25. februarja 1925, St. S. Št. 12. Za okraj Ptuj: Ivan Vesenjak (roj. 1880), minister n. r. in profesor v Mariboru. Za okraja Mozirje—Slovenjgradec: Vladimir Pušenjak (roj. 1882), nadrevizor Zadružne zveze, Maribor. Za okraja Brežice—Šmarje: Jožef Škoberne, posestnik in župan v Dovškem—Rajhenburg. Za okraja Laško—Preval je: .... / • i«7q\ I)r. Andrej Gosar, I)r. Jakob Hodžar (roj. 1889), Dr. Josip llohnjec (roj. tajnik Zadružne zve7.e, Ljubljana. odvetniški koncipient v Celju. P">fesor v MarJboru- 8. feliruarja so se vršile volitve v narodno skupščino. Kljub dosedaj nezaslišanemu nasilju, ki ga je pri volilni borbi izvajala izdajalska stranka dr. Žerjavovih liberalcev, kljub najbolj umazanim in nizkotnim lažem, slovensko ljudstvo ni klonilo ter odločno ponovilo svojo zahtevo po avtonomiji. Nič ni pomagalo protiustavno ustavljanje listov, nič preganjanje državnih uradnikov in učiteljev, nič agitacija okrajnih glavarjev, nič milijoni ukradenega denarja, ki so ga liberalci raztrosili med vo- lilce, nič strahotne laži o škofu in papežu, nič ogabne slike, nič celi vagoni umazane in brezversko Domovine. V naslednjem prinašamo poslance SLS, izvoljene na Štajerskem. Manjkata dr. Korošec in Geza Šiftar, katerih slik nismo mogli dobiti. Mesečna priloga ^Novemu Domoljubu". Slovenija v boju asa avtonomijo in svobodo. Za okraja Konjice—Ljutomer: Za okraj Maribor desni breg: Štefan Falež (roj. 1884), posestnik v Orehovi vasi. Za t kraj Maribor levi breg: Kratijo Žel,ot (roj. 1881), urednik v Mariboru. Umetni dež. Kmetijstvo v Nemčiji je znano, da zna dobiti iz polja, kar se največ da iztisniti. V tem oziru je naše kmetijstvo še zelo daleč za nemškim. Nemški kmetje niti na vremenske nezgode ne gledajo ravnodušno ter se tudi z njimi skušajo spuščati v boj. Gornja slika nam kaže, kako se na nemških veleposestvih bojujejo proti suši, ki preti uničiti vso setev. Na polja, ki so v bližini kakršnekoli vode, napeljejo umetni dež. V ta namen se poslužijo električnega toka, ki je po Nemčiji vsekrižem napeljan. Električni motor žene veliko črpalnico /. visokim pritiskom, iz črpalnice pritiska voda po ceveh v posebno dežno napravo, ki obstoji iz 100 m dolge železne cevi, opremljene z neštetimi luknjicami, iz katerih v velikih lokih lijejo drobni vodeni žarki. Z večjim ali manjšim pritiskom vode se ti vodni loki povečajo ali zmanjšajo. Cev je pritrjena na kolesa, da se lahko prepelje na drugo mesto. Motor in črpalnica sta na vozu. Naj se nobena krščanska hiša ne oskruni z brezverskim časopisom! Naročajte »Novega Domoljuba«! Za Prekmurje: Josip Klekl, župnik v črensovcih. Stjepan Radič. Kakor stoji v Sloveniji na čelu boja za svobodo in avtonomijo Slovenije dr. Anton Korošec, v Srbiji za idejo sporazuma Ljuba Davidovič, tako vodi hrvatsko gibanje za federativno Hrvatsko Stjepan Radič. Radiču moramo priznati zaslugo, da je ves narod spravil v eno fronto, da se izvojuje pravična preureditev naše države. Res pa je na drugi strani, da je baš Radičeva ncprera-čunljiva politika silno škodovala skupnemu boju zoper centralizem. Njegove nepremišljene izjave so centralistom vedno v pravem času dobrodošle, da so popravili svoje postojanke, ki sta jih omajala dr. Korošec in Ljuba Davidovič. Zdi se pa, da se tudi hrvatska politika vedno bolj ustaljuje, na kar bo zlasti dobro vplivalo to, da se je Radičeva stranka tudi na zunaj priklopila Bloku narodnega sporazuma , katerega sedaj tvorijo: Jugosl. demokratska stranka (Ljuba Davidovič), Slov. ljudska stranka (dr. Korošec), Hrvatska seljačka stranka (Radič) in muslimanska organizacija (dr. Mehnied Spaho). Lisičji okostnjak. Po sadovnjakih, kjer delajo mravlje veliko škodo, obesijo na drevo lisičje okostje. Mravljam ostri duh zelo prija in se v velikih množinah zberejo na okostju, na kar se lahko uničijo. Zraščeni dvojčici. Daisy in Viola Hilton sta rojeni na Angleškem ter sta stari 16 let. Ste zelo dobre volje ter se najraje ba-vite z reševanjem raznih ugank. Na sliki se ena peča z neko uganko, druga pa drži v rokah slovar. Dvojčici se sedaj mudite v Novem Jorku. Poštni aeroplani se v vedno večjem številu uvajajo v moderni promet. Med vsemi večjimi evropskimi mesti je uvedena redna dnevna poštna zveza, ki zlasti pre- naša časopisje. Na ta način se n. pr. angleški časopisi, ki zjutraj izidejo v Londonu, dopoldne že lahko čitajo v berlinskih kavarnah. Na naši sliki vidimo nakladanje časopisov v poštno letalo. »Slovenec" edini slovenski dnevnik z ilustrirano prilogo stane mesečno samo dinarjev 20'—. Govorjenje v daljavo jo v zadnjih letih doseglo ogromen napredek. Glavni uspeh tiči v tem, da telefon ni več navezan na žice, s katerimi hi morala i j i t i spojena dva, ki iz velikih dalj govorita med sabo. To žično omrežje stane ogromno denarja; zato se telefonsko omrežje ni moglo tako razširiti, da bi se povsod lahko posluževali telefonskega prometa. Novi telefon ne potrebuje žic, temveč se govorilni električni valovi kar po zraku z nezaslišano brzino selijo iz oddajne postaje v sprejemno postajo. Brezžični telefon ima tudi to pred-.nost, da se lahko govori ali posluša z mesta, ki se vedno premika, n. pr. /. ladje, iz letečega aeroplana, iz vozečega vlaka, kakor nam kaže naša slika, ki predstavlja železniški voz v največjem diru, dočim se potnik v telefonski postaji, ki je v vozu, mirno razgovarja s prijateljem v bogve katerem mestu. Na ta način se tudi morejo v drvečem vlaku poslušati razni koncerti, ki se tisto uro proizvajajo v tem ali onem evropskem mestu. Za naše žene ln dekleta. Bluza (lemper) v prozornem piefentu. (Navodilo glej v ..Gospodinji" današnjega ,.NOVEGA DOMOLJUBA".) 34 % 35"/; 56/4 VV 03 JJ1 2 3 Prednji del 5 33 25)fe 33 i 6 Rokav 3 6 2 5 vi M. 160 ŠM št. a Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.