SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 43
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 3 de noviembre - 3. novembra 2005
v	v
CAS JE ZE^l Visoko odlikovanje Slovenski kulturni akciji
MARKO KREMŽAR
Misli ob mesecu smrti pkofa dr. Gregorija Rozmana
Čas teče, marsikaj se v Sloveniji jasni, nekoč prikriti zločini prihajajo na dan, nekatere materialne krivice so poravnane, med ljudmi raste zavest, da je bližnja preteklost drugačna od tiste, o kateri so se učili v polah. Vse to upravičeno vzbuja upanje, da bo resnica končno prerasla stare laži. A kljub vsemu, je to pe vedno le upanje. Dokaz, da tako imenovane tranzicije noče biti konec je, med drugim, boleč eksil zemeljskih ostankov pokojnega ljubljanskega pkofa begunca, dr. Gregorija Rožmana. Pri tem ni najhuje, da ostaja grob tega velikega Slovenca v ameripkem Lemnotu, temveč dejstvo, da to nikogar, z izjemo nekaterih vernikov v diaspori in Nove slovenske zaveze v domovini, ne moti.
Slovenci smo se po letih državne samostojnosti, z vstopom v Evropsko zvezo ponovno izrekli za demokratično družbeno ureditev in s tem odklonili totalitarizem, tudi tistega, ki je pogojeval skozi pol stoletja mipljenje večjega dela rojakov. Odločili smo se za mirno sožitje ter zavrnili terorizem kot metodo za doseganje oblasti, tudi tistega, ki ga je izvajala v času revolucije nad napim narodom komunistična partija. Tako v teoriji. Kaj pa v praksi?
Stopili smo v Evropo, zamenjali vlado, pa se zdi, da si pe ne upamo radikalno zavreči nekdanjih komunističnih trditev in laži. Mnogi v domovini obsojajo druge totalitarizme, za tistega, pri katerem so tako ali drugače sodelovali sami, pa pe ipčejo opravičila in skupajo ohranjati pravljico o 'medvojni NOB' in 'povojni revoluciji'. Sprejemajo sicer demokratični sistem, a se vedejo, kot da ne bi dojeli podlosti in moralne izprijenosti nekdanje totalitarne države pa tudi revolucije, ki jo je ustvarila. Dokler bo glede tega med nami vladala meglena nedorečenost, nam tudi Evropa ne more pomagati. Narod ne more rasti samozavestno, če vztraja na samoprevari.
Del nekdaj uradno propagirane laži, ki jo menda zaradi 'ljubega miru' ne zavračajo s potrebno odločnostjo niti tisti, ki bi bili k temu najbolj poklicani, je črna kleveta, ki so jo v teku let stkali komunisti okrog vseh, ki so jim v času revolucije nasprotovali, predvsem pa okrog osebe nekdanjega ljubljanskega pkofa dr. Gregorija Rožmana.Ta veliki slovenski prerok je med vojno eden prvih opozoril, da v tistih težkih dneh komunisti izrabljajo narodna čustva za uničenje domačih nasprotnikov in za dosego popolne oblasti. Jasno je pokazal, da pripravljajo komunistični internacionalci, pod plapčem osvobodilnega boja, svojo revolucijo. Zato so ga ti pričeli obkladati s psovko 'izdajalec'. Bali so se njegove jasne in pogumne besede, zato so ga napadali s svojim najhujpim orožjem - z lažjo.
Škof Rožman je dobro poznal komunizem. Podobno kot blaženi pkof Slompek in kasneje ljubljanski pkof Bonaventura Jeglič, ki je malo pred smrtjo svaril na taboru v Celju, da na Slovenskem 'satan že pripravlja svojo fronto', je opozarjal tudi dr. Rožman, da pomeni ta zmota in politični sistem, ki je na njej gradil 'novo družbo', za nap narod in za človeptvo eno najhujpih nevarnosti.
Da se ni motil se je izkazalo po nempkem napadu na Sovjetsko zvezo, ko so slovenski komunisti predstavili svojo revolucionarno 'osvobodilno fronto', kot edino odpornipko gibanje, ki naj bi imelo pravico obstoja. S tem so narod razklali in postavili vse, ki niso hoteli sodelovati s totalitarno komunistično partijo in so zavračali marksistični ateizem, v tabor namipljenih izdajalcev.
Uporabili so metodo, ki so jo članice komunistične internacionale — kominterne — uporabljale takrat in tudi kasneje po vsem svetu. Ker so bile pred vojno v Evropi na obeh skrajnostih politične opcije totalitarno usmerjene stranke, na levici komunisti, na desnici pa fapisti in nacisti, so komunisti vse, ki so bili desno od njih, označili za fapiste. Tako so se morali celo najbolj zavzeti demokrati braniti in dokazovati, da niso fapisti, kadar so nastopili proti levičarski skrajnosti. Pri nas pa so komunisti med vojno poleg fapizma očitali svojim nasprotnikom pe izda-jalstvo.
Izdajalec je postal na tak način, po besedah ofarske propagande, vsak slovenski demokrat, vsak zaveden katoličan in prvi med njimi pkof dr. Rožman. Tej metodi
Nad. na 2. str.
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovpek je na posebni slovesnosti, ki je bila v torej, 25. oktobra 2005, v Veliki dvorani Predsednipke palače na Prepernovi 8 v Ljubljani, odlikoval kar devet posameznikov in eno organizacijo. Z Zlatim redom za zasluge je odlikoval: g. Jordija Pujola i Soleya in g. Eduar-da Serro Rexacha, pesnika in prevajalca Vena Tauferja, prof. dr. Janeza Strnada in Slovensko kulturno akcijo — za ohranitev slovenske kulture in narodne identitete, povezovanje slovenskih izseljenskih kulturnikov po svetu in v Argentini ter za zvestobo vrednotam slovenstva v prelomnem času preteklega stoletja. Odlikovanje je v imenu SKA prevzel njen dolgoletni član (ustanovni!) Zorko Simčič, ki se je pred leti za stalno preselil v Slovenijo.
Z Redom za zasluge so bili odlikovani: d. Marco F. P. Janssens, prof. dr. Peter Zimmermann, zamejska kulturna delavca — g. Dupan Jako-min in dr. Damjan Paulin ter Turistična zveza Slovenije ob 100-letnici delovanja.
Na slovesnosti se je zbralo precejpnje ptevi-lo ljudi iz domovine in iz zamejstva. Med gosti je bilo opaziti tudi člana SKA Marka Finka in Iva Jevnikarja ter več kulturnih delavcev, ki spremljajo izseljensko/ zdomsko kulturno ust-
varjanje: Franceta Pi-bernika, dr. Mihaela Glavana in mag. Rozino Švent iz Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je že dvakrat zapored tudi pripravila razstavo o delovanju SKA.
Ob koncu slovesnosti so se vsi nagrajenci pe osebno zahvalili za prejeta odlikovanja. Tudi vidno ganjeni Zorko Simčič ni mogel prikriti svojega veselja ob tem pomembnem dogodku. V skromno odmerjenem času, žal ni mogel predstaviti vsega truda, odrekanja in nesebične pomoči ptevilnih članov SKA. Takole je spregovoril:
„Spovtovani gospod predsednik.
Po končani vojni se je okoli 6000 slovenskih beguncev izkrcalo na obali Argentine. Kmalu se je zbrala skupina kulturnih ustvarjalcev, rodila se je SKA, okoli katere se je z leti zbralo nad 150 po raznih kontinentih delujočih slovenskih umetnikov in znanstvenikov.
Človek se sprapuje, kaj bo o delovanju SKA — potem, ko bo čas vse presejal — nekoč sodila zgodovina? Najbrž, kakor je bilo že zapisano, da je „celot-
no delovanje Slovenske kulturne akcije, mnogim celo v matici komaj znane organizacije, majhna pa vendar ^ epopeja. Ostala bo v zgodovini zaradi kulturnih dosežkov pa tudi kot dokaz zvestobe svojim idealom, svojemu narodu.
SKA je počapčena, da iz rok predsednika slovenske države sprejema odličje Zlati red za zasluge. S tem so počapčeni vsi njeni člani, predvsem pa petnajstorica očetov kulturne akcije, katerih večine pa žal ni več. Hvala!"
Želimo in upamo, da bo podeljeno odlikovanje vzpodbudno vplivalo tudi na vse tiste, ki v tujini pe vedno vztrajajo v svojem slovenstvu in ^v njihove vrste pritegnilo tudi mlade. Še bolj kot odlikovanje, pa si SKA zasluži finančno in moralno podporo matične države, da bo lahko nadaljevala svoje poslanstvo!
R.Š.
Razpis Urada za Slovence po svetu
Veleposlaniptvo RS v Argentini obvepča o razpisu ,,Javni poziv za sofinanciranje p bodo samo programov in projektov Slovencev po svetu v letu 2006" Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bil 21. oktobra 2005 objavljen v Uradnem listu RS.
Celotno gradivo v zvezi z razpisom (besedilo razpisa in ostala razpisna dokumentacija) je dostopno na internetu na spletni strani Urada www.uszs.gov.si. V kolikor posamezniki nimajo dostopa do tega medija, Vele-poslaniptvo RS lahko zagotovi natisnjeni izvod razpisne dokumentacije.
Razpis se prične 21. oktobra 2005 in zaključi s porabo razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 25. septembra 2006. Obravnavane bodo samo pravočasno oddane in popolne vloge. Za prepozno se pteje tudi vloga, ki ni prispela na urad do vključno 25. 09. 2006 oziroma do 15. ure tega dne ni bila predložena tajniptvu Urada. Za prepozno se pteje prav tako vloga, ki je prispela po dnevu, ko se je javni razpis zaključil
zaradi porabe sredstev.
Predlagatelji predlogov morajo vlogo podati na ustreznem prijavnem obrazcu in jo v zaprti ovojnici poslati na naslov: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana, Slovenija. Vloga se lahko odda na zgornji naslov tudi osebno.
V kolikor bodo v zvezi z razpisom nejasnosti oz. se bodo pojavila dodatna vprapanja, vam svetujemo, da se obrnete na Urad vsak dan med 9. in 14. uro na tel: +386 1 430 28 18, +386 1 430 28 57, +386 1 430 28 14, faks +386 1 478 22 96, ali po elektronski popti z naslovom Urad.Slovenci@gov.si.
Tri nove pkofije
Slovenski pkofje so na rednem zasedanju Slovenske pkofovske konference (SŠK) v Mariboru med drugim sprejeli dokončno izdelan predlog o ustanovitvi novih pkofij.
Predlog, ki ga bodo v prihodnjih dneh predložili Svetemu sedežu, predvideva ustanovitev pkofij v Novem mestu, Celju in Murski Soboti.
Slovenski pkofje ter apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello so spregovorili tudi o zaključku leta evharistije s pkofovsko sinodo, ki je potekala v Rimu, o praznovanju misijonske nedelje ter o plenarnem zasedanju predsednikov evropskih pkofovskih konferenc v Rimu.
Škofje so med drugim sprejeli pe smernice za pastoralo zdravja, se seznanili s poročilom o pastoralnem delu in verski oskrbi v domovih za ostarele ter s svetovnim bibličnim kongresom.
Slovenija presegla dva milijona
Sredi letopnjega leta je ptevilo prebivalstva Slovenije drugič preseglo dva milijona (2.001.114).
Razlog za povečanje je bil predvsem pozitivni selitveni prirast tujcev. Po po-
datkih statističnega urada je bilo na ozemlju Slovenije ptevilo prebivalstva večje le pe 30. junija 1991.
Življenjska doba je pri mopkih 73,5 let, pri ženskah pa 81,1.
GLEJ_
AVSTRIJCI SE BOJIJO 50. SLOVENSKE SMUČARSKE KNEŽJEGA KAMNA................2 TEKME V BARILOČAH...........3
DRUŽINSKI PRIREDITVI NA PRISTAVI..................
KAKO SI JE REŠIL ŽIVLJENJE DR. JANEZ JANEŽ..................4
3
15. obletnica smrti dr. Janeža
V župniji Sv. Helena-Dolsko so v nedeljo, 16. oktobra 2005, slovesno obhajali 15. obletnico smrti svojega rojaka, zdravnika in misijonarja dr. Janeza Janeža. Spominsko bogoslužje je ob somapevanju vodil nadpkof in metropolit msgr. Alojz Uran. Po njem je bila akademija, v kateri so bili prikazani nekateri pomembni vidiki iz življenja dr. Janeza Janeža; besedilo je bral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Pri bogoslužju in akademiji so sodelovali domači župnijski pevski zbor pod vodstvom Maričke Zavrl, kvartet če-liistov: Karmen Pečar, Luka Šulič, Tilen Artač in Alja Mandič, harfistka Erika Gričar in flavtiska Blažka Oberstar, baritonist Matjaž Robavs, basbaritonist Marko Fink, pianist Ivan Vom-bergar in citrar Tomaž Pla-hutnik.
Pred sveto mapo je v imenu druptva Misijonarja Janeza Janeža in župnije Sv. Helene-Dolsko član tega druptva pozdravil gospoda nadpkofa in vse prisotne. Praznovanje je označil kot spomin na velikega človeka, rojaka in krajana, ki je bil zdravnik, izvrsten kirurg in misijonar in je svoje življenje izničil v misijonski službi za bolnike, ki so mu pomenili "raj na tem svetu".
Gospod nadpkof je vse zbrane nagovoril po evangeliju. Orisal je lik pokojnega dr. Janeža in poudaril, da ,,letos obhajamo tudi 60-letnico, odkar je začel
drugi del življenja: od tistega maja leta 1945, ko je izvedel malo prej, da bo likvidiran, je potem pel na Koropko in tam bil na tem, da ga vrnejo nazaj. V tistih pestih urah, ko je ležal v rži, bi lahko v sebi gojil sovraptvo, oblikoval način mapčevanja, kako bo, če bo preživel, to svoje razočaranje in svoje trpljenje nekoč mapčeval. Vendar v njem je zraslo nekaj novega, nekaj drugačnega, iz vere. Od svoje domače družine, iz svoje župnije je prinesel globoko vero, da ima človekovo življenje smisel samo takrat, kadar ga darujep in da sovraptvo in mapčevanje ne prinese nič dobrega. In tako je sklenil v tisti življenjski stiski, v kateri se je nahajal: če bo preživel, bo vse svoje življenje daroval človeku, njegovim potrebam, predvsem v pomoči bolnikom in različnim preizkupanim bratom."
Po slovesni sveti map je bila akademija. Vezno besedilo iz življenja dr. Janeza Janeža ali to, kar so drugi zapisali o njem, je bral dramski igralec Pavle Ravnohrib, peli in igrali pa so že prej omenjeni pevci in instrumentalisti.
Zbrane je ob koncu akademije pozdravil tudi gospod župan in pohvalil dobro sodelovanje z župnijama v občini.
Ob koncu se je nadpkof Uran pe posebej zahvalil vsem, sodelujočim in vsem udeležencem spominskega srečanja.
Čas je že^!
Nad. s 1. str.
lažnega nalepkarstva, ki so ga vcepili s pomočjo medijev in pol celim generacijam Slovencev, se niso marksisti odpovedali vse do danes. Zato ni čudno, da je celo v demokratični slovenski državi Tito s svojo partijsko kliko za mnoge pe vedno junak in ne zločinec, ki je uporabljal v svojo korist tako revolucionarni kakor državni terorizem. Le tako lahko razumemo, da je petnajst let po propadu komunistične tiranije v Sloveniji pe vedno mogoče preprečiti, da bi bila na spomeniku, ki so ga v Moravčah postavili žrtvam nacistov in komunistov, napisana beseda 'revolucija'. (Družina pt.40 str.11., 2005.)
Ko je pkof Rožman, na pogrebu mladega katolipkega visokopolca Jaroslava Kiklja, ki so ga komunisti umorili, rekel, da pokopavamo prvega slovenskega mučenca, ni vedel, da bo temu mučencu kmalu sledila neizmerna množica rojakov, vseh starosti in stanov, ki bodo izgubili življenje in pli skozi trpljenje, ker so bili zvesti in zavedni kristjani. Tem mučencem je sledila v teku let druga vrsta nekrvavih mučencev, med katerimi je na prvem mestu prav on - oklevetani pkof begunec. Vsi rojaki, ki so postali žrtve revolucije, so nosili dolga desetletja na sebi rdečo nalepko, da so izdajalci svojega naroda. Morda zato nekateri sodobniki pe vedno ne uvidijo, da očitek izdajstva ni bil nikoli nič drugega, kot kleveta s katero so komunisti skupali opravičiti svoje zločine.
Prav bi bilo, da bi se po letih demokracije slovenski katoličani glede tega jasno in odločno izrekli. Če že država odlapa z obsodbo partijskega totalitarizma, naj bi se vsaj verniki zavzeli za dobro ime njegovih žrtev in za čast mučencev. To pa je mogoče le, če bodo nanje resnično ponosni. Ker hočejo nasledniki nekdanjega režima zaznamovati grobipča žrtev komunizma po vsej Sloveniji, s svojimi črnimi 'valjarji', naj bi jim slovenski katoličani postavili nedvoumen spomenik, na kateiemi komunizem in levolucja ne bosta uti pani besedi. Pa ne iz kakega revanpizma, temveč zaradi ljubega miru, ki je lahko le sad resnice. Mnogo krajev je za to primernih, med
Knežji kamen na slovenskem kovancu
Napoved Banke Slovenije, da bo na slovenskih evro kovancih za dva centa upodobljen knežji kamen, je pri predsedniku združenja za prihodnost Avstrije (BZOe) na avstrijskem Koropkem izzvala ostre proteste. Kot je dejal, bodo izkoristili vse pravne možnosti, da ,,zapčitijo knežji kamen pred polapčanjem nacionalistično mislečih slovenskih krogov". Protestiral je tudi koropki Heimatdienst (KHD).
Deželna vlada na avstrijskem Koropkem je v soglasno sprejeti resoluciji pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogajanjih poskrbi, ,,da se Republika Slovenija odpove temu, da uporabi osrednji simbol koropke deželne zgodovine, kot je knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi".
Kot je menil deželni glavar Joerg Haider, je ,,nespreje-mljivo, da se v Evropi, kjer meje ne igrajo več vloge, ustvarjajo kulturne meje". Resolucija naj bi bila sprejeta soglasno, ker ,,so koropke stranke v koropkih vprapanjih vedno enotne". Obenem je Haider zatrdil, da je ,,treba opozoriti sosede, da ne poskupajo znova obujati veleslo-venskih sanj".
,,Mit o državi karantanskih Slovanov kot zibelki danapnje slovenske države je docela nezgodovinski," pipe
v resoluciji. Ta pe pojasnjuje, da je bil knežji kamen pomemben za zgodnje-srednjevepko slovansko kneževino Karantanijo in za kasnejpo vojvodino Koropko; na njem so do leta 1414 ustoličevali koropke vojvode, pri čemer je meja Karantani-je potekala na Karavankah.
Koropka deželna vlada se je v svoji resoluciji sklicevala tudi na slovenskega zgodovinarja Boga Grafenauerja, ki naj bi upodobitev knežjega kamna na plačilnem sredstvu Republike Slovenije označil za docela neprimerno.
Knežji kamen je sicer osrednji simbol slovenske karantanske države, ki je imela od 7. stoletja svoje sredipče na Gosposvetskem polju na danapnjem avstrijskem Koropkem. Na tem kamnu so svobodni slovenski kmetje, tako imenovani kosezi, nekdaj predajali oblast knezom in bodočim vojvodam. Danes je knežji kamen razstavljen v preddverju koropkega Deželnega muzeja v Celovcu.
Resolucija, v kateri koropka deželna vlada protestira proti namenu slovenske vlade in Banke Slovenije, da bo na slovenskem kovancu v vrednosti dveh centov upodobila knežji kamen, je po mnenju krovne organizacije Slovencev na avstrijskem Koropkem, Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS) ,,izraz naravnost smepnega razburjenja". Očitno je deželna politika pozabila, da evro ni avstrijska niti slovenska valuta, temveč evropska.
V resnici bi morala biti Koropka vesela, da se na ta način knežji kamen kot simbol tako Koropke kakor slovenskega naroda pri po vsej Evropi," meni NSKS.
njimi ne na zadnje kraj nekdanjega največjega koncentracijskega taboripča v Sloveniji, ki je bilo na cerkveni zemlji, v Škofovih zavodih pri Šentvidu. Pri tem pa bo treba izkazati javno čast in priznanje tudi rajnemu pkofu dr. Gregoriju Rožmanu. Dovolj klevet je bilo izrečeno na njegov račun, dovolj brezbrižnosti in prezira je bil deležen od nevernikov pa tudi od vernikov. Zadnji čas je, da se zadosti tudi tej krivici.
Morda se zdi mlajpim sodobnikom, da vse to zdaj, v dobi globalizacije in združene Evrope izgublja na pomenu, a se motijo. Dokler med nami ne bo poguma, da bi javno zavrnili strapno zgodovinsko laž in nedvoumno obsodili tako revolucionarne zločine kakor kriminalna dejanja totalitarnega režima, med Slovenci ne bo prave demokracije in tudi ne resnične sprave.
Čas je, da katoličani s svojim naravnimi vodniki na čelu, kot skupina, ki je bila pod starim režimom najhuje preganjana, katere udje so zaradi svoje vere trpeli in darovali zanjo življenje, svobodo in dobro ime, zahtevamo, da postane napa država pravna tudi v praksi. Eden od pogojev za to je, da demokratična oblast jasno in odločno obsodi nekdanji totalitarni režim, razveljavi politične obsodbe takratnih sodipč, obsodi tudi revolucionarni terorizem s katerim so si komunisti med vojno prisvajali oblast, vrne čast njihovim žrtvam ter izreče priznanje vsem, ki so mu v najhujpih časih nasprotovali.
Čas pa je tudi, da katoličani sami pokažemo, da lesnično cenimo žrtev znanih in neznanih mučencev, junakov, ki so umirali, trpeli ter prestajali piegaq'an-je za svoje prepričane. Počastitev spomina pkofa dr. Rožmana in slovesen prenos n'egovih zemejskih ostankov v ljubjansko pkofjo bo dokaz, da se nekaj spremiq'a tudi v nas in med nami.
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
Čeprav izgleda, da so volitve že daleč za nami, ne moremo mimo njihovih izidov, ki so zanimivi in zlasti pomembni. Verjetno se na gospodarskem polju ne bo veliko spremenilo, in kolikor se bo, kaže na boljpe. A politična scena je spremenila obraz.
Z desne na levo. V Argentini je težko govoriti o levici in desnici, ker ideolopka opredelitev za večino volivcev ni bistvena. Voli se stranke po tradiciji, voli se močne in privlačne osebe (caudillos), voli se v protestnem znamenju ali v jezi, morda celo zaradi ekonomskih interesov (,,voto cuota" pod Menemom), a malokdo se vprana, kakpen je ideolopki predznak oddanega glasu. Le tako si moremo razložiti, da je v zelo kratkem času večina pero-nističnih glasov preskočilo od Menema (nedvomna desnica) na Kirchnerja (jasna levica) in nikomur se to ne zdi čudno. Kakor namreč že obračamo izide zadnjih volitev je jasno, da se je zgodila globoka sprememba.
Novi politični zemljevid. Če gledamo položaj z ideolopkimi očali lahko trdimo, da je levica prepričljivo zmagala. Kirchner je sam prejel 40%; temu priptejmo 13% glasov radikalov, nad 7% ARI (Carrio), 5% socialističnih glasov, pe dodatnih 5% drugih levičarskih strank in pridemo do 70% glasov z levim predznakom. Celo v prestolnem mestu, kjer opevamo zmago Ma-crija moramo zabeležiti, da je ta prejel 34%. A Carrio je prejela 22%, Bielsa pa 20%, s čimer je levica že presegla desnico, ne da bi pteli socialiste in nepteto manjph levičarskih formacij. Prav tako v provinci Santa Fe, kjer je vlada doživela hud poraz, je zmagal Binner — socialist. Seveda se porodi vprapanje, koliko je danapnja levica res levica. Bi lahko Balestrinija, ki je nedvomen veljak občine La Matanza in je Kirchnerju prislonil največ glasov označili za levičarja?
Novi parlament. Vlada hiti, da bi bili ključni zakoni potrjeni pe pred 10. decembrom, ko bodo nastopili novi poslanci. S tem dokaže, da vprapanje potrditve zakonov ni bilo tako bistveno, kot je to predsednik poudarjal v teku vse volilne kampanje. Gotovo bo delo lažje potem, ko bo sestavljen novi parlament. A tudi tam bo moral Kirchner trgovati, ker samo s svojimi poslanci ne doseže zadostnega ptevila glasov. Razlika je majhna: pteje 122 zvestih (v koliko zvestih?) poslancev, potreboval pa bi jih pe 8. Te lahko dobi kjerkoli. Duhaldisti jih ptejejo 42, radikali 41, sredina 21 (Ma-cri 8, Lopez Murphy 4, So-bisch 4 in pe provincijske stranke), ARI 14, ostali 17. Ne bo težko prepričati na
en ali drug način potrebnega ptevila poslancev, da vlada prodre s svojimi projekti. A ponovno poudarjamo dve točki: 1) Koliko bodo lastni vladni poslanci pripravljeni podpirati Kirchnerjeve zakone? 2) Če septejemo vladne in duhaldejeve poslance pridemo do zaključka, da je peronizem nedvomno absoluten gospodar argentinske politike. Mimogrede pa pe dodajmo, da je peronizmu uspelo, da so vsi trije senatorji province Buenos Aires peronisti, s čimer so izigrali ustavo.
Razne povezave. Že pred volitvami se je precej govorilo o vprapanju, kam se bo naslonila vlada, da z raznimi povezavami doseže popoln nadzor parlamenta in države. Čeprav bi bilo najbolj naravno, da se združita sprti veji peroniz-ma, je borba pustila toliko ran, da zaenkrat to ni najboljpa varianta. Že prej in pe bolj sedaj razni opazovalci kažejo na levico. Predsednik ima dosti izbire na svojem ideolopkem področju. Zanimivo pa je, da vzporedne (enake) politične ppekulacije tečejo okoli predsednipke kandidature za leto 2007. Niso v vladi pe dobro prepteli glasov, ko so že iskali iz katere politične sile naj bi bil podpredsednipki kandidat, da bi zagotovil zmago priimka Kirchner v prvem krogu.	(Mimogrede:
istočasno so se začela ugibanja, kateri od obeh, mož ali žena, bo predsednipki kandidat čez dve leti). Če izvzamemo duhaldizem, katerega usoda visi v zraku in ne najde kraja, da bi pristal, je najbolj verjetna varianta radikalizem, kjer se nekaterim guvernerjem kot hudournik cedi slina za podpredsednipko kandidaturo. A dve leti je predolga doba za taka ugibanja: vse je pe mogoče.
Kaj pa stranka ? To je drugo in kar važno vprapanje. Z legalnega vidika je stranka pe vedno v Duhaldejevih rokah. V vladi pa so se že pojavile govorice, da bo pač treba spremeniti stvari in jih prilagoditi realnosti. Vendar Kirchner ne kaže nobene muje, da bi se tudi formalno polastil peronizma. To ni povezano z oblastjo in njega zanima oblast. Istočasno pa so v vladi izrazili namen, da bi bilo treba globoke spremembe sploh, kar se tiče članstva in struktur, pa ne smo v peroniz-mu, temveč v vseh strankah. Ni logično, da kar nekaj strank na volitvah prejema precej manj glasov, kot pa imajo vpisanih članov. Reafiliacija, ali ponovni vpis je beseda, ki danes kroži v vladi, a ki ježi lase dejansko v vseh strankah in je tudi mnogo guvernerjev, peronističnih in radikalnih, ki o tem nočejo nič slipati. Bo Kirchner tudi tukaj lahko prodrl s svojim projektom?
slovenci v argentini
PRISTAVA
Družinski in materinski dan
že za otropki dan so se starp Prepernove pole zmenili, da razveselijo otroke, in zato so prosili Metko Oblakovo, Beti Mavričevo in Klavdijo Urbančičevo, da so pripravile srečanje za otroke in starpe.
V	soboto, 13. avgusta, smo imeli skupno kosilo. Takoj zatem so nas razdelili po skupinah, ki so bile imenovane po barvah, očki in mamice smo bili bolj navdupeni kot otroci, navijali smo za vsakega in vpili, da so otroci čutili, da smo najbolj srečni kadar se z njimi veselimo.
Na igripču smo imeli pripravljene igre za tekmovanja: napolniti smo morali steklenice z gobo napolnjeno z vodo, na pladnju smo morali nesti iz enega konca do drugega plastične kozarce — ampak ni bilo tako lahko, saj smo morali preskočiti s pladnjem in skodelico pe dve klopi — , z nosom smo morali v vrsti porivati, da je padalo v vedro čim več pokrovčkov brezalkoholnih pijač. Izdelati smo morali letala in jih metati v sode; kdor jih je največ zadel je dobil največ točk. Prave mojstre smo imeli pri izdelavi letal. In pe razne druge igre. Za konec smo pa zapeli vsak svojo pesem, primerno za ta dan.
Za nagrado smo dobili sladoled, alfahorje in pe pohvalo, ker smo bili zelo pridni. Kako je bilo lepo in kako so bili otroci veseli, ko so videli, da znamo starejp tudi noreti...
V	nedeljo na materinski dan, so nas pa otroci razveselili za nap praznik.
že zjutraj pri mapi so peli otroci osnovne pole pod vodstvom ge. Mojce Jelenčeve in ob spremljavi na orglah ge. Anke Gaserjeve. Pater Kukovica je imel primerno pridigo o materah in ženah v Cerkvi, tako da smo že zjutraj razmipljali kako važno vlogo ima mati in žena v družini, v svetu, v skupnosti.
Za nameček nas je pa pozdravil predsednik Edvard Kenda v imenu pristavskega odbora in nas pustil brez besed in s solznimi očmi... Povedal nam je sledeče:
,,Mesec oktober je eden izmed najlepmh v letu. Zakaj?
Pomladanski dnevi vabijo ptice in odpirajo rože. Mesec rožnega venca je. Ni leppega prizora kot večerna skupna družinska molitev.
In pe sredi oktobra, materinski dan.
Ki si ga Devica rodila...
Materina ljubezen: vdana, nesebična, potrpežljiva, do-brotljiva; ki ne ipče svojega, ki vse prenapa, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ta ljubezen nas je naučila ljubiti.
Hvala mama! Bogu hvala zate!
Stotero naj vam On vse povrne, drage mamice!"
Mladina nam je pripravila zajtrk in nam izročila vopčila. Potem smo pli zopet v zgornjo dvorano, kjer nam je voditeljica pole gospa Magda Ceparkova predstavila program.
Jožko Rožanec nas je pozdravil v imenu mladine z lepimi in ubranimi besedami.
Po sredi dvorane so pripli učenci vrtca, prvega in drugega razreda z rožicami v rokah — seveda, so najbolj posrečeni, posebno pa če imap hčerkico med njim — in nam zapeli tri pesmice. Nastop so pripravili z gospodično Lučko, Marjano in Heleno in nam zapeli: Lepa si Marija, Potrebujem bratca in Jaz pa grem na zeleno travco, pri kateri so bili razdeljeni v tri skupine, bela, modra in rdeča,
PVALA, ^ AMi
tako je vsak dvignil in pomahal s svojimi rožami, ko je bil na vrsti.
Sledil je prizor Rože Gantar ,,Mamica, hvala ti" v priredbi ge. Anke Gaserjeve; na odru je bila klop, znamenje, sliko Marije in lep napis Hvala, mamica. Otroci vseh razredov so igrali pod vodstvom ge. Anke ta poseben in ganljiv prizor, v katerem neka dekle sploh ne upopteva mame, ne materinskega dne, ker doma pravijo, da je to samo materializem. A tudi se ji ni zdelo pomembno pomagati mami. Prijateljice so ji pripovedovale, kako se pripravljajo na materinski dan; pe fantje bi sami skuhali kosilo, samo da bi mamico presenetili.
Nenadoma so tej deklici sporočili, da je mamico povozil avto in je bila popkodovana. Takrat se je pa zavedala, koliko ji mamica pomeni, da mogoče sploh ne bo mogla biti z njo za materinski dan. Prijateljice in sestrice so ji rekle, da ni tako hudo, ker popkodbe niso
bile težke. One bodo za njeno mamo molile, ona naj gre pa k njej in naj ji pove, kako jo ima rada. In res so vsi skupaj zmolili Oče nap:
Potem so se pa pridružili pe otroci najnižjih razredov in so povedali, da so za materinski dan z gospodično Irenko pripravili lepo darilo za mamico, tako da bo res vesela. Pred znamenjem so najprej molili fantki, nato pa pe deklice. Za konec smo pa skupaj z otroci zapeli Mariji v zahvalo.
Na vrsto so pripli mladci in mladenke. Vsak je imel v roki sliko svoje mame, ko je bila majhna, prilepljeno na plamenčku in jo ob spremljali pesmi ,,Domače ognjipče" je prilepil na veliko ognjipče, ki je viselo na steni. Tomaž Klemenčič je v imenu vseh mladcev pozdravil navzoče, nato sta se pa Katja Oblak in Danijela Selan zahvalila za vse, kar mamice delajo za nas vseh 365 dni v letu.
Nato smo zapeli Vse najboljpe draga mamica in pe z inptrumenti zaigrali Mamico imamo radi, nato pa vsi skupaj z občinstvom v dvorani zapeli vse tri kitice te lepe slovenske narodne. Tukaj nas je presenetil Boris, ki je pesem dobro znal in z nami pel tako, da je občinstvo zabaval in žel močan aplavz. Ta prizorček nam je pomagala pripraviti ga. Marupka Klemenčičeva.
Razpli smo se z pozdravom ge. Magde, duhovno polni in veseli ob tako lepih pesmih, prizorih in nastopih napih otrok.
Hvala vsem za pripravo, posebno pa otrokom za ljubezen.	Maruča
BARILOCHE
50. Slovenske smučarske tekme
Prvo nedeljo v oktobru smo praznovali zlati jubilej slovenskih smučarskih tekem v Bariločah. Tako se nadaljuje slovenska barilopka saga.
Saga — islandska beseda — pripoved o resničnih dogodkih navdihnjena s fantazijo. V Islandiji so se pogovarjali o zanimivih doživljajih ob dolgih zimskih večerih, ko je hud mraz in tema zapirala ljudi v njihove hipe. Pripovedovali so o junapkih časih, ko so bogovi, junaki in ljudje opravljali izredna in pogumna dejanja v borbi z naravnimi silami. V veliko teh zgodb je vpleteno tudi smučanje in pe celo smučarska tekmovanja.
Barilopka saga je pričela na porapčenih pobočjih Capille in ob bencinskih kuhalnikih v leseni, 'bajti' na ulici Anasagasti. Slovenske smučarske tekme so že ob pr-
vem zagonu postale važen druptveni dejavnik. Glede na sedanjo razpirjenost in popularnost smučanja v Sloveniji in po svetu, se lahko po pravici Slovenci ptejemo za smučarski narod. Zato tudi tukaj pod južnim križem vztrajno in neugnano predemo smučarsko — planinsko nit.
Na vsakoletni tekmi se je tudi letos zbrala ptevilna družba na pobočju cerro Catedrala na progi, ki se imenuje ,,Punta Nevada". Po lepo z vrati speljani progi, na sveže zapadlem zakasnelem snegu, smo se tekmovalci razvrstili s sledečimi časi:
St. Priimek in ime
1	GUZMÄN Santiago
2	JERMAN Tomaž
3	RAZINGER Blaž
starost čas
18 let 0:18,06 15 let 0:18,56 36 let 0:18,70
4 BERTONCELJ Bogdan	38	let	0:18,77
5 GROHAR Nikolaj	12	let	0:19,45
6 DRAJZIBNER Mikaela	13	let	0:19,93
7 BERTONCELJ Andrej	35	let	0:19,98
8 JERMAN Martin	46	let	0:19,99
9 MAVRIC Luka	13	let	0:20,15
10 BACER Martin	44	let	0:20,34
11 DRAJZIBNER Peter	47	let	0:20,54
12 MAGISTER Bojan	14	let	0:20,81
13 MAGISTER Marko	17	let	0:21,18
14 GUZMÄN Rodrigo	11	let	0:21,19
15 MAVRIC Marjan	40	let	0:21,41
16 JERMAN Matjaž	49	let	0:21,70
17 JERMAN Franci	16	let	0:22,00
18 GROHAR Veronika	43	let	0:22,49
19 JERMAN Ivana	13	let	0:22,75
20 HERNÄNDEZ Juan M.	16	let	0:23,16
21 JERMAN Natapa	16	let	0:23,24
22 MAVRIC Marko	8	let	0:23,48
23 KOCAR Bine	43	let	0:24,44
24 MAGISTER Goran	11	let	0:24,69
25 EILETZ Mar^a Paz	12	let	0:24,74
26 EILETZ Robi	46	let	0:25,23
27 EILETZ Nora	47	let	0:26,18
Slike od leve: Dečki do 12 let. Od leve: Goran Magister (tretji), Nikolaj Grohar (prvi), Rodrigo Guzman (drugi); deklice do 12 let. Maria Paz Eiletz (prva) in Marija Jerman (druga); mladenke od 13 do 17 let. Od leve proti desni: Nata pa Jerman (tretja), Miki Drajzibner (prva), Ivana Jerman (druga; mladinci od 13 do 17 let. Od leve proti desni: Luka Mavrič (drugi), Tomaž Jerman (prvi), Bojan Magister (tretji); zmagovalci v skupini clani (nad 18 let). Od leve proti desni: Bogdan Bertoncelj (z Dinčkom v naročju) tretji, Santiago Guzman (prvi), Blaž Razinger ml. (drugi)
28	KOCAR Andrej	51 let 0:26,53
29	MAGISTER Martin	8 let 0:27,18
30	DRAJZIBNER Matjaž	6 let 0:27,88
31	KAMBIC Boris	66 let 0:30,27
32	BERTONCELJ Romana	60 let 0:30,59
33	JERMAN Marija	10 let 0:31,61
34	KOCAR Ani	47 let 0:31,80
35	MAGISTER Igor	4 leta 0:36,28
36	MAGISTER Anica	45 let 0:38,27
Peter Drajzibner ter Lile Enevoldsen skupaj s Arturom Lainom (oba iz Ski Club Bariloche) zaslužijo posebno omembo in pohvalo za mojstrsko pripravo proge. Petru Drajzibnerju pa pe dodatno zahvalo zato, da nam je preskrbel in daroval tekmovalne majice natiskane z druptvenim grbom in ptevilko, tako so bile res prave tekme.
Dan smo zaključili v Stanu, druptveni dvorani v mestu Bariloche, s podelitvijo nagrad ob okusnem prigrizku in prijetni družbi. Lansko leto v tem času je bi a napa druptvena dvorana pe gradbipče, zato smo letos podelili tudi lanskoletne nagrade smučarskih tekem.
S tekmami smo tudi zaključili zimsko smučarsko sezono z veselim zadopče-njem, da že tretja slovenska generacija nape srenje ostaja povezana danes kakor včeraj tudi v tej dejavnosti.
Blaž Razinger ml
Kako se je re rfl dr. Janež
Ker so o dr. Janeževi re pitvi pri Pliberku krožile različne zgodbe, je on sam opisal takratna dogajanja, kot so se v resnici zgodila.
PISMA BRALCEV
Vrsta zlobnih sumičenj
Poročilo h Vetrinjskim dogodkom v maju 1945
28. 5. OdPa sta 2 transporta - eden dopoldne, drugi popoldne. Od anglepkega komandanta smo dobili pisno dovoljenje in se s tovornim avtom za transport moje ambulante kot zadnji priključili drugemu transportu. Za nami so bili le pe Angleži v tanku.
Takoj po odhodu iz Vetrinj sem se začudil, da gremo drugo smer kot jutranji transport. Precej daleč izven Celovca se je moj avtomobil pokvaril. Vse smo preložili na avto pred mojim. Vozili smo se skozi Velikovec, pasirali Dravo v smeri proti Železni Kaplji, nato zavili v levo proti Pliberku. Popoldne okrog 4h je prispela kolona na cilj. Ustavili smo se na asfaltirani cesti ob dolgi in piroki rženi njivi na desni strani, tam je bilo videti železnipko postajo in vlak. Tam kjer smo se ustavili, je bilo veliko Angležev s strojnicami in brzostrelkami. Pregledovali so nape ljudi. Ker smo bili zadnji, smo morali čakati in se usedli na travnik - major Mehle, kap. Pirih Milko, kap. Knuplež in pe drugi. Bili so nervozni, pa se je Mehle razjezil in rekel: vsaj oficirji ne delajte panike. Glavno je to, da ne gremo h Titu - ostalo pa prepustimo Angležem. On je bil prepričan, da ne gremo v Jugoslavijo in nas vseskozi miril. Meni se je zdelo obnapanje Angležev zelo čudno -močno so bili oboroženi. Ker je bilo do kolodvora pep precej daleč, sem prosil anglepkega oficirja, če smemo z avtom na kolodvor. Tolmačil je nadporočnik Mihelčič. Oficir je to dovo[il, stopil na sprednji blatnik in nas spremljal na kolodvor. Sofiral je Močilnikar. Ko smo privozili na kolodvor, se nam je kar zvrtelo v glavi: saj smo padli v sredo partizanov. Anglež je tako govoril z nekim partizanom, mu povedal, da je na avtomobilu sanitetni material. Partizan je rekel nekomu, da pridemo zadnji na vrsto.
Stal sem pred avtomobilom in opazoval izročanje. Angleži so pripeljali po ca 20 domobrancev in jih dali partizanom z besedo: eko! Z Močilnikarjem sva se domenila, da bova skupala pobegniti. Mirno sva pia za avto, nato za gostilno. Nikjer nič primernega! Svetuje mi, naj skočim v rž - toda v repi žena, ki me lahko izda. Ce se meni posreči, bi on pel za menoj; hitro smuknem mimo žene in zaplavam v rž, ki je bila gosta in visoka. Nihče me ni videl. Eno uro pozneje zaslipm na postaji: Gotovo - vozi! - in vlak je odpeljal. Nastal je mir, tema in pele ob 11 ponoči grobna tirana - nakar sem začel lesti iz rži in ob 1h ponoči zlezel v hrib. - Zjutraj sem se pogovoril z Jjudmi, kje sem in kako varno in čimprej pridem v Celovec. Cez Dravo me je prepeljal kmet in sem onemogel pripel v torek zvečer v Velikovec. Ker več nisem mogel pepačiti, sem tam iskal kolo, ki pa ga tudi za ves denar nisem mogel dobiti. V sredo zjutraj sem pel pep po glavni cesti v Celovec in pripel ob 12.30 pred hotel Trst. Pri stranskih vratih sem dobil najprej poferja polk. Bitenca, kmalu pa njega samega. Najprej sem ga vprapal po Graparjevi. Ni vedel, kje je. Nato sem ga vprapal po N.O. Vprapal je kaj želim in rekel, da ni mogoče govoriti z gospodi. Vedel sem, da so nekateri pe ob mojem odhodu stanovali v hotelu Trst - ko sem pa pripel nazaj, sem pa videl povsod v hotelu Angleže, pa sem se že zbal, da so vse skupaj zaprli. Polk. Bitenc me vprapa, kaj želim govoriti z N.O. Rekel sem, da bi jih rad vprapal, če vedo, kam Angleži vozijo nape ljudi. On mi odgovori: Ali so zopet kakpne marnje? Ne, g. polkovnik, niso marnje. Poglej
me, kakpen sem. V ponedeljek sem pel s transportom in se mi je posrečilo partizanom pobegniti^. Na te besede je g. polk., ki je bil takrat pe v uniformi, vidno prebledel in me takoj z avtom odpeljal v Kolodvorsko ulico. Tam do tistega dne pe nisem bil. Peljal me je v neko prazno sobo in pel poklicat ljudi. Kmalu so pripi + 16 do 20 po ptevilu. Vseh nisem poznal in se ne morem spomniti imen. Med drugimi so bili: Basaj, Zajec, Bajlec, Zamjen, ^ polkovnik Bitenc je otvoril: Gospodje! Dr. Janež je v ponedeljek odpel z drugim transportom. Prosim Vas, g. dr., da poveste, kaj ste doživeli. Povedal sem in prosil oz. zahteval, da se preostalim v Vetrinjah povedo, kaj se godi in naj zginejo - sam, da ne grem v taboripče in da sem smatral za svojo dolžnost, da to povem predstavnikom, ki naj stvar organizirano izpeljejo, da ne bi v taboripču nastala zmeda in bi to Angleži opazili. Imel sem vtis, da mojemu poročilu verjamejo - le dr. Basaj je izrazil možnost, da jih le morda Angleži skozi Jugoslavijo peljejo v Italijo. Nato sem izjavil, da naj sam poskusi, kdor ne verjame - sam pa da imam zadosti in ne bom več poskupal. Nato so se domenili, kaj bodo ukrenili - sam pa sem ostal par dni pri svojem znancu - zaupniku v Celovcu, dokler nisem zvedel, da je vračanje ustavljeno - na kar sem se vrnil med svoje ljudi in z njimi delil nadaljnjo usodo.
Radi popolnejpe slike pe tole: Ko sem pripel do Celovca sem se usedel v trolejbus. Ko sem se peljal po mestu, je pripel nasproti velik transport, katerega so spremljali s tanki isti Angleži. V sredini transporta sem videl avto z zastavo rdečega križa. Na vrhu avtomobila je sedel medicinec, ki je vedel, da sem pel v ponedeljek na transport. V istem avtomobilu se je menda peljala tudi dr. Rupertova. Videl je nisem. Nagnil sem se iz trolejbusa, medicinec me je zagledal začudeno, z roko pa sem mu dal znak za odskok; on je to razumel in v Velikovcu pobegnil iz transporta; stvar je povedal tudi dr. Rupertovi, ki je tudi tam upla iz transporta -in se tam menda bolna zatekla v neko bolnico.
Sele ko sem se vrnil v Vetrinje, sem zvedel da se mojemu poferju skok v rž ni posrečil in da je pobegnil iz vlaka nekje onstran meje in se v četrtek vrnil v Vetrinje.
To je moje prvo pisano poročilo v zvezi z Vetrinjskimi dogodki. Pisano tako, kot je bilo brez oleppavanja in brez natolcevanja. Original sem obdržal zase.
H Vetrinjskim črnim dnem in pogovoru z menoj pristavljam sledeče:
1)	Sel sem na transport 28. maja ne 29. maja.
2)	V Pliberku okrog kamijonov ni bilo partizanov. Kami-joni so stali na cesti, od tam pa so Angleži pep vodili partizanom na postajo. Prilagam skico!
3)	Izročen sem bil že partizanom in nisem pobegnil iz kamijona.
4)	V Celovec sem pripel 30. 5. ob 12.30 opoldne - ne s Segovim avtomobilom - ampak vseskozi pep do mesta in po mestu s trolejbusom do hotela Trst.
Tudi dr. Rupertova se ni z menoj peljala - in sem jo videl pele 14 dni po dogodku.
5)	Moje srečanje s polk. Bitencem je zgoraj opisano. Cim sem mu povedal vso resnico, je verjel in me takoj peljal v Kolodvorsko ulico.
V Rimu 6. novembra 1947	Dr. Janež
Haedo, 30. oktobra 2005
Spoptovani g. urednik!
V Magu je 26. oktobra Janez Markep objavil precej dolg dopis pod značilnim naslovom ,,Kajnovo znamenje". Ne gre za kako kritiko ali komentar dr. Griesser Pečarjeve zadnje knjige ,,Cerkev na zatožni klopi", ampak za celo vrsto zlobnih sumničenj. Npr., knjiga naj bi bila nekak odgovor na afero v zvezi s spletno stranjo ,,udba.net", ker da je zaradi nje v Cerkvi zavladalo veliko vznemirjenje, s katerim je „vplivni del cerkve" hotel ,,prehiteti kako drugo analizo udbovskega dogajanja v cerkvi in je zato hotel žrtvovati prvo povojno generacijo duhovnikov". Markepu ni mar, da se je dr. Griesser Pečar namerno omejila samo na že umrle duhovnike. Prav nasprotno, to ga utrjuje v sumu, da je knjiga zarota nekaterih cerkvenih in partijskih prvakov!
Zato se Markepu ne zdi nepravilno blatiti pisateljico, začenp z njenim očetom. Podtika ji tudi nizke ali celo podle namene, obenem z odgovornim urednikom Družine, dr. Janezom Gri-lom — ki ga spotoma brez dokazov obrekuje — in s prejpnjim ljubljanskim nadpkofom dr. Francetom Rodetom — katerega mimogrede spet opvrkne z znanimi očitki o centralizmu in absolutizmu. V to zaroto pa vključi tudi „Kučanov krog" in sicer celo „kapetana" dr. Zdenka Roterja, ki da je bil „najpomembnejp mučitelj duhovnikov prve generacije (po vojni)", pozneje pa „prvi strateg Kučanove politike kulturnega boja in vpletanja cerkve v politične spopade na eni strani, na drugi pa vnovčevanja moralne in finančne korupcije v cerkvi".
Resda pravilno pipe, da so bili ,,glavna uspepnica
Kučanove desetletne vladavine" kulturni boj, to je ,,razpihovanje sovraptva med moderno družbo in cerkvijo" ter „propagandni prijemi za zastrapevanje ljudi pred klerikalizacijo Slovenije". Toda trdi, da tega Kučan ne bi bil mogel doseči brez čudnih povezav s takimi osebnostmi, kot so zgoraj omenjene. Da ne bi morda premalo sramotil, oz. da ne bi izgledalo, kot da za svoje obrekovanje nima razlogov, vrže med bralce — seveda nedokazan — sum, da „med največje moralne probleme slovenske cerkvene strukture (vsaj za nazaj, upati pa je, da ne tudi za naprej) spadata finančna cerkvena mafija in homoseksualni (duhovnipki) lobi, ki je bil odvisen od nekdanje udbe". Dostavlja pa pe sum, ki ga noben resen poznavalec slovenskega javnega življenja ne more vzeti zares, da je ta lobi ,,zelo vpliven tako po funkcijah kot medijsko".
Bilo nas je nekoč nekaj, ne veliko, in nas je nekaj pe sedaj, ki smo upali, da se bo s časom v mipjenju nekaterih v domovini vendarle kaj spremenilo. Take vrste pisa-rije pa nam spodjedajo to upanje. Posebno pe, če upoptevam tudi kakpne druge nove knjige (ali slikanice?) o vojni, ki naj bi bile ,,objektivne".
Ni mogoče, da bi v podrobnosti popisal vse izmipjotine Markepevega članka, in tudi ne, da bi jih z dokazi zavrgel. Toda nedvomno se to, kar Markep očita dr. Griesser Pečarjevi, bolj nanapa na njegov spis kot na knjige dr. Pečarjeve, ko pipe, da „Sistem skupaj zloženih resnic ima (...) učinek, vendar izbor in interpretacija močno zamajata verodostojnost."
Vljudno pozdravljam,
Jože Rant
med knjigami in revijami
TINE DEBELJAK
Meddobje 2005, 1-2
V zadnjem času smo dobili novo ptevil-ko Meddobja, kulturne revije Slovencev v Argentini. Zadnja leta izhaja v redu, po dvakrat na leto. To je že 39-letnik.
Uvodnik je napisal urednik Tone Mize-rit. Na kratko je pregledal tako imenovani ,,slovenski čudež v Argentini", ki je pravzaprav posebnost, ki ji ni najti primere na svetovnem odru. Delo, delo in spet delo,^v tem je ves čudež. In pogled naprej? ,,Še živimo, pe ustvarjamo, ne vemo, koliko časa pe, a ni važno. Slovenska beseda pepa, a slovenska ustvarjalnost v ppanski besedi najde prostor v reviji." Poročila, diplomske naloge itd. Dovolj je vsega, da lahko nadaljujemo z delom v upanju na prihodnost.
Kot običajno sledijo pesmi, s to razliko, da niso vse v ppanpčini. Kot prvi je predstavljen Lev Detela z Dunaja, ki objavlja svojo Balado iz kresne noči, ki je neka vrsta Sen kresne noči.
Sledi mu pet pesmi Alepa Goparja. Prva je Saudades - Z dupo in krvjo v eksilu. Sledijo pesmi, posvečene ženi, svobodi in vprapanja Bogu.
Sledi pe poezija Gregorja Papeža v prevodu Branka Rebozova. Las piedras — Kamenje govore o njih dolgotrajnosti. El
pasado — preteklost je posvečena po avtorjevih besedah domobrancem in napim ljudem ter je spomin na preteklost.
Novo ime v reviji je Damijan Ahlin. Ta pesnik je osvojil četrto in sedmo mesto na literarnih natečajih v Buenos Airesu in so pesmi izpe v ,,Antologia de poetas". Obetajoča znamenja za prihodnost. Pesmi je tudi dobro prevedel Branko Rebozov. Sledi pesem Andreje Florencie Russo, ki je vnukinja pokojnega Mirka Kunčiča in je trenutno v Avstraliji. Posvečena je pred kratkim umrli babici Tilki Kunčič in v otropkih besedah govori o njej. Prevedel je pesem Vinko Rode.
Sledi proza Marjana Eiletza: Nebo jutri brez včeraj, ki opisuje zanimiv dogodek iz revolucije, ko se srečata partizanski in četnipki kurir, se sprijaznita in padeta oba skupaj v roke Nemcem, ki ju ustrele.
Alep Gopar objavlja svoj pogled na Viž-marje, vas nad Ljubljano, njegovo zgodovino in prebivalce ter spomine na mladost.
Martin Levc govori Dekelcam o ljubezni do Kranjic in domačink.
Številka vsebuje pe razprave. Slovenska glasbena kulturnost in njen vpliv na ohranjanje etnične identitete med v Slovenci v
Argentini. Diplomska naloga Joži Vovk, predstavljena na fakulteti za družbene vede na Ljubljanski univerzi in je pregled glasbenega življenja med nami. Najprej je potan-ko podan opis predvojnega zanimanja za glasbo; potem sledi zanimanje zanjo politične emigracije, tako zborovsko kot solistično, delovanje Gallusa, SKA, ter glasbenih ter vokalnih skupine in sedanji položaj. Za konec je podana podrobna analiza Kremžarjeve pesmi Slovenija v svetu. Pregled je zelo natančen in objektiven.
Marijan Schiffrer objavlja svoje Odlomke iz dnevnika 1943 —1945. Tu opisuje na zanimiv način svoja ptudentska leta in odločitev za domobranstvo, življenje med njimi ter boje s partizani. Opisuje tudi za nas nelepe dogodke ter končno svoje delovanje v Gorici in kako ga je tam doletel konec vojske.
Sledi meditacija Zorka Simčiča ob postavitvi spominske plopče Mirku Kunčiču na pesnikovi rojstni hip v Lescah: Človek, ki ni živel, ampak ki je samo umrl v tujini. Tu govori o Kunčičevem pomenu in o svojih spominih nanj.
Nato je France Pibernik iz Slovenije napisal zanimiv članek: Pogled politične emigracije na Edvarda Kocbeka. V njem analizira razne izjave o njem, kjer se vidi, da so bila stalipča jasna, da so mu zamerili njegovo partizansko stalipče med revolucijo in po njej. Zanimivo je, da mu je napa
revija objavila nekaj pesmi, ko doma ni smel objavljati. Omenjeno je predavanje in sodba dr. Komarja.
Vinko Rode je objavil svoje misli ob branju Kocbekovega dnevnika iz leta 194750. Njegovo mnenje je, da je Kocbek mož nihanja in nedoslednež.
Meddobje zaključuje razprava dr. Jožeta Ranta: Splo pno o napem spoznanju, kjer avtor pregleduje razne stopnje in vrednost napega spoznanja in znanja.
Zadnja članka pa sta dve oceni knjig: Anketa o Slovenskem domobranstvu Borisa Mlakarja, kjer dr. Rant analizira to Mlakarjevo knjigo, ki je objektivna in vsebuje nekaj novih pogledov na revolucijo in napo borbo.
Drugi članek pa je Rantova analiza knjige dr. Tamare Griesser Pečar Razdvojeni narodi, ki je zelo natančen pregled zgodovine dogajanja med vojsko v Sloveniji, kako si je partija prilastila narodnoosvobodilni boj z izvedbo revolucije in kako je zmagala in se tako polastila oblasti.
To ptevilko bogatita dve sliki Jožeta Vodlana iz ZDA, Brez naslova in Razigrani konji.
Naveden je pe novi urednipki odbor, (Tone Mizerit je tehnični urednik, poleg so pe dr. Jože Rant, Marijan Eiletz, Vinko Rode, Branko Rebozov in Lev Detela), zunanjo opremo te ^ptevilke je izdelala mlada slikarka Irena Žužek.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
KNJIGA O ZGODOVINI
Po osmih letih dela je Inptitut za novejpo zgodovino v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga izdal prvi sintetični pregled (1.500 strani, skoraj 4 kg, 26.700 SIT) zadnjih 150 let slovenske zgodovine, od leta 1848, ko se je Slovenija definirala kot politični subjekt, do leta 1992, ko e postala polnopravna članica Združenih narodov. Publikacija Slovenska novejpa zgodovina v dveh delih zajema vse znanje, ki so ga slovenski zgodovinarji pridobili za obdobje "od naroda do nacije", je na predstavitvi dejala glavna urednica Jasna Fischer.
Avtorji knjige so: Neven Borak, Zdenko Čepič, Vida Deželak Barič, Ervin Dolenc, Tone Ferenc, Jasna Fischer (glavna urednica), Alep Gabrič, Jure Gapparič, Bojan Godepa,^ Damijan Guptin, Milica Kacin Wohinz, France Kresal, Žarko Lazareviž, Boris Mlakar, Andrej Pančur, Jurij Perovpek, Jože Prinčič, Mateja Režek, Andrej Studen, Mojca Šorn, Tadeja Tominpek Rihtar, Nevenka Troha, Anka Vidovič - Miklavčič, Peter Vodopivec. To z drugimi besedami pomeni, da so pri projektu sodelovali vsi raziskovalci na Inptitutu za novejpo zgodovino, tudi upokojeni, od zunaj pa je bil pritegnjen pe Neven Borak, poznavalec gospodarskih tokov. Recenzenta njihovega dela sta bila Franc Rozman in Božo Repe.
Alenka Puhar je v Delu (26.10) ob predstavitvi knjige zapisala: „Fischerjeva je poudarila, da je ekipa vložila veliko truda v izdelavo grafikonov, preglednic, zemljevidov in v iskanje fotografske opreme, s karikaturami vred. Potrudila se je, da bi napa čim več neobjavljenih fotografij. To se knjigi, sodeč po prvem listanju, pozna; tako na 704. strani čaka znatno presenečenje, fotografija zmagoslavnih partizanov nad pobitimi domobranci, kar je posnetek, ki ga (sodeč po nedavno objavljeni knjigi) ni oziroma ne bi smelo biti.
ŠE ENO PRIZNANJE
Tržapki pisatelj Alojz Rebula je za svoj roman Nokturno za Primorsko prejel najvipje pkofijsko priznanje sv. Jožefa delavca. Priznanje mu je koprski pkof msgr. Metod Pirih izročil v četrtek, 27. oktobra, ob 12.30 v prostorih koprskih pkofijskega ordinariata. Rebulin roman Nokturno za Primorsko je junija letos prejel nagrado kresnik za najboljp slovenski roman preteklega leta.
ZDRAVE IGRACE
Ministrstvo za polstvo in pport je dopoldne na Pedagopki fakulteti v Ljubljani podelilo nagrade dobra igrača za letopnje leto. Komisija za oceno igrač pri ministrstvu je ocenjevala punčke in druge mehke igrače za otroke od enega leta starosti dalje. Znak dobra igrača je pridobilo 27 igrač, ki so po mnenju komisije primerne tako zdravstveno-higiensko, psihopedagopko in oblikovnoestets-ko kot tudi tehnolopkotehnično.
PO SVETU
PROTI TERORIZMU
V Londonu se je začelo dvodnevno srečanje predsednikov zunanjepolitičnih parlamentarnih odborov držav članic Evropske unije in Evropskega parlamenta. Srečanje je namenjeno razpravi o aktualnih temah. Udeleženci bodo posebno pozornost namenili razpravi o terorizmu, evropski sosedski politiki in reformi Združenih narodov. Srečanja se iz Slovenije udeležuje predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko Jožef Jerovpek.
KOREJA IN JEDRSKO OROŽJE
Kljub velikim razhajanjem z ZDA je severnokorejski voditelj Kim Jong Il poudaril, da njegova država pristaja na odpravo svojega jedrskega programa. Na pogovorih s kitajskim predsednikom Hu Jintaom v Pjongjanju je namreč Kim dogovor s septembrskih peststranskih pogajanj o spornem jedrskem programu označil kot mukoma doseženega in pozitivnega pomena. Obenem se je Kitajski zahvalil za njena posrednipka prizadevanja. Pogajanja naj bi se sicer nadaljevala 8. novembra v Pekingu.
SCHROEDER ODHAJA
Odhajajoči nempki kancler Gerhard Schroeder, ki naj bi svoje pristojnosti čez tri tedne predal predsednici nempkih krpčanskih demokratov Angeli Merkel, se namerava v prihodnjih mesecih odpovedati poslanskemu mandatu in se popolnoma umakniti s političnega odra. Kot pipe nempki tednik Der Spiegel, je Schroeder, ki je državo vodil sedem let, dejal, da morajo nekdanji kanclerji svoj prostor v parlamentu odstopiti mlajram politikom. Bundestag namerava zapustiti pred koncem prihodnjega leta.
OKOLI IRANSKIH GROŽENJ
Konservativni iranski predsednik Mahmud Ahmadi-nedžad se je v sredo v Teheranu javno zavzel za izbris izraelske države. Varnostni svet ZN je izjavo ostro obsodil, Izrael pa je pri Združenih narodih uradno zahteval izključitev Irana iz svetovne organizacije. Izjavo je obsodil tudi
ZBORNIK — KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA 1956
Zbornik — Koledar Svobodne Slovenije za leto 1956 je nov dokaz žilavosti slovenskih protikomunis-tičnih izseljencev, je priča hotenja svobodnih Slovencev izven domovine po ohranitvi, je obprna knjiga svoje vrste, ker v okviru enih samih platnic združuje pet knjig. To so:
1)	Dokumenti in razprave.
2)	Izbor del dvanajstih slovenskih besednih ustvarjalcev in osmih pesnikov.
3)	Cari in čuda narave.
4)	Ob desetletnici odhoda iz domovine in deset let komunističnega režima v Sloveniji.
5)	Izseljenski letopis.
Zbornik- Koledar Svobodne Slovenije povezuje Slovence v izseljenstvu, pa naj bodo v USA ali v Južni Ameriki, v Kanadi ali Evropi, v Avstraliji ali kjerkoli. Skrbno pozornost posveča posebnemu položaju Slovencev v Avstriji na Koropkem in v Primorju v Italiji. Razvoj in življenje v Sloveniji, ki trpi pod komunističnim nasiljem čuječe spremlja in stvarno ocenjuje.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Na praznik Vseh svetnikov so bile ob 4. uri popoldne molitve za rajne pred jugoslovansko grobnico na glavnem buenosairepkem pokopalipču Chaca-rita. Na tem pokopalipču, kakor tudi na ostalih pokopalipčih na področju Velikega Buenos Airesa, počiva že precej naph rojakov. Njihovi sorodniki, prijatelji in znanci so obiskovali njihove grobove, jih okrasili s cvetjem ter se jih spominjali v molitvi.
Koncert Slov. pevskega zbora „Gallus" je privabil v nedeljo 23. oktobra popoldne zelo veliko rojakov v dvorano v ulici Azcuenaga 158. Vsi so z velikim odobravanjem in navdupenjem spremljali izvedbo sporeda, na katerem so bile slovenske narodne pesmi. Poročilo o koncertu bomo objavili v prihodnji ptevil-ki.
Osebne novice
Poroka. V Mendozi sta se dne 22. oktobra t.l. poročila g. Anatol Fabjančič in gdč. Elida Moi. Ženin Anatol Fabjančič je doma iz Ruperč vrha pri Novem mestu, nevesta pa je iz ugledne argentinske družine v Mendozi. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in božjega blagoslova.
,,Kakpni so pogoji za urejeno družinsko življenje?
O tem bomo slipali na četrtem socialnem dnevu, ki bo v nedeljo 20. novembra v cerkveni dvorani v Ciudadeli. Začetek ob 8. uri zjutraj s sv. mapo. Po mapi zborovanje s temi referati, ki jih imajo ga. Prijateljeva, prof. g. Geržinič in g. Jože Mavrič. Vsi rojaki vabljeni.
Stalni odbor socialnih dni
Sporočamo vsem fantom, ki obiskujejo slovenski tečaj, da v soboto, 5. nov. tečaja ne bo, ampak povabimo vse fante na Pristavo, da pripravimo prireditev SFZ in SDO. Tečaj se bo redno nadaljeval naslednjo soboto.
Svobodna Slovenija, 3. novembra 1955 - pt. 42
SLOVENCI IN ŠPORT
OPERIRALI SO JOLANDO ČEPLAK
Svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 metrov, Jolanda Čeplak (na fotografiji), je bila operirana na avstrijski kliniki v Schrunsu, je povedal njen manager Robert Wagner. Ahilovo tetivo ji je operiral priznani zdravnik dr. Christian Schenk. „Že pred operacijo sem se odločila, da v zimski sezoni ne bom tekmovala, zato imam dovolj časa, da se povsem pozdravim in pele nato bom začela s pripravami na poletno sezono," je povedala Čeplakova. „Vesela sem bila, ker je pregledu takoj sledila operacija, med katero mi je zbrusil del kosti na peti, ki je pritiskala na tetivo. Operacija je lepo uspela in sedaj me nič ne boli. Dva tedna bom na berglah, ker ne smem stopiti na noge, v začetku novembra pa bom imela kontrolni pregled, ko mi bodo odstranili pive," je pe pojasnila.
VZPON NA TENIŠKI LESTVICI
Slovenska tenipka igralka Mapa Zec Pepkirič se je na turnirju v nigerijskem Lagosu z nagradnim skladom 25.000 ameripkih dolarjev uvrstila v finale. Najprej je v polfinalu premagala Indijko Ankito Bhambri, nato pa v finalu tesno izgubila proti Britanki Anne Keothavong. Kljub porazu v finalu gre za izjemen uspeh mlade slovenske tenipke igralke, ki je tako osvojila precej novih točk na računalnipki lestvici WTA, na kateri se vztrajno vzpenja.
TUDI DOMA NA PRVEM MESTU
Nedeljski finalni dan na 38. Šalamunovem memorialu je minil povsem v znamenju odličnih nastopov Mitje Petkovpka in Aljaža Pegana, ki sta se po Stuttgartu spet povzpela na najvipji stopnički. Petkovpek je s svojim izjemnim nastopom na bradlji, za katerega je prejel visokih 9,85 točke, z zmago spravil na noge navdupeno dvorano Tabor. Tudi Pegan ni klonil pred pričakovanji in s sestavo na drogu opravil brez večjih napak ter se z 9,775 veselil nove zmage.
CeTRTA — A DRUGAl
V francoskem Valenceu se je končala predzadnja letopnja tekma za svetovni pokal v pportnem plezanju. Maja Vidmar, ki se je od slovenskih plezalcev edina prebila v finale, je osvojila četrto mesto. S to uvrstitvijo si je že zagotovila drugo mesto v skupnem septevku. Za doslej njen največji uspeh bo prejela kolajno na finalu svetovnega pokala, ki bo 19. in 20. novembra v Kranju.
LETOS ŽE CETRTIC
Katarina Srebotnik je s partnerico v igri dvojic, Francozinjo Emilie Loit, v finalu tenipkega turnirja v belgijskem Hasseltu z nagradnim skladom 140.000 dolarjev premagala Nizozemko Michaelo Krajicek in Madžarko Agnes Szavay. S tem je Srebotnikova za zaključek svoje letopnje sezone dosegla enajsto zmago med dvojicami v karieri in četrto v sezoni, od tega je tri dosegla ^z Loitovo (Budimpepta, Stockholm, Hasselt), z Japonko Šinobu Asa-goe pa je zmagala v novozelandskem Aucklandu.
OSEBNE NOVICE
Varnostni svet in vse članice pozval, naj opustijo grožnje glede ozemeljske in politične neodvisnosti drugih držav. Medtem je Iran tri dni po pozivu sporočil, da ne namerava napasti Izraela, saj ga obvezuje Ustanovna listina Združenih narodov.
ZAPRISEGA NA POLJSKEM
Na Poljskem je pred odhajajočim predsednikom Aleksandrom Kwasniewskim zaprisegla 17-članska manjpinska vlada pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost novega premiera Kazimierza Marcinkiewicza. Po slovesni zaprisegi v predsednipki palači mora Marcinkiewiczevo vlado v roku 14-ih dni potrditi pe poljski parlament.
Umrli so
V Miramarju Anton Pre piček (90); v Bariločah lanupki vapčan g. Jože Crnak (71). Naj počivata v miru!
PAMET ZMAGUJE
Pakistan in Indija sta v okviru sodelovanja pri pomoči žrtvam nedavnega potresa v Kapmirju začela pogajanja o delnem odprtju razmejitvene črte med državama na območju sporne regije. Predstavniki zunanjih ministrstev obeh držav se v Islamabadu pogovarjajo o podrobnostih uredbe, ki naj bi ločenim družinam, ki živijo na obeh straneh razmejitvene črte, omogočili vstop na ozemlje sosednje države, da bi lahko pomagali tamkajpnjim družinskim članom.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Rozina Švent, Marija Zurc Čeč, Blaž Razinger ml., Matjaž Jerman, Jože Rant, Matjaž Čeč, Marko Fink. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Ceke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad IntElectual N° 881153
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - NEvrolog -NevropsihiatEr. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 1 5-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; E-mail: jullacE@yahoo.com.ar TURIZEM . ;■	Letalske karte,
rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. E-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. ZapupčinskE zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
CATERING Kvalitetna kuhinja
TeI.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
50. SLOVENSKI DAN
s celodnevnim programom v nedeljo, 27. novembra, v Slovenski vasi
Rezervirajte si to nedeljo! Ne bo vam žal!
MUTUAL SLOGA SPOROČA
V soglasju s sklepom izrednega občnega zbora z dne 24.07.2005 se bodo delno povrnile vloge članom, ki so presegli 80 let starosti.
Kličite na telefon 4658-6574 ali 4464-5357.
Skupno kosilo-asado v Carapachayu
13. novembra ob 12.30 uri Rojaki in prijatelji na pega doma prisrčno vabljeni.
Ob 130-letnici velenjskega premogovnika
V Muzeju premogov-niptva Slovenije v Velenju so se ob 130-letnici delovanja velenjskega rudnika odločili obiskovalcem na posebni razstavi prikazati zgodovino tega najmlajpega slovenskega premogovnika. Za odprtje razstave so izbrali 17. oktober, dan torej, ko je leta 1887 ustanovitelj premogovnika Daniel pl. Lapp dobil jamske mere in dovoljenje za obratovanje. Stalno razstavo so postavili na galerijo v nekdanji beli garderobi muzeja na japku Skale.
S pomočjo razstavljenih
DAROVALI SO
Družina Koželnik je darovala za Rožmanov dom $ 300.- ob smrti sina Andreja. Bog povrni!
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUZKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipte na poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
SOBOTA, 5. novembra:
Glaciolog inž. Peter Skvarča predava pri Slovenski kulturni akciji, ob 20. uri v Slovenski hira.
NEDELJA, 6. novembra:
Zvezni mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu.
Na Pristavi krajevna Zveza slovenskih mater in žena vabi po sv. map na predstavitev knjige ,,Moja zgodba", pod vodstvom gospe Marjane Batagelj. Vabljeni tudi možje.
ČETRTEK, 10. novembra:
Izredni občni zbor Zveze slovenskih mater in žena, ob 16.
uri v Slovenski hira. Vse članice toplo vabljene.
SOBOTA, 12. novembra:
Zaključna prireditev na Srednje polskem tečaju RMB.
TOREK, 15. novembra:
Zveza Slovenskih mater in žena iz Ramos Mejia in San Justa vabi na romanje v San Nicolas. Prijave pri Pavli S. 4658-6157 in Anici Z. 4691-0937.
ČETRTEK, 17. novembra:
Zveza Slovenskih mater in žena — San Martin; redni mesečni sestanek na katerem bomo imele srečanje v kuhinji in pripravile nekaj vrst drobnega peciva.
NEDELJA, 20. novembra:
Nedelja Kristusa Kralja. Osrednja prireditev z mapo ob 16. uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
NEDELJA, 27. novembra:
50. SLOVENSKI DAN v Slovenski vasi v Lanusu.
predmetov, panojev, ekrana na dotik in filma želijo obiskovalce voditi po desetletjih razvoja premogovnika do danapnjih dni. V Muzeju premogovniptva Slovenije za letos načrtujejo pe predstavitev knjige Rudniki in premogovniki v Sloveniji, ki bo izpa na god zapčitnice rudarjev, sv. Barbare, 4. decembra, so sporočili iz muzeja.
Posebnost razstave je film o zgodovini premogovnika, ki se začne z animacijo ene najbolj verjetnih teorij o nastanku vesolja, potem pa obiskovalce popelje do nastanka napega sončnega sistema, Zemlje, do začetka življenja na njej. Prvi del filma se konča z nastankom lignita v Salepki dolini. V drugem delu filma je predstavljen 130-letni razvoj premogovnika od zaostalega, kmečkega premogovnika do danapnjega modernega podjetja, ki ima patentirano lastno odkopno metodo ter spada med največje in najmodernejpE premogovnike s podzemnim pridobivanjem premoga na svetu. Obiskovalci bodo podrobnosti o zgodovini lahko poiskali tudi s pomočjo računalnika.
Končalo se je Bor ptnikovo srečanje
S podelitvijo nagrad se je v SNG Maribor končalo 40. Borptnikovo srečanje, na katerem se je v tekmovalnem programu zvrstilo osem gledalipkih predstav. Najuglednejpe priznanje za življenjsko delo - Borptni-kov prstan- je prejela igralka Slovenskega gledalipča v Trstu Miranda Caharija.
Nagrado za najboljpo predstavo v celoti je prejela predstava Medtem Srečka Fiperja v režiji Janusza Kice in uprizoritvi SNG Nova Gorica, nagrado za režijo pa Mile Korun za odrsko konstrukcijo romana Bratje Karamazovi.
MUTUAL "SLOGA"
Matr^cula N° 580 Ramon L. Falcon 4158 - Ciudad Autonoma de Buenos Aires
C O N V O C A T O R I A
De acuerdo con el Art. 29 del Estatuto Social se convoca a los socios a la Asamblea General Extraordinaria, que se realizara el d^a 4 de diciembre de 2005 a las 10 horas en la calle Ramon L. Falcon 4158 Ciudad Autonoma de Buenos Aires para tratar el siguiente:
ORDEN DEL D^A
1)	Designacion de dos asamble^stas para suscribir el Acta de la Asamblea.
2)	Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3)	Informe de lo actuado hasta la fecha
4)	Analisis de propuestas para el futuro de la Mutual, sus efectos legales y costos
Organo Directivo de la Mutual SLOGA
Buenos Aires, 19 de octubre de 2005
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi na predavanje, ki ga bo imel
glaciolog ing. PETER SKVARČA VROČA TOČKA NA MRZLEM KONTINENTU
v soboto 5. nov. 2005 ob 20. uri v mali dvorani Slov. hipe Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires
Sklepna prireditev ob 45. obletnici tečaja ravnatelja Marka Bajuka
12. novembra 2005
ob 16,30: razdelitev spričeval ob 17,00: zahvalna sv. mana ob 18,00: prireditev v dvorani Bivpi profesorji in dijaki, starpi in prijatelji tečaja prisrčno vabljeni!
Slovenski veliki leksikon
Z izidom tretjega zvezka Slovenskega velikega leksikona z gesli z vseh področij človepke ustvarjalnosti od črke P do Ž je končan največji slovenski leksikografski projekt. Leksikon, ki je izpel pri založbi Mladinska knjiga, je v celoti delo domačih avtorjev - pri nastanku jih je sodelovalo okoli 160.
Tretji zvezek Slovenskega velikega leksikona vključuje okoli 50.200 geselskih člankov, ki naj bi bili v prvi vrsti strokovni, obenem pa razumljivi in dostopni pirokemu krogu uporabnikov. Je ilustriran, v njem so fotografije, zemljevidi, preglednice, table in grafi. Leksikon je bil že od samega začetka zasnovan tako, da bo lahko izpel tudi v elektronski obliki. ,,Takpno različico imamo v načrtu, vendar o natančnem datu-
mu pe ne moremo govoriti," je na novinarsko vprapanje odgovoril Logar.
Slovenski veliki leksikon obsega sedem velikih tematskih sklopov, v katerih so zajeti temeljni pojmi z vseh področij človekove civilizacije: terminologija različnih strok in ved, panog in disciplin, splopne tujke in domače besedje, množica svetovnih osebnosti, ki so stalnica vsakega splopnega leksikona, ter najnovejpa imena, prinapa pa tudi stvari in dosežke, ki so v leksikonih sicer redke, kot so umetnipka dela, različne ustanove in organizacije. V leksikonu je posebej poudarjen delež in prispevek Slovencev doma in v svetu, predstavljena pa so tudi dejstva, ki se nanapajo na slovensko zgodovino, kulturo, umetnost, znanost in pport.