PEDOGEOGRAFSKA REGIONALIZAaJA POMURSKE RAVNINE
Franc Lovrenčak
IZVLEČEK UDK 911.62:631.4(497.12-18)
Članek obravnava pedogeografsko regionalizacijo Pomurske ravnine (Severovzhodna Slovenija). Na osnovi razlik v matični kamnini, reliefu in vodnih značilnostih pripada odeja prsti dvema pedogeograf-skima regijama. Vsaka od teh regij se deli ie na več podregij, ki zajemajo sorodne skupine prsti.
ABSTRACT UDC 911.62:631.4(497.12-18)
PEDOGEOGRAPHIC REGIONALIZATION OF THE POMURJE PLAIN
The paper deals with the pedogeographic regionalization of the Pomurje plain (Northeast Slovenia). With regard to differences in parent material, landforms, and hydrographic characteristics, the soil cover is ranked into two pedogeographic regions. Each of them is furthermore divided into several subregions grouped together according to related soil groups.
Pomurska ravnina zajema ves ravninski svet na levem in desnem bregu Mure; na levi strani Ravensko in Dolinsko ter na desni strani Mure Mursko polje in spodnji del doline Ščavnice (IleSič, 1967,1981; Gams, 1983). V tem prispevku ne bo zajeto Apaško polje, ki po teh regiona-lizacijah tudi sodi k Pomurski ravnini
Ravnino gradijo pleistocenski in holocenski nanosi Mure, Ledave Ščavnice in njihovih pritokov. Ob Muri jo pretežno sestavljajo nekarbonatni prod in pesek. V dolinah ob pritokih so rumenorjave in rdečkaste peščene ilovice (Gregorič, 1984). Površje večinoma pripada holocenski ravnini, ki je najobsežnejša ob Muri. Ta ravnina ni razrezana v terase (Gams, 1959). Nad hoiocensko ravnino se na obrobju dvigajo pieistocenske terase v več ločenih delih: na severni strani pod Goričkim Cankovska in Sebeborska terasa, na južni strani pod Slovenskimi goricami Radenska in ob Medžimurskih goricah Šmartinska terasa (Gams, 1959).
Pieistocenske terase Gregoričeva (1984) uvrSča v stare^ (približno do nad. v. 250 m) in mlajšo ali nižjo (v nad. v. 215-230 m>
Starejšo teraso sestavljajo kremenov prod s polarni kremenovega peska in lečami gline. Prod je prekrit s šest metrov debelo plastjo ilovice. Tudi mlajšo teraso prekrivajo tri do pet metrov debele plasti ilovice, pod njo leži nečist prod, ki se menjava z rjavim kremenovim peskom in lečami sivomodre gline (Gregorič, 1984).
* Dr, izr. univ. prof. Oddelek za geografijo, Fik)zofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, AJkerčeva 12, 61000 Ljubljana, Stovenija.
Franc Lovrenčak 66 Pedogeografska _
Taka matična osnova in reliefna izoblikovanost izrazito vplivata na vodne razmere Pomurske ravnine.Poplavna in talna voda sta bili odločilni za nastanek in razvoj hidromorfnih prsti, ki prekrivajo obsežne dele ravnine. Manjše dele ravnine prekrivajo prsti na katere vpliva le padavinska voda, ki se neovirano pretaka skozi profil prsti v talno vodo.
Razlike v reliefni izoblikovanosti, matični osnovi in vodnih značilnostih so vplivale na razlike v sestavi odeje prsti, ki jo sestavlja več pedogeografskih enot. Namen tega prispevka je pokazati raznolikosti Pomurske ravnine prav na osnovi razlik v njeni odeji prsti. Pedogeografska regionalizacija naj bi pomagala tudi pri kompleksni naravnogeografski regionalizaciji tega dela Severovzhodne Slovenije.
Pri izločanju pedogeografskih enot smo se oprli na pedološko karto Murska Sobota in njen komentar (Stcpančič, 1984). Pri tem delu gre za individualno razvrščanje manjših enot v večje - in enostavno pedogeografsko regionalizacijo. Enostavna je zato, ker pri opredeljevanju regij nismo uporabili zonalnih (bioklimatskih) kriterijev, temveč le intrazonalne (relief-kamninska osnova-voda). Na Pomurski ravnini ni tako velikih razlik v podnebju, da bi ta pokrajinski dejavnik odločilno vplival na razlike v odeji prsti. Po Gamsu (1972) spada celotno Pomurje v spodnjepodravsko-pomurski podnebni rajon območja s subpanonskim podnebjem.
Kriteriji za razmejevanje posameznih pedogeografskih regij so bile razlike v naravnogeograf-skih dejavnikih Pomurske ravnine. Uporabljena je bila pot "od zgoraj navzdol", kjer je bila v ospredju reliefna različnost in "od spodaj navzgor", ko smo združevali različne pedosistemat-ske enote.
Na osnovi razlik v sestavi odeje prsti Pomurske ravnine se po teh kriterijih kažeta dve pedo-geografski regiji:
I. prsti na holocenski ravnini
II. prsti na pleistocenskih terasah
Prva regija ima šest podrcgij: 1. ravnina ob Muri, 2. ravnina med Muro in Ledavo, 3. ravnina ob Ledavi, 4. ravnina ob Ščavnici, 5.ravnice ob pritokih Ledave in Ščavnice iz Goričkega ter Slovenskih goric, 6. ravnina Gcnterovskega pretržaj.
Prva podregija zajema vse obrcčne prsti na recentnih rečnih nanosih na holocenski ravnini ob Muri. Po globini so plitve do globoke, po teksturi peščene, ilovnate do meljnato glinasto ilovnate. Sem sodijo tudi srednje globoke do globoke oglejene obrečne prsti, kjer pride že do močnejšega vlaženja spodnjega dela profila, po teksturi so meljnato ilovnate. Njive so na obrečnih plitvih in neoglejenih prsteh, travniki pa na ilovnato-meljnato ilovnatih, srednje globoko ogle jenih prsteh.
Franc Lovrenčak
«7
Pedogeografska _
Franc LovrenCak M Pedogeografska _
V drugo podregijo spadajo prsti na holocenskem produ in pesku med Muro in Ledavo. VeCi-noma gre za distrične rjave prsti in distrični ranker. Prve so srednje globoke do globoke, večinoma ilovnate teksture. Distrični ranker je regolitičen, peščeno ilovnate teksture. V to podregijo spadajo tudi oglejene distrične rjave prsti ilovnate teksture. Prsti te podregije so dobre poljedelske prstL
V tretjo in četrto podregijo so uvrščene oglejene prsti na holocenskih ilovicah in glinah ob Ledavi, Ščavnici ter delno ob njunih pritokih iz Goričkega in Slovenskih goric. Večinoma pripadajo hipogleju, ki je nastal pod vplivom talne vode. Gre za srednje močan do močan mineralni hipoglej. Po teksturi je meljnato glinasto ilovnat V četrto podregijo, ki zajema prsti ob Ledavi uvrščamo tudi amfiglej, ki je nastal na glinastih nanosih Ledave in Črnca (Stepan-Cič,1984). Veliko vlažnost amfigleja povzroča talna voda, ki vlaži spodnji del profila in površinska voda, ki občasno vlaži površinski del profila (Stepančič,1984). Prsti te podregije porašča-jo mokrotni travniki in jelševi gozdovi
V posebno peto podregijo vključujemo prsti ob potokih tekočih iz Goričkega v Ledavo in pritokih Ščavnice ter potokih tekočih po Radgonski terasi. Sem sodijo srednje globoko in globoko oglejene obrečne prsti in mineralni hipoglej. Na njih se širijo mokrotni travniki
Šesta podregija prve regije zavzema Genterovsko pretržje. Gams (1959,210) tako označuje predel med Dobrovnikom in Dolgo vasjo, med jugovzhodnim delom Goričkega in severozahodnimi Lendavskimi goricami Navaja, da so tu peščene ilovice, ki bi bile lahko preložena puhlica ali degradirana eluvialna puhlica Na tej matični osnovi je nastala evtrična rjava prst, ki jo obdajajo oglejene prsti Ta prst je globoka in deloma že lesivirana ter prepustna za vodo (Stepančič, 1984). Sodi med dobre kmetijske prsti
Druga regija se deli na tri podregije na pleistocenskih terasah: L južno od Goričkega, 2. med Muro in Ščavnico, 3. med Slovenskimi in Medžimurskimi goricami ter Ščavnico. V vseh treh prevladujejo ravninski pseudogleji, ki spadajo med slabše kmetijske prsti Primerni so za rastline, ki dobro prenašajo vlago in nimajo globokih korenin (Stepančič,1984).
V prvi podregiji so srednje globoki in globoki ravninski pseudogleji na ilovicah Cankovske in Sebeborske terase. Na vzhodnem delu Sebeborske terase so zastopani plitvi do srednje globoki ravninski pseudogleji. Obe varieteti pseudogleja sta meljnato ilovnate do ilovnate teksture.
V drugo podregijo sodijo prsti na Radgonski terasi ob Kapelskih goricah, ki se konča pri Klju-čarovcih. Tudi tu sta zastopana plitvi in srednje globoki ravninski pseudoglej. Druga varieteta se nahaja na jugovzhodnem delu terase med Dobravo in Ključarovcl
Tretji podregiji druge regije pripadajo prsti na zahodnem delu Šmartinske terase med Kamen-ščakom in Razkrižjem. Na tej terasi je nastal le srednje globoki do globoki ravninski pseudo-
Franc Lovrenčak 69 Pedogeografska _
glej, meljnato ilovnate do ilovnate teksture.
Taka individulana regionalizacija vsebuje tudi subjektivne momente, zato je možno Se na druge načine razčleniti ta predel Severovzhodne Slovenije. Zlasti bi pomagala geološka karta, ki bi pokazala razprostranjenost in starost usedlin, ki so zelo pomemben pedogenetski dejavnik. Tudi natančnejše poznavanje podnebnih razmer bi prispevalo k objektivnejši razčlenitvi Pomurske ravnine in podrobnejši razlagi zastopanosti posameznih pedogeografskih enot
LITERATURA IN VIRI
Gams I., 1959, Geomorfologija in izraba tal v Pomurju. Geografski zbornik V. Ljubljana. Gams I, 1972, Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik XIX/L Ljubljana
Gams I, 1983, Geografske značilnosti Slovenije, str. 100. Ljubljana.
Gregorič V, 1984>latična podlaga - v "Komentar k listu Murska Sobota". Ljubljana
IlešiC S, 1967, Severovzhodna Slovenija in njena regionalna razčlenitev. Časopis za zgodovino
in narodopisje 3 (XXXVIII> Maribor. Ilešič S., 1981, Redakcijska zasnova in struktura predvidene regionalnogeografske monografije
Slovenije. Geografski vestnik LIIL Ljubljana. Melik A, 1957, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, str. 594. Ljubljana Mičian L^ 1971, Načrt pedogeografickej regionalizacie Zahorskej niziny. Geograficky časopis
XXIII/2. Bratislava Stepančič D, 1984, Komentar k listu Murska Sobota, str. 64. Ljubljana Pedološka karta Murska Sobota 1:50 000. Ljubljana 1983.
Franc Lovren2ak 70 Pedogeografska _
PEDOGEOGRAPHIC REGIONALIZATION OF THE POMURJE PLAIN
This paper deals with the diversity of the Pomurje plain considering the differences in its soil cover. These differences have been the result of various natural geographic factors.
The plain is composed of Pleistocene and Holocene sediments of the Mura, Ledava and SCavnica rivers and their tributaries. Along the Mura, the Holocene plain is composed of non-carbonate gravel and sand. In the valleys along the tributaries, sandy silt can be found. The Holocene plain is not dissected into terraces. On the margins above the Holocene plain there rise Pleistocene terraces. Some of these are older origin (250 m above sea level) and some are of younger origin (215-230 m above sea level).
The older terrace is composed of silicious gravel and clay. The gravel is covered with 6 m thick layer of silt. The younger terrace is also covered with 3-5 m thick layer of silt under which impure gravel is to be found.
This type of parent material and landforms exert a marked influence on hydrologie characteristics. The greater part of the plain is covered with hydromorphic soils which are the result of innundation and underground waters' activity, while the lesser part of the plain is covered with soils which arc influenced by the atmospheric water.
The versatility of landforms, parent material and hydrologie characteristics resulted in variety of composition of the soil cover. It consists of several pedosystematic units which have been defined in pedogeographic regionalization. This regionalization has been individual and simple. Landforms are an important factors of differentiation of soils. As for the soils, groups have been formed according to related soil groups.
When differences of soil cover are taken into account, two pedogeographic regions become evident:
I - soils on the Holocene plain
II - soils on the Pleistocene terraces
The first region comprises six subregions:
1. the plain along the Mura, covered with fluvisols
2. the plain between the Mura and the Ledava, covered with distric cambisols and distric rankers
3. the plain along the Sdavnica
4. the plain along the Ledava
Franc Lovreneak 71 Ped(%eografska _
5. plains along the tributaries of the &avnica and the Ledava, these latest three subregions (3,4. and 5.) are covered with gleysols
6. the plain of Genterovci covered with eutric cambisols
The second region consists of three subregions:
1. terraces under GoriCko
2. terraces between the Mura and the SCavnica
3. terraces under the Slovenske and Med2imurske gorice The prevailing soil cover in all three subregions are plain pseudogleys.