301
Politični pregled.
Deželni zbori so se danes sešli. Zborovali bodo k večjemu tri tedne. Vsi niti deželnih proračunov ne bodo mogli pravočasno rešiti, ker jih deželni odbori še niso sestavili, da bi jih že v prvih sejali predložili. Razprave pa utegnejo v nekaterih biti burne, posebno v češkem in moravskem, kjer je pričakovati interpelacij od obeh stranij zaradi nekaterih izgredov.
Dopolnilne volitve. — Jednajst poslancev češkega veleposestva je odložilo svoje mandate in so volitve razpisane na 28. dan tega meseca. To so sami možje, ki so bili odločno za dnnaj?ke punktacije in se umaknejo s političnega pozorišča, ko vidijo,   da   je   tudi večina  čeških veleposestnikov proti na-
v
daljevanju Češkonemške sprave. Ce se ustavoverci udeleže dopolnilnih volitev, še ni znano. Skušali bodo pač napraviti kak kompromis s srednjo stranko.
Hrvaška. — Zagrebški mestni zbor je potrdil vse volitve. Ker ni bilo nobenih ugovorov vloženih, nadžupan Sieber ni niti dovolil, da bi se o tej stvari razpravljalo. Opozicijski zastopniki torej niti prilike niso imeli, da bi pojasnili nekorektno postopanje vladnih organov pri volitvah.
Ogersko. — Rumunski dijaki ogerskih vseučilišč so v neki brošuri pojasnili neznosno stanje Rumunov na Ogerskem. Zaradi tega je pa velika jeza v madjarskem taboru. Madjarski listi proti Rumunom strašno zabavljajo, ali poskušajo pa niti tega ne ovreči, kar je v oni brošuri. Ker niso mogli izvedeti sestavljalcev omenjene brošure, sedaj trdijo, da so jo sestavili kje v Rumuniji ljudje, ki ogerskih razmer ne poznajo. Madjari bi radi zapadno Evropo preslepili, da na Ogerskem vlada največja ravnopravnost, svoboda in zadovoljnost, kar se pa jim ne bode več posrečilo.
302
Papež in liturgija. — Kakor se javlja nekemu listu iz Varšave, dovolil je papež, da se po vseh katoliških cerkvah na Euskeni-Poljskem uvede slovanski jezik v liturgijo. — Nasprotniki Slovanov vidijo v tem veliko nevarnost za katoliško cerkev in pravijo, da se bode s tem pospeševal prehod katolikov v pravoslavje. In to nasprotniki že zdaj trdijo, ko se še potrdilo ni, ali je vest resnična ali ne, kaj bi bilo še v slučaji, če se vest obistini.
Srbija. — Eadikalna stranka se prav vrlo pripravlja ua boj. EazliČne razprtije, ki so bile mej posameznimi, so se poravnale in sedaj vlada naj veča sloga pri tej stranki. Sicer si sedanje liberalno ministerstvo prizadeva pri velevlastih zadobiti dober glas in kar zaporedi objavlja razne programe, po katerih hoče modro in v miru na znotraj in nazven vladati, ali vender se kaže vse bolj in bolj, da se bodo morali liberalci umakniti, kajti od 137 mandatov zagotovili so jih radi-kalci skoro sto in to je pač precejšnja večina.
Grško. — Gferški preti zopet ministerska kriza. Ko je pomladi Trikupis zmagal, upalo se je, da bode ta finančne zadeve v državi uravnal, toda zgodilo se ni tako. Eavno sedaj je Grška v taki denarni zadregi, kakor ni bila nobenkrat prej pod Delvanisoui, kateremu so tako malo zaupali. Trikupis prizadeva se namreč zdaj že dlje časa, da bi dobil posojilo tridesetih milijonov, a zastonj je ves njegov trud. Opozicijskim listom, dale so te denarne zadrege povod, da strastno napadajo Trikupisovo ministerstvo. Ko si enkrat ministerstvo prav nič več ne bode moglo pomagati, dalo bo ostavko.
Rusija. — Da bi se ustanovilo na Euskem tudi poljedelsko ministerstvo, o tem govorilo se je že jako mnogp. Sedaj je državni svet sklenil sklicati komisijo, ki naj stvar preišče in napravi načrt za ustanovitev novega ministerstva. Pač v veliko korist ruskega kmetijstva bi bila uvedba te novosti; posebno za časa slabih letin ali kake lakote bi bilo poljedelsko ministerstvo v stanu za ruskega kmeta veliko dobrega storiti. — Od finančnega ministerstva odločiti se ima baje oddelek za carino, trgovino, obrtnijo in železnice in se imajo te stvari in rudokopstvo izročiti področju prometnega ministerstva. Finančni minister Višnegradski se je izjavil, da vkljub svojemu slabemu zdravju obdrži mesto finančnega ministra, ako se služba tega mesta na imenovani način olajša in Witte ostal bi še nadalje prometni minister. — Euski minister vnanjih rečij, Griers odpotoval je na Francosko. Iz tega, da ruski listi svetujejo Francozom, da naj temu potovanju ne pripisujejo nobene politične važnosti, se da sklepati, da se Griers ne bo več povrnil na svoje mesto, temveč, da bo odstopil, kar nekateri trdijo, da se je faktično že zgodilo. — Euski vojni minister je prepovedal poljske ali židovske pisače pri vojni v službo jemati, Ler je lahko mogoče, da ti izdajo kak načrt glede mobilizacije. Dosedanje pisače poljskega in židovskega poko-lenja je odpustiti iz službe.
Norvegija. — Norveška vlada posvetovala se je o načrtu zakona, ki dovoljuje, da se smejo katoliški redovniki, vštevši jezuite, v deželi naseliti. Tudi se je katolikom, katerih je zdaj ondi že kakih 100.000, dovolil pristop v državno službo.