ASTRONOMSKI KOTIČEK
Luna
Luna je Zemlji najbližje nebesno telo. V povprečju je oddaljena 384 tisoč km, kar je skoraj desetkraten obseg Zemije na Ekvatorju. To pomeni, da porabi svetloba nekaj več kot sekundo, da pride z Lune na Zemljo. Preraer Lune je skoraj štiri-krat manjši kot Zemljin, masa pa kar 81-krat. Ker je njena gravitacija tako majh-na, ne more imeti atmosfere. Ker pa nima atmosfere, pa njeno površne ni izpostavljeno eroziji in na njej ni vetrov, zato lahko ostane njeno površje zelo dolgo nespremenje-no. Luna porabi 27,3 dneva, da obkroži Zemljo, prav toliko pa porabi, da se zavrti okoli svoje osi. Zato nam kaže vedno isto stran. Drugo stran smo torej lahko opazovali šele s pomočjo sond in odprav. Na Luni lahko opazirao temna morja in svetla gorata območja. Mnogim so nadeli zveneča imena kot Morje Deževij ali pa Apeni-ni, Karpati, Alpe. Še posebej zanimivi so Apenini, saj
njihovi vrhovi segajo do 4.600 m visoko. Zemlja ima sicer še enkrat višje gore, toda ne smerao pozabiti, kolikokrat je Zemlja večja od Lune. Luna je posuta s številnimi kraterji. Nekateri so nastali zaradi notranjih sil (vulkaniz-ma), drugi pa zaradi udarcev raznih teles iz vesolja (meteoritov). Zelo zanimive so žarkom podobne črte, ki izhajajo iz nekaterih kraterjev in često segajo preko večjega dela Lunine površine. Najbolj znana sta krater Tycho in kreter Kopernik (na sliki). Astronomi menijo, da sta ta dva kraterja med najmlajšimi na Lunini povr-šini.
PRIMOŽ KOLMAN