538 Danica: Pismo ui-ediiici. Velecenjena gospa urednica! Ne vstrašite se, velecenjena tjospa, danes Vam ne bom delala jiadlege z ominoznim ženskim vprašanjem. Naj se ga lotevajo že enkrat tudi i druge. Jaz sem se pulila in ravsala že dosti zanje ter prepuščam sedaj zadovoljno koji drugi cenj. sotrudnici dvomljivo čast trgati se za naše pravice, brez vspeha in brez najmanjše — hvalež- nosti. Zato Vas prosim dispense za nekaj časa, da si naberem v tej Danic;" : Pismo urednici. 539 Stroki zopet novega gradiva. Kakor hitro si nabavim zopet novih, še nezaslišanih idej, jih hočem gotovo takoj spraviti v okvir svojega zbadljivega peresa. Naj počivajo dotlej tudi razburjeni živci onih cenj. čitateljic, ki so vsled mojih neprestanih prenapetih zahtevanj že skrajno nevoljne. Saj se je živelo dosihmal tako mirno v temi nevednosti in česar človek ne pozna, tega si tudi ne želi. Zakaj bi neki prekinili to idilo izza časov naših pradedov ? Pravi barbarizem poseči v to mirno gnezdo in sejati prepir in nevoljo v tiho zadovoljnost sladko dremajo ih pridnih ženic ! Ne, gospa cenjena, danes ne bodem grajala, ne, danes imam v rezervi še celo sladki bonbon za uzorne naše hišne mamice in za vse tiste, ki še hočejo to postati.. Secesijonistična kuhinja, na to vado mi pojdejo morda tudi naj- zagrizenejše kuharice. Saj je vendar secesija geslo naših dnij, in ne- opravičljivo bi bilo, ako bi izključili iz nje našo kuhinjo. Društvo »modrega križa« na Dunaju je razstavilo tako veleza- nimivo kuhinjo, v koji je vse, od oblike stolov, miz in kuhinjske omare z raznimi nesimetričnimi predali in predalčki in s polico za huhinjsko tehtnico, do ognjišča in najrazličnejših strojev do cela mo derno-secesijonistično. Kaj porečete n. pr. k steklenemu predalu na ognjišču, v kojem se suče pečenka na ražnju kar tako pred kuharičinlmi očmi ? Izvrstno, ne? Pa nobenega medenega in bakrenega posodja, vse le iz porcelana ali iz dobro žgane fijance (majolika), ki tudi v ognji strpi in ki se da posnažiti tako lahko brez vse težave. Toda piece de resistance te nove kuhinje je pač nova iznajdba — term^ifor — to je posoda z dvojno nikelnasto steno, vkojijeneka kemična ingredijenca, do sedaj še tajnost izumiteljeva. Na ta način so izdelane sklede, vrči, raenaže itd. Ako jih postaviš za štiri minute v krop, vzdrže toploto baš toliko ur. Kako neprecenljiva je taka posoda, to bode razumela pač vsaka gospodinja. Saj res ni za kuha- rico nič hujšega, nego če se ji skrbno izdelana jedila pred časom ohlade. Ali pa ni ta iznajdba liaš voda na moj mlin ? Saj se prenašajo v taki posodi jedila lahko tudi po zimi — — toda ne, danes nočem kar nič zbadati. Pokazati hočem samo našim vrlim gospodinjam, kako si morejo olajšati trudapoino delo z novimi iznajdbami. A razstava ne nuja samo očem, ampak tudi jeziku. Vsaki dan se shaja izbrani juri ter premira najboljše kuhinjske izdelke, dopo- slane od raznih gospodinj in kuharic. Človeku se kar .sline cede, če samo misli na toliko dobroto. 040 Danica: Pismo urednici. V prvem nadstropju je internirana kuhinjska biblijoteka, pu- blikacije belg'ijskecfa družtva proti alkoholizmu in glavni dobitek razstavine loterije — to je bala za nevesto. Tudi dunajsko gospo- dinjsko dru.štvo je razstavilo svojo šolo za posle, ki vzbuja občno pozornost. Razstava ima pa tudi dobrodelen namen. Cisti dohodki so na- menjeni ustanovi doma za stare posle . Iz tega uzroka in ker nuja res veliko lepegL\ in zanimivega, priporočati moram vsem cenj. čita- teljicam, kojim se nuja prilika priti na Dunaj, da naj je nikar ne zamude. Zal mi je le, da nisem zapisala vsega tega »po naravi«, marveč sem posnela po poročilu iz nekega dnevnika. Oh Dunaj, Dunaj, zakaj si pač tako daleč! Toda dosti kuhinjske slaščine. Kaj pa porečete, veleč, gospa, k najnovej.ši maroti slavne vSare ? Ali ni to naravnost v nebo vpijoča nevarnost, ženska v moški vlogi, in še celo v Hamletu, in naj si bodi ta ženska tudi Sara Bernhart, Ubogi Shakspeare, gotovo bi se še v grobu obrnil, če bi videl, kako silo trpi sin njegove muze. Dobro, da tega ni doživel, drugače bi bil gotovo uničil svojega nesmrtnega Hamleta že v manuskriptu. Da me razumete prav ; ne, da bi cenila možko umetnost višje, nego žensko, ne, toda ženska ne bode nikdar predstavila možkega tako, da bi le količkaj napravilo na gledalca vtis kakor, da bi imel pred seboj moža. Videl bode le vedno žensko, da-si v možki obleki. Ravno tako smešno bi bilo, ako bi hotel predstavljati možki Anico v Čarostrelcu ali Faustovo Gretko. Da, če si dovoljuje take ekstravagance eksentrična gospa Sara, naj še bo. Pa da je premotila celo resno Sandrock, to je pač ne- razumljivo. Pa da mi ne bodete zavidali, naj Vam le precej povem, jaz nisem videla nobene od njiju, pa tega ne obžalujem. Mojo sodbo o Sarinem Hamletu mi diktira edino le moj razum in moje čustvo, ki se vnema za vse, kar je lepo in resnično, a se zgraža pred nelepim in neresničnim. In neresnica je tudi Hamlet v ženski obliki. Ker sem dospela do. lepega in nelepega, mi pride baš na um, da ne poznam grše besede, nego je beseda »koš». Le pomislite, če vidite stareg-a moža, težko sopihajočega in ihtečega pod težo natla- čenega koša, ki mu teži rame. Ali se Vam ne bo krčilo srce pri tem pogledu in zdihnili bodete : ah, ta koš, ta težki koš, kako se muči ubogi starec pod njim ! Ali če pride po ljubezni in po kovanem zlatu hrepeneči, nade- polni mladenič v črnem fraku in z belimi rokavicami k oboževani Danica : Ali 51<0(Iuje emancipacija liistvu ženstva ? 541 bog-inji svojega srca, a om\ ga odpravlja s košem? Ali ne bode pre- klinjal v dno pekla ta neusmiljeni koš? In ali če si spisal z velikim trudom in naporom črtico, tako krasno, tako milo donečo in do srca segajočo in da pošlješ to dete svoje fantazije v redakcijo. A glej, mesto v tiskarno se ti zmoti v — koš. Ah, ti koši, kedo si jih je izmislil ! Pa še redakcijski koši posebej ! S prisrčnim pozdravom udana Vam Danica. .