List 52.
Ali žito žeti ali kositi?
Pri vprašanji: ali bolj nese žito žeti ali kositi? razsodi nar več velikost zemljiša.
Gotovo je, če se žito kositi da, de se veliko manj delavcov potrebuje, in de se delo hitrejši opravi. Na velicih kmetijah in kjer so delavci dragi, gre tedaj kosa pred serpam.
Pri manjših kmetijah pa, kjer gospodar s svojo družino žetev lahko opravi, kjer ni treba drazih ženic plačevati, gre pa ser p pred koso.
Se ve, de se ne da pole ž en o žito kositi, ampak žeti.
Če je pa gotovo in sploh znano, de se s koso delo veliko hitrejši opravi, in veliko dnine prihrani, vun-der še nihče ni prav na tanj k o povedal, koliko znese dobiček žitniga k ošenj a v primeri žetve, ker se ima tudi na marsiktere druge reči gledati, kakor na izpadanja zernja, na ložji vezanje snopov, de ni treba požetiga žita z grabljami vkup spravljati i. t. d.
De bi tedaj razloček med košnjo in žetvijo žita na-tanjko zvedil, sim dal en oral ozimine reži poze ti, en oral pa pokositi. Povedati moram, de je rež na obeh njivah enako stala.
Na tanjko sim vse stroške pri pervim in drugim delu prerajtal, in razloček je bil, de mi je košnja reži 27 grošev dobička več vergla memo žetve.
Ta dobiček že na majhnim prostoru, natanjko pre-rajtan, spričuje, de je boljši, žito kositi kakor žeti. Naj bi tudi manjši kmetije tega popolnama v nemar ne pušale!
Odpravljena tlaka bo marsikteriga posestnika v njegov lastni dobiček primorala, de bo dal žito kositi in ne žeti, kakor se to že v več deželah godi.
Agrikola (v Oecon. N,)