. Glavna govornika bosta John Goršek, predsednik porotnega odseka SNPJ, ki bo govoril v slovenskem jeziku, drugi na bo Joe B. Brinocar, državni tajnik soc. stranke za državo Illinois, ki bo govoril v angleščini. Med govori se bodo izvajale pevske in muzikalne Ločke, in pred zaključkom popoldanskega programa bo uprizorjena Molkova enodejanka "Na lahke obroke." Po sporedu zvečer bo plesna zabava. Igrali bodo bratje Goršek. Vstopnina za ves program samo 25c.- ! Rojaki delavci! Proletarec se že celih 30 let bori za delav-| ske pravice, za pravice nas. Zato pa pridite na to slavje v nedeljo v velikem številu! Pridite vsi, da bomo skupaj proslavljali Proletarčev jubilej kot zavedni delavci! Na svidenje v nedeljo! Jo». Ovca. Članstvu kluba it. 1 Chicago, III. — Na članstvo kluba št. 1 sISZ apeliramo, da pride na sejo v petek 25. okt. pred 8. uro. Na dnevnem redu bodo važna poročila. Vsi, ki so zaostali s članarino, so prošeni, da jo na tej seji obnove. Komur količkaj mogoče, naj ob tej priliki napravi tudi obračun za vstopnice slavja 25 letnice JSZ, ki jih je prejel za razpečavanje v predprodaji. Tajniku bo s tem omogočeno podati članstvu popoln račun čimprej. Ko končamo z dnevnim redom, sledi razprava, o kateri je naznanilo na druge mmestu. Odbor. Yellow»tone imel mnogo posetnikov V letošnii poletni sezoni je obiskalo Yello\vstone Nat'ona' Park 318,000 turistov, ali več. ko kdaj prej. nu seznanil z Marxom. Značilno je, da je Marx pri tom pr vem sestanku svojega bodočega najboljšega prijatelja prav hladno, da, celo mrzlo sprejel. VOLILNA KAMPANJA V READINGU Dne 5. novembra se bodo V Readingu. Pa., vršile munlci-palne volitve za mestnega župana in odbornike. Socialistična stranka je postavila svoje kandidate za vse ura le. Za župana kandidira bivši župan s. J. Henry Stump, ki si je tekom svojega termina stekel nemalo zaslug v korist delavcem.^Leta 1927 sta se združili reakcionarni stari stranki in z njihovo kombinacijo porazili soc. kandidate, nakar je spet postala mestna administracija zaveznica delodajalcev, delavskih izkoriščevalcev. S tem so seveda delavci izgubili svoje pridobljene pravice, ki jih 'sedaj s po- močjo soc. stranke in njenih kandidatov skušajo dobiti nazaj. Sodrugu Stumpu je pri njegovi tedanji administraciji pomagal stari delavski borec fc. Jam. II. Maurer. Ker pa vsled slabih razmer readinški delavci ne morejo nuditi delavskim kandidatom zadostne gmotne pomoči v volilni kampanji, se lokalna soc. stranka obrača za pomoč v tej kampanji na ostalo zavedno delavstvo Amerike, da ji priskoči na pomoč z malimi prispevki v kampanjski tond. Prispevki se pošiljajo na naslov: Dr. Wm. J. Van Essen, Reading Campaign Fund, 122-9th St., Pittsburgh, Pa. O tem in onem Proaperiteta ae končno vendar povrača izza ogla Pokojni predsednik Coolidge je bil torej v pravem, in tudi predsednik Hoover ni zaman iskal tisti skrivnostni "korner" Prosperiteto smo imeli — nihče je ni telebnil v kanal_ skrila se je začasno. Pa iščemo in iščemo. Ekonomski veičak Floyd Parsons (kakršnih je na svetu več kakor hrušk), prerokuje v reviji "Advertising and Selling", da dobimo 1. 19^6 in-flacijo, leto pozneje pa "prosperiteto"* Tako smo rešeni vseh skrbi, ako Čakamo še dve leti. Ampak kaj pa do leta 1937? "Slovenci — najmizernejai narod na »vetu" "Bomo se spuntali, če cesar pove". Tako definira "Kranj, ce" psevdonimski pisec, očivjdno hrvatski katoliški duhovnik, v nacionalistični "Nezaviani Hrvatski Državi". Slovenci so imeli samo enega Človelca, ki je imel hrbtenico — Janeza E. Kreka. Vsi drugi so bili in so hlapčoni! Krek je bil 1 proti 1,000,000! "Nezavisna Hrvatska Država" zahteva za Hrvatsko, kar označuje njen naslov. Srbe sovraži kakor maček pse. A Srbi so vendarle "zgodovinski narod" (vmes si zamislite mastno "hr-vatsko" kletev), a šta so Slovenci — pita Nezavisna Hrvatska Država? Zares, kaj pravzaprav so? Naravno, katoliškim svečenikom v N. H. D. bi morala odgovarjati na psovke slovenska kato-liška glasila (Amerikanski Slovenec, Ameriška Domovina, Glasilo K£KJ, in par manj znanih nabožnih listov). A molče — zato je na mestu, da Proletarec pod naslovom "O tem in onem" to stvar predstavi tudi čitateljem slovenskega časopisja. "Nezavisna Hrvatska Država" piše-t* svojih katoliških koleg h Slovencih med drugim sledeče: "Edino pleme v zgodovini človeštva, ki se ni odzvalo narodne mu pozivu ... za samoohranitev, je pleme Slovencev, o«i-roma Kranjcev. Oni so edini pojav te vrste v monstrumu svetovne zgodovine — edini pojav, o katerem se lahko reče, da to brez samozavesti, brez smisla za svobodo in samostojnost. Njim je vseeno če so narod ali ne .. . Njihov nagon je ... službovati za golo orodje v vlogi slug tujim gospodarjem, pa naj bodo ti gospodarji bodisi zamorska, ciganska ali nomadska oblast. Take jih gledamo v vsi prošlosti in taki so na sramoto vseh naa v sedanjosti . .." Nedvomno bodo katoliškj Kranjci pri Am. Domovini, Am. Slovencu itd. odgovorili katoliškim Hrvatom po zasluženju — ampak pitamo mi — zašto ta vatra medju katoličkimi Hrvati protiv katoličkih Kranjaca? N. H. D. smatra, da je njen Hrvatski Narod silno Kulturen, Civiliziran, Narodno Naroden in Prva*. med Prvaki v Civilizaciji. Pop Korošec pa je predstavnik jegulje — "kranjskoga naroda" — največje pokveke, ki je še kdaj imela naziv narod. Vsi narodi so se poslužili darov božjih, pravi N. H. D. — samoponosa, poguma, drznosti, bojevitosti itd. —jvsi so jihjču-vali za svoje najdražje svetinje — te darove božje, edino le mi-zerni kranjski narod (da bi ga vrag) je kleknil kakor bilka, ko skoči kobilica nanjo. Tako so "Kranjci izgubili pravo, da budu ljudi i narod". Kranjci so se udali hlapčevstvu, nenasitnem črevesu kru-hoborstvu in s tem se prostovoljno udali suženjstvu in tlaki. Dalje: "Slovenci so bili teritorijalno, politično in upravno sestavni del Avstrije. Pod njo so imeli boljše življenje kot so ga v svoji hlapčevski naravi zaslužili. Kulturna Avstrija jim je dala dostojno življenje v gospodarskem in duševnem oziru ..." Nato omenjeni list vprašuje: če ni to res, "naj nam vsaj eden Kranjec navede, da je bil pod vlado Avstrije batinah, provociran in deležen zverinskih muk toliko kakor pod vlado srbijanske tiranije?" "Kranjci so bili pod vlado Avstrije povsem zadovoljni. Kadarkoli pa so obrnili kokošje pero za klobuki na korajžo, so v takem razpoloženju vprašali Avstrijo edinole za mastnejio kost in težji kos kruha. Večjih zahtev niso nikdar imeli..." Zato ni čudno, da se Kranjci niso puntali zopet oblaat, kajti med njimi velja pregovor, "bomo se spuntali, ako cesar ukaže". Kranjci so "ferdamani izrod", piše N. H. D. z dne 2«. sept., ker jim je le za "osiguranje korita", vse to na račun vitežkifa hrvatskega naroda! Tega sloga se poslužuje N. H. D. naprej in naprej v vsaki številki. Slovenski klerikalni voditelj, sedanji notranji minister dr. Anton Korošec, jim je "pop" in "trebušar". A predstavniki "ponosnega slovenskega katoliškega naroda" molče. Kako vendar, da glasilo katoliških domobranskih Hrvatov napada verni slovenaČki katolički narod? Kaj je narobe? Naj gospodje pri slovenskih katoliških glasilih to stvar pojasnijo, da bomo vedeli, čemu smo najslabši med najzanikrnejšimi narodi na svetu. In dalje, v koliko ima pri tem opraviti dr. Ante Pavelič, s svojim glavnim stanom v Italiji, Benito Mussolini in Vatikan. NEUČINKOVITOST LIGINIH SANKCIJ D* si te je 49 drfav v druitvu narodov isreklo sa ekonomske see**1" proti Italiji, je bilo kljub temu takoj očividno, da se s njimi Mussoliaij* * bo primoralo na kolene. Zastopniki drlav, ki so glasovali •• ekew bojkotom lige gospodarsko ne bo mogoče i«olirf»- 1 0 ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI -1 «2* ROMAN. — Poslovenil M/LE KLOPČ1Č. (Nadaljevanj 2.) ^K7'': v «*Vse kaže, da se Ae niste pop olnomi* znašli, lepa gospa!" — je zag utrujal ter se vstopil Široko pred. n jo. "Zadnjič vas svarim. Zunaj siuibe »eni pripravljen za vsako grdobijo — mogoče bi vam potem, ko zvem vse, kot privatnik celo lahko pomagal. Zaupajte mi torej vse svoje skrivnosti, lepotica draga, a brez najmanjših izmikanj — sicer bom moral napeti druge strune, čeprav bi mi bilo zelo zal." "Lc1 kaj prav za prav hočete, naj povem?" n je presekala M i mi z drhtečim glasom. *Kesnice mi ne verjamete — vprašajte vendar, kar bi radi vedeli! Govorila bom čisto resnico, prisegam vam." Leitvvitz je nagnil glavo na rame in s svojimi prehoda jo rim i, nemirno bleščečimi očmi kakor krotilec kač rotil njene poglede — a takoj spet izgubil potrpljenje, ko je hotela vprašanje, kje se nahaja Mangien, odbiti z lažjo, češ, cla sama ne ve, kje se trenutno mudi. Mikalo ga je, da se izkaže za mojstra. ten«k» so nt*preračunljive. Morda ji ravno nasilnost ugaja? Bati se, tega se pri Bodu pač res ni tiaučila — _ . A ni imel kaj. da bi bil razkazal svoje umet-nije: že skrivnostno grozeče bleščanje za monoklom je izbilo Mimi Brenkenovi veselje, da bi še dalje hodila okrog vrele kaše; hitela je pripovedovati vso zadevo z vsemi podrobnostmi. Sicer ni povedala jasno in naravnost, da je bil Mangien njen ljubimec, namignila pa je vendarle, da zaradi nje ni preživljal praznikov doma v Hamburgu. Njegov pozni obisk je preletela, kakor hitro je le moigla, ni ne tajila ne čisto priznala, da je bila položila ključ pred vrata — ne da bi bila zamolčala kakšno besedo, je ponovila vse, kar je bil povedal Abt, in bi bila ostala do kraja zvesto pri resnici, Če je ne bi bil Leitvvitz z eno svojih izkušenih zvijač zmedel. Snažil je svoj monokel, kakor da jo le napol posluša — sredi izpovedi pa je čisto nepričakovano planil iz svoje igrane razrtjišljenosti ter jo naskočil z grozeče ostro izgovorjenim vprašanjem: "Vse to se je zgodilo šele danes zvečer?" Ne da bi bila pomislila, je brž potrdila, pritrdila le zato, ker je prestrašena hotela odbiti napad in ker že postavljena na laž ni mogla več nazaj. A vse njeno zagotavljanje ni zdaj več pomagalo. Imel jo je tam, kier jo je hotel imeti. Šel je neizprosen mimo nje proti Vratom: "\Svaril sem vas, lepa gospa — drugič boste morali biti pametnejši in bolj zaupati stricu Leitvvitzu! Premislite dobro — dam vam časa do jutri zjutraj. — Neskončno žal mi je, da morem ostati dalj —" , Zunaj si je zadovoljno pomel dlani. Kako čudovito, da ne izide do pondeljka noben časnik. ni se treba tako podvizati; časa dovolj, da pusti tudi "lepega Friedla", naj se dodobra nasedi na žerjavici. Kakor bi bili uradniki uganili izsledke svojega načelnika, so mu na dolgo in široko opisovali nasprotje med umorjenčevo elegantno obleko in žuljavimi dlanmi, dragocenim kožuhom in proletarsko- zunanjostjo. Brez nasprotujoče izjave starega sluge, ki je pač moral poznati obleke svojega gospodarja, bi bili domnevan, da je mož svoje cape kjerkoli v hiši skril in skušal pobegniti s svojim roparskim plenom. Muzajoč se hvale vredni bistroglednosti svojih sodelavcev, je podkrepil Leitvvitz to sumničenjr s tem. da jim je pokazal listnico, češ, da jo je našel na preprogi pred odprtim oknom. Namignil je tudi, da legitimacijske Krtine niso mogle priti na pravičen način v mrtvečevo roke: kot osebni prijatelj gospoda von Manjiena je bil popolnoma svest svojega uspeha, kljub temu pa je vztrajal pri sklepu, da je treba v mrtvašnici vpisati truplo na osnovi dokumentov. Dokler se mistifikacija ne Pojasni, se na same domneve ne smemo prav nič opirati! Policija ni zato na svetu, da bi Jfospodom preiskovalnim sodnikom prihranila ves trud. Naj si še oni belijo glave, naj le imajo tudi oni svoj božični priboljšek! Zaman se je trudil Bodo Brenken, da bi Pregovoril svojega prijatelja glede tega sklepa. Zakaj bi mešali Mangienovo ime v to zadevo? Kakor hitro sprožiš kakšno govorico, Je ne spraviš več s sveta kljub vsem dejstvom to~je že stara resnfca. "Jamčim ti, da ne bodo dolgo sumničili tvoje žene z lepim Friedlom," se je muzal taitvvitz ter si mel roke. "Potrpi in privošči čaja. dragi moj! Do nedelje zvemo vse, in potem pošljemo uradno poročilo vsem listom — če pa bo hotel kdo vtikati svoj krivi nos za uradni opis, češ, da je bolje poučen o tej za- ■__________ > devi, temu posvetimo, tla ga bo enkrat za vselej minilo veselje do vohanja in stikanja, lahko se zanešeš name! Najbolje zate, da se zle k ne h na zofo iu /a-mrčiš! Nikar si ne delaj vtč sivih las, najbolj zapletene stvari se pogosto čisto enostavno razvozlajo. Mogoče spi Mangien brez kakršnihkoli zlih slutenj doma v Hamburgu, njt/ov komorni sluga ali kdo drugi njegovih poslov pa mu je z njegovo listnico in obleko vred pobegnil.Tat si je lahko mislil, pri prijateljih avtomobilskega kralja bo tudi kaj prida za pod roko. Mogoče je seveda, da je baron, divji babjek, šel na li-manice paru lepo izklesanih ženskih nog. Morda ga nagega nosi voda po Spreei ali Al-steru. Vse se bo pokazalo. Nočem, da bi njegovo Sonjo brez potrebe strašil, zato ji bom telefoniral šele jutri." Bod o je p ropati en odskoči!brezbrižno stvarni ton ga je zadel. Skrbelo ga je za barona, odkar je vedel, da je nedolžen, in bi bil najrajši kar takoj telefoniral v Hamburg, če ne bi bila prva skrb mladega telebana na BtraŽnJtf, da fe dal telefon izključiti. Leitvvitz se je trdovratno branil preklicati izključitev, kakor je tudi vse prošnje ubogega Boda za kratek pogovor z Mimi odbil z odločnim "Ne!". "Nosi zavest svoje krivde do jutri zjutraj za pokoro. Kolikor poznam tvojo ženo, ti bo potem rada odpustila. ?,q to, dragi moj, da te dam stražiti doma, namestu v celici pri nas, že to ni kar tako. Ljudi ne kaže streljati ko vrabce s strehe, dragi moj fant — živimo v letu 1925, nikar ne pozabi tega. Lahko jih še prekleto dobim pod nos s strani preiskovalnega sodnika, da nisem bolje poskrbel proti poizkusom, potlačiti zadevo. Umor je umor! Star lovec si , bil bi mirno pustil človeka, da bi se bil spustil na vrt, potem pa bi ga bil ustrelil v nogo! Bilo bi laže zate in za nas. Zdaj moraš nositi posledice in potrpežljivo počakati, da priložijo še gospodje iz Moabi-ta*) svojo gorčico. Poprej te za nobeno ceno ne smem pustiti k tvoji ženi. Izbij si to iz glave!" Da bi bil glede tega popolnoma brez skrbi, je Leitvvitz posebno zabičal stražniku na hodniku. da ne sme dovoliti ne pismenega ne ustnega pogovora med zakoncema. "Vi mi jamčite za to!" je zarenčal s povz-dignjenim glasom, dovolj glasno, da sta sli-žala tudi Mimi in Bodo skozi zaprta vrata. Ko so se zaprla za njim vežna vrata, je ravno tudi mrliški avto odpeljal z vrta. Peščica radovednežev se Je razgubila. — Le štiri okna v drugem nadstropju črnega kvadra so rumeno žarela skozi gole krošnje dreves. Gospod kriminalni komisar je zadovoljen zažvižgal skozi zobe ter odhitel nazaj v svojo večerno družbo. III. Kakor je Kari Abt pravilno domneval, je doktor Landau opazil izostanek svojega gosta šele blizu desetih zvečer, ko ga je pričela dajati lakota. Zdaj Abta gotovo ne bo več. Da ga ni bil obvestil, to ga je vznemirjalo. Naj-brže blodi kar tjavendan po mestu, gnan od besne, nezdrave mržnje, ki ga razjeda. Nič ni težjega, kakor pomagati takemu, notranje razdrtemu človeku. Tudi Abt bi se bil lahko le sam pozdravil in unesel, če bi uspelo zbuditi v njem nova zanimanja, usmeriti njegovo strast do premišljevanja navzven; ta večer med štirimi očmi bi bila priložnost ko nalašč. Landauu ni bilo do tega, da bi prižigal svečke na božičnem drevescu samo zase; naglo je pojedel večerjo, prižgal cigaro ter stopil k oknu pomola, odkoder je gledal na pusto cesto: nobenega voza, nobenega tramvajskega voza, redki pešci, ves promet med ljudmi ustavljen. To torej je njihova "Sveta noč", praznik ljubezni. Nobeno drugo noč niso ljudje tako gluhi, tako zaprti in mrzli navzven — kdor se že tako in tako zagrenjen peha skozi življenje kakor ubogi Abt, ta se mora vračati domov zastrupljen, strt od zavesti, da je izobčenec. — če ga ne bo Landau presenetil na vse zgodAj, preden gre obiskovat bolnike, bo spet zbežal zdoma iz sramu zaradi svojega vedenja in iz bojazni, da bi se morda le posrečilo, pregnati iz njega mržnjo, ki si jo je pom>či tako globoko v srce zakopal. *) Berlinsko sodišče. (Dalje prihodnjič.) Beseda "brat" ali "sestra" je za mnogo Članov in članic bratskih podpornih organiza« rfj brez vsakega bratskega ali sestrskega po* man*. AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečita j te to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. Razdrta grška "republika" KAPITALISTIČNE VLADE NEZMOŽNE ZA RESNIČNE KOLEKTIVNE AKCIJE I * ■ ... n, , ' ' .. n ' . 1 ■ ' 1 -1""'1' " ' , (Nadaljevanje s 1, strani.) i niso v stanju mnogo prodati, pač pa služi Avstrija lahko za pro-| metni most med Nemčijo in Italijo. V tem slučaju postane ligiji »ojkot brez vrednosti, kajti kar ne bo motila kupiti od Angliji n Francije Italija, bo kupila zanjo Nemčija in ji poslala vsl\ colikor bo hotela, oziroma v stanju kupiti. \ lada Zed. držav je na po llagi kongresne resolucije za »hranitev nevtralnosti prepovedala izvoz munieije v Italijo iu Ktiopijo — kar Italiji nič ne škoduje >— kajti ona kupuje n i ameriškem trgu v glavnem tovorne avte in še več pa sirovine — kot bombaž, baker, svinec, železo itd., katere rabi v svojih mu-nicijskih tovarnah. Ako Z "d. države teh pošiljatev ne prepovedo, bo ligin bojkot le moralna obsodba na papirju, Italiji pa e bo to prav malo poznalo. Oklepi društva narodov dokazujejo, da se državniki z tve-lajo moralne odgovornosti in da žele ohranitev miru in ♦ ta namen kaznovati* kršilce — toda v kapitalističnem svetu .0 praktične kolektivne akcije nemogoče, ker je vsa uredba zgrajena na temeljih sebičnosti, prolitov, imperializma in izkoriščanja. Dragemu prijatelju v spomin Johnstown, Pa. — Ko sem pred nega čtiva. Vedno je pose-čal naše prireditve, zlasti je bil ponosen na naše i£re, petje in koncerte. Njega ni nik-Jar pondeljek 7. okt. bil obveščen manjkalo na naših prireditvah. o nenadni smrti Mihaela Karli-ča, me je ta nepričakovana vest tako presunila, da nisem mogel verjeti, uverila me je šele za- Grčija, ki j« pred leti izgnala tvojega kralja ir »e proglasila ia republiko, j« ta mesec postala spet monarhija. Ljudstvo je spremembo vzelo brez večjega odpora na znanje, ker smatra, da je za razna socialna zla in bedo kriva republika, kajti, "dbkler smo imeli kralja, je bilo veliko boljše". ' devna novica V Večernem listu Monarhisti, ki so kili prošlih par let v vladi dobro zastopani, so ta sentiment IT..L,,.: ...„ _ , , n. vso moč izrabljali in trdili.fda I. pod monarhijo postVnc Grčija vzor j m v SCaHOr V okraju Somei* slabo iskasalo. Kartonist Cargill predstavlja na tej sliki povračujočega se kralja k razpadajoči se stavbi grške vlade, in pravi: "Bog ve, koliko časa bom zdaj na vrhuncp?" Gotovo ni toliko naiven, da ne bi veuel, ako ga je ljudstvo pognalo prej, stori to prav tako labko ponovno. In to se zgodi, čim bo spoznalo, da miseriji v Grčiji ni kriva republikanska oblika vlade, ampak gospodarski sistem. Pred leti, ko so kralja spodili, so si ohranili »istem kakor je bil prej. Vsled svetovne krise so se razmere še bolj poslabšale. Kralji pa ne znajo delati čudežev in tudi vračajoči se grški kralj ni izjema. Zadnjič se je udeležil naše prireditve, ko se je vršil piknik soc. kluba št. 5 JSZ v septembru. Tožil je, da je zelo obnemogel in da bo to njegov zadnji poset naših prireditev, a nihče mu ni tega verjel. On je set, kjer mi je pokojnikova so-!Pač čutil, da z vsakim dnem po- IZ NAŠEGA GIBANJA Cleveland, O. — John Kre-bel pravi v poročilu o agitaciji za Proletarca, da se je to delo precej zanemarilo. Se strinjamo. Ob enem naglašamo, da vi naselbini kot je Cleveland, kjer imamo tri aktivne klube, bi bili rezultati naše agitacije lahko boljši. Priporočamo sodrugom,u0 ob enem tudi shiVJC 25 1et- naj o tem razpravljajo na klubov i h sejah. Zaeno je s. Krebelj poslal 3 naročnine. Pričakujemo, da se tudi "večni popotnik" v kratkem oglasi. Joseph Jauch. blagajnik pripravljalnega odbora za slavje 30 letnice Proletarca, je poslal $24 v tiskovni fond lista. $22 je del prebitka proslave. La Salle, III. — Frana Martinjak, naš marljivi zastopnik, je spet poslal 4 naročnine. ' Pueblo, Colo. — Frank Bol-tezar se je zglasil z dvema naročninama. Diamondville. Wyo. — Oglase v Koledar je poslal Anton Tratnik. To je prvič, da bo Wyoming zastopan z oglasi v našem koledarju. V pismu pravi, da je poskusil dobiti oglase tudi med slovenskimi trgovci, a ni bilo uspeha, šel je okrog drugorodnih trgovcev in uspel. Ne vemo, zakaj se bi slovenski trgovci v Ročk Springsu branili oglašati v naših publikacijah. Je res, kakor pravi Tratnik: "Odvisni so od slovenskih delavcev, nočejo pa podpirati njihovega časopisja." Tone je v pravem. Naši trgovci so v glavnem odvisni od delavskih odjemalcev. Ako so naklonjeni delavskim publikacijam, koristijo s tem le sebi, kajti tudi delavci znajo upoštevati, kdo je z njimi. da bodo sodrugi šli na delo za razširjenje Proletarca. John Rak je'dobil 2 naročnini in Ch. Pogorelec 8. Cleveland, O. — "Zarja", pevski odsek kluba št. 27 JSZ, bo imela koncert na Zahvalni dan v četrtek 28. novembra. To niee kluba št. 27. Detroit, Mich."— V nedeljo 27. oktobra bo slavje 30 letnice Proletarca, katerega priredita kluba št. 114 in 115, ter mladinski odsek kluba 114. Govorila bosta Joško Oven iz Chicaga v slovenskem in Estok Men-ton v angleškem jeziku. Slavje bo v Slovenskem delavskem domu na Livernois Ave. Prečita j proga pojasnila njegovo nenadno smrt. Ko je pokojni Mihael omenjenega dne zjutraj vstal in stopil k Umivalniku, je pričel bruhati kri, kar je značilo konec. Soproga je naglo stekla po sosede, da so ga položili na posteljo. Mihael je prosil zraka in na njegovo željo so ga položili na stol, kjer je i>o par minutah izdihnil. Došli zdravnik je mora! konstatirati le smrt. Pokojni Karlič je bolehal tri i leta na proletarski bolezni naduhi, katere se je nakopal pri | 40 letnem težkem delu in garanju pod zemljo v rovih. 2e v mladi dobi svojega življenja je Mihael pričel delati v rovih, najprej v Trbovljah, potem v Nemčiji in nazadnje delj časa v Ameriki. Tekom svoje triletne bolezni ni bil sposoben za delo, kljub temu se ni hotel pri-! javiti bolnim, da bi prejemal bol niško podporo. Večkrat je dejal, da dokler bo soprogi lahko prinesel kuriva, se ne bo javil bolnim. Tako se je tudi v resnici zgodilo. Mihael je bil vzor društvenika! Resnično, v nedeljo 6. oktobra je prinesel jemajo lijeigove sile. Kot bi vedel, da bo res tako — prišel je po slovo. Pogreb se je vršil po civilnih obredih ob veliki udeležbi občinstva in društvenikov v petek 10. oktobra na pokopališče Grand Vievv. Pokojni Mihael zapušča žalujočo soprogo, dva sinova in hčerko, že vsi odrasli. Poleg domačih, je marsikomu zarosilo oko ob slovesu, ko so položili v grob grsto z ostanki vzor-moža, zavednega proletarca iz naših vrst. Te vrstice so posvečene tebi, Mihael Karlič, v trajen spomin! Tvojim preostalim pa moje iskreno sožalje! Andrej Vidrich. Delegati na konferenco v VVaukegan V nedeljo 10. novembra se bo vršila v VVaukeganu konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Prične se ob 0. dop. Društ. Pioneer st. 559 SNPJ bosta zastopala Oscar Godina in John Rak. Slavijo št. 1 SNPJ bo zasto- bra bo pa shod v dvorani SNPJ. dasi nerad/ katerega sklicuje angleški od-j Mihaelova volja se je izpol-sek kluba št. 1. Navzočih bo ve-'nila. toda s to razliko, da so ga liko zunanjih mladih sodruov, peljali, mesto k zdravniku, k ki pridejo v Chicago na konferenco angleško poslujočih dru- zadnjemu počitku. — Pokojni Karlič .se je rodil leta 1873 v a- bi- o sporočeno, isto tako še ne imena zastopnikov in zastopnic druigih društev. štev SNPJ. Pridite in agitirajte, vasi Stan, občina Mirnapeč na za ta shod. Dolenjskem. V Ameriko je pri-' Parkhill, Pa. — Frank Pod- 29. leti in ves čas živel boy je poslal tri oglase za v ko-! v tom okraju. Bil je ustanovni ledar. Pravi, da je na agitaciji i <'>«n društva št. 82 SNPJ. kate-zanje tudi A. Vidrich. Obalrc'mi1 Jp ostal zvest do konca. Proletarcu storite s točnim obnavljanjem naročnine veliko uslugo. upata na dober uspeh. Sheboygan, Wis. — Charles Chuck, tajnik kluba št. 235 JSZ poroča o agitaciji za pridobivanje novih članov v klub, zraven naroča tudi članske znamke. Klub št. 235 je imel včasih mnogo več članov in bil je aktiven tudi na dramskem polju. Upamo, da se bodo te aktivnosti zopet povečale. No- West Allis. Wis. — VincenO benega vzroka ni. čemu ne bi Pugelj je poslal dve naročnini in par oglasov v koledar. Pravi, da mora iti v bolnico radi zdravja in priporoča, da pride tja na agitacijo za oglase u-pravnik. Se bo poskušalo ugoditi. Vincentu pa želimo skorajšnjega okrevanja. Cicero, III. — Tu se je podal na agitacijo naš stari sodrug Frank Podlipec. Poslal je 6 naročnin. Pravi, da bo z agitacijo nadaljeval. Sbaron, Pa. — Joseph Cvel-bar je poslal 4 naročnine. Z agitacijo nadaljuje. Poteškoče , III. — Čikaški sodrugi so bili zadnje čase zelo zaposljeni s pripravami za slavje 25 letnice JSZ, ki se je vršila zadnjo nedeljo, vsled tega tudi niso mo/li posvetiti zadosti časa agitaciji za list. Zdaj, ko je to končano, upamo, Bil je mirnega značaja. Vselej se je razveselil, kadar ga je obiskal znanec ali prijatelj. Rad je polemiziral in vedno obsojal krivični sistem, čigar krivice je sam trpko občutil. Mihael Karlič je bil zaveden delavec vse skozi, čital je veliko in Proletarec ter Prosve-ta sta mu bila najljubša, stalna tovariša, poleg drugega na- klub spet imel enako število članov kakor nekoč, kajti vzroki, ki nas silijo v organiziranje na političnem polju, so še vedno tu. Pričakovati, da se bodo razmere zboljšale kar tako, je zmotno. Treba bo mnogo dela, predno dosežemo svoj cilj. Naj, še omenimo, da sta bila sodru-, ga Chuck in Stih tudi na agitaciji za oglase našemu koledarju. Poslal sta jih do zdaj 7. Upamo, da bosta z delom nadaljevala. FENCI/S RESTAVR/ C! J A IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, IU. Tel. Crawford 138*. Pristna in okusna domača jedila Cene zmerne. Postrežba točna. CLOTHCRAFT EJ." OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI IZ CISTE VOLNE 16 .00 Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. V Slovenskem narodnem domu SE PRIPOROČAMO ii(Mm NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE -----\ \ 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. O Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem. slovaškem. češkem, poljskem, kakor tudi ▼ angleškem in nemškem jeeik«. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE ......*..............fffftftffffttftMittllUtiiiiJ ki ■ i 'i— POTREBNO POGLAVJE 0 ČIŠČENJU V METROPOLI IN DRUGJE "Očistimo!" je klicala Ameriška Domovina z dne 16. sept. na prvi strani s poudarjajočim tiskom, objavljen v okvirju. Očistimo kaj? Naj se to zdaj, ko je dirindaj minil, pove i z druge strani. "A. D." je omenjenega dne pisala: "V dnevih velike proslave v slovenski naselbini (radi evha-rističnega kongresa in prihoda škofa Rozmana) bo predvesm potrebno, da očistimo naselbino, zlarti po St. Clair Ave. med • 55. cesto in 88 ... Treba bo ta teden temeljitega čiščenja . . V isti številki na 2. strani ima daljši dopis z naslovom: Vsi težko čakamo slavnosti." Pričenja se: ...."Ali šivaš narodno nošo? Samo taka in podobna vprašanja se sliši danes v slovenski naselbini . . ." Kulturni vrt torej slabo pro-ducira. In v metropoli bo res treba ^"temeljitega" čiščenja. Slovenski naprednjaki, zavedni delavci nosilci kulture Ivana Cankarja, kje ste?! * Ljubljanskega škofa Rožma-na je sprejela s ponesrečeno vzvišenostjo tukajšnja slovenska purgarija, ki si je mobilizirala narod v narodnih nošah. V Slav. nar. domu pa so v počast prevzvišenemu vprizorili — "Divjega lovca". Kaj neki je nadškof mislil o kulturnem vrtu svojih klerikalnih kulturonoscev v Clevelandu. — "Divji lovec", odkritje Baragovega spomenika, kulturni vrt, maša z vstopnino, kakor v teatru — kakšen šmorn je bil to! * "Sto in sto naših žen in deklet v sijajnih narodnih nošah." "Tisoče rvasih slovenskih deklic in fantičev je molilo goreče prošnje k Bogu, da nam podeli lepo vreme." "Prošnje nedolžnih otrok so se uresničile." "Spraviti skupaj nad 40,000 postolov, ter prodajali svetinji-ce, škapulirje,- svete podobice in drugo slično sveto robo, ki pomaga človeku čimprej iz vic in ga brani pekla. Toda budni poročevalec Am. Domovine je tej židovski kramariji napravil konec s pomočjo policije — kajti mar nimamo mi sami naprodaj prav tako dobro robo z enakimi ali pa še večjimi odpustki? * PirČev list, ki se je pretvoril v bolj tercijalsko glasilo, kakor pa je Am. Slovenec, Ave Marija ali pa Glasilo KSKJ, ima v izdaji z dne 2*3. sept. uredniški članek z naslovom "Socialni pomen Presvete Evharistije". V njemu s črnim tiskom kon-statira: "... Rešitev je samo v presveti Evharistiji! To je božji kruh, dan z nebes vsem ljudem, brez razlike .. ." Stavim rdeč cent, da se vsi clevelandski reverendi drže pri življenju s pravim kruhom in drugo posvetno hrano, in da prav nič ne verjamejo, da ima evharistija sploh kak socialen pomen. Kvečjemu, če jih tu in tam zapeče vest, da s takimi sredstvi slepe verno maso, zato, da oni potem toliko bolj udobno in brezskrbno žive ob pravem kruhu. Ako bi Presveta Evharistija res imela tako čudežno moč — čemu potem vojna katoliške dežele proti najstarejši krščanski državi na svetu? čemu suženjstvo v obema? Zakaj imamo krizo — in čemu reveži med kristjani? Svetohlinskemu Al Smithu ni sile. Ampak poglejte okrog sebe po St. Clairju, predno je bil "očiščen", in zdaj — po očiščenju, ko je bedni narod za precej prigaranih in pristrada-nih tisočakov olajšan! In kaj imamo mi naprednjaki? Naša edina centralna kulturna ustanova, Prosvetna matica, ki vrši v teh težkih okol-ščinah ogromno delo, ima komaj tisočak dohodkov na leto (povprečno), a nekateri naprednjaki ji še to očitajo! Potrebno je in nujno, da vzamemo metle in pričnemo resnično čistiti to zastrupljeno ozračje v naši javnosti. — A. A. Prevzvišeni vladika Rožman ni prišel v Ameriko le zato, da si jo ogleda, ampak da slovenskim župnijam pripomore do dohodkov. Kajpada, da ta njegova pot ni bila zastonj. Bil je naših sinov in hčera ni mala j v Chicagu, v Leadvillu, Pueblu, naloga." Denverju, v mestu Butte, Mon- (Res ni — je skoro tako te- tana, določili so mu obisk v žka, kakor Kristova, ko je s Ročk Springsu, obiske v sever-par hlebi kruha in ribami na- ni Minnesoti, v Mi-chiganu in v Brezbrižnost in njene posledice Gowanda, N. Y. — Nastala je hladna jesen, ženske pridno pospravljajo nežne , cvetlice, možje se pa pogovarjajo o grozdju ter nabijajo sode. Pred nami in med nami pa je tudi predvolilna kampanja za razne urade. Političarji se obmetavajo na vse načine z raznimi lepimi priimki: graftarji, lopovi, sebičneži in podobnim. Delavci se pa zanimamo za vse drugi, le za politiko ne, za katero ne damo niti počenega groša; le da imamo za košček kruha in za čašo rujnega, pa smo zadovoljni. Pred kratkim se je v naši okolici spet pokazalo, kaj je naša vlada naredila takrat, ko je vzela banke bankirjem za tri dni, nakar jim jih je spet vrnila. In kako je z novim bančnim zakonom zavarovala ljudske vloge! Takrat se je marsikaj pripetilo, namreč v dneh velikega poloma bank, in še potem. Razne lepe stvari so prišle na dan. Mnogi so si vzeli življenje, ker so izgubili vse, v kar so ji-h v mnogih slučajih pripravile špekulacije s tujim denarjem. V največ slučajih so bile prizadete le male ribe, ki so nasedle špekulaciji, pa so se ujele. Velike ribcpso si znale pomagati na razn^TSačine, ker so si zasigurale velike vsote denarja in kdor ima denar, ta ima tudi moč in silo. Takega ptiča se ne morejo kar tako dotakniti! Saj nam je znano, da se ni Samuelu Insullu, biviemu čika-škemu magnatu javnih naprav ki je postavljal in odstavlja NEGOTOVA AMERIŠKA NEVTRALNOST a Jubilej zadruge VVaukegan, lil. — V naši naselbini posluje slovenska zadružna prodajalna že petnajst let. Nič ni pretirano, ako rečem, da je to ena izmed najuspešnejših slovenskih kooperativnih prodajalen, kar jih je p0l slovalo, ali jih še posluje med našim narodom v tej deželi, fila je skozi težkoče, ki so se zdele včasi nepremostljive — toda prebredli smo jih. Vršili so notranji spori — nekateri popolnoma brez vzroka — ki go zadrugi škodoval: — ali pre* magala je tudi te ovire. Delali smo napake, pa jih popravili, čim smo se s skušnjami uverili' kakšna pot bo boljša. V nedeljo 13. oktobra je zadruga praznovala v veliki dvo-rani SND jubilej petnajstletnice. Vzlic izredno lenemu dnevu, ki je vabil ljudi ua prosto, je bila udeležba precejšnja. Spored je otvoril predsednik delu humorističn > j Paul Peklaj in ga nato tudi oz-"čevljar-baron" v nanjal. Predstavil je nam Fran-skrajšani obliki/ Originalna j ces Slabe, ki je pionirka zadru-igra se nam je namreč zdela ge in akčije zanjo. Pripravila si Savin" jesenski koncert Chicago, lil.'-r- Spomladi na plan v naravo, v jeseni se pa ko jazbeci zarinemo v dvorano. Tak je cikel našega velemestnega kulturnega in nekulturnega življenja. , Četrto nedeljo v novembru, 24., bo "Sava", pevski odsek kluba št. 1 JSZ,' priredila v dvorani SNPJ svoj jesenski koncert, na katerem bo gostoval tudi socialistični pevski zbor "Naprej" iz Milwaukeeja. V zameno bo šla "Sava' gostovat k "Napreju", ko bo en teden pred našim koncertom, dne 17. novembra, praznoval svojo 25-letnico. Na obeh prireditvah teh zborov se obeta bogat program. Če se ne motim, bodo Milvvaučane, ki so znani kot dobri pevci, slišali prvič na našem odru v Chi-cagu. "Sava" bo ob tej priliki dala v drugem spevoigro predolga, ker zadostuje za ves program. Pevovodja "Save je lep govor, ampak govoriti na izust ni lahka reč, pa je ta dežela vaieaje Kadili kaše ▼ojaik •prosi vtai ca* ia odpihne ameriško 'nevtralnost pozornosti stvari, za katero je bilo nekdaj tako vneto. Ze večkrat sem omenil, da se ni treba ozirati na osebnosti pri Domu, a vse nič ne pomaga, če ima kdo kaj proti kateremu odborniku in mu lahko dokaže, da je Domu v škodo, ga bomo poslali v pokoj. Bodimo vendar složni vsaj tam, kjer so interesi vseh nas prizadeti, to je, kjer imamo vsi skupaj denar investiran. John Matekovich. "Mussolini - stekel Važna jubilejna slavnost v Detroitu Detroit, Mich. — Nedelja 27. oktobra bo v Detroitu dan Proletarca. Za proslavitev njegove 3 letnice bo predvajan v Slovenskem delavskem domu iz-boren spored, vreden, da mu vsi prisostvujete. Prične se ob 3. popoldne. Objavljen je v oglasu v tej številki. za naš koncert. Nabavite si tudi vstopnice v predprodaji. Stanejo le 35 centov, pri blagajni pa bodo več. —Tajnik "Save". Koliko je vredna nova komunistična taktika z našega gledišča? bravanjem na znanje. Math. Ogrin, ravnatelj zadruge, je povedal marsikaj zanimivega. Topel pozdravni govor je imel_ tudi zastopnik finske zadruge, o ideji zadružništva pa je govoril Fr. Zaitz, urednik Proletarca. Marion Machnick je dekla- dne 25. oktobra Chicago, III. — V petek 25. oktobra, po končanem dnev- p , ... i nerajredu seje kluba št. 1 JSZ, rrične se s pantomino, ki 10 i Wr . , . , ... sledrrazprava o pomenu in po- pes 9f Socialistični župan James S mpson največjega kanadske-javne uradnike po svoji volji s|tfa mesta Toronto. Ont., je dne podkupovanji in manipulira- v svojem govoru na njem, temu mogotcu ni skrivil)Ietni konvenciji Trades and La-niti las na glavi, četudi je bilo bor Congress of Canada, ki se prizadetih v njegovi velikanski polomiji na tisoče ljudi. Vse so lepo izravnali in velika riba In-sull je ostal nedolžen. Prodajal sitil 5,000 ljudi. Pomnožiti šte-! naselbinah po vzhodu, vilo clevelandskih Slovencev za Rožmanova misijonarska tu- Je z,ate in vodene bonde in špe-polovičo je istotako čudež.) ra pomeni za slovenske duhov-|kullral; Tako so delali tud» dru-Prekvati židje so ga tudi lo-|nike in župnije precej tisoča- g}* kaJti tak Je sedanji modri :i: i/___•_____•____, i „ i i____ i l ii________. , • , , I m'afpm nrivotnoora nrnfi'+o in mili. Ko se je verni narod zbral v tisočih in tisočih, so prišli kri-vonosi potomci Mojzesovi in i- kov dohodkov — in kjer je bil, lahko rečejo — izplačalo se je "gmotno in moralno". Pralniki t prodaji nov, izboljšan model 35 #4995 $2 TAKOJ G6 centov tedensko • Izredna vrednost. Velika porcelanasta kad, močan gonilnik, ki ne zavoiljava ali trga obleke, balongumi-jev ovijač z varnostno opremo, tih na gumijasti podlagi montiran motor. Poslužite se prilike dokler zaloga ne poide. Pla-' čate samo C*<\ centov na tedpn. Vzamete ga lahko na poskus. Telefonirajte, ali p« se zgladite v najbližji Public Service trgovini še danes. 7» cttr interni mnd tlUtr cutt, m i—nu kst kuhtt prnt it rtorgrd /n apphanrtt itid *n dtftrrrd P*ymntt. T» thr prteti *»«W h> tir mdtrrtnrmrnti, mnd mmrkrd •• »mr mtr-tbsndu*. snbtimmtimlh 1% h H h mddrd m muoitnl »/addtttonml Utx txptntt. Public Service. Company OF NORTHERN ILLINOIS sistem privatnega profita in izkoriščanja. Pred kratkim so v Dunkirku na obali jezera Erie zastavkali razkladalci lesa zato, ker jim je družba znižala mezdo in jim niti jesti ni dovolila pri delu. Prizadetih je bilo okrog 120 delavcev. Delati so morali 8 ur neprenehoma. Rezultat je bil ta, da je družba, ki je pošiljala les iz Kanade, naznanila, da ga ne bo več pošiljala v to pristanišče. Sedaj, ko to pišem, je v teku velika stavka v Buffalu. Zastavkali so delavci pri WPA, ker jim je vlada znižala mezdo. Prej so zaslužili $70 na mesec, sedaj pa jim hoče vlada vsiliti le $54 za ravno isto delo! Kako se bo ta stavka končala, se lahko že sedaj ve, kajti geslo demokratov je: Delaj za mezdo, ki smo ti jo določili, pa če moreš od nje živeti ali ne. Mi, ki sedimo na mehkih stolčkih, moramo skrbeti, da pre-hranimo psičke naših ženic, vi nevedni delavci pa nas pustite pri miru, če ne, bodo pokale puške, katere bodo vas, ki ste jih sami izdelali, sedaj pobijale! Na vas pa boao streljali vaši "civilizirani* sinovi. Naši interesi morajo biti protektirani. Saj veste, da ste vsi skupaj veliki osli, zato šutite! Drugače je pri nas po starem. Veselice S. D. dne 21. septembra, na kateri so igrale Ber-gantove hčere iz Ohia, se je u-deležilo toliko občinstva, da je bilo nas direktorje kar sram, ker so igrale prazni dvorani. Druga veselica, ki jo je priredilo društvo Gowanda Boosters SNPJ, ni bila mnogo boljša. Ne vera, kam bomo prišli s Slovenskim domom, ako bo šlo tako naprej in ako se naša inteligenca ne spametuje in pride do spoznanja, da sami direktorji ga ne bodo mogli vzdržati na površju. Vsekakor bo naše občinstvo moralo posvečati več je vršila v Halifaxu, rekel, da "če se je Mussolini odločil, da se bo obnašal kakor stekel pes, da se mora z njim tudi postopati kot s steklim psom." Tamkajšnji italijanski podkonzul dr. G. Tiberni je zahteval od župana, da prekliče svoje besede ter da prosi odpuščanja. Zupan pa je odločno odgovoril, "da se nima za kaj oproščeva-ti, da je njegova izjava v skladu z mišljenjem miroljubnih organizacij v deželah, ki so javno obsodile fašistično blazno početje v Etiopiji, ki ga je podvzel Mussolini, Četudi sta bili Kanada in Velika Britanija dolga leta v prijateljskih odno-šajih z Italijo." Devet delavskih mandatov v Kanadi Pri zadnjih volitvah v Kanadski parlament je socialistična politična organizacija Co-operative Commonvvealth Fe-deration prvič nastopila s kandidati po vsem dominijonu. Dobila je več glasov, kot katerakoli manjšinska ("tretja") stranka doslej in izvolila devet poslancev. vprizori angleški odsek kluba se. 111. Jennie Urban bo de-klamirala, nekaj za smeh pa bo pevski nastop kvarteta pod naslovom "črni kos." V solo-spevu nastopi Anna Plazar in v piano solu Josephine Stular. Govornik v slovenščini bo Joško Oven, ki pozna razvoj našega gibanja v Detroitu, in Istotako zgodovino Proletarca. Nedvomno nas bo s svojimi dovti-pi spet razveselil. V angleščini pa bo govoril naše naselbine list, Estok Men-ton. Zaključna točka sporeda je enodejanka "Biserno slavje". Po programu bo plesna Zabava v obeh dvoranah. Naročili smo za to priliko 100 izvodov Proletarca, da obliko in vsebino lista predstavimo tistim, ki še niso nanj naročeni. Vstopnina na to znamenito slavje je 40c. Rojaki delavci, potrudimo se vsi — vsak po svoji moči, da privabimo v nedeljo v Slov. delavski dom čimveč udeležencev in da pomagamo tudi na druge načine k najboljšemu uspehu Proletarčevetga slavja. Poročevalec. 'sledicah spremenjene taktike komunistične internacionale, ki je postavila svoja prejšnja stališča na glavo in se zdaj nao-bratno trudi dokazati pravilnost svoje taktike v nasprotni smeri. Prosvetni odsek kluba je določil, da otvori to razpravo Anton Garden. Potem dobe besedo vsi, ki se prijavijo zanjo. Pridite na sejo začasno, da bo končana čimprej, kajti le na ta način bomo imeli dovolj časa tudi za diskuzijo. — Odbor. Predmet diskuzije v klubu št. 1 mirala, Dickie Pierce je igral na klavir, George Vranich je bil solist na gosli, na glasovirju pa ga je spremljala Jennie Košir, Raymond Podboy je pokazal svojo umetnost na orglice, v pevskem nastopu smo čuli Nellie, Olgo Vranich, Edward Bartel je igral na harmoniko, Dorothy Judnich na glasovir, Loraine Miller in Gertrude (*er-zel sta nastopili v duetu na kitaro, zaključna točka pa je bil mešan pevski zbor pod vodstvom P. Sifrerja. Skoro vse točke je predvaja-la mladina, s čemer pa ne mislim le odraščeno mladino, kajti nad polovico točk je izvedli tista naša mladina, ki še raste. Program je zaključil P. Peklaj z apelom, da delujmo za zadrugo naprej, da bodo njeni bodoči jubileji še sijajnejši in njeni uspehi še večji, kakor doslej. — Poročevalec. Texas priznava le bele demokrate Demokratska stranka v Te-xasu je sprejela določbo, ki izključuje črnce od pravice udeleževati se njenih konvencij kot delegati. Neljavna je tudi za splošno ali nominacijsko konvencijo, ki se vrši prihodnje leto. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI Fašizem koristi komu? Plače in dohodki direktorjev vodilnih industrij v Nemčiji so 1. 1934 narasle 30% v primeri z onimi, ki so jih prejeli 1933. Dohodki delavcev so nazadovali. ===== JOHN L. LEWIS V VLOGI VODJE ZA REORGANIZIRANE UNIJ (Nadaljevanje s 1. strani.) proti VVollu, ki so ga zelo ne-taktično nominirali proti njemu "levičarji" (zastopniki novih malih unijskih lokalov), je dobil le 264 glasov, Woll pa 28,522. Prihodnja konvencija drugo leto se bo vršila v Tampi, Florida. Z ozirom na samostojno de-Uvsko politično akcijo, ni bila birokracija še nobenkrat toliko v zadregi, kakor morda 1. 1924, ko se je morala — hočeš nočeš — odločiti za predsedniškega kandidata La Folletta. Blok socialistov in somišljenikov je to vprašanje spravil v ospredje jako taktično — vedoč, da za svoje stališče še nima večine. Ampak skupina, ki je predloži- la resolucijo za zgraditev take stranke, ima za sabo toliko unij in toliko simpatij za to idejo, kakor še nobenkrat prej. To je dalo misliti tudi Greenu, ki je izjavil, da ba A. F. of L. za samostojno delavsko politično stranko čim se večina unij izreče zanjo. Dotlej p« — "pod-pirajmo delavske prijatelje in kaznujmo sovražnike ..." V splošnem so delegati s te konvencije odnesli vtis, da ima A. F." of L. bodočnost, in da je po svojem ustroju sposobna spreminjati taktiko v soglasju z razmerami, in tudi filozofijo, kar pomeni, da postane morda celo prej, kot se mi nadejamo, socialistično usmerjena unijska zveza. NAROČITE SI DNEVNIK 66 99 PROSVFTA Stan« mm celo leto $6.00. pol leta /3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset Članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i-zs tajništvo je* 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. j BARETINCIC & SON | Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. |!!!BM Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURt: At 3724 W. 26th Stre*t 1:30—3:30; 6:30-—8:30 Dailj Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 Wednesday and Sundajr bjr appointments only Reiidence Tel.: Crawford S440 If bo aniwer — Call Auatin S700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. *........Wt>iintMtiinnMmwftttsfiiH^>l PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. ' FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Oeru In Berwynu in dovaiajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA del0 jaMCENO 1727-1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. Telefonh CANAL 7172-7173 Proletarec, October 'LJ, i »35. OBILEN POSET IN DOBER SPORED RAZNOTEROSTI NA SLAVJU 25 LETNICE J. S. Z. Chicago, III. — J S/ in klub |t. 1 ima v ChicaRu mnogo prijateljev, to smo videli na slavju £5 letnice Zveze v nedeljo 20. oktobra v dvorani (^PS. Udeležilo se ga je blizu 600 oseb. Spored so otvorili člani In članice Delavske telovadne jed-note (Cehi) z dvema živima slikama. Johnny Kochevarjev orkester je igral Internacionalo — Žal, da ne tako, kakor ta himna in njen pomen zasluži. Na plesni zabavi pa je bil Johnnyjev orkester izboren, kakor ponavadi. Paško Alujevič je pokazal, daje res artist. Zapel je v dveh nastopih sedem pesmi. Največji vtis na občinstvo sta napravili pesmi "Mornar" (F. S. Vilhar) in pa "čolnar na Volgi". Spremljala ga je na glaso- točki, kakor je bil označen v tiskanem programu, bi dramski prizor "Zmaga" napravil vtis, kakršnega po svoji vsebini zasluži. Clare nce Senior, ki je bil označen na sporedu, da bo »govoril v imenu soc. stranke, se ni mogel udeležiti, ker je moral dan prej odpotovati na Debso-vo spominsko slavnost v Terre Haute, Ind. Milada H. Beranek ni mogla priti vsled bolezni, zato je imel namesto nje pozdravni govor v imenu češkega delavstva Lad-die Janek. Poleg čikaškega in okoliškega slovenskega ter drugega jugoslovanskega občinstva smo videli goste tudi iz druih krajev. Iz La Salla je prišel Anton Udovich. Ako je bilo z njim še kaj drugih I.aSallčanov, mi ni prišel malo na svež zrak in da j se pokaže, k 1 > je tisti Barbič, m ., , kitpo šentklerju street karo ro- Bridgeport, O. 11. okto- na Na8 {Q yej||!U ke|> ytmt) ^ bra nas je iznenadil Tony Turn-1 jih jt innog priliko bo- njegova navada, nenaznanjen. lle ime|i VJ|J ng proglavi. Nadejal sem se ga v soboto ali j>riprMVt zaajo v point,m nedeljo, ker sem čital v ifttih,; tjru. jRrttlci obeh iffer ^ pridno da se nahaja tod okrog na obiskih. Iz Cleveland* ga je pripeljal Frank Somrak. uče vlog in nam bodo zopet po kazali nekaj lepega. Vse drugo, kar bo ie na programu,-bo Bil sem ves iz sebe, posebno objavljeno v naslednjih števil še ker sem imel še par ur dela kah. Glavno je, da si soboto 30. v šoli, pa sem ga za ta čas od-1 novembra rezervirate za našo peljal k Kebolovim. Po konča- slavnost. Ta dan bomo namreč nem delu smo šli na moj dom. obhajali 10 letnico kluba, 25 Razume se, da sem hotel zve- letnico JSZ in 30 letnico Prole-deti vse od Big Tonyju: kako tarča. Take slavnosti naših de-je v Kansasu, kje je ta, kje lavskih institucij ni^o vsak dan. oni. Ker ima človek veliko Zato pa vsi na BoyJsville- budo in moralno oporo listu, ki skuša organizirati naše leiov-no ljudstvo, politično, induatri-alno in kulturno v borbo za izboljšanje šivljenskih razmer in Zahvala in priznanje fkupna veselica 26. okl. Chicago. — Odbor kluba št.: Bridgeville, Pa. _ Nazna- 1 se zahvaljuje vsem, ki so po- njam, da naše društvo Nova magali na slavju 25 letnice JSZ Domovina in soc. klub št. 18 za odpravo kapitalizma. Ta proilo nedeljo. Dela je bilo ve- JSZ priredita skupno veselico cilj bo pa doaegel le z vašim liko in tisti, ki so se ga prijeli, v soboto 26. oktobra v Drustve- sodelovanjem, katerega zaslu- *o nalogo vestno izvršili, bodisi nem domu na Foyer Hillsu Za-ži v polni meri. Frank Časen. Kaj je vzrok stagnaciji v metropoli? znancev in prijateljev rad zve take stvari. Želel sem pojlu^ati tudi njegovo koncertino, kajti Tone jo obvlada kot malokdo. Prišlo je še par sodrugov, pa je Bridgeport na 30. novembra. Dne 17. novembra se bo v bližnjem Martina Ferryju, v Hungarian Hali na Center St., vršila konferenca tajnikov in na odru, v dvorani, v kuhinji i.i ^četek ob 1. zvečer. Uljudno se v točilnici. , \abi vse občinstvo, člane in so- Klub izreka zahvalo češko- druge, da nas posetijo. Pridite mu delavskemu pevskemu zbo- v*i od blizu in daleč. Vabljeni ru "Kari Marxu" in pevovodji ste vsi somišljeniki. Iz Sygana. F. Kubini, zborovodju "Save" Treveskija, Presta in od dru-Jakobu Muha, Katki Zupanči- god. V imenu društva in kluba Cleveland, O. — Nevem, a i čevi za nJenosodelovanje, Mi- se vam zahvaljujem za poset je ljubi bog res uslišal molitvi- ry (,vnov». ki je poskrbela, da že naprej. Mi smo pripravljeni ce naših katoliških gospodov smo na Posodo klavir! poset vrniti, ali kaj, da naša socialistična pmti P0,°vični ceni za prevoz. | Na veselo svidenje 26. okto-stvar v metropoli ne napreduje Weiser & Sons kompaniji, ki bra! kot bi morala. Pa bo men ia nam P0™™*- Jenny Ur-| Frank Strah, tajnik kluba. ban za njen nastop, klubovim! ——_____. odsekom ,za pripravo in pred- Vabilo v Ročk Springs vajanje sporeda, Pašku Aluje-viču za njegov nastop, govorni- vzrok med nami sodrugi samimi. Kajti vse pri rado se dogaja, (!a je zelo malo aktivnih v JSZ in v stranki. Zadnjič sem bil na shodu, ki Kemmorsr, Wyo. — Wyo- kom, češkim telovadcem za minska federacija SNPJ vabi vir Rose Saron. Pevski zoor "Sava" je zapel 'znano. Iz Milwaukee sta prišla "Marseljezo" in pa "Prebuje- Frank in Mri. Ermenc v.družbi nje duhov", obe izborno. Posebno slednja je bila predvaja . . .. . ... j• i , --------- ^ ira je sklicala okraina onrani- vPrizoritev pantomin, masker- članstvo in druaro občinstvo na N-v jnei-iovNn .ploh ««n. ki so na v «oboto_2. nov. v Sloven»kem na tako lepo, da je vsakega vz-radostila. "Sava" bo imela koncert v nedeljo 24. novembra. Njen pevovodja je Jacob Muha. kape. Oas je potekal hitro in | li boste dobre govornike. To Mrs. Mary Shular in drugih. tre^a je bil° k l>ocMtku- konferenco sklicuje eksekutiva \/. North Chicaga je prišel Naslednje jutro ao ie odšli ohijske soc. stranke. Anton 2aj?ar s soprogo, katera nazaJ Proti Clevelandu. Želel Pred kratkem se je močno je učiteljica uaukeganske po- sem« da se bi Tone VsaJ en 1 poškodoval na nogi gin s. Frank stojanke "Rdečih Sokolov" dan ustavil tu- Pa mu ni bilo Blatnika v base bali igri, pa ko (Red Falcons). Imeli smo go- mogoče. Big Tony je človek, ki še ta ni ozdravil, si je zlomil «ta celo iz Clevelanda, Vatro vedno na mestu, kadar se | nogo njegov l()-letni sinček Al- Leadra. Pričakoval bi, da se bodo tako važnemu shodu od_-zvali vsi sodrugi in sodružic*, pa smo bili navzoči od vaeh tieh klubov komaj štirje ter mlada sodružica Betty Bovatay od mladinskega odseka kluba št. 27. Res lepo število! Ni ču- kakrsenkoli način pomagali. Odbor. mi.«. i ■ -------r -----, . . , A ,, A ... dno, da napredujemo do pol- Češki delavski pevski zbor Grillil- urednika "Enakoprav- *re delavsko "tv.r; rad, te-, bert v nogometni 1Kn. Nesreča ievo! To so pokazale tudi zad- _ __ 1 I___JA l<» mnnirn nr«KtQl na iro m »i i L- 1 u r , ww'. ' nje volitve. StoriFo bi >e bilo "^Karl Marx" pod vodstvom F. Kubine je s svojim nastopom istotako zelo razveselil avdi-jenco. • i Sopranistka Jenny Urban je zapela tri pesmi. Med Slovenci nosti". /a mnogo prestal, pa ga ni res nikdar ne počiva. Želim ji- Osrednji del slovenske našel-1 °P,aAil° »n ostal je značaj kot ma skorajšnjega okrevanja. Zelo nas veseli, ker se je u-resničila ideja za dom JSZ in Proletarca. čestitamo vam ' Priredbe v VVaukeganu Waukegan-Ko. Chicago. Sezona piknikov in izletov naravo je pri kraju vzlic lepemu vremenu, ki nam ga je na- domu v Ročk Springsu. Vsi boste dobro oošli. Rojaki v Kemmererju pokažimo, da smo tudi mi za skupno delo. Spored vas bo razveselil, zabave bo v izobilju in odbor bo skrbel, da boste tudi dobro po-streženi. Anton Tratnik, tajnik dr. št. 267. bine v Chicagu je bil dobro za- mal° takih/ I>0znam Ka že iz stopan, ne pa north side in pa Pullman ter So. Chicago. Morda nista kluba št. 16 in 224 iz- domovine in tukaj nad 30 let. Je humorist prve vrste in rav in lclhko muzikanl, poleg tega želimo, da bo res služil namenu je ob tej priliki kolikor piscu vrSi,a zgosti agitacije, znano, prvič nastopila. Sprem- j Pleana zabava je trajala bli-Ijala jo je na glasovir Maryizu Polnoči. Oven. " 1 Ko ko ljudje odhajali, sem Naši mali "Red Falcons" so ( ul nek°Ka, kije rekel svoji že-se v 2. točkah, ki so jih pred- n,: "Saj scm u Plavil: ako ho-vajali, res fino postavili. Mary ®l,Aatl dober sP«red, moraš tega dela ne bo opravil nihče drugi, ako ga sodrugi ne bom3. , . ... flSMHP Ni zadošti udrihati samo p) a se izvrsten delavec za naso m ciljem, za katera dela list nasprotnikih okrog lokalnega \ i del ga nisem že 19 let, Proletarec že dolga tri deaet- klerikalnega lista; mnogo bolj k > KKATI\I COMMONVVEALTH NO. 1467. Publisked Werkly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., October 23. 1935. VOL. XXX. Halj* a Kla¥tk§late Cunnot 4 iviliElliiopia V Mi Tke wtr whidf Mussolini vvant^d and prepared for tkirteen years is on. Tke Fascist horde« have exported tkeir bruial "civilizing * metkods to Elkiopia. Tke Black Shirts even in Africa remain true to their preferred ways of vvinning victories. lhey are fond of facirj vveaker, defenseless enemie». Tkey did »o in ltaly wken presentation government. a country like Fascist ltaly, who»e dictatorskip kas reduced the citizen to tke »tatu* of a »lave, cannot "civilize" any other country. Tke League of Nations kas spoken. Tke voice of tke entire civilized vvorld is refounding at Geneva. Mussolini has been outlawed for his unjustified of territory and gave it to tke Pope, of kis Vatican tke affairs of tkeir ke kas glorified war and tke coming Fascist Empire) ke kas militarized Italians of ali seže« und i>ges — even 6 year old ckildren. And wkile ke boasted of kis ever ezpanding Em-| pire, not only kas ke failed to enlarge tke territorial spheres of influence for ltaly, but he actually took a slice It now sec-ms clear tkat tke world is > City. Tkis Mussolini did in 1929 by jrck and tired of wars of conques(, virtue of the Lateran treaty and kis even wken Mussolini cvlls it a "c i vi-j peace witk the Pope lising" enterprise. [ Having i^Msnd no other opportuni- Tk: most gratifying feature of tke ties to realize~ kis dream for tke Geneva prcceedinge is tkat wkich establiskment of tke Fascist Empire, saves tke urfortunate Italian people Mussolini decided to embark on kis fiom tke ftigma of tke verdict of mad Afričan adventure vvhich tkreat- tliš i tkey conquercd tke vvorking class and j and unprovoked vvar against Ethiopia. | who novv can boast murdered its leaders by tke tkou-sands. First tkey made sure tkat tkeir rnemies vvere fewer, vveaker and de-fenseless, tken tkey stormed tkem. Tkey are novv engaged in tke same game in Etkiopia. Tkey knovv tkat tke Afričan country is vveaker and not provided vvitk modern means of war-fare. Tkey are invading it, bombard-ing it, ransacking it. Ezactly as they did vvitk tke labor insfitutions in ltaly. (Ve vvere told tkey are "civilizing" Etkiopia. Apparently tke soundest argument of tke Fascist Regime in support of its vvar of aggression in Etkiopia is tkat ltaly is in absolute need of ez- pansion. Tkis vvould suggest tkat Ita- gration because an Ego-Maniac, who masses to get ;id of tkeir tyrant and ly at tkis stage kas sometking worth kappens to rule ltaly, is dreaming of arck-enemy of peace. Imperial glory. For tkirteen years THE ONLY WAY OUT VVe, thc vvorking irta.-i-cs must tal e thv lavv inU* our ha mi*—not lt vielate.il, but to ck:t our ovvn class rcprvsi n tat ve* t« make ltw« tjhit vvill insure ju-;Ice to aH, and t » the vvorkers the full frult of their toM, vvith xe-eurfty for old a^e. To do this vve must unite n one great paity. Wp have the num u r* - al! vve bel i« ?olidarity to override the tvvo old parties and brcak tbe strenglehold that the bankers and In lu-1 ris list-have over us throuj&i the r control of government. Socialists aim to use our polival Irberty as the means of vvinnrvg ico-nomic liberty, vvhich is a blevsirvg w • have never yet enjoyed, alihouth it has been vv thin our povver to vv n it for years.— Warm Stuff. JUST AN UNEMPLOYED YOUNGSTER A few wveks ago on« moTv y lungj He won't have to he very saving, man jo ned the army of the unem- j betause this sum only has to laat him ployed. As a matter of laet the» ' four years. When he ia 25 he get* a vvere prubably several thousaml second <|uurter of his inheritance. young men vvho came of age and The thiid and fourth quarters are de-had no job« in the lart fevv days. But livered on his 30th and 36th birth- gu!lty. In fact Geneva kas 'convicted the Italian Fascist government, and not the Italian nation as such. It is a just and a fair vrrdict. Tke Italian people vvho kave no voice in tke affairs of tkeir government are not lespensible for MussoLni's Afričan adventure. Vet, the World is confron'ed vvith the menace ot a nrvv general con*ia- ens tke peace of tke World. VVill tke civilized vvorld stop Ego-Maniac of Rome? Tke oppressed Italian people de-prived as tkey are of tke rigkt to voice tkeir abkorrence of Mussolini and kis barbarous system need tke assistance of ali lovers of peace and liberty. the vvorld over. Let us help tke Italian oppressed wkile to ezport to Ethiopia. VVhat, if anytking, can ske give Etkiopia? Ita-ly today is a bankrupt nation..'Ske kas no capital to invest in tke Colo-nies. Ske kas no manufactured goods to ezport; ali ker more important industries ara subsidized by tke State. Ske migkt kave kuman material at ker disposal, but no Italian vvorkman, vvill of his ovvn free vvill emigrate to tke land upon wkick tke Duce kas fized kis eyes. Tke Fascist Regime vvould kave to 7orcibly se..J tke kun-dreds of tkousands of idle vvorkers to Etkiopia and keep them tkere as regimented colonimers. Tke Italian im-migrants could kave gone to Libya, a vast north Afričan Colony near tkeir fatkerland. Likya kas been un-de^ Italian sovereignty for more tkan twenty years. Hovv many Italians kave emigrated to Libya since she be-came an integral part of tke Kingdom of Italy? A very negligible number. Instead they kave willingly gone to La Stampa Libera. ANNIVERSARY PROGRAM IN DETROIT S U N D A Y tkese United States, to tke Soutk Oven from Chicago w-ilL be one of American Republics, to Canada and thhe principal speakers. Josko always Australia. makes a good speech and to the De- Knovving as vve do the economic troiters he i« knovvn as one of the need and aspirations of the great | "home tovvn l>oys", Jennie Urban The Detroit JSF branAes have ar- solos vvill be given by Josephine Stu-ranged to cbserve tiLe_JiOth anniver- lar. |sary of Proletarec SundaV, October The concluding number is a one -"th vv th a J ne program. Comrade .act play vvritten by Ivan Molek. After Frank Česen vvh > has arranged the the program there vvill be dancing in program has m de a fine n»lection of both halls. We urge our friends and variety numbers vvhich vvill be a tri-1 gympathizers to jovn us in this ce.e-but e to the 30 ycars of e:lucational bration and enjoy the afternoon an I vvork done by Proletarec among the evening vvith our eomrades. Vugoslavs in this country. No one in Detroit should fail to attend and take ■......... ■ ....... in the aftemo.r erK in the country gave a lot of A|>ace to his vit ws on th* responsibility of vvealth, the iniqu ty to inheritance and income taxe», and other important matters. day<. His older brother, Alfred, has the same arrangement. # Talking to reporters at h s mother's Long I-lan,ert n ty of the gilt-edged heir. No rcalization of the purpose of axation, the use to vvhich tax money s put, the ev 1 effect on society of laviah spending for »elfish purpoaes Young Mr. Vanderbilt says he has ^ a handful of individuais, has ever no intention of going to vvork. He rt'ac'h«.d his sp^endid isolation. doesn't like it, and he doesn't have ^tttfd and spoiled anu praised, to. He vvants to travel and vvrite j (ieorKe Vanderbilt hasn't even the articles and shoot lions. And he jK «nt»*ling about "the-weaithy !elf a good million. time vvith his firsl- 10 NOT ALL THE HUNGRY VRE ON RELIEF putting the jobless to vvork, he takes his 10 million to the Fiji Island, to use in forcing some hapless native to carry hia guna and tents. Unemploy-ment doesn't bother him in the ^light- est, nor do any of the ohter pres<ility ie a terrible danger. Only when the vvealth and the povver rest in the hands of the vvorkers £an vve have a country vvhere peace and prosperity reign. The VViaconsin Leader. mass of Italian vvorkers vve venture to state that skould tke United States repeal tke restrietions on immigra-tion, millions of tkem vvould flock to vvill give a Slovene recitation, very fitting for. this occas on. Estok Men-ton vvill represent the young comrades on the program vvith a speech our skores even if Mussolini skould j in English. Comrade Menton vvill also conquer ali tke Etkiopi^n Empire. Regardmg the "breathing apeli," the follovving ^atirical comment, by John T. Flynn in The Nevv Republic, is too rich to hide under a bushel; "President Roosevelt says that the peak of the emergeney has passed and this enables him to make certain administrative rearrangements Who Any intelligent person vvill, vve are eertain, discard the idea of Fascist Italy being capable to "civilize" Etkiopia, for it is novv a fact, universal^ established, that the kind of "ci-vilization' vvhich a country that de-prives its citizens of the right of re- , . . T, . , i ean doubt that the peak has passed speak m Ch.cago on Fr.day, Novem- Unem , nt whiVh ber 1 at a mass meeting arranged by the English Seetion of branch No. 1 vvas 10,122.-000 in October, 1933, vvhen the emer-gency vvas quite savage, is novv only A com i ca 1 quartet wiU present a mu- j 11,000,000 vvith the emergency tarn-sical nurofcer that vvill add humor for led. Government expenditures, vvhi.h your enterta ninent. Anna Plazar vvill ■ were $0K0,000,000 in July and Au-a fevv solo seleetions and piano I of thc ,aRt fiscal year' wero sing OUR MEETING NOV. 1 249,000,000 in the same months this year. The public drbt has risen tvvo billions. The relief rolls are heavicr. i Yus. the peak ha." be?n passed. IIappy days~are here again!" —Milvvaukee Leader. r The sufferings of t,he unemployed during this last *ix years of vvide-spead unerr n|oyment ar J vvant con-stitute the most tragic chepter in the history of the nation. But not aH the hungry children are in the families of the jobless. Not aH the men and vvomen vvho need a helplng hand a^e on relief. , r Tliat miHions of Americans vvho stili have jobs have been compelled t(» tightcij th?ir IhU? vvhile vvitnes--ing the suff? ng« their loved ones has bervi d: clo^ed in startling fashion by the children's bureau of the departmeiu of la.')or. In a study of conditions among "typical" vvorkers' families in several representative citles, investigators of the .!»ureau diseovered that not a sin-gle family had a dollar exceipt the1 meaget vvages of a breadvvinner be-tween them and destitution. Savingj and Insurance funds are gone, and over threc-fourths of the families are in debt for food, rent and mcdical care. Very fevv of the families are abl? to provide essential foods and many of them are surviving on bread, beans and potatoes. IHUS}^M,i....... Home life has been broken up. Re-latives and friends are crovvded into crannj>eecause many families has been evieted for non-pavment of rent and had lost their furniture. . Last vv nter (>(» per cent of th* fa-milies vvere unable to buy coal and 60 per cent ovvned only the "ragged clothes upon their backs." Children- had been compelled-4o (juit school and their pa renti unable to go to their nakedness. This, remember, |l||llii»"" 'I Searchught llllll........ Donald Lotrich Jlllh..".'.,,illlll A goodly number of people, and a surprisingly large number of young people, vvere in attendance at the 25th anniversary celebration of the founding of tl\^ Yugoslav Socialist Federation at the CSPS Hali. The program vvas varied and interesting but cr*irely too long- - It bccomes vvere i monotonous vvhen prolonged too far church because of at the same time, it doešn't afford people time for other social conver-sations. Over fifty young people par- iš the /ate of Americans vvho stili dravving pay ticipated in the program and that's ehecks, or vvhat passes for them, in « sign, indeed. That bids vvell thi? land of abundance. Ever.vone not completely devd to human suffering must ask himself. What*s the answcr to a situation vvhere people vvork but cannot cnoujth to eat? The get children's bureau says that more relief \< needed to piece out pitiable vvages, but that ansvver doe« not touch the hcait of the problem. Chicago, II.—In the past issues vve have already announced our mass meeting for Friday, NovembeS^, at the SNPJ Hali vvhich the yrffTJTg rades of branch No. 1 JSF havcMir-ranged. Th<> meeting prom ses an interesting discussion on The I>abor Movement and its Attitude to Frater-nal Organizations. Several out-of-tovvn speakers have been invited to express their vievvs on this subjeet. From Detroit comrade Estok Menton, ancl front Johnstovvn John Langerholc Jr., have acccptej to participate. Our Chicago speaker vvill be Mary Jugg. There are several others from vvhom vve haven't ht*ard yet although vve expect them to ac-cept. The above ment oned comrades are aetive in both Afoe Labor and Fra-ternal organizations and vvill give a fine revievv of the vvork that has been done in both movements. The subjeets on vvhich the speakers vvill give their talks should interest ali members to attend the meeting. There has been and stili is, consider-•ble misunderstanding espec;ally among the younger generation about the aims, principles and traditions of both movements. False impressions have been made that the vvork of Socialists in fraternal organizations is nothing but "politics". This and other accusations have been direeted only against the Sociali«ts vvho dared to teli the members the truth about thi capitalist system, urged them to or-ganize in the fraternal. indu^trial and political organizations for their ovvn interest*. VVhile on the other hand these same erities sa d vcry little, and in some instances even supported Mwould-be-friends of labor" that ran under the lable of Democrat and Re-publican. This according to their view vvas not polities. but vvhen Socialist urge vvorkers to organize for their o-vvn interest they vvere told to leave their polities at home. nal or political organizations and as producers of cverything vve are en-titled to a better standard of living. n-1 Memthers of fraternal organizations are no better off than those vvorking in,the Sonalist movement for the interest < f al! vvorkers. Wc have the .-ame purpose in life, we ali need a better standard of living, jo'»s an I security. ± Under the cap talist systcm an:l its suppprters, the Democrats and Re-publlcans vvhat vve have? The Nevv Deal, millions of unemployed, po-verty and misery that the history of mankind has unknovvn and promises that prosperity is around the corner. Our members of fraternal organizations are not excluded from these social injustices. They suffer as vvell as the rest of the millions of vvorkers under this profit system for the fevv, and it is to their interest to become conscious of this fact, to organize, demand and fight for vvhat right-fu!ly belongs to them. It cannot be called "polities" vvhen vvorkers act in this manner. When they vvill organize strong enough, the roar of their voice vvill be heard, the pressure of their demands felt, and they vvill be the vietors! Comrades and friends! More about th s subjeet you vvill hear at our meeting Friday, November 1, at the SNPJ Hali. Have yom friends c »me along and enjoy the evening vvith the young comrades. There vvill be no ad-miasion charge. After the meeting a social vvill take plače vvith music for dancing. VVe extend our invitation to aH.—John Rak. DON T BE FOOLED -Labor. HARD-BOILED! If vve look at thc memb^hip of our fraternal organizations we find that aH must earn their Hvlng vv >rk-ing by hand and hrain. Ali are de-pendant upon the capitalist system supported by Democrats and Republi-cans vvhich tosses them a fevv erumbs for a meag*»r existance. We are vvorkers vvhether vve helong to the frater- No vvorkers should be deluded by capitalist pcace talk. Just vvhen they are singing the anthems of peace the loudest the aeroplanc bomhs vvill «tart dropping. The munition makers need the business. Haven't you a son to sacrifice on their altar of greed and brutality? If you have a boy the nation vvill soon be calling for him in the name of patriotism. Rememl»er hovv Wilson foole I us? 1 VVill you let Franklin Delano do thc ?nme thing over again? Minnesota Lahor Review. for the future of our Federation. The young Falcons, in particular, drevv rounds of applau«e. * May vve not say a fevv vvords here for our young Falcons? It's as neces-sary a part of our organic life as any-thing ever vvas. The špirit of labor and brotherhood vvill be instilled into these young people so that they vvill understand the eonfliet that exists betvveen the ovvning anabor Con-vention. For the first time in our days the progresaive element vvas strong enough to vvage an intensive campaign for industrial unionism, for a genuine labor party and for a const tutional amendment to the U. S. Constitution to permit congress to pass social legislation. A fevv years ago these measures wouldn't get any-vvhere at an A. F. of L. convention. Things are changing and the pro-gressive element in the labor body is being heard novv. VVe hope it vvill soon be felt, also. VVher. a year ago some of our comrades reported back to us of the nevv trend in the A. F. of L., vve vvere skeptical but vve note that the predietions are coming true. For once, some of the big officials had to back dovvn from their lofty pcrches and take orders from thc rank and file. * A hcadlinc tclls us that Japan U preparing for vvar on Kussia. That's nothing nevv. VV,. wrot» of the out-look of vvar years ago. The Japaneso militarists are bound to cra: k under the strain of rcaring such a vast army. VVe only hopu that Red Kussia vvill be as prepared as some ;-ap tal>t sheets report her to be. Even if the Russian experiment isn't ntirely to our liking vve do hope that thcy vvill svvallovv an.vone vvho dares to lackle them. VVe may be pacifists, an l even-tually the pacifist thought vvill pre-vail, but vve cannot stand by and only hope and vvish vvhen the only sovietized country in the vvorld is at-tacki d by a fierce vvolf. Then it Is time to forego pacifism anJ in de-fense of a principle. A FOOL By William AUen Ward H« was a fool . . . A fool according to the light Of men vvho ait on board of direetora . . . He loved to view the eunset ... Walk. about flowers vvithout trying To plače a value in dollars and 1 cents peat the invitation for you to attend 10« v »_ e i its Tpnth irm«.______ v .» "llVn<1 them... Yee, he wat a fool... ns ientn Anntversary Nov. 2 and 3 c i # . . Anton Subelj, our popular baritonist °°l for wr,t,nf P<>«try in an will ''ing,both, at the Banquet and thc big Program. VVe enlist your help and your*participation to insure sue-cess for uhat promises to be the big-gest affair of a decade. age vvhen Men care for dollars. . . high- powered car« . . . Big guns . . ! Itciiiov«' Tli«» llarri«k Af f«, back a« HomerV time the Triend of man" vvas so rare that he sttracted the attention of the ancient poet. In the struggle for.animal ex-| istence, first vvith nature, then with the greed of the ruling class for povver and pelf, the opportunity for man li°JtId a "f01!!*" rU, thc