BOŽJA BESEDA Leto 2016 Letnik 67 Apr/Maj/Jun SVETO LETO USMILJENJA 2015 - 2016 The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly April-May-June 2016 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CM e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja CM 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7 ISBN 0406-9110 NASLOVNICA: Sveta vrata v katedrali Notre Dame, v Quebec City 10. in 11. september 2016, Baragovi dnevi v Marquette, ZDA Sobota, 27. avgust 2016, romanje v Midland VSEBINA Iz koledarja Pastirsko pismo škofov . . . 37 Opomin iz grobov . . . . . . . 39 Kateheza o sočutju . . . . . . . 40 Vietnam: 17-letni Toan . . . . 41 Papež zapornikom . . . . . . . 42 Končno! Brata sva! . . . . . . . 43 Gre za zlorabo! . . . . . . . . . . 44 Svetovni drobiž . . . . . . . . . . 46 Od Atlantika do Pacifika . . 50 Iz župnij Brezmadežne in Marije Pomagaj . . . . . . . 50 Iz Župnije Sv. Vladimirja . . 53 Pri Sv . Gregoriju V elikem . . 55 Slovenska šola Brezm. . . . 58 Romanje v letu usmiljenja . . 59 50 let društva v Calgary . . 62 Zahvale . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Za dobro voljo . . . . . . . . . . . 68 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 37 Iz koledarja Iz koledarja Pastirsko pismo Slovenskih škofov ob 25-letnici Slovenske države Dragi bratje in sestre! Ob 25-letnici slovenske su- verene države in njene samosto- jnosti v mednarodni skupnosti je prva naša misel hvaležnost Bogu in vsem, ki so si v daljni in bližnji preteklosti prizadevali zanjo kot najbolj trdno institucionalno oporo slovenske duhovne in kulturne identitete. Človek je kulturno bitje in ustvarja svoj svet. Vsaka narodna skupnost razvija svojo kulturo in omiko, z lastno državnostjo pa jo zavaruje in okrepi. Z državo se nočemo povzdigo- vati nad druge, temveč gledamo nanjo z vidika moralnosti in človekovega dostojanstva. Narodna in državljanska zavest je zahteva in izraz pristnega človeškega ponosa, zvestobe sebi in svojemu dos- tojanstvu, za kakršne nas je ustvaril Bog, ko nas je ustvaril po svoji podobi in nas usposobil za umno ravnanje, za ljubeče in spoštljive medsebojne odnose in ustvarjalnost na vseh področjih življenja. V službi teh vrednot je tudi država s svojo neodvisnostjo. Pridobili smo si jo pred četrt stoletja po zaslugi vseh, ki so se skozi stoletja zanjo borili in zanjo umirali, vseh znanih in neznanih svetniških osebnosti, ki so zanjo delale in zanjo prosile oz. molile, vseh mučencev in drugih žrtev treh totalitarizmov na slovenskih tleh, ki so se zanjo darovali, vseh kulturnih in drugih javnih delavcev iz prejšnjih stoletij ter vseh pogumnih mož in žena, ki so osamosvojitev neposredno pripravili in izpeljali. Imeti svojo državo je velika naloga. Ni vsaka država takoj to, kar bi morala biti, da bi bila po Božji volji in v blagor državljanov. Sku- paj z državno neodvisnostjo smo se pred 25 leti odločili za pravno, demokratično in socialno družbo. Že tedaj smo slutili, da bo os- amosvojitev enkratno dejanje, prehod v svobodno družbo v polnem pomenu besede ali tako imenovana tranzicija pa bo zelo dolg proces. Kritično moramo biti pozorni na zaostanke pri uveljavljanju načela 38 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 pravne države, kajti ta je prva podlaga demokracije. Vsebinske demokracije ni brez pluralizma in enakih možnosti na področju javnih glasil in šolstva ter brez socialne varnosti, svobodne podjet- niške pobude ter razvite in od države neodvisne civilne družbe, v kateri ima osrednjo vlogo družina. Danes smo še na poti do zaže- lene družbene ureditve. Zato moramo vse naše najboljše človeške moči in talente združevati ter vključevati v razvojne priložnosti. Tako se bomo uspešno soočali z gospodarskimi in kulturnimi izzivi in ne bomo porabljali naših moči v tekmi za ohranjanje malih, skupinskih koristi. V teh kritičnih časih, ki jih doživlja človeštvo, se spomnimo, da nosimo državljani usodo naše težko pridobljene države v svojih rokah. Kot svobodoljubni demokrati moremo s svo- jim glasom dosledno uveljaviti demokratična načela, ki so zapisana v naši ustavi. Ko torej z veselo hvaležnostjo in hkrati z zaskrbljenostjo obhajamo srebrni jubilej naše mlade države, želimo pozvati najprej k zdravemu ponosu, dostojanstvenemu domoljubju, k zaupanju in krščanskemu optimizmu ter visoki državljanski zavesti nas vseh, hkrati pa k večji državniški odgovornosti za skupno dobro. Vse verne državljane vabimo k dejavni zavzetosti in k molitvi za domovino ter k delu za skupno dobro. Spodbujamo vas k večjemu veselju do življenja, k ure- sničevanju rodovitne družbe z več otroki, z več povezanimi druži- nami, kjer bodo tudi starejši sprejeti v krog domačih in se bo družbeno tkivo razširjalo in prepletalo ter postavljalo jez individual- izmu in otopelosti našega časa. Obenem pa vam in vašim domačim iskreno čestitamo ob prazniku naše domovine. S svojo državo smo Slovenci uresničili tisočletne sanje našega nar- oda. Zato nase upravičeno lahko gledamo kot na zmagovalce zgodovine. Izborili smo si svoje mesto v družbi pod svobodnim son- cem. Državo pa ne nazadnje sprejemamo tudi kot dar, ki smo ga dolžni predajati naprej, v skrbi za vse, ki prihajajo za nami. Zato je naša država tudi naša neodtujljiva skupna odgovornost ter osebna neodložljiva skrb vsakega državljana. Naša naloga je, da se kot aktivni državljani na volitvah in v civilni družbi, v javnosti in v svojem lokalnem okolju dejavno zavzamemo za suvereno državnost in demokratičnost, za svobodo, pravičnost in mir v naši dragi slovenski državi. Naj bo 25-letnica slovenske države priložnost, da se povežemo, se spravimo in pogumno ter odgovorno vstopimo v skupno prihodnost. Naj vas in vaše župnijske skupnosti spremlja Božji blagoslov. Vaši slovenski škofje Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 39 Že petindvajset let živite v svoji dragi domovini, po svobodi hrepenite – si v teh mislih smo edini! Korenine nas držijo, eni drugim smo za tlako, težki kamni nas težijo in zaliti smo z odplako. In še nekaj nas pod grudo grozno v prsih, srcih stiska, vse od vojne nam je hudo - a od živih ni obiska. Tud' za nas bi moral biti zadnji dom na božji njivi, živim dan' za nas moliti, saj pred Bogom nismo krivi. Kadar to se bo zgodilo, sveto spanje bomo spali, s svečko, križem in gomilo mir nam boste darovali. Bernarda Ana Čemas Ob petindvajset letnici domovine Slovenije Sveta maša za umorjene med vojno in po vojni Toronto, 28. maj (veliki traven) 2016 ( * ) Mišljen je opomin pobitih, tistim, ki v domovini danes živijo. Opomin tistih, ki ne ležijo prekopani na pokopališčih, ampak vse povsod - v jarkih, jamah, goz- dovih, rudnikih in drugod, kjer so bili pobiti in zmetani. Opomin iz grobov ( * ) 40 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 KATEHEZA O SOČUTJU VATIKAN (sobota, 14. maj 2016) – Na Trgu svetega Petra je dopoldne potekala jubilejna avdienca s kate- hezo o enem od vidikov usmiljenja. Papež Frančišek je govoril o »pietà«, »sočutju«, o »biti ganjen« ob ose- bah, ki potrebujejo ljubezen. »Pietas« je pojem iz grško-rimskega sveta, kjer je pomenil držo podrejenosti pred nadrejenim, predvsem je bil povezan s pobožnostjo do bogov, spoštovanjem otrok do staršev, še posebej najstarejših. Po papeževih besedah moramo danes biti pazljivi, da sočutja ne bi istovetili s precej razširjenim pietizmom, ki je samo površna čustvenost in žali dostojanstvo drugega. Sočutja prav tako ne smemo zamenjati s čustvovanjem, ki ga čutimo do živali, ki živijo z nami; dogaja se namreč, da se nam živali smilijo, medtem ko osta- jamo brezbrižni pred trpljenjem bratov in sester. Sočutje, »pietà«, o čemer je papež danes želel govoriti med kate- hezo, pa je »izraz Božjega usmiljenja«. Gre za enega od sedmih darov Svetega Duha, ki ga Gospod daje svojim učencem, da bi bili voljni slediti božjim navdihom. Evangeliji velikokrat poročajo o spontanem vpitju bolnih, obsedenih z duhovi, revnih ali žalostnih, ki so se na Jezusa obračali z besedami: "Izkaži mi sočutje!". Jezus je vsem odgo- varjal s pogledom usmiljenja in s tolažbo svoje navzočnosti. V teh klicih po pomoči in prošnjah za sočutje, je vsak tudi izpovedoval svojo vero v Jezusa in ga klical Učitelj, Sin Davidov in Gospod. Ču- tili so, da je v njem bilo nekaj izjemnega, da jim lahko pomaga izsto- piti iz žalosti, v kateri so se nahajali. »V njem so zaznavali ljubezen samega Boga,« je izpostavil papež. Četudi je množica pritiskala nanj, je Jezus opazil tiste klice po sočutju, še posebej, kadar je videl osebe, trpeče in ranjene v njihovem dostojanstvu, kakor je to v primeru žene, ki je krvavela. Poklical jo je k sebi in ji rekel, naj zaupa vanj in v njegovo besedo. Za Jezusa je »imeti sočutje« enako »deliti žalost s tistim, ki ga sreča«, obenem pa pomeni »v prvi osebi delovati in žalost spremeniti v veselje«, je pojasnil sveti oče. Katehezo je sklenil s spodbudo: »Tudi mi smo poklicani gojiti v sebi držo sočutja v mnogih življenjskih situacijah, otresti se brezbrižnosti, ki nam preprečuje, da bi prepoznali potrebe bratov in sester, ki nas obdajajo, ter osvoboditi se suženjstva materialnega blagostanja.« Glejmo Devico Marijo, ki skrbi za vsakega od svojih otrok in je za nas vernike »podoba sočutja«. Vir: Spletna stran Radia Vatican Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 41 VIETNAM: 17-letni Toan pokopava splavljene zarodke S plavljeni otroci »so človeška bitja in imajo pravico biti pokopani na spoštljiv način.« To je prepričanje 17-let- nega Toana, prebivalca Hanoja, ki se je pred letom in pol odločil, da bo skrbel za pokopališče Ben Coc v četrti Soc Son glavnega mesta. Tam pokopava na po- dročju 600 m2 zarodke prekinjenih nosečnosti: pokopališče ima že 90.000 grobkov. Zamisel za to delo je Toanu prišla, ko je kot otrok opazoval svojo sosedo Nguyen Thi Nhiem, ki je skozi 10 let zbirala vedno večje število “zavrženih” otrok, ki so jih ji prinašali, da bi jih pokopala. Toan je že kot čisto mlad hotel dati kraj počitka tem človeškim bitjem, ki so jim vzeli pravico do življenja in je prosil, da bi smel delati z Nhie, toda starši mu niso pustili. Odkar je do- volj odrasel, skrbi Toan za celo pokopališče: čisti nagrobnike, skrbi za rože in oskrbuje posode s kadilom. Pri tem delu pogosto sreča ljudi, ki so bili vmešani v splav in se hočejo znebiti svojega otroka. Pripoveduje: »Nekega dne je prišel k meni mlad človek z majhnim zavojem in je rekel, da ga je pobral na cesti. Ampak po tem, kako se je obnašal, sem takoj pomislil, da je ta človek verjetno otrokov oče.« Toan pravi, da splave povzročajo odrasli, ki nočejo prevzeti svoje odgovornosti. Sam misli: »Znebiti se svojega otroka ni prav nič dru- gače kot ubiti svojega otroka. Upajmo, da se bo sčasoma število splavov zmanjšalo.« Nekateri starši pa vseeno prihajajo obiskovat grobove svojih otrok in darujejo denar za vzdrževanje pokopališča. Poleg tega lahko Toan računa na pomoč prostovoljcev skupine “Varovati življenje”, ki jo sestavljajo študentje hanojske univerze in mu pomagajo čistiti kraj. Na pokopališče prinašajo vsak dan bodisi neznani ljudje bodisi zdravniki 20 do 30 splavljenih otrok. Prekinitev nosečnosti v Vietnamu narašča. Vietnam je glede splavov prva dežela azijskega jugvzhoda in pêta na svetu. Vsako leto se preko 300.000 mladih med 15. in 19. letom zateče k splavu, pogosto kar skrivaj. Med srednješolkami in univerzitetnimi študentkami je stopnja splavov 70%. V glavnem mestu je število še večje in mnoga dekleta se za splav odločajo večkrat, kakor da bi to bila neka protispočetna metoda. Vietnamska katoliška Cerkev deluje za pomoč in podporo živ- ljenju. Posebej je za to zaslužna Caritas škofije Bắc Ninh na severu dežele, ki je začela s tečaji za odgovorno starševstvo. (Agencija AsiaNews), Vir: revija AveMaria 42 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 Papež zapornikom: Odprite srca Kristusu! Z aporniki v italijanskem zaporu Velletri so bili presenečeni nad pošto, ki so jo prejeli od papeža Frančiška. Sveti oče je namreč odgovoril na njihovo pismo, ki so ga varovanci zapora papežu poslali preko škofa v Albanu, Marcella Semerara. Po navedbah Radia Vatikan se jim je Frančišek zahvalil, da so ob številnih osebnih težavah, s katerimi se ukvarjajo, mislili tudi nanj. Sveti oče je zapornike pozval, naj ne bodo »ujetniki svoje pre- teklosti«. Bog jih ljubi, ne glede na to, kaj so storili, njihove izkušnje pa lahko spremeni v »pot rasti, vere in usmiljenja«, je zagotovil za- pornikom. V pismu zapornikom v Velletriju je Frančišek zapisal: »Sploh ni pomembno, kdo ste bili, kaj ste storili, kakšne cilje ste dosegli, kakšne napake ste storili ali katere ljudi ste prizadeli.« Cerkvena zgodovina kaže, da so mnogi svetniki do svojega svet- ništva prišli po poti izredno bolečih in težkih izkušenj. »Odprite srca Kristusu in On bo spremenil vaše življenje.« Frančišek tokrat ni prvič stopil v stik z varovanci kakega zapora: kmalu po izvolitvi na papeški položaj, marca 2013, je mašo na veliki četrtek obhajal v enem izmed rimskih kazenskih domov za mlado- letne prestopnike; istega leta se je med svetovnim dnevom mladih v Braziliji srečal z mladimi zaporniki. Med obiskom v Mehiki pretek- lega februarja je obiskal zapor v obmejnem mestu Ciudad Juarez, leta 2015 pa je na veliki četrtek v rimskem zaporu Rebibbia umil noge tamkajšnjim zapornikom. Vir: Spletna stran Radia Ognjišče Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 43 »KONČNO! BRATA SV A!« Na Kubi sta se v prostorih havanskega letališča Jose Marti 12. februarja prvič v zgodovini katoliške Cerkve in Ruske pravoslavne cerkve srečala voditelja obeh Cerkva: papež Frančišek in patriarh Moskve in vse Rusije Kiril I. Srečanje med papežem in patriarhom Kirilom se je za- čelo z bratskim objemom in poljubom. Papež Frančišek se je moskovskega patriarha razveselil z besedami: »Kon- čno! Brata sva!« V prepričanju: »To srečanje je po božji volji!« Patriarh Kiril je dodal: »Sedaj bodo stvari enostavnejše!« Papež in patriarh sta se nato umaknila k več kot dveurnemu zaseb- nemu pogovoru, po katerem sta podpisala 30 točk obsegajočo skupno izjavo. Po pogovoru sta potrdila, da hočeta skupaj nadaljevati po poti ekumenizma (1). Papež je prepričan, da je »mogoče iti skupaj po skupni poti«, patriarh Kiril pa, »da obe Cerkvi lahko sodelujeta pri zaščiti in podpiranju kristjanov po vsem svetu«. Zavedata se velike odgovornosti do vernikov, prihodnosti krščanstva in človeške civilizacije. Patriarh Kiril je potrdil, da sta odkrito razpravljala o prihodnosti krščanstva. Oba zelo skrbi preganjanje kristjanov na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike. Skupaj se je treba boriti zoper siromaštvo na svetu, biti solidaren z vsemi trpečimi. Zavzela sta se tudi za družino, ki temelji na zakonu med možem in ženo, za spoštovanje neodtujljive pravice do življenja, obsodila pa evtanazijo, skrbijo ju biomedicinski poskusi. Zahtevala sta ustavitev nasilja in terorizma v Siriji; mir je treba hitro doseči z dialogom. Dotaknila sta se tudi starih spornih točk med katoliško Cerkvijo in Rusko pravoslavno cerkvijo; obsodila sta vsako obliko prozelitizma (2) ter poudarila, da morajo pravoslavni verniki in grkokatoličani živeti v spravi in sožitju. Jože Pavlič, Vir: revija AveMaria (1) gibanja za edinost kristjanov (2) pridobivanje ‘vernikov’ zgolj kot pripadnikov (za večanje števila) 44 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 "Gre za zlorabo!" Ameriški pediatri proti napeljevanju otrok k izbiri spola Ameriško združenje pediatrov (American College of Pediatricans) je 21. marca objavilo delno poročilo, v katerem so zapisali, da je spodbujanje otrok k poljubni »izbiri spola« enako zlorabi. Državo pozivajo, naj prek zakonodaje in v izobraževalnem sistemu za- vrne vsakršno napeljevanje otrok k temu, da bi kot normalne sprejeli kemične in kirurške spremembe z namenom »spreminjanja spola«. Gre za zlorabo, saj »resničnosti ne določa ideologija, ampak dejstva«, so prepričani v omenjenem združenju. Spol ni »motnja«, ampak biološko dejstvo Poročilo vključuje 8 ključnih točk: 1. Človeška spolnost je objektivno biološko dejstvo. Kromosomski par »XX« oz. »XY« ni »motnja«, ampak odraža našo genetiko. 2. Ljudje se ne rodimo z »družbeno pogojenim spolom« (ang. gender), ampak z biološkim spolom (ang. sex). Pri družbeno pogojenem spolu gre za psihološki koncept in ne za objektivno biološko dejstvo. 3. Če sicer zdrav fant misli, da je punca, in sicer zdrava punca misli, da je fant, gre za objektivno psihološko težavo, ki jo moramo obravnavati. 4. Puberteta ni bolezen, hormonsko zdravljenje, ki zavira puberteto, pa je lahko nevarno. 5. V skladu z izsledki Ameriške psihiatrične zveze 98 % fantov in 88 % deklet, ki so negotovi glede svojega biološkega spola, po koncu pubertete po naravni poti sprejme svoj biološki spol. Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 45 6. Hormonske terapije za spremembo spola povezujemo z nevarnimi tve- ganji za zdravje, med drugim z visokim krvnim tlakom, krvnimi strdki, kapjo in rakom. 7. Pri osebah, ki se podvržejo hormonskim terapijam oziroma operacijam za spremembo spola, je stopnja samomorilnosti dvajsetkrat višja od ostale populacije, in sicer tudi v najbolj LGBTQ liberalnih državah, kot je denimo Švedska. 8. Omogočanje in napeljevanje otrok k doživljenjskemu kemično in kirurško pogojenemu utelešenju nasprotnega spola je enako zlorabi otrok. Ameriško združenje pediatrov zato zaključuje, da spodbujanje spre- minjanja spola kot nekaj normalnega vodi do zmede pri otrocih in starših ter k povečanju števila otrok, ki jim predpišejo zdravila za blokiranje nor- malnega poteka pubertete. S tem otroci dejansko »izberejo« vseživljenjsko jemanje rakotvornih in dru- gače toksičnih hormonov za spremembo spola ter zelo verjetno začnejo razmišljati tudi o nepotrebnem kirurškem pohabljenju svojih zdravih telesnih delov v zgodnji odrasli dobi. Končno poročilo bo organizacija izdala poleti 2016. Razcep v stroki oziroma stanovskih organizacijah Omeniti velja, da Ameriško združenje pediatrov (American College of Pediatricans – ACPeds) ni največje združenje ameriških pediatrov: to je Ameriška akade- mija pediatrov (American Academy of Pediatrics – AAP). Ga je pa ustanovila leta 2002 prav skupina pediatrov iz AAP , ki se ni strinjala s podporo te organizacije posvo- jitvam otrok s strani istospolnih parov. Med ustanov- nimi člani je bil tudi Joseph Zanga, nekdanji predsednik AAP . Tako so seveda nekateri najnovejša stališča ACPeds pozdravili, drugi pa so organizacijo etiketirali kot socialnokonzervativno, jo označevali kot sovražno do transoseb, ali ji celo odrekali legitimnost. Ta razcep in različna stališča, ki jih imajo različne stanovske organizacije v zvezi s temeljnimi vprašanji družine, zakona, vzgoje za spolnost, zdravja otrok in mladostnikov ... kažejo na to, s kakšnimi izzivi se srečuje zahodna družba v času širjenja miselnosti, ki briše ali celo zanika pomen človekovega spola. V Sloveniji pa lahko ob tem tudi razmišljamo, kako pomemben je svobo- den prostor raziskovanja in izrekanja stališč za vse strokovnjake, ki se ne uklanjajo politični koreknosti oziroma zoperstavljajo pritisku ideologij, ki skušajo prikrojiti dejstva po svoji meri. Eva Markovič, Štefan Kržišnik (Vir: Spletna stran iskreni.net) 46 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 Riad • Palestinski pesnik Ašraf Fajad, ki živi v Savdski Arabiji, je bil obsojen na smrt, ker ga je nekdo obtožil odpada, češ da je ateist. Na pritisk svetovne javnosti so mu ob- sodbo spremenili v 8 let zapora in na 800 udarcev z bičem. Jeruzalem • Izraelsko sodišče v Jeruzalemu je dva Izraelca, ki sta leta 2014 umorila in zažgala palestin- skega najstnika, obsodilo na dosmr- tno ječo, tretjega pomagača pa na 21 let zapora. Beijing • Na Kitajskem vsak dan umre zaradi raka 7.500 ljudi. Glavna vzroka sta onesnaženje zraka in naraščanje uporabe tobaka, saj kadi več kot polovica moških. Najpo- gostejšemu pljučnemu raku sledi rak na želodcu, požiralniku, jetrih in de- belem črevesu, pri ženskah pa na prsih. Manila • Filipinski škofje so duhovnike pred velikim tednom in veliko nočjo pozvali, naj poskrbijo za to, da se verniki ne bodo okužili z virusom zika. Naj dajo na voljo razpršila proti komarjem, verniki naj imajo pokrite roke in noge. Domžale • Občina je za 2,2 mili- jona evrov zgradila garažno hišo z 228 parkirnimi mesti. Stroški obrato- vanja znašajo 3.500 evrov na mesec, je pa v njej od septembra 2015 do konca januarja 2016 parkiralo vsega skupaj 188 avtov, v povprečju torej 1 avto na dan, pa še ta za manj kot eno uro. New York • Varnostni svet Zdru- ženih narodov (VSZN) je 7. feb. 2016 ostro obsodil izstrelitev severnoko- rejske rakete. Severna Koreja trdi, da je šlo za raketo dolgega dosega, ki naj bi v vesolje ponesla satelit, Zahod pa meni, da je šlo za testiranje med- celinske balistične rakete. VSZN je 2. marca soglasno sprejel resolucijo. Nove sankcije omejujejo severnoko- rejski izvoz, prav tako pa zapovedu- jejo strogo preverjanje vsega tovora, ki prihaja v državo in gre iz nje. Den Haag • Evropski policijski urad Europol je objavil svoj seznam najbolj iskanih kriminalcev, ki so na begu. Med njimi je tudi Slovenec Darjan Jašovnik, ki ga iščejo zaradi nedovoljenega prometa z narkotič- nimi substancami in psihotropnimi snovmi. Je član organizacije, ki je leta 2011 (od tega leta je na begu) preti- hotapila iz Brazilije v Evropo naj- manj 718 kg kokaina. Vatikan • Srečanje papeža Fran- čiška in moskovskega patriarha Ki- rila so pripravljali tako v Vatikanu kot v Moskvi polni dve leti. “Levji delež” je na vatikanski strani opravil apostolski nuncij v Moskvi nadškof dr. Ivan Jurkovič, ki je bil dan po sestanku na Kubi premeščen iz Moskve v Ženevo za stalnega opazovalca pri Združenih narodih, kar velja za stopničko više v karieri. Verjetno njegova pot navzgor še ni končana. Svetovni drobiž Svetovni drobiž Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 47 Bruselj • Pred začetkom zase- danja zunanjih ministrov Europske unije (EU) v Bruslju je Bosna in Hercegovina (BiH) uradno predala prošnjo za članstvo v EU ... Slovenija je do članstva v EU hodila 11 let. Ko- liko bo potrebovala BiH? Biškek • Več kot 90% ravnateljev islamskih šol v Kirgizistanu in pri- bližno polovica učiteljev ni mogla predložiti dokumentov o zadostni izobrazbi in ne bodo smeli več poučevati. To je eden od rezultatov borbe proti islamskim skrajnežem. Ottawa • Kanada je s 15. marcem 2016 za državljane tistih držav, ki lahko vstopajo brez vize - tudi Slovence - uvedla isti sistem kot Združene države: spletno (inter- netno) prijavo (ETA = Electronic Travel Authorization). To pa ne velja za državljane Združenih držav, ki tudi za Kanadčane ne zahtevajo spletne prijave. Varšava • Predsednik Poljske ško- fovske konference nadškof Stanislav Gadecki (Poznanj) je obsodil napade Poljakov na tujce kot »bolni naciona- lizem«, dodal pa, da Poljska po nje- govem mnenju ni sovražna do tujcev. Vatikan • Papež Frančišek je v nagovoru pri sprejemu predstojni- kov in gojencev Papeškega lombar- dijskega bogoslovnega semenišča v Rimu slednje opozoril, naj (ko bodo postali duhovniki) pridigajo pre- prosto in razumljivo. »Ne bodite oznanjevalci zapletenih doktrin, marveč Jezusa,« jim je naročil. Rim • Od 2. do 11. februarja sta bili v nekaterih rimskih bazilikah izpos- tavljeni krsti s posmrtnimi ostanki svetih kapucinskih spovednikov: p. Pija in p. Leopolda Mandića. Ne- strohnjeni telesi dveh velikih svetni- kov sta prišli v Rim na željo papeža Frančiška v svetem letu usmiljenja kot spodbuda za obnovitev pristopa k zakramentu sprave. Strasbourg • Evropski parlament je zaradi »sistematičnega iztrebljanja verskih manjšin« z resolucijo Islam- sko državo ali Daesh obsodil geno- cida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu ter države članice Evropske zveze pozval k boju proti njej. Brasilia • V mednarodni skup- nosti je tudi zunaj Latinske Amerike zazvenel alarm zaradi hitrega šir- jenja virusa Zika. Združeni narodi predlagajo ženam kontracepcijo in splav, da ne bi morebiti še nerojeni otroci utrpeli poškodb. Brazilski škofje so poudarili: »Zatekanje k splavu ni upravičeno«. Köln • Neznan tat je na poziv predstojnikov Marijinega romarskega svetišča v Velbert-Nevigesu vrnil nepoškodovan ukradeni bakrorez z upodobitvijo božje Matere iz 17. sto- letja. Kölnski pomožni škof Dominik Schwaderlapp je za to 14. februarja vodil zahvalno pobožnost. Bejrut • »Najbolj pomembno je, da se konča vojna. Da utihne orožje, in to danes, ne jutri, saj je vsak dan kriza večja. Vse dokler bo trajala voj- ska, problemov ne bo moč rešiti; še več, spopad bo vse večji.« To je bil poziv p. Paula Karama, ravnatelja libanonske Karitas, ki je že več kot štiri leta v prvi liniji neprestanega sprejemanja družin, večinoma iz Sirije, ki bežijo pred vojsko. 48 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 Budimpešta • Ob sklepu 51. med- narodnega evharističnega kongresa v Cebuju na Filipinih v nedeljo, 31. januarja, je papež Frančišek sporočil, da bo naslednji kongres leta 2020 v Budimpešti na Madžarskem. Beijing • Prvič v zgodovini ima Kitajska več milijarderjev kot Zdru- žene države: 568 proti 535. Vendar sta največja bogataša še vedno v Ameriki: Bill Gates z 88 milijardami in Warren Buffet s 63 milijardami osebnega premoženja. Vse cenitve so v ameriških dolarjih. Ljubljana • ‘Siol.net’ je objavil za- nimivo dejstvo: državne hotele imajo le še v Severni Koreji, Venezueli, na Kubi in — v Sloveniji. V Sloveniji je država tudi največji delodajalec: 33% delovnih mest je državnih. Kopenhagen • Danski mediji poročajo, da bo danska vlada radikalnim ‘imamom’, ki zagovarjajo kamenjanje žensk, uničevanje Judov in ubijanje nevernikov, odvzela državljanstvo in jih izgnala. Castel Gandolfo (Rim) • Papež Frančišek je 26. februarja nenapo- vedano obiskal katoliško terapevt- sko središče za odvisnike od mamil v bližini Castel Gandolfa. V njem zdravijo več kot 50 nekdanjih odvis- nikov. Papež si je vzel čas za pogovor z njimi, jih opogumljal, v znamenju ljubezni do njih in usmi- ljenja pa tudi objel. Nihče ni računal, da jih bo osebno obiskal. Kartum • V soboto, 27. februarja, je praznoval 75. rojstni dan nadškof kardinal Gabriel Zubeir Wako. Pri vodenju sudanske nadškofije in predsedovanju Sudanske škofovske konference je moral prestajati pogoste napade sudanskih muslimanskih oblasti, ki so ga ovirali, leta 2010 se je za las izognil celo poskusu atentata. Washington • Združenje ameriš- kih pediatrov je izdalo poročilo, v katerem zakonodajalce in učitelje poziva, naj zavržejo vse politične agende, ki otroke učijo, da je življenje kirurškega in kemičnega oponašanja drugega spola nekaj normalnega. Poročilo trdi tudi, da je spodbujanje “nestrinjanja z lastnim spolom” enako zlorabi otrok. Linz • Gornjeavstrijski deželni glavar Josef Pühringer in kardinal Christoph Schönborn sta pri spre- jemu v linški mestni hiši potrdila, da politika in Cerkev sodelujeta na mnogih področjih družbenega življe- nja ter da sta dobro sodelovanje dokazala tudi ob begunski krizi. Kardinal je opozoril na potrebno integracijo 90.000 prosilcev za azil, kolikor jih je Avstrija sprejela lani. Rim/Sana • Vodstvo kongregacije misijonark ljubezni je odločilo, da bodo njene članice kljub umoru štirih redovnic 4. marca v Adenu, ostale v Jemnu. Kongregacija želi še naprej »služiti ubogim in ljudem v stiski v odročnih krajih sveta, ne glede na razmere v njih«. Rim • Vatikansko sodišče nadaljuje s sodnim postopkom zoper pet oseb, ki so osumljene, da so odtu- jevale in objavljale (časnikarja Gian- luigi Nuzzi in Emiliano Fittipaldi) zaupne vatikanske dokumente. Haag • Sodišče za zločine na ob- močju nekdanje Jugoslavije v Haagu je izreklo sodbo nekdanjemu poli- Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 49 tičnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću. Obsojen je na 40 let zapora za genocid, vojne zlo- čine in zločine proti človečnosti med vojno v BiH. Sodili so mu tudi zaradi več kot triletnega obleganja Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10 tisoč ljudi, med njimi 1500 otrok. Damask • V sirski prestolnici in tudi po svetu se bodo spomnili bliža- joče se tretje obletnice (22. aprila 2013) ugrabitve pravoslavnih metropolitov Mara Gregoriosa Youhanne Ibrahima in Boulosa Yazigija. Po novicah iz kro- gov sirskega pravoslavnega patriar- hata naj bi bila oba še živa. Jeruzalem • Pomožni škof William Hanna Shomali je obsodil dvolično ravnanje ZDA v bližnjevzhodnem zapletu: po eni strani pritiskajo na Izraelce, naj se pogajajo s Palestinci, po drugi strani pa s stalnim vetom v Varnostnem svetu preprečujejo rešitev z ustanovitvijo dveh držav (Izraela in Palestine), ki bi lahko prispevala h koncu napetosti. St. Pölten (v Avstriji) • Škof Klaus Küng je za Kathpress izjavil, da so posegi v človeški genom z genet- skimi spremembami na zarodkih usodni in imajo nepredvidljive posledice, zato jih je treba odklanjati. Vedeti je treba, da gre »za poskuse z zarodki, ki jih bodo potem uničili.« Ljubljana • Predsednik Ustav- nega sodišča Miroslav Mozetič je ob predstavitvi dela sodišča v letu 2015 povedal, da v zadnjih dveh letih politika zavlačuje izvršitev odločb, »ker se z njimi ne strinja.« To je posebno problematično, če je pogo- jeno politično ali ideološko. Med neizvršenimi je tudi odločba o finan- ciranju zasebnih osnovnih šol. Vatikan • Papež Frančišek bo od 24. do 26. junija na povabilo ar- menskega katolikosa Karekina II., državnih in cerkvenih oblasti, obiskal Armenijo, od 30. septembra do 2. oktobra pa na povabilo gruzinskega patriarha Ilije II. ter predstavnikov civilne in cerkvene oblasti Gruzijo in Azerbajdžan. Borovnica • Krimska jama je bila leta 1942 prizorišče številnih zloči- nov vodstva partizanskega bataljona Ljuba Šercerja nad civilisti in posa- meznimi partizani. Prikrivanju umo- rov je služila tudi po vojski. Letos so v štirinajstih delovnih dneh v njej našli posmrtne ostanke 26 ljudi. Izkopavanje se nadaljuje. Kljub nas- protnemu prizadevanju komunistov zgodovina vztrajno prodira na dan. Ljubljana • Zaradi članka Dejana Karbe “Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS” je moralo Delo Sloven- ski demokratski stranki plačati 10 tisoč evrov odškodnine, skupaj z za- mudnimi obrestmi. Naj spomnimo: novinar Karba je pred leti poskušal očrniti kardinala Rodeta zaradi oče- tovstva; seveda je ostal praznih rok. To kaže, koliko je “Delu” verjeti. Sarajevo • Iz Sarajeva prihajajo šokantne informacije o borcih “Is- lamske države”, ki se urijo na Balkanu. Iz držav nekdanje Jugo- slavije se je šlo za “Islamsko državo” borit skoraj 1.000 borcev. Hrvati pa opozarjajo, da je samo v Bosni in Hercegovini 35 kampov za urjenje džihadistov. 50 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 G. župnik Valentin Batič je letos pred veliko nočjo vodil duhovno obnovo za Slovence po Zahodni Kanadi. Po vrsti je obiskal mesta: Calgary, Edmonton, Kelowna, Van- couver in Prince George. To je lepa prilika, da se Slovenci zberejo okoli oltarja, da doživijo lepoto bogoslužja v domačem, slovenskem jeziku. Zani- mivo je bilo po sv. maši v Prince George, ko je desetletni otrok g. žup- niku dejal: “Father, next time bring more English” (Oče, drugič dajte več angleščine). Mladi rod je gotovo vesel, če dodamo nekaj primernega besedila v angleščini. Dragoceno pa je tudi vsako družabno srečanje po sv. maši. Duhovniki smo vedno hvaležni tudi za izkazano gostoljub- nost posameznikov ali družin, ki nam omogočijo bivanje po različnih mestih Zahodne Kanade. Njih gosto- ljubnost je pravo krščansko delo. V soboto, 12. marca smo si ogledali zanimiv film o očetu Francu Špeliču (1927-2012) z naslovom “Vrnil se bom k Očetu”. Njegova pot od partizana do duhovnika, milostni darovi molitve, Kristusovih ran, videnja Device Ma- rije in še mnogo drugega, nas je izredno presenetilo. Mnogi so prosili naj ga ponovno pokažemo. Za angleško duhovno obnovo smo pred veliko nočjo imeli dva duhov- nika. Vsakega eno nedeljo v postu: Fr. Frank Portelli, škofijski vodja za mladinsko pastoralo in Fr. Chris Lemieux, vodja pastorale za poklice. Njuno maševanje in nagovor sta bila ljudem dragocena, kakor tudi spove- dovanje drugih duhovnikov gostov . Odrasla molitvena skupina svete Ane ima vsaki drugi torek v mesecu molitve v cerkvi. Sicer pa se druge torke dobiva na domu pri družini Lojzeta in Jožice Lovšin v Missi- ssaugi (vedno ob 7h zv.). Dragocena in zelo potrebna je molitev, ki pod- pira namene mnogih, saj je Jezus naročil vztrajno in zaupno moliti. In zagotovil je Njegovo prisotnost, kjer skupno molimo. Celodnevno češčenje ob sredah je dragoceno ne le za tiste, ki redno pri- hajajo molit, ampak tudi za tiste, za kogar se moli. Moliti v tišini pred iz- postavljenim Najsvetejšim zakra- mentom je tudi dar, ki se ga učimo in zelo potrebujemo. Preko oznanil vztrajno vabimo, da bi se pridružili še mnogi, ki te izkušnje nimajo. Duhovno obnovo pred veliko nočjo je v naših župnijah vodil g. Jože Planinšek, direktor Doma sv. PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu Od Atlantika do Pacifica Od Atlantika do Pacifika Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 51 Jožefa nad Celjem. Njegovo spove- dovanje je posredovalo Božji mir in spravo, nagovori pri mašah pa so bili duhovno bogati, naravnost misijon- ski. Na obeh župnijah je bilo tudi enkratno srečanje po maši v dvorani, da smo mogli kaj več izvedeti in slišati o delovanju g. misijonarja v Sloveniji. Članice Katoliške Ženske Lige (KŽL) obeh župnij so organizirale izdelovanje butaric, obenem pa so do cvetne nedelje pekle potice in pecivo. Pri Mariji Pomagaj so tudi orga- nizirale kosilo za vse, kot je v navadi za cvetno nedeljo. Ves veliki teden smo imeli lepo vreme. Zato so bila bogoslužja lepo obiskana. Seveda, priznanje je treba dati tudi vsem sodelavcem, ki na mnogo načinov pripravljajo vse potrebno za bogoslužje. Preveč bi bilo, da jih vse naštejemo in koga ne izpustimo. Na veliki četrtek smo na obeh župnijah pri večerni sv. maši imeli obred umivanja nog. V letu usmi- ljenja je papež Frančišek posebej poudaril pomen ponižnega služenja, po Jezusovem zgledu in naročilu. Za veliki petek, kot je v navadi, je bilo popoldansko bogoslužje najprej v slovenščini, nato pa še v angleščini. Ker je dela prost dan, je toliko bolje obiskano. Sodelavci plesnih skupin Mladi Glas in Planika so pripravili ‘Fish Fry’ za tiste, ki so prej sporočili svoje naročilo. Občni zbor za Dom Lipa je bil v nedeljo, 3. aprila ob 2h popoldan v dvorani Doma Lipa. Kaplan Toni Burja je v mesecu aprilu obiskal domače v Argentini. Posebno v tistem času je bilo več župljanov poklicanih v večnost. Med drugimi pa tudi dve župnikovi sestri v Sloveniji. Bog daj vsem večno srečo v nebesih. Katoliška ženska liga pri Mariji Pomagaj praznovala 60 let 52 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 V nedeljo, 10. aprila je Katoliška Ženska Liga pri Mariji Pomagaj praznovala 60-letnico. Pri maši so članice obnovile obljube, po maši pa so še malo praznovale v dvorani. Župnišče pri Mariji Pomagaj po novem uporablja nadškofija. Sedaj je tam nadškofijska pisarna za du- hovne poklice. Nabirka ShareLife na obeh župni- jah je glavna dobrodelna nabirka, ki jo skušamo čim bolj podpreti. Pri Brezmadežni smo zbrali $21,161 (lani $25,740), pri Mariji Pomagaj pa $9,850 (lani $10,440). Katoliška Ženska Liga pri Brez- madežni je v soboto, 23. aprila imela posebno mašo v počastitev njih za- vetnice, Marije - Matere dobrega svèta. Med mašo je bila sprejeta nova članica, priznanje pa sta prejeli dve članici za 50 let ter tri članice za 25 let služenja. Pri Mariji Pomagaj je bil misijon- ski srečolov s kosilom v nedeljo, 24. aprila. Isto nedeljo je bila sv. maši ob spremljavi inštrumentov, kot ji pra- vimo: ritmična ali polka maša. Vokalna skupina Plamen je praznovala 25-letnico v soboto, 30. aprila. Pri koncertu so nastopili tudi moški zbor Špendov iz Čikaga, ZDA. Obisk je bil zadovoljiv in nav- dušenje veliko. Enajst otrok je prejelo prvo sveto obhajilo v nedeljo, 1. maja. Mnogi od njih so nato praznovali v dvorani. Z materinskim dnem so se v nedeljo, 8. maja pričele maše na letovišču. Kot vedno, se je za prazno- vanje napolnila dvorana letovišča. V Marijinem mesecu maju smo za šmarnično pobožnost pri tedenskih mašah brali o življenju sv. patra Pija, ki je poleg sv. Leopolda Mandića priprošnjik za leto usmiljenja. Romanje v Quebec-Montreal je potekalo s polnim avtobusom romar-jev od 20. do 23. maja in je opisano v posebnem članku. V torek, 24. maja je bil praznik Marije Pomagaj, zavetnice mestne župnije. Pri sveti maši so peli pevci zborov iz obeh župnij. Pogostitev po maši je bila krasna. Spominska maša za domobrance je bila v soboto, 28. maja. Tudi njim smo hvaležni in se priporočamo ob 25-letnici Slovenske samostojnosti in države. Procesija Sv. Rešnjega Telesa je bila ne letovišču v nedeljo, 29. maja. Potekala je v najlepšem vremenu in mnogi so Jezusa počastili in se mu priporočili za blagoslov. Bog daj blagoslov skozi vse leto, saj ga vedno zelo potrebujemo. Toni Burja CM, kaplan Med mašo KŽL pri Brezmadežni Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 53 Postni čas • Obred pepelenja na prvi dan postnega časa nas je spomil na resnost priprave na obhajanje ve- like noči. Kot sredstva za krščansko pripravo v postu se nam priporoča: molitev, križev pot in češčenje Naj- svetejšega; odpoved in dobra dela ter posebna postna nabirka Share- Lent. Vsi ti pripomočki so nam dani, da bi se v duhu vere pripravili na praznike, jih radostno obhajali in tako postali »usmiljeni kakor Oče«. Kot krona priprave na veliko noč je duhovna obnova, posebna pri- ložnost za prejem zakramenta Božjega usmiljenja, svete spovedi. Letošnjo duhovno obnovo je od 10. do 13. marca vodil g. Jože Planinšek CM, direktor doma duhovnosti pri sv. Jožefu nad Celjem. Z jasno in spodbudno besedo in milostjo Bož- jega odpuščanja v sveti spovedi nas je usmeril k veliki noči, da bi jo obhajali s hvaležnostjo in bi nas to obhajanje utrdilo v veri. Veliki teden, velika noč • Veliki teden smo začeli že v tednu pred cvetno nedeljo, ko smo delali buta- rice. Tako smo imeli na začetku obeh nedeljskih maš blagoslov butaric, palmovih vejic in zelenja. Med mašo smo poslušali pasijon, Jezusovo pot v trpljenje in smrt na križu. Na veliki četrtek smo se s hvaležnostjo udeležili svete maše v spomin zadnje večerje, ko je Jezus ustanovil sveto evharistijo in duhovništvo. Po končani maši in razkrivanju oltarja, smo še nekaj časa ostali v cerkvi in v molitvi šli v duhu z Jezusom na Oljsko goro. Na veliki petek smo ob treh popoldan obhajali Jezusovo trpljenje IZ ŽUPNIJE SV . VLADIMIRJA v Montrealu Prvoobhajanci pri Brezmadežni, v Torontu 54 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 in smrt na križu. Bogoslužje je bilo v slovenščini in angleščini, ker je bil med nami g. Lennoxie Lusabe CM. Na veliko soboto popoldan se je cerkev napolnila za blagoslov veli- konočnih jedil. Zvečer smo z obredi velikonočne vigilije, ki je bila v slovenščini in angleščini, začeli sla- viti Vstalega Gospoda. Velika noč je privabila verne v več- jem številu, saj je bila cerkev pri obeh mašah napolnjena. Polna cerkev in navdušeno petje velikonočnih pesmi je bila naša zahvala Bogu za milost odrešenja. Voščili smo si praznike z željo, naj nas spremljata milost in blagoslov Vstalega Gospoda. Birma • V nedeljo, 24. aprila smo imeli slovesnost svete birme. Msgr. Emilius Goulet, upokojeni nadškof nadškofije St. Boniface, Manitoba, je podelil zakrament krščanske zrelosti in darov Svetega Duha enajstim mladim župljanom. Birmanci so se pod vodstvom Rozine Marije Rogan pripravljali dve leti na prejem zakra- menta. Prva spoved in prvo obhajilo • V soboto, 30. aprila je pet otrok prvič pristopilo k spovedi in tako naredilo zadnji korak pred prvim obhajilom, ki je bilo naslednji dan, 1. maja, med drugo nedeljsko mašo. Gospa Joži Glavač je otroke od lanskega oktobra pripravljala na ta pomemben korak. Obisk • V nedeljo, 22. maja je bila gostja naše župnije s. Dorica Sever, Fračiškanka Marijina misijonarka. Že vrsto let prihajajo v župnije montre- alske nadškofije redovniki in redov- nice, ki imajo v nadškofiji postojanke in delujejo v misijonih. Navadno je ta obisk v postnem času. Ker pa je bila s. Dorica zadržana v postu, nas je obiskala v nedeljo, 22. maja in nam predstavila svoje misijonsko delo med Inuiti na severu Kanade. Z zani- manjem smo ji prisluhnili. Prvoobhajanci pri svetem Vladimirju, v Montrealu Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 55 To isto nedeljo se so pri nas usta- vili rojaki, romarji iz Toronta. Ženska liga pri Brezmadežni v Torontu je organizirala romanje k sv. Ani. Na poti domov so to nedeljo imeli v naši cerkvi sveto mašo in po maši so se okrepčali v cerkveni dvorani. Sreča- nje z rojaki je bilo prijetno in veselo. Telovo • Jezusa v sveti hostiji smo javno in slovesno počastili in prosili varstva in blagoslova v nedeljo, 29. maja s procesijo na cerkveni pristavi. Slovesnost je potekala po naši slovenski navadi s štirimi postajami, pri štirih kapelicah, kjer smo poslušali Božjo besedo, molili in prosili Jezusa v sveti hostiji, naj nas spremlja s svojim blagoslovom pri našem delu in na naših potih vsak- danjega življenja. Franc Letonja CM, župnik Dogajanje okoli Hamiltona je zelo pestro in raznoliko. Večina prazno- vanj in prireditev se pričnejo s sveto mašo, ki jo g. župnik Drago Gačnik SDB s sodelavci skrbno pripravi in daruje. Tako je v ozadju in središču vsega dogajanja sam dobri Bog, ki nam vse dobro omogoča in nas blagoslavlja. Vsak ‘Vestnik’ predstavi v slikah in besedah nekaj iz dogajanja prete- klega tedna. Napoveduje in oznanja pa prihodnje prireditve. Pri tem poročilu se omejimo, saj je opis do- godkov v Vestniku bolj natančen in podroben. Nedelja, 28. februar: ‘Bazar’, ki ga pripravi Katoliška ženska zveza. Dogajanje se je pričelo s sv. mašo ob 10h. Za tem pa sta bila kosilo in bazar, ki se ju je udeležilo 250 oseb. Dobitnikov raznih dobitkov je bilo 126. Tri dni so potekale razne priprave: izdelovanje rezancev (nudelčkov), jabolčnih zavitkov (štrudlov), krofov, peciva in mnogo drugega. Dogajanje je bilo krasno za otroke in vse ‘starejše otroke’. Nedelja, 6. marec: Triglav-London: sv. maša v dvorani, nato prijetno družabno popoldne (koline). 6. marec: ‘Dan žena’ na Bledu. Nedelja, 13. marec: Banket društva sv. Jožefa. Tudi to prazno- vanje se je pričelo s sv. mašo, nada- ljevalo pa s kosilom in programom v dvorani. Poleg pomembnih gostov, so smeli nastopiti tudi Veronika Košir (s petjem) in otroška plesna skupina Nageljčki (s plesom). V četrtek in petek, 17. in 18. marca: Duhovna obnova. Spovedovala sta lazarista g. Jože Planinšek in g. Toni Burja. PRI SVETEM GREGORIJU V . v Hamiltonu Med procesijo v Montrealu 56 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 20. marec: Cvetna nedelja. G. žup- nik je imel sv. mašo ob 9:15 v Hamil- tonu, ob 12h v dvorani Sava-Breslau, ob 4h v Londonu (St. John the Di- vine). Angleško mašo v Hamiltornu je vodil salezijanski duhovnik s Toronta. Povsod je bilo slovesno in z veliko sodelovanja. 20. marec popoldan - Predstavitev novega ambasadorja pri dvorani Lipa Park. Nastop ansambla Europa. Veliki četrtek, 24. marec: Maša zadnje večerje, molitvena ura po njej. Veliki petek, 25. marec: Obredi ob 3h popoldan (deljeno, v obeh jezi- kih), nato Fish Fry v dvorani (pri- pravila Slovenska šola). Razdeljenih je bilo 300 porcij. Velika sobota, 26. marec: Blago- slovi velikonočnih jedil v Londonu, Breslavu in Hamiltonu (tam trikrat). Zvečer velikonočna vigilija. Velika noč, 27. marec. “To je dan, ki ga je naredil Gospod.” Se ga vese- limo in radujemo tako. Hvala Bogu, da se mnogi za to trudijo vsako nedeljo. Sobota, 2. april: Spomladanski banket pri društvu London-Triglav. Nedelja, 10. april: Spomladanski banket pri sv. Gregoriju V . Tako pri dvojezični maši kot pri programu po kosilu je krasno nastopil mladinski pevski zbor Brezmadežne. Sobota, 16. april: Kuharski tečaj. Kar 14 deklet/žena se je učilo, kako narediti potico in skuhati ješprenovo juho. Nedelja, 17. april, Sava-Breslau: Zadnja maša pred poletnimi počitni- cami. Sobota, 23. april: Dan odprtih vrat Zgodovinskega društva (pri Domu Lipa). Mladi Slovenskih šol Hamil- tona in Toronta so med programom prejeli priznanja. Nedelja, 24. april, Lipa Park: Kosilo za materinski dan. Slovenski Koordinacijski odbor Niagara (foto: g. Drago Gačnik) Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 57 Sreda, 27. april, CWL - Katoliška Ženska Zveza: Maša ob prazniku Marije, Matere dobrega svèta in spre- jem treh novih članic. Sobota, 30. april, Slovenski Park (Guelph): Spomladanski banket. Nedelja, 1. maj, Bled: Banket za materinski dan. Sobota, 7. maj, Sava-Breslau: Ban- ket za materinski dan. Predstavili so knjigo ‘50 let društva Save’. Za ‘mater leta 2016’ so razglasili Marijo Prilesnik, ki je po 15. letih predse- dovanja društvu, predala službo njenemu nasledniku. Nedelja, 8. maj, Slovenska šola: Nedeljska maša (dvojezična) in kosilo za materinski dan. Po kosilu program vseh razredov slovenske šole. Nedelja, 8. maj, Triglav-London: Materinski dan. Sobota, 14. maj, Slovenska šola: Zaključna maša z učitelji in starši (družinami) ter zabavni program. Nedelja, 15. maj, Slovenski koor- dinacijski odbor Niagara: Spomla- danski sestanek v Klubu Bled v Beamsville, kjer bodo gostili Slo- venski dan 2016 in praznovanje 25- letnice Slovenske samostojnosti. Ves program je že objavljen v župnij- skem Vestniku. Nedelja, 22. maj, Slovenski Park: Prva sveta maša. Naslednje: 12. ju- nija in vsak ‘long weekend’. Vedno ob 1h popoldan. Sobota 28. maj, Lipa Park: Scho- larship letni turnir golfa. Nedelja, 29. maj: Prvo sv. obhajilo in sveta birma. Škof Douglas Crosby, OMI je podelil prvo sveto obhajilo osmim otrokom in sveto birmo dva- najstim birmacem. Bog daj, da bi mladi čim bolj ljubili Jezusa in mu z veseljem služili. Vir: Vestnik, župnijska oznanila in glasilo v Hamiltonu Prvoobhajanci in birmanci pri sv. Gregoriju V., v Hamiltonu 58 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 Slovenska šola pri Brezmadežni S poukom smo pričeli 19. septembra 2015. Letos se je vpisalo in redno obiskovalo šolo 70 učencev. Začeli smo šolsko leto v prenovljenih prostorih, saj so med poletjem prebelili sobe in položili nov poden. Zahvala gre žup- niku g. Batiču. Letos sta so-učile kreditni razred gospe Majda Resnik in Sonja Urbanc. Ob priliki jima je tudi pomagal g. Tomaž Kristjan. Obe gospe sta poklicni učiteljici. Miklavž je bil letos tako zaposlen, da je obiskal naše dijake kar med šolo. Vsi so bili veseli njegovega nepričakovanega obiska. Na vspodbudo ‘Kanadsko slovensko zgodovinskega društva’, smo skupno s Slovensko šolo v Hamiltonu sodelovali v raziskovalnem projektu o Slovencih v Kanadi. Naši študentje so opisali, kako in zakaj so njihovi stari starši prišli v Kanado. V soboto, 23. aprila so predstavili njihove projekte na razstavi v Domu Lipa. Med številnimi gosti na razstavi je bil tudi Slovenski veleposlanik dr. Marjan Cencen. Učenci so prejeli priznanje za njihovo delo in šola je bila (finančno) nagrajena. Mladinsko poletno šolo v Ljubljani bo letos obiskalo 16 dijakov. Odpotu- jejo v Slovenijo zadnji teden v juniju. Poleg dvotedenskega tečaja slovenščine, bodo imeli priliko si ogledati in spoznati matično domovino njihovih starih staršev. Želim jim veliko uspeha pri študiju, srečno pot in lepe počitnice! Najlepša hvala vsem učiteljem in sodelavcem za njihovo sodelovanje in vz- trajnost pri izvedbi šolskega programa. Hvala učencem za udeležbo in staršem za njihovo podporo. Vsem želim prijetne počitnice in nasvidenje v jeseni. Marta Jamnik, ravnateljica Mladinski pevski zbor Brezmadežne (tudi v Hamiltonu) Ž e nekaj časa smo pri sejah odbora Katoliške ženske lige (KŽL) govorili o izletu v Filadelfijo. Ko je vrednost kanadskega dolarja padla, smo misel opustili. Da bi za izredno sveto leto ne ostali doma, smo se odločili za izlet v Quebec. V petek 20. maja, smo se pred cerkvijo ukrcali na avtobus in se odpeljali. Priporočili smo se angelu varuhu in si med potjo krajšali čas z raznimi domislicami in pripovedmi. Kakih petdeset kilometrov pred Kingstonom je zadaj pod avtobusom zaropotalo. Šofer je zavil s ceste in ugotovil, da se je razletelo kolo. Na toplem pomladanskem soncu smo čakali pomoč. Čez kako uro in pol so zadevo uredili in hitro smo odrinili proti Montrealu, da bi se izognili prometni reki avtomobilov in ljudi, ki si za vikend želijo v naravo. Obtičali smo. Občudoval sem našega šoferja, kako je spretno in umirjeno iskal poti, da bi nas pripeljal do Cap-de-la Madelene čim prej. Kljub vsemu smo prispeli do Hotela Maison de la Madone z nekako triurno zamudo, tik pred sedmo zvečer. Po večerji smo se namestili po sobah bivšega nunskega samostana in odšli v baziliko Our Lady of the Cape. Na tem kraju ob reki Sv. Lovrenca je stala prva katoliška cerkev v Kanadi že leta 1659. Ogledali smo si novejšo baziliko iz leta 1964, ki sprejme več tisoč ljudi, zmolili angelovo češčenje, zapeli na čast Mariji in šli skozi prva sveta vrata. Zunaj smo si v kiosku preskrbeli lučke, jih prižgali in v procesiji ob molitvi rožnega venca in petju odšli do Mari- jinega kipa, ki se osvetljen dviga iz vode. Od tam je procesija zavila v manjšo staro cerkev, ki jo krasi čudovit kip Notre Dame du Cap. Po blagoslovu smo romarji po slovensko zapeli pesem ‘Marija mati ljubljena’ in po ogledu odšli počivat. V soboto, smo po zajtrku že zgodaj krenili na pot proti mestu Que- bec. Po poti smo molili rožni venec tako, da smo poslušali posnetek iz plošče CD ter zraven molili in peli. Za to posrečeno varianto je poskrbela gpa. Nada Čemas. V mestu Quebec smo se z autobusom peljali mimo univerze Laval, skozi starega dela mesta in kjer se je na grlu reke mesto začelo. V hribu, na katerem stoji stari del mesta Quebec so zgradili ogromno vojaško trdjavo in tako kontrolirali in varovali vodno pot v notranjost Kanade. Z avtobusom smo si ogledali tudi Abrahamove planjave, kraj bitke med Francozi in Angleži leta 1759. Po izletu smo odšli v znamenito baziliko Notre Dame, kjer so kot v Rimu stalna sveta vrata, ki jih odprejo v vsakem jubilejnem letu. V mestu smo ostali do srede popoldan ter se nato podali na pot proti mogočnemu svetišču St. Anne de Beaupre. Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 59 Romanje v letu usmiljenja 60 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 Po enourni vožnji so nas namestili v hotel Auberge. Večerjali smo in takoj odšli do svetih vrat, kjer nas je počakal pater Bernard, ki nam je razložil pomen svetih vrat v letu usmiljenja. Sveta vrata predstavljajo prehod iz svetnega, kjer živimo, v Božje, kjer naj bi vstopili v intimnejši odnos z Bogom. Usmiljeni Bog si želi tega stika z nami, ker nas ljubi in stori vse, da bi bilo to srečanje plodovito. Zato je pomembno, s kakšnim srcem vstopamo skozi sveta vrata. ”Preden bo posameznik vstopil skozi sveta vrata, naj se zave, da vstopa skozi vrata, ki je Jezus sam. Dotakne naj se srca z globokimi braz- gotinami, ki je upodobljeno v sredini vrat in naj odpre svoje srce in tiho moli. Šele potem naj vstopi.” je svetoval. V dolgem hodniku, smo si ogledali 14 portretov kanadskih svetnikov in blaženih kot npr. sv. brat Andrej Bessette, sv. Kateri Tekakwitha, sv. Marguerite Bourgeoys in drugi. Pri vsakem je napisana tudi karizma, ki jo je posameznik prejel in gojil po dobroti Božjega usmiljenja. Pretresljivo. Ogledali smo si spodnje in zgornje svetišče. Prva bazilika je 1922. leta pogorela. Novo so pričeli graditi že 1923. leta in jo je leta 1976 posvetil kardinal Roy. Po ogledu, smo se ob 7:30 zvečer udeležili dvojezične sv. maše, pri kateri sem kot duhovni vodja naše skupine smel somaševati. Po sv. maši smo v cerkvi imeli procesijo z lučkami in Najsvetješim, ki sem ga smel nositi v monštranci. Ob koncu sem vsem navzočim podelil še blagoslov z Najsvetejšim. V nedeljo smo se zgodaj podali na triurno pot do sv. Vladimirja v Montrealu, kjer smo ob 11h imeli sveto mašo. Na praznik Presvete Romarji pri sv. Vladimirju v Montrealu Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 61 Trojice sem maševal, o sv. Trojici pa je govorila s. Dorica Sever, ki deluje med Inuiti na severu Kanade. Po duhovnem nagovoru je pokazala še nekaj zanimivih slik o delu in življenju na misijonu v Whale Cove, Nunavut. Po sv. maši smo se s sestro srečali. G. Letonja nas je gosto-ljubno povabil na kosilo, ki so ga pripravile njegove žu- pljanke in župljani. Vsi smo bili prisrčno postreženi in hvaležni za odlično kosilo in pijačo. Po kosilu smo šli na ogled mogočnega svetišča sv. Jožefa. Najprej smo se vstavili pri mali cerkvici, kjer je živel in molil sv. brat Andrej. Bili smo v kripti in spodnji cerkvi in poslušali, kako je brat deloval in z velikim zaupanjem zbiral sredstva za svetišče. Notranjščino gornje cerkve smo videli samo skozi vrata, ker je bil tam orgeljski koncert. Kdor je želel, se je lahko podal skozi sveta vrata in v čudoviti cerkvi sv. Jožefa molil. Sedaj zbirajo sredstva, da bodo vse na novo preure- dili, ker je kraj dobil novega svetnika. V ponedeljek smo zgodaj odšli na ogled cerkve Notre Dame, rep- lika (kopija) cerkve, ki je v Parizu. Razdelili smo se v dve vodeni skupini. Gospa, ki je vodila našo skupino, nam je znala povedati pre- cej zanimivosti o svetišču in ljudeh, ki so to cerkev gradili pa tudi o slavnih obiskovalcih tega svetišča. Peljala nas je na kor, kjer smo si ogledali orgle s sedem tisoč piščali. Ta instrument obvlada samo en organist, ki pa do sedaj ni poskrbel, da bi izuril nekoga, ki bi ga lahko nasledil. Ogledali smo si še kapelo, del cerkve, ki je pogorela. V tem obnovljenem delu, ki ga uporabljajo predvsem za poroke, se lahko cerkveno poroči le kdor se veliko prej prijavi. Navdušeni nad vsem kar smo videli, smo se odpeljali čez reko sv. Lavrenca na jugozahod izven Montreala v indijansko vas. V vasi Kahnawake tik ob reki sv. Lavrenca stoji cerkev St. Francis Xavier. V tej cerkvi je grobnica sv. Kateri Tekakwitha, ki jo je leta 2012 kanoniziral papež Benedikt XVI. V tej skromni Božji hiši smo ob grobnici zmolili molitev k sv. Kateri in se ji priporočili. Tudi tu so sveta vrata v tem jubilejnem letu usmiljenja. Tako nam je uspelo iti skozi šest svetih vrat. Obiskali smo muzej, ki je tik ob cerkvi in tam videli, v kakšnih razmerah je živelo to indijansko dekle, ki je umrlo za posledicami tuberkuloze pri 24. letih starosti, 1680. leta. Veseli od vsega, kar smo doživeli na tem romanju in hvaležni Bogu za lepo vreme, smo se po sedmih urah srečno vrnili domov. Iskrena hvala Rozki Nesich in Sophie Aravantis za odlično organizacijo in oskrbo. Hvala tudi vsem, ki ste poskrbeli za hrano, pijačo, dobro voljo, petje in ”žebranje”. Valentin Batič CM 62 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 P raznovanje naše 50. obletnice je potekalo 4. in 5. junija v dvorani naše skupnosti. Dvodnevnega praznovanja so se udeležili tudi vladni urad- niki iz Slovenije. Predstavniki Kanade (zvezne, deželne in občinske uprave) so bili prisotni ali so poslali video sporočilo. Iz vse Kanade so prišli prijatelji, da smo skupaj praznovali ta mejnik. Člani naše skupnosti so pokazali pod- poro s tem, da so zapolnili dvorano do konca njene zmogljivosti. Pred več kot enim letom se je sestal odbor za praznovanje 50. obletnice, z na- menom, da bo praznovanje takšno, da bo ostajalo v lepem in trajnem spominu. Naša želja je bila, da se spomnimo in prepoznamo dosežke Slovensko kanadskega društva Calgary. Prehodili smo dolgo pot. Prvi odbor, ustanovljen leta 1966, je imel vizijo in odločnost. S trdim delom in predanostjo, so prišli do dveh večjih prostorov poleg šolskega poslopja in leta 1972 so se vrata Slovensko kanadskega Cluba (doma) Calgary uradno odprla z novo podobo. Skozi leta se je vse preoblikovalo v prečudovit center, na katerega smo sedaj zelo ponosni. Po pozdravu prisotnih v slovenskem in angleškem jeziku, smo kosilo pričeli z molitvijo. Naš slovenski odrasli zbor je ob začetku kulturnega pro- grama zapel slovensko in kanadsko himno ("Zdravljico" in "O Canada"). Opozorili smo na zgodovino in dosežke naše skupnosti. Govori in pred- stavitve so bili podani ne le prek dostojanstvenikov iz Slovenije in Kanade, pač pa tudi po predsedniku CSCS Winnipeg in predstavniku iz Edmontona. Otroci plesne skupine Calgary so nastopili v narodnih nošah. Naš slovenski Slovensko kanadsko društvo Calgary praznuje 50. obletnico Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 63 zbor je zapel "Pod rožnato planino" in "Vse mine". Slovenska plesna skupina Triglav iz Winnipega je izvajala plese iz različnih pokrajin Slovenije, oblečena v narodnih nošah posameznih pokrajin. »Slika spregovori več kot tisoč besed,« zato smo imeli 'power-point' predstavitev slik, kar je vzbudilo ču- dovite spomine na dogajanja in opravljena dela. Dvignili smo kozarce, da nazdravimo za petindvajset let samostojnosti Slovenije. Ansambel 'Pogum' iz Slovenije nas je zabaval s svojo glasbo in pesmimi oba dneva praznovanja. Pred petdesetimi leti je nastala želja, zagotoviti prostor, za zabiranje vseh Slovencev, za ohranjanje in praznovanje naše kulture in jezika. To je bilo in je še vedno temelj našega društva, kar nas povezuje z našimi slovenskimi predniki. Upamo, da bo Slovensko kanadski Club Calgary še naprej spomninjal vse nas in bodoče generacije na naše korenine. Mary Terenta-Donnelly ZAHVALA Na praznik sv. družine, 27. decembra 2015 je Bog k sebi poklical našo ljubo mamo, staro mamo in pra- staro mamo Stanko Ponikvar, roj. Kušljan. Luč sveta je zagledala 9. junija 1921 v Cerknici pri Rakeku. Že v zgodnji mladosti je izgubila očeta. Izučila se je za frizerko in leta 1941 poročila Alojzija Poni- kvarja (ki je umrl leta 2006). Odprla sta brivski/fri- zerski salon v Novi Vasi na Blokah. Leta 1943 je odšla z možem v Ljubljano na porod drugega otroka. Postala je begunka, ker zaradi vojne ni smela več nazaj v Novo Vas. Vrnila se je v rojstni kraj Cerknica, svoji mami. Naš oče Alojzij je po drugi svetovni vojni z bratom Tonetom in drugimi begunci odšel v Avstrijo in od tam naprej leta 1948 v Kanado. Tukaj je odslužil ob- vezno enoletno delo in potem je bil začasno zaposlen v tovarni ‘Bata’ za čevlje, kasneje pa kot brivec. Vedno je pošiljal pakete družini. Konec leta 1953 sta z bratom kupila hišo v Torontu, kjer so Slovenci že pričenjali z gradnjo cerkve Marije Pomagaj na Manning Ave. Mama je ostala s tremi majhnimi otroki pri svoji mami in po mnogih prošnjah in priprošnjah za izselitev iz Slovenije dobila do- voljenje za odhod. Januarja leta 1954 je družina prispela v Halifax na Pier 21 in od tam naprej z vlakom v Toronto. Na vlaku v Montrealu je družino obiskala mamina sestra Vera, s katero se ni videla od kar je odšla iz Slovenije leta 1945. V Torontu so se rodili še trije sinovi. Tako je družina lepo rastla, tesno povezana v slovensko skupnost. Mama je bila članica Katoliške ženske lige in je bila ena od ustanov- nih članov Slovenia Credit Union. Slovensko Letovišče je od začetka 64 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 bilo središče, kamor je družina redno hodila na oddih, na razne proslave in nedeljske sv. maše. Seveda, mama je tam pomagala tudi pri raznih projektih in prireditvah. Posebno plavalni bazen je cenila za njeno razvedrilo in telovadbo. Leta 1963 je nesreča obiskala družino. Sin Aleksander se je smrtno ponesrečil. Mamo je smrt močno prizadela in je šele po več letih, z Božjo pomočjo in oporo dobrih prijateljev premagala depresijo. Naredila je šoferski in frizerski izpit brez posebnega angleškega tečaja. Kar nekaj let je bila zaposlena kot frizerka v Central Park Lodge, v domu za ostarele. Kmalu po 90. rojstnem dnevu se je sama odločila, da ne bo več vozila. To je bila zanjo težka odločitev, ker je bila samostojna in zelo rada obiskovala prijateljice. Večkrat jih je peljala tudi na Florido, da bi se naužile toplega sonca in si okrepile zdravje. Hvaležni smo č. gg. duhovnikom, sorodnikom in prijateljem za sožalje in moralno oporo, za molitve, obiske v pogrebnem zavodu, udeležbo pri sv. maši in spremstvo na Holy Cross. Izkrena hvala za vse delo, pecivo in pomoč pri pogrebščini, za darovane svete maše, cvetje ter darove za Dom Lipa in Canadian Food for Children. Mamo bomo pogrešali mnogi sorodniki in prijatelji v Kanadi, Sloveniji, Združenih Državah in Avstraliji. Draga mama, počivaj v miru! Žalujoči: hčerka Stella z možem Johnom Adamich, sinovi Lojz (z ženo Majdo), John (z ženo Julie), Joe, Mark (z ženo Nancy), vnuki in pravnuki. SPOMIN IN ZAHVALA V zgodnjih jutranjih urah 2. marca 2016 je po ju- naškem boju s težko boleznijo zaprl oči za ta svet naš ljubi Bronco Balažic v Lakeridge Health Hospital. Bronco je bil rojen v Montrealu. V Whitbyju sva se naselila pred devetnajstimi leti. Tu sva si uredila dom in navezala stike s sosedi in novimi prijatelji. Bronco se je rad vračal v Montreal k staršema Ivanu in Mariji ter sorodnikom in prijateljem. Vsi ga bomo pogrešali tudi ob srečanjih in raznih prazno- vanjih. Mnoga od teh so nas združevala skozi vsa leta najinega skup- nega življenja, prav zaradi njegove zavzetosti in vztrajnosti. V spominu nam bo ostal njegov vesel in nasmejan obraz, njegovo prijateljstvo, veselje do življenja in smisel za humor, pa tudi zvestoba, ki se je kazala med drugim v tem, da je tudi tukaj v Ontariu vedno navijal za Montreal Canadiens. Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 65 Kako vesel in ponosen je bil, ko sva dobila hčerko Maddie. Z ljubeznijo jo je spremljal in ji pomagal pri prvih korakih. Ker je zaradi službe večkrat potoval po svetu, je bilo njegovo prvo vprašanje, ko se mi je oglasil, kako je Maddie. Hčerka je bila njegov ponos, njegovo veselje in sreča. Vsaka preizkušnja prinese nove izzvive, vprašanja pa tudi spod- bude. Vsaka smrt nas prizadene, posebej še smrt drage osebe, smrt mladega človeka. Broncova smrt nas je vse užalostila in prizadela. »Zadnje leto se je najino življenje, zaradi bolezni umirilo, več sva bila doma, več skupaj. Besede ‘ljubim te, rad te imam’ sva izgovorila večkrat in iz dna srca. Bolezen in trpljenje naju je še bolj povezalo in zbližalo. Hvaležna sem Bogu, da sem preživela teh devetnajst let s čudovitim, skrbnim in blagim možem.« Iskrena zahvala duhovnikom: g. Dragotu, slovenskemu župniku v Hamiltonu za mašo in besede poguma in upanja, domačemu duhovniku g. Burji, kaplanu v Torontu, za somaševanje. Naj vama Bog obilno poplača. Pogrebna maša v naši župnijski cerkvi Holy Family s številno udeležbo sorodnikov in prijateljev je povedala, da jim je Bronco ve- liko pomenil. Hvala vam za molitve in besede sočutja. S svojo nav- zočnostjo ste nama veliko povedali. Hčerka in jaz sva hvaležni družini Matije in Vere Balažic, ki nama je bila v izredno pomoč in oporo, še posebej v času njegove bolezni. Hvala Broncovemu bratu Johnu in ženi Betty, ki sta tudi v njegovem imenu skrbela za zdravstevno stanje njegovih staršev. Zahvala Francu in Rozini Rogan, ki sta poskrbela za petje pri pogrebni sv. maši. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem ter zdravstnemu osebju bolnišnic, kjer so naredili vse, kar so mogli, da bi mu pomagali. Naj dobri Bog bogato nagradi dragega Broncota s srečo večnega življenja in naj naju in vse vas spremlja njegov nasmeh! Žalujoča žena Rosie s hčerko Maddie, starša Ivan in Marija Balažic, brat John (žena Betty in hči Jenna) ter številni sorodniki. ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni, 22. marca 2016 ob 4:30 popoldan se je s smehljajem na ustnicah ločila od nas Mici Končan. En mesec prej je v bolnici prazno- vala njen 84. rojstni dan. Bila je res dobra žena in skrbna mati, delavna in varčna. Nikoli se ni posebno pritoževala ali stokala. Vedno je trdila, da jo nič ne boli. Pet let se je borila 66 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 z boleznijo in končno izgubila bitko. Upamo, da je sedaj na boljšem, v družbi staršev, bratov in sester ter vnuka Alexa, ki so pred njo odšli v večnost. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo obiskovali v bolezni in nam na raz- lične načine pomagali v času preiskušnje. Njej ste lajšali trpljenje, nas pa moralno podpirali pred zaključkom njenega zemeljskega življenja. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali in sodelovali pri pogrebščini. Posebna hvala Mariji Soršak za odlično kosilo, John Jerebu za skrb in delo v baru. Tudi našim duhovnikom, prisrčna hvala za resnično lepe obrede: g. Batiču, Burji in Letonji. Hvala vsem pevcem za odlično petje, pod vodstvom Irene Kolenko. Dragi Mici naj dobri Bog obilno poplača vsa njena dobra dela, za katera ve samo On. Mici, počivaj v miru in naj ti bo lahka Kanadska zemlja. Ne pozabi na nas, mi pa tudi ne bomo na tebe. Ob koncu še Bog lonaj vsem, ki ste darovali za maše in za Dom Lipa. Žalujoči mož Tine in otroci: Zdravko, Mojca, Klaudija in Tomy. ZAHVALA Z žalostjo v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano v 47. letu starosti zapustil naš ljubljeni sin, mož, oče, brat, svak, stric, bratranec in mnogim tudi krstni in bir- manski boter Robert Potočnik. Iskrena hvala g. župniku Valentinu Batiču za molitve v pogrebnem zavodu, z veliki občutkom darovano sv. mašo in obred na pokopališču. Hvala organistinji gpe. Joan Sibenik za izvedeno glasbo in petje. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega v pogrebnem zavodu, se udeležili sv. maše in pogrebnega obreda na pokopališču. Hvala sorodnikom, ki ste nosili krsto, brali berila in prošnje. Hvala gospe Ivanki Žižek in pomočnicam za okrepčilo v dvorani za tiste, ki se niso mogli udeležiti obreda na pokopališču. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, za sv. maše in za Heart & Stroke Foundation. Hvala mojima nečakoma Milanu in Ladotu Bizantu ter bratrancu - upokojenemu nadškofu Lojzetu Uranu, ki so v navzočnosti mnogih sorodnikov istočasno darovali sv. mašo v Preski pri Medvodah. Ljubi sin Robert, nikoli te ne bomo pozabili. Tvoja mami in ati. Božja beseda April/Maj/Junij 2016 • 67 Žalujoči: starši Frank in Francka, žena Roberta, hčerki Victoria in Madis- son, brat Mark, sestri Kristina in Mercedes z družinami, teta Reska z družino v Kanadi in mnogi sorodniki v Sloveniji. ZAHVALA IN SPOMIN V soboto, 7. maja 2016 v se je v 84. letu starosti poslovil od nas Ivan Balažic in zapustil zemeljsko življenje. Rodil se je 14. junija 1932 v vasi Hotiza, v Prekmurju. Ivan je bil najstarejši od šestih otrok, od katerih sta dva ‘pobegnila’ v Kanado za boljšim življenjem. Leta 1952 je prišel v Windsor k stricu. Tam se je leta 1956 poročil z Micko (Marijo) iz vasi Dolenci, v Prekmurju. Ker ni imel redne zaposlitve, sta z ženo odšla v Montreal, kjer je bila precej velika Slovenska skupnost, mlajši brat Štefan pa je že bil v Montrealu. Zaposlil se je pri podjetju Morbern, kjer je delal čez 30 let. Ivan je bil ponosen Slovenec, prav tako Kanadčan. Bil je dejaven član župnije Sv. Vladimirja in redno obiskoval nedeljsko sveto mašo ter je bil več let član cerkvenega odbora. Poleg tega je bil velik častilec Matere Božje. Zadnjih 20 let prav gotovo ni minil dan, ne da bi zmo- lil rožni venec. Rad je hodil na sprehod, večkrat čez 5 km na dan. Pri- jetno se je počutil v družbi, ker je bil vesele narave. Rad je tudi igral karte (šnops), posebno če je zmagal. Bil je dober mož in skrben oče, da sta sinova John in Bronko (pokojni) bila dobro vzgojena. Zadnja leta mu je telesno zdravje začelo pešati. Zelo ga je prizadela novica, ko je slišal, da je sin Bronko bolan, da ima raka. Ta kruta bolezen je Bronku vzela življenje prezgodaj, kar je očetu Ivanu prizadejalo veliko bolečino. Njegove telesne moči so še bolj opešale. 7. maja je zapustil to zemeljsko življenje in odšel k Bogu, kjer kot upamo, se s sinom skupaj veselita v večni blaženosti. Sestra Agica in mož Joe sta ga redno obiskovala v bolnici. Župnik Franc Letonja ga je prav tako pogosto obiskoval in mu podeljeval sveto Rešnje Telo. Pogrebna sveta maša ob nabito polni cerkvi župlanov in z lepim petjem cerkvenega zbora, je bil dokaz, da smo ga imeli radi. Župnik Letonja je lepo povedal, da je naše zemeljsko življenje priprava na večno življenje. Prav iskrena hvala vsem za obiske, molitve in darovane svete maše. Ivan, počivaj v Božjem miru. V hvaležnem spominu bo Ivan vedno ostal ženi Micki, sinu Johnu z ženo Betty in hčerko Jenna, snahi Rosie s hčerko Madison, sestri Micki v Sloveniji, bratu Matiju in sestri Agici z družinami. Z a d o b r o v o l j o 68 • Božja beseda April/Maj/Junij 2016 (Laž ima kratke noge) “Ali verujete v življenje po smrti” je vprašal šef svojega vajenca. “Seveda verujem,” je dejal vajenec. “Potem je vse v redu in upam, da se ne boste preveč ustrašili, če vam tole povem: Včeraj, dobro uro potem, ko ste odšli na pogreb vašega deda, se je ta oglasil pri meni in hotel z vami govoriti.” * * * Mož je med branjem jutranjega ča- sopisa opazil med osmrtnicami tudi svoje ime. Poklical je uredništvo, da bi se pritožil. Ko je vprašal, zakaj je nje- govo ime med umrlimi, je na drugem koncu telefona nastala smrtna tišina. Čez nekaj časa je nekdo zaskrbljeno vprašal: “Odkod kličete?” * * * (Obziren šef) “Najbolj obziren mož, kar sem jih srečal, je bil moj prvi šef,” je pravil v veseli družbi bogat podjetnik. “Ko me je vrgel iz službe, je to zelo obzirno povedal: ‘Dragi prijatelj, ne vem sicer, kako bomo zmogli delo brez vas, a pri- hodnji ponedeljek bomo to poizkusili’!” * * * Mlad Škot se je prijavi v Londonu za policijsko službo. Pred sprejemom ga med drugim vprašajo: “Kaj bi naredili, če bi morali razgnati večje število razkačenih ljudi?” Škot odgovori: “Kaj vi tu v Londonu v takem slučaju napravite, ne vem. Pri nas v Aberdeenu bi vzel klobuk v roke in šel med razjarjeno množico in vsakemu pomolil klobuk pod nos, kot da zbiram v kakšne dobrodelne namene. Ljudje bi se kar hitro zmuzali na vse strani.” * * * Frizer sprašuje Mihca: “Kako bi pa ti rad, da te ostrižem?” Mihec je odgovoril: “Zastonj!” * * * “Moja žena je takšna ljubiteljica lep- ote, da je tapecirala na stranišču celó no- tranjo stran školjke.” * * * - Poglej, kako si poškodoval zidno tapeto. Le počakaj, boš videl, kaj bo rekel očka! - Saj očka že ve. - Res? In kaj je rekel? - Le počakaj, boš videl, kaj bo rekla mama! TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD. 1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat. Slovenski okulist se priporoča Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7 CATHOLIC CEMETERIES FUNERAL SERVICES www.catholic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 & A R C H D I O C E S E O F T O R O N T O Our funeral home is now open at Holy Cross Cemetary ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • June 2016 BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly period- ical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown’s Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $35.00 US per year. Changes of ad- dress and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown’s Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7. We invite you to become a member and experience the difference we can make!