List 51 j •■ -fj • 41 Jr v. i » v- w r$»«.>i : a ' " \ » V? VT/k .♦rtfcL. ». š-Jri^ jsmšj T e ča j XLII. •• y í * - i'v:-w*' • I I Izbajajo vsako sredo po ceii poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 goid., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošilj po pošti pa za eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol ieta 2 gold 40 kr., za eetrt leta 1 goid. 30 kr V Ljubljani 17. decembra 1884. Obseg: ^^ko nam je sadno drevje na stalnem mestu pravilno oskrbovati? (Dalje.) O naši živinoreji. (Dalje.) Umetni gnoj. (Dalje.) C. k. kmetijska družba kranjska. Slovenci pa mestni odbor tržaški. g o vor pri otvorenji galerije slik v Zagrebu 9. dne t. m. (Konec.) (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Deželni zbor kranjski. Strosmajerjev Zamet v stepali Gospodarske stvari. Kako nam sadno drevje na stalnem mestu pravilno oskrbovati? Spisal M. Kant. (Dalje.) . Razredjevanjeidrevesnega vejnega venca (vrha) in drevesno snaženje. Ko je domaći sadjerejec drevju raznih sadnih plemen, vrst in sort v prvih letih po nasadu na stalno mesto z izgojevalnim obrezovanjem pošteno vejino krono in pravilni razvoj taiste enkrat zagotovil, nastane polagoma mesto takega vsakoletnega obrezo-vanja za-nj drugo novo sadjarsko delo in opravilo, Taki mali izrastki naj se na sadnem đrevji toliko namreč: n pravilno razredjevanje drevesnega vrha ali časa rasti pusté, dokler jim za rast zadostnega živeža vejine krone ter drevesno snaženje. Pod razredjeva-in primernega (potrebnega) prostora ne primanjkuje; njem drevesné vejine krone umevamo edino le odstra- tiste pusté naj se pa tudi zavoljo tega, ker so na sad- nitev vseli nepotrebnih vej in izrastkov izmed nem drevji prvi rodni strži. Kdor se je sè sadjerejo na korist in prospěli drugih ostalih vrhovih delov. Sadno drevje sploh, sosebno pa še peškarji, poganja navadno v svojem vrhu več vej in češulj, nego je more ]e nekoliko pečal, dobro vé in zná, da so ti mali delci ko v drevesni vejini kro ni oni, kateri se med tem, sadno drevó v svoji rasti vedno večje prihaja, zavoljo po pravém razmerji z dotakajočim živežem strajno in zadostno prerejevati ter v posledici tudi dobro in po- pom an jkanj a živeža sami ob sebi tuđi prvi usušé. tedaj naj se pa brez premisleka odstranijo. šteno rediti. Drugi a in škodljiv následek prezgodnje ođstra- Kđoi bi tedaj svojemu sadnemu drevju vse veje nitve teh malih stranskih izrastkov raz spodnjih delov in češulje, katere v vrhu poganja, rasti pustil, bi se vrhovih vej je pa tudi ta, da se take veje in češulje prav kmalu sam prepričal, da poleg velike zmesi vse potem z lepo več tako bile, ko bi se jim ne ne morejo nego se preke rasti pregostili vej v vrhu, tudi prava normalna dovoditelji ozračnega ži- drevesna rast od leta do leta očividno peša, pojemlje veža prerano odstranili. Kdor je rast sadnega drevja in se manjša; razvoj sadežev je od leta do leta nor- le nekoliko opazoval, mora iz lastne skušnje vedeti, malneji, in, da tako sadno drevó slednjič skoraj nič da se one veje v drevesnem vrhu veliko hitreje na de- več ne poganja, v rasti popolno prestane in se pre-belosti ukrepujejo, na katerih se velika množica list- zgodaj poštara; da navadno slednje leto prav močno nih stržev nahaja, nego se one, koje so na teh stržih in obilno cveté, a nobenega pravega in pravilno razprave uboge revice, kakor tudi one, katerim so se ti dobrodejni posredovalci ozračnega živeža prezgođaj odstranili. (listnih) vedno Veje v drevesnem vrhu ostanejo brez teh / / JL V ^ A. vitega sadeža več ne donese. Zalibog, da take eksem-plare sadnega drevja po vseh krajih mile domovine, kođar se ljudstvo več ali manj sè sadjerejo ukvarja, šibke, tenke in prave šviglje. To vel já prav pogostoma nahajamo ! Većini domačih sadje- tudi ob izgoji deblov sadnemu drevju v đrevesnici. rejcev smilijo se take pregoste in nepotrebne veje zato, Deblice brez teh stržev ostane tenko in šibko, a s ker se na njih til in tam kak cvetni popek naiiaja, iz pomočjo taistih se čvrsto vkrepi. katerega utegnilo bi se mu v prihodnjem letu morda leže Očividná posledica je da ako nam je na tem le- par nepopolnih sadežev razviti, za česar voljo je ce- f/^Ul^VllUU. JV, , 11WU! JKy X1C* UUU1 J./ CVi. v X T ' * " > ™ »V * J V JV da izgojimo sadnemu drevesu venec ali krono lemu drevesu na veliko škodo raje še rasti pusté; a krepkih in močnili vej, katere bodo dosledno tudi spo- še več je pa takilm kateri to prekoristno in prevažno sobne obilne rodovitnosti težo prenašati, se vihaijem sadjarsko opravilo iz nevednosti ali pa iz zložnosti in snegu čvrsto zoperstaviti, moramo tem vejam prec ker se samim ne ljubi, a za to spretnega delavca pa iz začetka imenovane male stranske izrastke kot prave ravno pri rokah ni, opuščajo. Iz večletnega lastnega dobrotne organe toliko časa pustiti, dokler je drevo prepričanja pa vendar trdim in poudarjam v svojo krepko očvrstitev potřebuje, to je, do časa, da ^ 1 • i f 1 • » i i • i m } da j za- . ____,----------- ťVWJLn ^ ^^ v^ nemarjenemu razređjevanju vejinili vrliov sadnega dreVja pričnó sahniti ali sami ob sebi umirati potem, ko so med domačimi sadjerejci na deželi največ. nevedno^t drevesu po svojem naravnem pokliču bili tudi svojo kriva. dolžnost storili. - t prih. ) ! s ' ^ v* r% cv i7 V V nasi živinoreji Spisuje Gustav Pire IV. (Dalje.) spodje duhovni zaslužili si bodo pa hvalo vsega slo-venskega naroda, ako bodo še dalje na tem potu tako ustrajno in vspešno delovali, ter Dolenjce přivedli do onega blagostanja ponosnega. i stori gorenjskega kmeta tako ■■■■■■(Dalje prih.) Ad Drugo vprašanje zastran porabe državne subvencije v prospěli povzdige živinoreje je: Ali je uže kaj vspeha videti? Na to vprašanje dá se z vso odločnostjo odgovoriti: da. Pri dostih prilikah ogledal sem si našo kranjsko goved in videi sem nasproti svojemu pričako- vodene Umetni gnoj. (Dalje.) im finejši so kostí zmlete, tem boljše bodo upli da je vpliv uvaževane goveđi zeló velik. Uže vanji pokrajinska razstava goveđi v Kranji 1. 1881. poka- vale na rastline in zato se podvržejo kosti uplivauj pri tiaku nekolikih atmosfér v zaprtih so potem po- prostorih, kateri jili iako spre da jako krhke in da sa dajo prav drobno zmleti zala je, da ima Gorenjska uže lepo število izgledne Taka koščena moka se toraj imenuje sparjena živine na razpolaganje ter da je belanska kri povsod dâmpftes Knochenmehl) predrla. Na gorenjske živinske sejme pripeljana goved Superfosfat pa se dobi iz surove koščene moke je po ogromni I VX1JW11.W ^ i F AUU1VW »JV I 11XW Jji. 1|/V1|U)11U/ y^yj V ivjoxtw ^ ^ »sj i«. 1. t KJ ikvyuu^iivj IllVIYU^ većini obstoječa iz goved bolj ali manj če se ona s žvepleno ali solno kisliuo polije ; s tem čistega belanskega plemena, in ravno semnjt so na se namreč fosfor kislina odveze (aufichiiessen) da (Jobrem glasu pri koroških, tirolskih in pri bavarskih postane bolj raztopljiva in torej hitrejše rastlinam ko kupčili. Živina na Gorenjskem se je dokaj izboljšala, risti. Vendar se v praksi superfosfat ni posebno ob in više cene, koje živinorejci sedaj na Gorenjskem do- sezejo, ne izvirajo ravno iz splošne vise cene ampak go- nesel ne. vsaj pescene tudi iz rejenja boljših živali. Splošno porovi) je dobro koristi!, posebno dob vede, ^HH^^^IHHHIHHII^^^HI^^^HÍHI zboljšanje goveje živine gré le počasi naprej in dosta i iïBHmilHH^IHHlMMIH prva napotja v reden tir, po katerem gré izboljše^ stane, predno se pride čez ročljiva sp ^mmm^HLipn^iie in laporove zemlje edno-težki (ilovnati) ali sredno-apneni (la- malo pripo- lo humozni mrzli glinasti zemlj je 1 moka, ona ima kak 24% fosf. kisline 2 3° vanje hitreje in videzno naprej. Ta potja, mislim na Gorenjskem premagana nismo več daleč proč V od časa, ko bodemo smeli imenovati gorenjsko živino kilogr.), na vadna koščena moka pa po 6 gold ^I^H^HH^H^H« d^šca, torej nekoliko ker se pri tej operaciji tudi hm ekštrahira. Dobiva ^^■^■v Ljubljani po 6*/« gold. metr. cent (100 i ti o fl^HHfl^HHHHBHBPVII^H^^^l Tudi na Notranjskem se je boljše muricodolsko pleme dokaj razširilo, uže zdaj se zamore splošno opaziti, da to pleme po številu nadkriluje prvotno domačo goved Notranjske. Spoznanje notranjskih kmetovalcev, da je njih příhodnost v zboljšanji živinoreje, sme nam 21% lahko raz topi Joli. H fosfat (19 koščeno moko spar N) po 8 gold. 50 ki na Dunaji prodaja spodium super Po OJ po 10 gold t \ 21 24°/ o Pa 05 in 3 4o; o košceno moko razvezano (aufgeschlo biti porok i da tudi kmalu dohiteli. odo Notranjci svoje sosede Gorenjce 2% N in 14 1 ^0/ Lř3 / O 2 5 po gold. 50 kr vedi. Zaiostneje je pa z izboljševanjem dolenjske go- Tukaj treba je pa še dosta časa in potrpljenja ! Da je na Gorenjskem in deloma tu li na Notranjskem živinoreja tako hitro napredovala, vzrok so priležne razmere, po moji misli pa tudi resno in veče veselje Jako veliko važnost ima za kmetijstvo tudi guano, to je. tičji gnoj iz Peru, Chile, afrikanskik otokov itd. Guano ima v sebi fosforovo kisliuo, dušec iu nekoliko alkalij kislina od 7 11-5° > v jako različneai razmerji, in sicer fosfor 'ia.no/ dušca od ~ 1QJ/ "IW 19-9°/ 0 > 19% iu alkalij od nič do 0 do kmetovanja in delà sploh ter veča o m i k zJ^^KEË me uži, da je nevarna reč, kaj neljubega Dolenjcem povedati, ker se člověku takoj očita, da inu je zabav- Kei pazlj e guano z nil gnoj i ti koncentri gnoj je treba oprej naj se dobro stolce da se kepe zdrobé, potem naj se s prstjo pomeša m ljanje načelna stvar. Gospoda na Dolenjskem rada naJ se z *1 t • • 1 • i -t t Mm m «mr-v 1 \ oko ali strojem po polji razdeli Če se ga tarna o slabém materijalnem stanji dolenjskega kmeta ter kliče na pomoč vlado, deželni odbor preveč na en kraj str posebn pride do korenik i km a V ko družbo itd., a če se ustmeno z enim ali drugem govori, ter vzroke dolenjske bede navaja, potem pa pričnejo Dolenjsko in Doienc* hvaliti, da bi člověk mislil razmere naj ti ; ki so enake onim najboljših vinograd-nikov na Francoskem. Moje mnenje je, ďolenjskim go- em resnico povedati pri vsaki priliki, ter jih je redi vsled svojih jedkih lastnosti mnogo škode. Dober posebno kot naglavni gnoj (Kopfdunger). Joh Hei linger prodaja Peru-guano (dobro zmlet in brez kam nov in kep) 7% dušca in 14% fosf. kisline po 19 gld m. cent in Mejillones-guano razvezan 20% fosf. kisline m 0 0 dušca po 12 gold. m. cent fosfor kisliuo se gnoji, kedar je nekoliko spodbujati , da se poprimejo tudi druzih kmetijskih preveč dušca v zemlji, na pr. v pravilno obdelanem struk ne samo vinarstva. Dolenjsko razumništvo barju, ali po astlinah. katere í^Li VIV J UKs JtO y llJLCtl Ol V Gi« I^UIOIJ OIVU 1 (l/J LL ili 11 I o I' V U UCllJUj CAill fJ \J A HO f lilliiil^ JVlltuiu v«. u« naj pa kmeta podučuje, naj mu bode voditelj na poti sočivje) in sledujíc včasili zraven dušec nabirajo (dete hie do omike, ter vzor dobrega gos kateri so slišali moja predavanja v dolenjskih kmečkih občinah, so svedoki, da-si tudi dolenjski kmet dá svoje foi ga gnoja po-, kjer ne pri- cakujemo dušca v zemlji, damo najboljše dušec in fos- Oni gospodje, sebno v rahlejšiii zemljah. Povsod tam kišimo v omen 1 1 Tudi pri gnojenji s kali napake očitati ter jih tudi spozná, brez da bi kaj za- jem se vedno pridaja nekoliko fosforové ki meril. Navajati dokaze, se vé da je potrebno. E n o tvarina ima namreč lastnost, da rastline, z njo pogno- pr pa ne morem in ne smem zamolčati. Koliko sem do jene, poprej dozoré, zato pa sedaj imel prilike, kmetijski napredek na Dolenjskem potem več % sladkorja in krompir več °/ opaze va ti, skoraj brez izjeme izviral jel HËI I H HH H HHÉ sladkoi 0 oba pesa Pri od gospodov zgodnjih sortah bo pa obilno gnojenje z fosforovo kis duhovnikov, njim smejo biti Dolenjci hvaležni. Go- lino škodovalo; zato se moramo držati pravila. K god nim rastlinam malo fosforové kisline, poznim pa več Druga tudi slovenska prošnja obravnavala se je v v peščenih tleh manj kakor v glinastih héh manj ravno tistein mestnem odboru preteklo sredo. Prošnji kot v dolini in na severní straní (Konec prihodnjie.) več kakor na j se sicer stvarno ni godilo veliko boljše, kot prvi toliko so se razmere veudar-le , pa da se je prošnja C. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dné 7. decembra 1884. prebraîa, da se je obravnavalo o njej in da se je konečno prehod na dnevni red vkljub zagovarjanja vladi-nega zastopnika in celó enega lahona sprejel samo s 23 glasovi proti 19, tedaj s pičlo večino 4 glasov. Oni, ki so vsaj formalnu zagovarjali prošnjo, pred- , naj se odstopi šolskemu odseku v pretres in lagali so Seji predseduje gospod družbeni predsednik Karol poročanje. Večina še tega ni hotela. In s čem je ve baron Wurzbach, navzoči so: podpredsednik gosp. J. čina vtemeljevala odbitje prošnje brez pretresavanja v F. Seunig, družbeni tajnik g. Gustav Pire, in odbor- odseku ? nik i gospodje Brus. Goll, Jerič ? Murnik. Robič ? ? Sou- Odbornik Venezian, ki je pred všemi govoril proti van, Witschl in dr. Wurzbach. prošnji ? dejal je, da imajo tako uže v mestu „ilirsko* Da se za občni zbor c. kr. kmetijske družbe, ka- šolo, katero obiskuje komaj 12 učencev, dalje pa so v teri bode 28. januarija prih. leta, vse potrebno pri- Rojanu in Skednji tudi slovenske ljudske sole, in ako pravi, bode 21. decembra izvanredna seja glavnega tržaški stariši zahtevajo res slovensko šolo, naj svoje odbora. Pri tej seji imenoval se bode tuđi nov vrtnar, otroke tje pošiljajo. — Da so taki razlogi samo prazne za kojega službo oglasilo se je uže več prosilcev. Skle- pretveze, je očividno, ako se pomisli, da je tako zvana nilo se je tudi poročilo o delovanji kmetijske družbe „ilirska šola" privatna in izključno za pravoslavne vred-v tisk dati in med ude razdeliti. Tajnik Gustav Pire poroča: Računski izkaz o jena šola in da se v mestu bivajočim Slovencem vendar da naj svoje otroke pošiljajo v odda- né more nalagati, porabi letošoje subvencije za živinorejo v znesku 2000 ljene kmetijske šole. To bi bilo skoraj tako, kakor če gold, ođ poslal se je vis. c. k. ministerstvu za poljedelstvo. goveđ bi nemška večina ljubljanskega mestnega odbora (če bi Iz tega izkaza je razvidno, da se je kupilo 32 bila) slovenskim starišem Ljubljančanom s v eto v ala, naj bikov in junic) čistega plemena, kar je priza- svoje otroke djalo 5280 gold. 47 i kr. stujškov , iztržilo v slovenske šole v Siško, na Vič za to ffoveđ 2373 gold. 85V« kr. se i e pa Primanjkljej pokril v Štěpánovo vas, na Rudnik ali v Ježico. Tržaška „Edinost" prepričala se je vnovič, da La seje z državno subvencijo, ođ koje preostaja še na honi ne znajo pravični biti, ne dvomimo pa, da bo- račun subvencije za prihodnje leto 93 gold. 38 kr. dejo višje oblastnije naše prav kmalu priznale tudi tr- Glavni odbor vzame na znanje poročilo gosp. ođ- žaškim našim bratom pravico, in prisilile tržaške La- bornika Brusa o prošnji na si. c. k. ministerstvo za hone, jim napraviti lastno slovensko šolo, katera ne poljedelstvo zaradi pomoči živinorejcem bistriške doline, bode samo pripravnica za poitalijančevanje. Zato nam Računske izkaze razstavnega odbora na Krškem je pri takih razmerah ljubše, da so Luhoni takoj zavrgli vrne se imenovanemu odboru s prošnjo nazaj dopolni. 5 da jih Zahvala močvirskega odbora za pisarniško sobo in pomoč, kojo ima imenovani odbor od kmetijske družbe, se na znanje vzame. Po rešitvi več druzih administrativnih zadev se seja sklene, poprej se pa še novim udom družbe ime-nujejo sledeči gospodje: Viljem Linhart, c. kr. profesor na učit. izobraže- prošujo, kakor pa da bi bili to storili morebiti še le po polletnem posvetovanji v šolskem odseku. pri valnici v Ljubljani. Franc i c. k. inženir v Ljubljani. Strosmajerjev govor otvorenji galerije slik v Zagrebu 9. u. m. (Konec.) Druga slovesnost, ki jo danes tukaj imamo, je otvo Anton Brumen, c. k. sodnijski pristav v Postojini. ritev galerije slik. Vsakdo, posebno pa vsak duhovnik napravi naj vsak dan svojo oporoko. Ju z sem jo uže napravil. Skleni! sem z življenjem in zdi se mi, da je Politične stvari. svet sklenil z menoj. Zadosti dolgo galerije; mnogo vžival sem lepoto srečnih ur preživel sem v teh Slovenci pa mestni odbor tržaški. Okrogla je zemlja in zato imamo danes o ravno sredi, sem se rodil. V umotvorov, v katere sem svojo dušo potapljal ozirajoč se v davno přetekli čas, v kojem se je gojila umetnost. Iz celega srca izročam to svojo zbirko narodu, v čegar onem vprašanji, o katerem smo govorili v zadnji številki „Novic11 z h vol) nemške ljudske voriti o slovenski ljudski šoli Skof na to omenja raznih šol, ki so v zbirki za v Ljubljani, pa go- v Trstu. stopane. v dolgem, jako zanimivem govoru povdarjajoč načela „vsakemu svoje" nismo mogli ođrekati nemškim je poslušalo, da prebivalcem ljubljanskim postavne pravice, zahtevati Držeči se nekatere posebno imenitne eksemplare. Ljudstvo pa ga niti trenilo ni, le brezkonečni „živio Li klici in druga odobravanja pretrgale so včasih nit go tukaj javne nemške ljudske šole; ravno onega načela vorniku, ki jo je pa takoj zopet poprijel, kakor hitro se držeč moramo danes podpirati po vsem opravičeno se je vihar odobravanja polegel. Ko je škof omenjal prizadevanje tržaških Slovencev , da prisilijo tamošnji nekega molitvenika iz 15. veka. ki je veljal 10.000 gld. mestni zastop, preskrbeti in izdržati jim slovensko ljud- in je sedaj svojih 100.000 gold, vreden, kojega je tudi ^■HIHHMiHHfetfBMlittHBflki^H^riMHMMH Društvo „Edinost" vložilo je v tej zadevi zadnji akademiji podařil, je bilo gromovitih ,,živio"-klicev to čas ave prošnji Prve odbila je lahonska večina mest- liko, da jih ni hotelo konec biti. Na to ie škof rekel: So Ijudje, ki pravijo: r> Ej, ta univerzo in nega odbora „nepřebráno^, ker je bila slovenska in škof vtaknil je mnogo deuarja v ker oni gospodje nočejo priznati obstanka slovenščine v galerijo slik; kaj hoče to narodu, ki trpi bêdo in si romaščino, glad in žejo! tem denarjem bi bil narod v gmotnem oziru lahko izdatno podpiral ! Narod se bliža pogiuu, škof pa le znanstvene zavode podpira! Saj člo- věk ne obstoji iz neumerjoče duše, temveč tudi iz telesa, katero prav mnogo zahteva. Takim, ki tako go- jaz pač svetoval, naj nekoliko pogledajo po vore vzrokih, zakaj da se našemu narodu slabo godi. je skrb za telesni blagor naroda, plemeniteja pa je ven- strežaie Blaga Deželni zbor kranjski. Iz li. seje deželnega zbora 18. oktobra. (Dalje.) Najemnik gleda v prvi vrsti na to , da dobi take dar skrb za njegov dušni blagor » kajti od duševnih kateri so po ceni in dobri poljski delavci ali zmožnosti zavisi gmotni napredek ! Najbolj učen pisatelj sedanjega gospodarstvu, in moj prijatelj Lavalette, čegar delà pač o narodnetn so pa razumni, milosrčni in potrpežljivi oskroovatelji bolnikom, ga toliko ne zanima. A tudi plača, katero plačuje najemnik, ni taka, da bi dobil dobre strežaje zaslužijo, da se v hrvaščino převedla, zapisal je ta- vidno da so pa slabo plačani strežaji male vrednosti je oči istim na čelo: „Narod, ki zgubi vero v Boga in na svojo moč, nima příhodnosti!" Da, da, go- bláznici. Pridem zdaj na delovanje usmiljenih sester v naši spoda moja, pomanjkanje idealizma vstvarilo je sedanje socijalne razmere. Narod se šest dni muči, da sedmi dan zaslužek zapravi, namesto da bi ta dan po božji Naglašati moram pred vsem, da v polni meri zapovedi počival, ter si blažil srce in duha ! Stvarnih vložil je nagon v vsako bitje in v vsak narod , katero ga sili, da se ohrani. Vsak narod, ki v dnevih izkušenj ne zgubi poguma, ki se s ponosom bojuje za svoje pra- vice pripoznam velike zasluge posameznih sester za postrežbo bolnikov, trdim, da ni koristno za zavod, naj se imenuje bolnišnica ali blaznica , če je strežba bolnikov in pod-vzetstvo za režijo in hrano v eni roki, ker so si te dolžnosti dostikrat navskriž in premnogokrat prevladuje človeška slabost. Za blaznico pa redovne strežajke niso posebne vrednosti, to priznajo tudi same, ker povsod, 5 * W / A. V W U JL V V W 14. V/ » 1 V/V.1CIVMVJI ^ W I JL tJ Uvil I V tUUl UlilllV ^ A-X. Wl V T »J W U < za svoj obstanek, za svojo prostost; narod, pra- kakor tudi na Studenci, opravljajo službo v vseh od- viní, ki se je odločil ali prosto živeti ali pa slavno po delinh posvetni strežaji, one opravljajo le službo nad giniti: ne more zginiti! Mora mu napočiti zora slobode! strežajk. Važno je dalje, da se strežaji v blaznicah ue Narod, ki se tega zaveda in ima trdno voljo, neiztiran menjavajo premnogokrat, kar se pa pri najemniku zaradi slabega plačila vedno godi. A tudi v drugem ob- delavnost redovnih strežajk le dvomljive vred- dospeti do svojega smotra, mora si vgladiti pot do sreče, do slobode! žiru je Dalje so nekateri vprašali, zakaj da se ne brigam nosti blaznicah je strežba bolnikov zeló razločna od bolnic, tam se potrebujejo posvetni in krepki kateri se ne sramujejo ali bežijo, ako bolnih kako neslano pové, svojo obleko raz sebe vrže in v adamski nosi okoli hodi, treba je pa tudi imeti fizičnih mači, da za narodne šole. Pripoznavam imenitnost in pomeu ljudskih šol, izgojiteljice naroda so, kateri nam je ravno najslavnejše može porodil ; dvignili so se večinoma spod ubožne koče. Ponosen sem, da sem se sam dvignil iz takega ozračja. Kolikor se ravno dá, podpiram tudi Se ukroti besni bolnik ljudsko šolstvo v svojem področji in nikdar mi ne bode Za vse te posle niso slabotne sestre, zatoraj naj žal za žrtve, ki sem jih na žrtvenik narodnega šolstva bi one. kakor dosedaj, le opravljale posel nadstrežajk, položil. Le za onih 40.000 gold., ki sem jih priloži! k nadzorovale bi posvetne strežaje in palile, da se vsem ustanovitvi Djakovskega bogoslovja, podala se mi je ordinacijam zdravnikov zadosti. Tako službo opravljajo črna zahvala od ljudi, ki si usojajo še dandanes prvo tudi v graški bláznici, ter dobivajo za njih delovanje vlogo igrati v javnosti- primerno odškodnino. Slišali smo od poročevalca ve- Za svojo dolžnost si smatram, narodno šolstvo ravno čine. da hoče najemnik odjenjati nekoliko pri kruhu in MBÉlHriHf (Red. katerega namen gotovo ne sme biti, prido ? vinu. V • nasi tako gojiti, kakor sem se namenil, učenost podpirati kajti učenost je moč, po kateri se dojde do slobode, biti si posvetnega~bogastva,~ zasluži uže več let "samo Pravo slobodo pa je treba prav ocenjevati. Kar je enemu pri kruhu in vinu 1400 gold., in tako prostost, je drugemu hlapčonstvo. Zatoraj presrčno želim, revni deželi svoto, katera da bi nam narod rodil, kolikor mogoče učenjakov in da bi jih ravno tako spoštovai, kakor vojaka, duhovna! odtegne se lahko obrnila v drus o namen Dokazal sem uže, koliko preveč se plača najemniku a želja je, da bi si naša mladina edino prizadevala, za vzdrževanje inventara, namreč več kot 15Ó0 gold doseči kak sedež v akademiji znanosti. dokazal stín lánsko leto. da plača dežela neopravičeno Presrčno nadalje želim, da se nam univerza skoraj previsoko oskrbovalnino 23 kraje, na dan in za osobo «a * • « « « « a m » , » JL popolni; to zahteva sijajno ime, ki ga ima čast nositi na Studenci, kar znaša 1400 gold., ker je trditev da nasa univerza. To zahteva njeno bitje. Nadalje želim, so strežaji na Studencu kot v Ljublj neres da se bogoslovna fakulteta ne loči od druzih fakultet, nična, vrh tega pa mora še dežela skrbeti za kurjavo Tudi avtonomija akademije in univerze mora se varo- na Studenci. Toraj samo pri teh treh rubrikah plača dežela najemniku preveč 4030 gold, na leto. Očividno je toraj, da se zamore mnogo prihraniti, vati. Vednost mora ostati prosta ! S tem pa nečem porušiti organične zveze med vlado in univerzo ne se tesneja naj taista postane in med obema naj se napravi a mogoče je to pri vseh potrebščinah le pri lastni re razmera, kakor je ona med materjo in hčerjo! Obiska- žiji, višje vrednosti je pa vspeh iz psihiatrič vajočim galerijo slik, sililo se Vam bode vprašanje na ia vsled odprave bolnikom in zavodu škodljive ozira Id voj jezik: » u Zakaj nam je škof samo slike svetnikov na- nega gospodarstva. Od več strani ugovarjalo se je tudi kopičil?" Ako je to napaka, je napaka časa. V srednjem s kacimi težavami bi se dala uvajati lastna režija in veku porajtali so ljudje mnogo na vero in umetniki sli- kako komplicirana bi bila kontrola. Temu nasproti le kali so več svetnikov, kakor pa posvetnih podob. Dati sem Vam pa hotel ob enem izgled, da si znanost in vera nikakor ne nasprotujete. Obe ste lesketajoč odsev enega navedem, da je po vseh bolnišnicah in blaznicah, v ka terih je lastna režija uže mnogo let z vspehom vpelj administracija samo taka, kakor bi bila na Stuđeuci solnea. Vera in znanost gojila se bo na naši akade- dotični vodja z ekonomom vred imata skrbeti za vse miji v enaki meri. Konečno izročain akademiji v spomin potrebščine bláznice, ter sta odgovorna in pod kontrolo današnjega dneva zlato in sreberno svetinjo, kateri je deželnega odbora, kakor je enako v prisilni naši delav poslal Nj. Svetost papež Leon XIII., ki je prijatelj Ju- nici z vspehom vpeljano. Na Studenci je taka admini goslovauom. stracija še veliko ložji izpeljiva, ker se ondi število bolnikov in strežajstva nič ne spreminja, jedilni list je % zmirom enak, natanko se dá preračuniti, koliko io ka- bratje, ali da-si je moje razmerje bilo drugače, nego čega materijala se bode potřebovalo vsaki mesec, zatoraj je pa tudi računanje in kontrola brez vsacih težav. njihovo, da-si sta moj duh in moja glava uživala neko nenavaduo različnost od njih, vendar-le sem se neznan- Dokazal sem na podlagi natančuih računov v od- ski često zaiuislil v te trenotke njih života, — v tre- seku. da bi si dežela veliko svoto prihranila pri lastni totke, ki so bili znani mi iz raznih pripovesti, in oživ- režiii. da bi se po tej poti tudi dosegel hitreje psihia- ijal sem v sebi teh njih trenotij obraz. Nekaj čaralnega tričen vspeh, kar je zopet zakladu na korist, odprava je res bilo to: stoprv začeli so bili živeti moji mladi škodljivega dvojnega gospodarstva, stroga disciplina in boljša hrana so pa tudi vspehi, katerih vrednosti se ne bratje pa so uže naselili se v popolnem neznani oko- lici, v tem krásnem, tihein in samotném kraji. Daleč more in ne sme prezirati. Redu pa bi bilo tudi zana- so bili od roditeljske vasi — deset do dvajset milj v prej mogoče, sodelovati pri postrežbi bolnih v bláznici cvetoči stepi, a lahko so mislili, da je osoda zanesla Studenci,' in sicer vlstimeri, kakor dozdaj, le s jih na kak otok južae^a morja, ali soditi, da so kralj i tem razločkom, da bi sestre opravljale službo nadstre- kake neznaue in čaralne krajine. Prav vjemali so se na žaik. red. kot celota, pa bi ne ostal več podvzetnik, ka- ti mladi gospodarji, pa tudi njih omladna, cvetoča do- , • „kwnU ïro^mn «r» Qf„ nm u i n a Prilinhiln sa lim i pt ča rala. ía «p. svoin nnsp.hna teri plačuje in ukazuje vsema na Studenci nastavljenemu movina. Priljubila se jim je, čarala ,je sè svojo posebno oso]3j!U mičuostjo in krasoto njih mladost, mamila jih, vnemaht Narisati Vam^hočem le še prihodnost. ako sprejmete jim nade, sladila život, mikala je njih samosvojnost, mi- predlog večine. Če bode deželni odbor popraševal na- kala gospodarstvo. Mnogokrat sem slišal, kako veselo jemnika, v katerih rubrikah je pri volji odjenjati, bode in srečno živé moji bratje, njih sluge in posamezni meseca, le tista dolga zabava brezskrbne mladezni, ki ni mogla naužiti se dobrodejne svobodě, krasotě, pogojno odjenjal pri Kruhu in vinu, morebiti tudi pri Krasnojarski seljaki. To je bila le sama radost maja vzdrževanji inventara, a dokazati sem bil v stanu, da je ta svota veliko premajhna proti oni, katera bi se dala prihraniti pri vseh točkali režije in hraue po vpeljavi lastne režije bláznice na zdravo stališče. Ker bodejo toraj mote. I HHHH WKĚ HHH I Ogledavali, so Krasnojarske stepe ali péš, ali na vrh tega bi se pa postavila organizacija konjih lastnih tabunov (čred) ; vozili so se po vodi skal- ako nritrdite večini — ostale pri starem vse napačnosti do- sedanjeça škodljivega dvojnega gospodarstva in ovire v psihiatričnem obziru, zaradi tesa manjšina tudi drugo natega Tikiča, streljali so divje ptice, ribe lovili v velike mreže, blodili so po lesovih in otresali drevje, bu-čelam kradli méd, in morda so časi tudi stiskali za uBiLuaiJtivuvui _____________ kako zalo Ukrajinko, ki je po kaki skriti dolini trgala leto ne bode mogla odjenjati od svojih tirjatev, in zopet polonice (cvetka). Ta Krasuojar je bil strašno nem, bodo prišla z utemeljenimi dokazi, tako dolgo, da Vas mračile so mi ga tuje okolnosti, ko sem bil přišel tjà, bode od vsestranske koristi vpeljave lastne režije ore- ali zdelo se mi je, da je štirikrat poprijaznil se, kar so z njim bivali moji štirje brati. Zmirom je grmelo po njem — ali vsled konjskega topota, ali vsled pogostega naši revni in z břemeni za oskrbovauje bolnih in blaz- strela po gajih ali rekah, — zmirom je člověk čul smeh, nih preobloženi deželi dobro, če hočete zboljšati stan ali pa kako drugače veselje; zmirom so si štirje gospo- pričala. silili Vas bodejo pa k temu še bolj od leta do ieta rastoči stroški za 03krb0vanje blaznih. Če hočete bolnikov in pripomagati hitrejemu psihiatričnemu darji v svoji družbi imeli koga, kakega gosta, koga iz- med svoje obile družine — preširneže, Kozake, lovce, torbaniste, *) celó v družbah (kapelle) godce, ki so ve-digabog kako dolgo časa speči odmev v stepi sedaj često bláznici na Studencu se vpelje lastna režija. dramUi z neubranimi, ali vendar veselimi zvuki. Deželnemu odboru se naroča, odpovedati dose- Se zmirom med nami živi ta splošni in malomarni vspehu, bodete pritrdili predlogu manjšine. Konečno predlaga: „Veleslavni deželni zbor naj sklene: danjo pogodbo redu s 1. avgustom 1885. leta, ter skle- običaj, da roditelji sinom dajó vsakemu svojo vas, dajó niti z redom usmiljenih sester novo pogodbo v ta namen, gospodarstvo, dasi soše le preživeli otroška leta, če da nastavi red potrebno število usmiljenih sester v blaz- prav še niso izkušeni čisto nič. Ali to ima jako škod V _ » » te . . * a 1 i • t -A A« â « É nici na Studenci kot nadstrežajke pod pogoji, kakor so ljive nastopke očite in zasobne, najslabejši vpliv na v druzih bolnišnicah in blaznicah navadni." (Dalje prihcdnjie.) Zabavne stvari. amet v stepah. Poljski spisal Mihal Grabowski, přeložil L. Gr. Podgorican (DaJje.) zahteve in navade človeškega življenja; ta vpliv pa je silen in natoren tako, da člověk ne more čuditi se mu, ni ježiti se ná-nj, da pogine skoro vsakedo, kogar za-dene. Če koga takoj o začetku njegovega stanu pozdravi životni dostatek, neskrbnost, jako nevarno je to njega samosvojnosti. Nevarnejša od vsega drugega pa je ne-skrb in osamělost, mlado srce se čudovito rado zaljubi v obé. To, kar se poznejša leta kaže, da je ničemurno, o mladosti nikoli ni takovo; mladost je života polna tako, da vse kipi o njej. Poleg tega so naposled mlade duše zmagljivo vdaue bridkemu senjarstvu in skřivu i otožnosti, kar je sedanjega veka, njegovih prvih let pi- Kupil je svojim sinom to vas, primerno njih želji satelj poosebil v nesmrtnem tipu Rene m u. Največ in njih silni prošnji, oddal jim jo je tudi takoj. Štirje ugonobí to posebnih duš globoko zamišljenih in ob- njih so bili polnoletni; bal se je za-nje, ali vendar iz- čutljivih. Tlači jih ničemurno senjarstvo, tlačijo trpke ročil jih je Božji volji in njih razumu, dovolil jim je, želje, kakor megle ogračajo polja in ledine pomladi. Če da smejo naseliti se tako daleč od svojega doma. Vsem tega ne ustavi delo, ki stan zahteva ga ? zmoti člověku štirim je dal Krasnojar, a samo eden, starejši brat, pridno živenje. promeni se to v bolehavo sposobnost, v vladal je svoj del sam, trije mlajši bratje so skupaj bi- slabo značajnost in polenobi duha. Za tega del je po- váli in skupaj gospodarili. Jaz nisem bil tega njih go- doba, kakor samosvojni in nenavaduo samotni život spodarstva priča, zato ne, ker sem bil, kar sem uže po- na deželi nalašč bil odločen, da bi to sposobnost raz-vedal, mlajši od njih ; tačas sem bil domá pri roditeljih vijal in ukoreninil ; tak život gojí senjarstvo, neguje in v učilnicah, ali naslišal sem se o njih životu, o prvih obraznost, ugaja zamaknjenosti samega sebe v-sé, od- letih njih naselitve v čudodejni Smilanščini; pozneje sem tudi jaz bival prav tam, kjer so bivali moji * Teorbanist igrá na teorbau ali kozaško kitaro vajenosti in neudanosti do ljudi. Ce člověka ne moti je do sedaj v vseh treh sejah nič, da brezi vsega tega preživi mladost, zibne iz krasota in pesniška odika, iiesrečnik, ki je radovoljno ta namen stavil je njega štajarski p< log in dunajski advokat dr. Maag pred da naj se pogodbe g poslanca Kaminskij pogrezriil se v takovo sanjarstvo, očito pokaže se naglo še enkrat na dan zvlečejo z ozirom na nekatere sum- v obče, kakor da ni bilo ga ni duha, ne sluha nekdaj, ljiva očitanja, katera so se objavile pri nekem volilnera podobnosti pa breziživotnega, sreča je, če ostane brezi shodu v Galiciji, obrnjene zoper poročevalca o gališki vsakoršne sramotne navade, ali če ostavi sè spominom transverzalni železnici poslanca Kozlovskega, ker je bila tam čuti trditev, da se je tudi njemu doposlala nakaz-nica nagrade 60.000 gold., katero je baje še le čez delj časa nazaj poslal. To zatožbo uterneljeval je Maag v seji državnega nenadarjeno živenje. To so splošne opomnje, ki prav nič ne zadevajo mojih bratov; to je le, da sem sprego-voril o tem životném razvitku, ki je lasten mladim tom, / němost, na najsamotneiše zabave, o kakoršnih razmerah zbora mi zato da sem nekoliko čaralnosti zlil na največo so bratje naselili se na svoji novi dedščini, petek bratje, Govor M r-) je bil pust. razlogi plitvi in ves vti ki so o teh razmerah pozneje spominjali se svojih časov, zeló neugoden, ker mu je bil povsod videti uamea o čemer sem jaz čul toliko, da nisem mogel teh razmer škandal odbiti od živega spomina na to minolost v rouiteljskem Izmed desnice oglasi 1 se je k področji. Skoro splošen obraz so bile te razmere prvih javi gališki poslanec dr. Madejski, po vsem dostojni iz naseljenij v odljudni Smilanščini. (Dalje prihodnjie.) gostiln se je dne «Slovenij c Naši dopisi. Dunaja 12. dec. (Preširnova slavnost) V dvoranah e pred vsem izrekel, rta bodo tudi njegovi somišljeuiki glasovali za to, da se ta stvar preišče, da se resnica spravi na dan, in da se v ta uamen odstopi dotičnemu odseku v pre-iskavo. Dostavil pa je govornik tej svoji izjavi ta Roj, da pa oni s tem pritrjenjem nikakor ne prizuajo nika-koršnega očitanja ali pa resuičnosti navedenih dogodeb, n Stadt Vi veliko slovenskega občinstva 3n" v Jožefovem predmestji zbralo ečer razun udov dijaškega društva pa tudi druzih posebno ker je uže zdaj toliko znano, da so oni spiski iz zaslišalnih zapisnikov le odlomki, in tedaj nepopolni. Ker pa je vendar-le pri tem vprašanji vpleteua čast po- slovanskih gostov. Razun slovenskih državnih posla bili so kama, venskih navzoči profeso profesor Str i t ž uman s svojo gospó in hčer-prof. Kandernal, več slo-etnikov, zastopniki druzih dijaških društev slancev in zbora, je govornik edino le zato pripravljen glasovati za to, da pride resnica na dan. Drug napad zadeval je vlado, sosebno trgovinskega ministra bar. Fino-ta zavolj danih koncesij o zgradbi in drugi na Dunaji živeči meščani. Spored veselice bil je sledeč sednikov. 2. A. Foerster: „Pobratimija nostni govor. Dva mogočna govornika, u 1 Pozdrav pred zbor. 4. a) Hlavka: „Nezakonska mati u 11 Ukazi zbor Chopi u Slav zbor ,Scherzi" Heidrich i krajnih železnic. katerima so znane vse skrivnosti denarnih špekulacij: ne še krščen Neuwirth iu pa visokoživoten Schwab stavila sta si nalogo, trgov- skemu ministru dokazati, daje zlorabil postavo o zgradbi krajnih železnic. b) Kalauz: „Sto se bore misli moje u zbor. 7. Umlauf : Concert Phantasie II „Hercogovsk* igra na citre i Hostnik Dr ška u 1 zbor Fi Ipavic r> Voj er Tičica gozdna", čveterospev seji zadnjega petka je sicer přišel na vrsto samo Neuwirth (Schwab oglasil se je bolnega) in se je postavil z mogočno zatožbo, katere jedro je bila sicer koncesija zarad krajne železnice tulnske, podeljena hudo i in 10. J. Kocijančič: „Venec slovenskih narodnih pesni u zbor izvršitvi li tega programa i zavidani „Landerbank" i kateri je pa pridejal še dolgo izreči nam je sodb prav na kratko, da se je slavnost vršila sijajno in po vsem vredno slavljenca Preširna. Biser vsega večera bil je gotovo veličastno in živo pevan zbor Hiavkov „Nezakonska mati*1, ki je poslušalcem živo vtisuil lepo idealno podobo ljubljenca našega naroda Preširna. Ako pa ta zbor imenujemo omeniti druzih biserov večera, moramo pa tudi goje z odlično spretnostjo govoril doktorand^Maj ero n, dalje igra na vor u 1 •erov večera, namreč „slavnostní katerega mojstersko sostavljenega vrsto dro'oiža, tako, da je s tem gotovo upal prekucniti ministra. Tem bolj je pričakoval tega vspeha, ker mu je minister odgovoril samo na kratko s tem, cia je odločno zavruil sumičenje, ker njegova vest je čista, v odseku iu pa v zbornici govorili bodemo dalje. Veselje Neuwirthovo začelo se je kaliti v malo urab. Koj v večerni seji tistega dne zapihala je^v žele/niškem odseku druga sapa sta i posebno Pino in pa Ceđik dokazala kakor trdijo na drobno da je iz Neuwirtha glasovirji gospice Bogomile m ka te i je z mojster ra nj e m pohvalo zbranega občinstva liko poh spreje ta e se je m li Tičica gozdna* z živ ižila in tudi přejela gromovito Enako bila je tudi z ve-Hos tni kova igra ua citrah, ponavljati Krasno peti čveterospev in ljubodonečim gl govorila samo zavist baron Rothschildovega zastopnika. Daljne obravnave, upam, da bodo dokazale, da je to res tako. Včeraj obravnavalo se je v davkovskem odseku vprašanje, kako pomagati češki sladkorski industriji. Prejpretekli teden pozvalo je sebno gosp. tenorista. Pa tudi fantovske pesmi točke bile so sprejete s pohvalo in so se morale ponay Ijati Sploh ekamo radi vse priznanje za priredbo Vipave slavno c. kr. okr penske šole, gosp podá, neke sumi ji dec. ajuo glavarstvo v Postoj sla . Dolénca, da naj se koj v Podrago trte preiskavat. Gosp. Jan. Semenič epe slavnosti društvenemu predsedniku in odboi ve- iz Podrage poročal je namreč kot načelnik tamošuj lokalne filok komi slav. c. kr. glavarstvu da lezasluženemu pevovodju gosp. Ji ři ku, pevskemu zboru sumi uže uavzočnost filoksere, v podraških trtnih na • i* ' JL in vsem gospodom, kateri so k tej slavnosti pripomogli. ga(iih. Natančna nreiskava sumljivih trt je pokazala T i/ • 1 « v w • i • i a « -i • • w «VI A, v 1 Vseučiliščniki, kateri ta ijo našega pesniškega pr 9 vaka, dajejo nam poroštvo za napredek in duševni raz voj našega naroda. Dunaja 14. dec. (Iz državnega zbora.) Vojni klic: da o filokseri niti sledů ni, pač pa so jako slabo raščo razodevaj trte neki vse polne neke jako škodlj gli T) proč s sedanjim ministerstvom*', Katerega se levica dr- gosp e, katere odgnjijenje najvažnejših koreuinic, tako h sesalic, provzročuje. Ta bolezen je po izpovedi . Dolénca po vipavski dolini uže jako razširjena, žavnega zbora drži kot svojega programa, ponavljal se uže pred več leti pokazala se je neki v poskuševalnem vinog ke sole. Ona žuga jeae trte uničiti, mladim, dobro pogaojenim ne mor vse stare, nezagno- 8 še vsak mesec z enim postom; drugi zločinci so oproščeni. Državni pravdnik je v si oglasil pritožbo niče tako do života. E pripomoček zoper ii]o močoo guojenje, katero pa tudi toliko ne izdá, ka neki vosti proti oprostitvi. pri zdravih trtah, kajti narnesto da bi se gnoj to po niluici na gosp. Ivan Gostiša), bivši kurát v ka^-auskein gradu . umrl je minulo sredo v sebno pri starih trtah poznalo, opešajo uže pr še 10. do 12. leto na trtah tukajšnji hiralaici po dolgem bolehauji za sušico. Lahka do etu mu bodi Tako je zadela uže tako reč pavske kmeto blagemu pokojniku! Gospá Ivanka Toman - Jam nik o v a), svoj čas valce še ta nesreča rado. ali pognojilo bi se trt au jako ena naj-ipretaejsih igralk sloveaskega gledališča Ijub- gnoj jemati? ljaaskegi. se-l-ij soproga ležel nega računskega oficnala, Upanje, da se zgradi tramvaj-železnica, katera umrla je dne t. n. Bl-^ ji bodi spornin! Vipavo z Trstom se kmetovalci xla, raste. Kedar jo bodo gradili ( D nnaci slikar Wof \ umrl je konec mi nul ega res ne bode d ' oči vse vrelo bode k železnii delovanje Vinogradov itd delu. ia del bode r> otovo ik valo; pa korist železnice tramvaj na sopar ali magari in naj si za ko nj h le Bog d a j Kili, kajti. cqv za ob- pomaujko de tudi silo. je za , da bi se tedna naglorna me Dežela pot)o, ko so ga přenesli v bolnieo. zgaoL v ujem najspretnejšega umetnika te stroke. (Gos o. deželni p re he irik baron Winkler) odpeljal se je v torek večer nt Dunaj po uradnih opravkih. našo dolino neprecenljiva, za to uže skoro zgradevati pričela. Kozice se nam iz Trsta naglim korakom bližajo, kajti po Krasu se jih ne manjka, pa tudi v uaši dolini (Zthzmcestni voz i i listi.) Usu ministerstev zi ■■i^^^B- a o rifa 1881.. 41 drž. zak.. s m ej o fiaance ia trg)viao o i je določil, da se o 1 1. januarija 1885. počen jih uže imamo bodo k i amreč v St. Vida. Božični iki azširjenj k veliïc del doprinesli, kajti rev- z izimki, ki jih določa štempeljska postava, po kralje-vinah in deželah zastopaaih v državnem zboru, in to, H odpravo do kake avstro-ogerske ščiaa sili vse, znesti. samo, Kar je (ienar. oče, prodati to je ? v Trst kedar se kaj od laie postaje, v vseh okolaostih, ia do kake mmamrnimmmmgmm z uai] Avstro-Ogerske če se ležeč oddaje v odpravo postaje, vselej, e Ljubljane, (skofov teden) smemo po pravici imenovati ravno minuli teden. Novi knezoškof ljubljanski dr. Misija dospel je v Ljubljano luiuuli četrtek due vlakom HjjHHjMH^I Na kolodvoru pričakovali so kjerkoli niso za neke zvekne promete z odobrenjem že-IHHHBBBMHHHrife oblast va uvedeni obrazci, ki lezno-cestaega nadzornoga mtÊjÊKtttKKÊ PHH se ločijo od občao prepisanih, uporabljati samo v o z n i okrog ga i 2 2 ljanski-.gospod žel ni glavar I dostojanstvenici ljub-predsednik barou Winkler, de- mestni župan Grasselli, listi z v t i s k a n i m š t a ra p e l j s k i m zna m e il j e m. ure popoludne. Ukaz ministerstev za fiaance in trgovino od 2. novembra 1884., drž. zak. štev. 181. pi določuje, da to, trgovinske zbornice predsednik Kušar, cesarski sveto-valec M u r u i k ; kanonika Čebašek in Jerau z mno- zaje ukaz od L. aprila, še le moč. Trgovinsko ministerstvo pa, uka- julija 1885. 1. pride v to predsedstvu trgo- vinske in obrtne zbornice naznanjaje, omenja da se gobrojno duhovščiuo in uradaiki. Iámed pozdravov ome o ne g a gosp. d e ž e 1 a e g a p r e d s e d aika. e n j am o naj pre] gosp. kanonika Cebašeka, kije škofa pozdravil najprej slovenskem v daljnem latinském govoru govoru ; , konečuo pa tudi v enako ga je slovensko pozdravil župan Grasselli, škof pa zahvalo izreka! euako tudi v slovenščini. Po pozdravih spremil je gosp. deželni prel- ski cesti v stalno cerkev, od katere no pri neposredajem prometu aa Liško, v Svico, na Francosko, v Belgijo, Riisijo, Rumunijo in Serbijo smejo še sedanji vozni listi brez vtiskauega štempeljskega znamenja rabiti tudi od 1. julija 1885. leta naprej , in te tako dolgo, dokler se kaj druzega ne določi. Ti so tedaj smejo v zasebaih tiskarnah tiskati k vozu in peljala sta se skupaj po duaaj- ga po opravljeai Zahvala molitvi spremili v škofijsko poslopje. Občiastvo pozdra- Milostivi go*pri k a 6 z i (i s k of dr. J a k o b Mi s s i a vilo je škofa s živio-klici. pa se je vršilo slovesno vmeščenje z zvonenjem v vseh cerkvah, sprevodom po mestu, vmeščenjem, branjem vo- Miaulo nedeljo dae 14. je blagovolil izročiti mi pet sto goldinarjev za ljub ljanske uboge. i mé ubozih si usojam iavno izrekati najtoplejšo litvenih písem cesarjevega iu papeževega, poklanjanje, ia najiskrenejšo zahvalo za velikodušno to darilo. slovesná sv. masa ia konečuo papežev blagoslov, kita- rega po posebnem pooblastilu poděli nov knezoškof. Ljubljani 13. decembra 1884. Župan: Gra sselli. (Imenovanje.) Uradaa sobotě objavlja imenovanje Jak. S m o 1 ej a za deželnega » Wiener Zeitung" miaule gosp. gimnazijskega v o dj e šolskega miški gimnaziji dunajski, gospod Josip Su ma a. srednje in ljudske šole na Kranjskem; na mesto njega pa je imenovan za vodjo ljubljanske gimnazije vele^a-služen pisatelj slovenski, do sedaj profesor na akade- venci smemo si čestitati izrekoma k imeaovaaji gospoda Šumana, pa tudi v novoimeuovanemu šolskemu nadzorniku pozdravljamo skušenega strokovnjaka, katari, tako se nadejamo, ne bode nikdar prezrl, da mu — rojenemu Slovencu — imeniteu njegov posel naklada sveto dolž nost vsaj popolne pravičnosti nasproti naši narodnosti. tej iidiú potrjuje nas skega nadzornika. preteklost gospoda novega šol (.Ljubljanski anarhisti) pred porotniki v Celo Novičar iz domaših so tujih dežel. Dunaja. Cesarjevič Rudolf podá se k sve drugi dan tema večera, rojstnemu daevu svoje matere cesarice 24. V Budapest. k Dunaj. voda Leopolda se je v toliko z bolj šal o, da se odslej vrae zopet Zdravje nevarno obolelega nadvoj- ne bode več vsak dan poročaio o njegovem Državni zbor skleail bo pred koncem tega tedna svoje so po šestduevni obravnavi mi zaslišali sodbo. e 1 e z ni k motenja javnega miru v zborovanje pred božičaimi prazniki. Sklepati ima še o podaljšaaji postave za privolitev krajnih železnic, o po-moči sladkorae industrije iu še o več manj važnih pred- metih. — Po napadu Neuwirthovem na trgovskega ministra barona Pi no-ta postal je sprejem postave o ob četrtek svojo krajnih železnicah za-nj vprašanje zaupanja in zato si je bil zarad veleizdaj Ul boda desnica prizalevala, da se postava sprejme po mlet p a 0 ? poostreuo predio ° u odsekovem, levičarji pa bodo napeujali vse strune in si jezike nabrusili ponoviti boj — „Rothschil-dov" zoper „Lànderbank". Anarhisti dajo vladinim organom zmiraj še dosti posla, zadnji čas kazalo je vse na to, da pri dunajském Novem mestu in v Lineu predrznejše stopajo na dan. V prvem mestu vlomili so v shrambe za dinamit in smodnik in si so ga nekaj prisvojili. V Lineu pa so bajé imeli redne shodě. Policija prišla jim je na sled in je v Lineu našla skrivno tiskárno , mnogo tiskovin . v Novem mestu pa pri različnih delavcih dinamita in pa uporniških tiskovin. Na oběh krajih je gosposka pre-cejšnjo število anarhistov přijela. Po tej poti se tedaj krotenje vspešno nadaljuje. — Y tej zadevi obljubil je minister Pražak po novem letu predložiti posebne postave o postopanji zoper anarhiste tako , da potem odpade sedanje splošno izjemno stanje. V ponedeljek sprejela se je v državnem zboru postava o podaljšanji izjemnega stanja, poročevalec bil je zopet dr. vitez Tonkli, nasprotoval mu je od strani levičarjev samo dr. Sturm, pa še ta bolj na videz kakor zares. — Še lánsko leto hoteli so nekateri mlado-mladi gospodje zabraniti, da bi bil o tej zadevi poročal Slovan, ker to je posel rabeljna prostosti, letos pa so uže slepi viděli, da je bil to samo duh levičarski. ki je šinil v nje, in Dunajčanje so hvaležni pozdravili one naredbe. Ogerska. — Včeraj nastopil je „črni" baron Se-nyey predsedništvo gosposke zbornice, prednik njegov se je poslovil po prebranem kraljevem reskriptu in njegov namestnik prevzel predsedništvo, tako da dejansko predsedništvo baron Senyey prevzame, kakor se čuje, z nastopninL politično pomenljivim govorom, še le v prihodnji seji. Viharni prizori vršili so se v zbornici poslancev pri budgetni razpravi za Hrvatsko. Na vprašanje zarad r^zobešanja ogerskih zastav po hrvatski zemlji odgovoril je finančni minister Szapari, da on sicer o tej zadevi nima pri rokah dotičnih uradnili poročil, toda po njegovem prepričanji se ima ravnati tam , kjer se do sedaj niso razobešale ogerske zastave, in kjer bi se to smatralo za provokacijo, tako, da se zbere manje zeló in se opusti razobešanje ogerske zastave. Po tej izjavi ministrovi (ravno on se je namreč tako opekel po finančnem vodji Davidu zarad ogerskih grbov) planila pa je vsa opozicija po njem očitaje mu, da izdaja čast ogerske države, da naj zapusti svoj sedež itd. — Tudi grof Albert Aponi pritrkaval je tem napadom. Konečno oglasi se še ministerski predsednik Tisza, rekši, da ni dobro tako kočljivih vprašanj tukaj in ravno sedaj razpravljati, ker se s tem ravno oni patriotični stranki na Hrvatskem stanje obtežava, katera si pri'za-deva, prijazne razmere vzclržavati med kraljestvoma, opozicija s takimi razpravami prav v roke streže ne-spravljivi stranki Starčevičevi. Zadnje dni pripetila se je v premogokopih pri Anini v Banatu grozovita nesreča, pri kateri je življenje zgubilo veliko število podzemeljskih delavcev. V jamah nastal je po vnetji gazov ogenj , ki še do sedaj ni pogašen; do sedaj izlekli so uže 47 mrličev, ki so zeló ožgani in komaj spoznati, pogreša se jih še 30, in vsi so bili oženjeni. Nad 150 osobam usmrteni so re-ditelji. Lastnik jara je družba ogerskih državnih železnic, katera bo imela skrbeti za sirote, pa očetov jirn ne povrne nihče več. Nemška. — Državni zbor vrača knezu Bismarku, kar mu je ta koj začetkom poklonil brez povoda s svojo brezobzirno ošabnostjo. — Pri proračunu ministerstva vnanjih zadev zahteval je namreč kancelar, naj se po- vikšajo plače dvema uradnikoma in pa da naj se ustanovi tudi plača 20.000 mark (po našem 12.000 gold.) za druzega vodjo pisarne, ker tako je zagovarjal Bismark to tirjatev, on sam ima mnogo druzega posla, mora tedaj imeti 'namestnika , ki je res potreben . kar lahko potrdi s svojo uradno prisego in se more s to naredbo prihraniti celó mobilizacija s svojimi velikimi stroški. Povekšanje plač dveh uradnikov se je sprejelo, zoper privoljenje plače za druzega vodjo pa so se vzdig-nili na glas prostomišljenci in socijaldemokrati, tihonTa pa vsi nezadovoljni, oziroma razžaljeni elementi. Tem je Bismark srdito odgovarjal, pa tudi oni mu niso ničesar ostali dolžni in konečno glasovalo se je po imenih in pri tem bil je predlog , za katerega je Bismark zastavil vse svoje zasluge za svojo gotovo mogočno vnanjo politiko, zavržen z 141 glasovi proti 119 glasovi. Jeli si ni Bismark po tem glasovanji morebiti vendar-le mislil: „Te golazni poslaniške mi sicer tudi sedaj ne imponirajo, a jezijo me vendar-le iu mi grenijo zadnje dni mojega življenja.* — Centrum z Windhorstom se modro ni vdeležil te razprave, toda pri glasovanji je uže tudi po Bismarku zasramovan Windhorst skrbel za to, da preveč njegovih pristašev glasovalo ni glasovalo za predlog, tako da središče v celoti ni krivo brce, ampak le lahko razumljivo mrzenje nekaterih po-samesnih poslancev onega kluba. Francoska. — Vojskovanje s Kitajci je zadnji čas precej potihnilo, edino s Koreje se po vrača zadnje dni o uporu, ki se je izrazil z nameravanim, pa ne izvršenim umorom tamošnjega konzula. Sicer se razgovori zarad pomirovljenja nadaljujejo, na drugi strani pa se Kitajci in Francozi enako pripravljajo na nadalje- vanje vojske. Laška. — V vladinih krogih začeli so se dejansko zanimati za v resnici žalostné razmere kmetijstva na Laškem. V zvezi s to novico je morebiti druga, da vojni minister namerava z novim letom izpustiti vojaštva v večji meri. Zadnje dni pričeli so laški časniki izrekoma „Tribuna" njergati proti Avstriji zato, ker še ni odpravila varstvenih naredeb proti Laški zarad kolere, akoravno je ta uže y.davnej ponehala. Temu nasproti odločno zavrača naš organ ministerstva unanjih zadev dunajski „Fremđenblatt" to očiitanje in nasproti očita Laški, da se je tudi ona zaprla proti Avstriji ob času, ko ni bilo pri nas ne enega slučaja te bolezni in je te naredbe še vzdrževala, ko je po Laškem uže kolera razsajala, pri nas pa ni bilo ne enega slučaja. Dalje omeuja ,,Fr. BI.", da so se do zadnjega časa na Laškem přikazovali posamezni slučaji one bolezni in da je tamu tako, skličuje se oficijozni list celó na ravnanje na Laškem samim, ker na pr. Sicilja dopustila bo z druge Laske še le s 16. t. m. s prostim vliodom. it na cena v Ljubljani 13. decembra 1884. Hektoliter : pšenice domače 6 gold. 34 kr. — banaške 7 gold. 24 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — soršice 6 gold, 30 kr. — rži 5 gold 4 kr. — jeemena 4 gold. 71 kr. — prosa 5 gold. 53 kr. — ajde 4 gold. 55 kr. —ovsa 3 gold 9 kr. — Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Klasikovi naslediiiki v Ljubljani.