Dopisi. IzJarenine. (Ciril-Metodova slavn o s t.) Letos je tretjikrat priredilo naše delavno kmečko bralno društvo svojo CirilMetodovo slavnost, ki se je lepo obnesla. Ker |e bilo v nedeljo vreme ugodno, je bila udeležba prav obilna. Iz Maribora so došli vrli naši prijatelji prof. dr. Medved, dr. Kovačič ter trgovec Dolenc. Središče celi slavnosti je bil prekrasni slavnostni govor vlč. gospoda prof. dr. A. Medveda. Govornik pred vsem blagruje jareninsko ljudstvo, da še v njem živi do danes spomin na sv. brata, ki sta pred 1000 leti tod hodila in učila; zato je prav, da jima v čast prireja slavnosti. Potem pa mu v poliudni besedi priporoča tri reči: 1. Sv. brata sta nam prinesla edino pravo vero. Ohranite jo zvesto, ona je temelj vaše časne in večne sreče. Povsod, kjer je naše ljudstvo verno, je tudi srečno in ima vsega obilo. Ne dajte se zapeljati krivim prerokom, ki celo že med Slovenei delujejo za prazno luteransko vero. Jarenina je do sedaj zvesto čuvala najdražjo dedščino prejeto od sv. bratov, daj Bog, da bi tudi v bodoče ostala na naiboljšem glasu! 2. Skrbite za poduk! Sveta brata sta prestavila sv. pismo v slovenski jezik in sta povsod podučevala naše prednike. Ce bi dandanes živela, bi spisala še druge podučne knjige in bi tudi na shodih podučevala svoje liudstvo. Več kdo ve dandanes, boljše je; le z obilim znanjem si bomo pomagali in premagali naše nasprotnike. Berite za to radi dobre knjige in časopise in se udeležite vsakega shoda, ki ga vam priredijo prijatelji naši. 3. Ljubite svoj materni jezik. V njem sta oznanjevala sveta brata božje resnice, v slovenskem jeziku sta popevala sveto mašo. Zato je slovenski jezik posvečen jezik. Kdor svoi materni jezik zametuje in zataji, več ni pošten človek pa tudi kot kristjan ni kaj prida* Zato pa ostanite vsaki čas dobri katoliški Slovenci! To je kratfca vsebina lepega govora, katerega je ljudstvo pazljivo posluSalo in končno navdušeno odobravalo. Domači pevci so prav lepo zapeli več v srce segajočih milih pesmic, mladeniči in dekleta pa so se skazali kot prav dobri deklamatorji. Vmes pa so mogočno pokali možnarji z bližnjega hriba sv. bratoma v čast. Slavnost se je končala s papeževo himno. Na to je sledila prosta zabava pri g. Cvilaku. V novejšem času si različni zapeljivci prizadevajo, da bi pokvarili tudi dobro jareninsko Ijudstvo. Pa ne bo šlo. Ta slavnost še nas je zopet bolj utrdila v ljubezni do sv. vere in do sloven. domovine. Najdražjih svetinj si nikdar ne pustimo izruvati iz naših src. Da bi vero zaničevali in grdo psovali svoj narod, Nikdar tega ne storimo, Za svetinje raj umrimo! bodimo junaki vsi v borbi za svetinje tri! Varujmo zvesto jih, nevstrašno vedno : očetov vero, jezik, zemljo dedno! Gornja Radgona. Veselo je čitati v različnih časopisih, kako so obhajali tuintam slovesnost sv. Cirila in Metoda. Tudi pri nas smo videli na predvečer mnogo kresov, da celo odmevanje topičev je naznanjalo po širokem murskem polju, da se začne gibati slovenska kri. V nedeljo 9. t. m so priredili yrli domači tamburaši koncert na krasnem vrtu gosp. Osojnika. Koncert je bil nepričakovano dobro obiskan. Vkljub majhni vstopnini se je nabrala precej lepa množica, od katere se je darovalo čistega dobička CirilMetodovi družbi 18 kron, in petrovskim siromakom 18 kron. Srčna hvala se izreka vsem blagim gostom za obilna preplačila. Blage goste je pozdravil v kratkem in jedrnatem govoru gosp. Čirič od Kapele. Obiskal nas je tudi g. Majžer, visokošolec v Gradcu, kateri nam je razložil pomen naše veselice. Da je segala njegova beseda v srce, nam je dokaz burno ploskanje. Da pa je bila naša slavnost nepričakovano vesela, se moramo zahvaliti našim vrlim pevkam in pevcem. Zdramite se vsi Petrovčani, ne teptajte, ampak spoštujte svojo mater Slovenijo! Ker kdor se sramuje maternega Jezika, ni vreden, da ga slovenska zemlja nosi. Ako pa se dragi Petrovčan spominjaš gesla: «Vse za vero, dotn cesarja,* ti ne bo mogoče se sramovati maternega jezika i sv. vere. Da bi se skoraj zdramili, v to nam pomagaj Roo! Iz Slovenske Bistrice. (P o s o j i 1 n i c a. Električna železnica. Židovski slep a r.) Naša posojilnica je kupila na glavnem trgu ležečo hišo od g. P. Novaka, tako da imamo tudi tukaj zdaj svoj narodni dom. V prvem nadstropju se bo priredila dvorana za narodne shode in veselice in upati je, da si tukajšnji narodnjaki vendar enkrat ustanove bralno in pevsko druStvo. Gosp. P. Novak pa ostane še tudi zanaprej gostilničar v tej hiši in bode, kakor dozdaj, postregel z izborno kapljico tukajšnjih goric. Že dvakrat se je tukaj mudil neki inženir elektriške tvrdke Ganz i. dr. iz Pešte ter meril, koliko konjskih sil bi se dobilo od našega potoka tam, kjer v črešnarjevem grabnu pada čez skalovje. Zračunal je, da bi se dobilo 340 konjskih sil, od katerih bi se 140 porabilo za električno ozkotirno železnico od Zgornje Bistrice do železniške postaje, druge sile pa bi bile na razpolago za iabrike, mestno razsvetljavo itd. Zdaj se neki že izdelujejo načrti, toda ni lehko verjeti, da bi se dobili potrebni kapitali za tako podjetie. Neki židovski slepar si je pridjal ime Engerlengy, ki je trgovee v Pešti, tudi žid. Kupil je kot tak pred nekaj tedni od gospe P. v Gradcu grajščino Statenberg za svoto 150.000 gld. s tem, da jej bo od oktobra naprej v obrokih plačeval kupnino. Are nobene ni dal in čuditi se je dotični lastnici, da ie bila tako lehkoverna. Njeni zastopnik, neki odvetnik v Slov. Gradcu, je sicer vprašal v Pešti, kaj je z Engerlengy in dobil odgovor, da ie dobra tvrdka. Novi lastnik se je precej v Statenberg odpeljal in prodajati začel živino iz hleva in les iz gozdov. Med tem je vendar dotičnemu odvetniku se cela stvar sumna zdela in odpeljal se je v Pešto: kako se je začudil, ko pride k pravemu Engerlengy-ju, ki o celem kupu nič ni vedel. Tisti slepar pa je bil tako predrzen, da s par tisočaki, ki jih je v naglici pridobil, ni zginil, ampak se peljal v Zagreb, odkoder se je vrnil v Poličane, kjer ga je pa že čakal žandarm, da ga je odgnal k tukajšnjemu sodišču v zapor. Našli so pri njem še 900 gld. Njegovo ime je, kakor je povedal, — Samuel. Iz ptujske okolice. Dan 9. julija t. 1. je bil za nas Krčevinarje zares narodni praznik. Kmetijsko bralno društvo nam je namreč zopet priredilo narodno veselico, oziroma Ciril-Metodovo svečanost, katere se je udežilo toliko ljudstva iz mesta in okolice, da so bili prostori na prelepo okinčanem vrtu g. Gregorca prenapolnjeni. G. predsednik pozdravi najpoprej vse navzoče in odda besedo č. g. o. Lenartu, kateri nam v jedernatih besedah razloži življenje in delovanje sv. blagovestnikov, priporočaje nazadnje rabo CirilMetodovih svičnikov, šibie in kave. Nadalje govori g. dr. Brumen v jako poljudnih besedah o stanju kmetijstva pred 50 leti in sedaj ter navdušuje, da se naj posebno kmetje oklenejo bralnega društva, kajti le z branjem dobrih časopisov in knjig si moremo pridobiti potrebno omiko in znanje socialnih razmer. G. predsednik napije sivolasemu starčeku sv. očetu in preblagemu vladarju cesarju Franc Jožefu, da bi ju Bog ohranil še mnogaia leta. Med drugimi napitnicami se je tudi napilo 6. g. F. Gomilžeku, kaplanu v Jarenini, kateri je ustanovitelj in velik podpornik društva, ter mu je ljudstvo iz velike hvaležnosti zaklicalo trikratni živijo. Vmes so sledile lepe slovenske pesmi vrlih ptujskih pevcev in deklamaciie, tako do je mogel vsakdo reči z veseljem: res prav veselo je bilo; le da bi nam kmalu bralno društvo zopet priredilo kakšno veselico. Res milo so donele po krčevinski dolini lepe navdušene slovenske pesmi in takorekoč dramile nekatere zaspane Krčevinarje iz narodnega spanja, vsled katerega }e dobila Krčevina pri zadnjih volitvah črni madež. Delajmo vsi za enega in eden za vse v prospeh in blagostanje toliko potrebnega bralnega društva. Zbudimo se iz dosedanje zaspanosti in ponosno stopajtno na dan, da vstane okolica krčevinska iz narodne zaspanosti in si opere rano, katero so ji prizadjali lastni sinovi radi straha pred ptujskimi posilinemei. J. K. Sv. Marjeta niže Ptuja. — Gospod urednik! Do sedaj me še gotovo ne poznate ne po imenu ne osebno in sicer zato ne, ker se moje ime najde zelo redko po svetu in ker še v Vaših krajih tam na Štajarskem do letos nisem hodil. Sedaj se Vam pa predstavljam kot Marko Korun, vinski trgovec v Trstu. In kaj mislite, zakaj pa Vam pišem od Sv. Marjete in ne iz Trsta? Zato ne, ker to, kar je v Trstu zanimivega, prinašajo naši domači časniki, to pa kar je drugod. bi morali prinašati ondotni, da se tako domače imenitnosti zved6 po svetu. Poročal bi Vam pa rad z Vašim dovoljenjem nekai s svojega potovania. Veste, vinski trgovec, ta Vam pride daleč po svetu. Njemu so znane vse vinske gore, kakor tudi podzemeljske kleti tudi najrevnejšega juda, ki «dela» vino, zato pa ve vinski trgovec povedati tudi marsikaj. Da pa pridem k stvari, povem Vam, da sem to leto v meseeu juniju se odločil, da poskušam osebno Vaše slavno vino iz Haloz. Vsedem se v Trstu na brzovlak in kmalo sem bil v «Moschganzen», kjer sem izstopil, ker sem od tam, kakor se mi je reklo, imel naibližjo pot na Zavrač. Najel sem si voznika, šaljivega starca, ki me je kratkočasil celo pot. Spoznal se je sam dobro na vino, zato mi ni trebalo iskati drugega mešetarja. Peljala sva se čez Dravo po brodu. Ko plačam, dobim listek in kdo popiše moje začudenje, ko berem: St. Margarethen—Ueberfuhr. Rekel nisem nič, a mislil sem si: Onstran Drave je gotovo že vse nemško, ker se že na brodu ta spaka tako šopiri. Kupil sem dobro in sicer toliko, da mi je zmanjkalo denarjev. Brzojavil sem domu in čez tri dni sem upal, da bodo denarji na pošti v «Moschganzen». Zapustil sem torej prijazni Zavrač, da bi poiskal pošto v «Moschganzen». Reklo se mi je, da je blizu kolodvora. Šel sem na kolodvor in od tam sem namenil preiskati vsako hišo, da najdem poSto. Prvi dve, kakor nalašč za pošto, nista bili; korakam dalje po cesti in tu zagledam neko zarjavelo tablo, na katerej je stalo mogočno: «K. k. Postamt Mosehganzen* na sredi pa ces. orel. Mislil sem si, to mora biti pošta. Vstopim torej pri vratih, ki sem jih videl, a nesreča — stopil sem v kuhinjo. Cvrlo se je in pražilo, da je bilo veselje. «Tu ne sme notri, tu je kuhinja«, oglasi se nekdo za vratmi. »Vidim, da je kuhinja, a kje se pride na pošto?, povprašam ponižno. «Idite okoli», bil je kratek odgovor, in hitro sem jo pobrisal nazaj, samo enkrat sem še hitro pogledal na vellk «šnicelj», ki me je prav prijetno s svojim duhom šegetal po nosu. «Idite okoli», se mi je reklo, a na katero stran nisem vedel. Napis je bil na tej sh ani, kjer se ne sme notri, sedaj pa človek naj ve, kje da je pravi vhod. A udal sem se v usodo, kakor jud, če ga vržeš pri enih vratih iz hiše, pa pride na nasprotni strani nazaj. Šel sem «okoli»; precej velik ogelj sem obhodil, a nazadnje prišel vendar do velike «lese>. Hotel sem odpreti, pa ni šlo. Kaj početi? Več vhodov menda ni, ko dva. Pri enem sem moral nazaj, tukaj pa ne morem notri. Hajd čez leso! Z veliko težavo sem zdeval svoje 40 let stare kosti in nekaj mlajšo mast čez «leso» in gledal sem, kje bi našel kaka vrata. Vrata sem sicer zagledal, pa kako priti do njih. Pred menoj }e ležal velik kup gnoja, ki ni dišal tako, kakor «šnicelj» na oni strani hiše, ozka pot pa, ki je bila med gnojem in plotom, bila je pod vodo, ki se je vsled obilnega deža prejšnji teden zbrala okoli gnoja. Zdaj da bi mi prišla misel, kaj je bolje: prebresti gnoj ali gnojnico? Mislim si: boljše bo po gnoju, vsaj ne bom moker. Po6asi in pazno lezem 6ez kup. Storil sem že nekaj korakov, kar zagrmi nekdo pred menoj: «Kaj hodite po mojem gnoju, tu ni nobena pot!» Kakor zakamenel sem obstal. Hotel sem nekaj re6i, usta sem odprl, a glasa nisem vtegnil napraviti, zakaj s strahom sem zapazil, da se gnoj pod mojimi nogami vdira in da lezem notri. Koliko so mi dopuš6ale moje mo6i, obrnil sem svoj trebuš6ek proti lesi nazaj in povem Vam, nazaj 6ez leso sem zlezel hitreje ko notri. Bil sem zopet na cesti, kakor poprej. Na tihem sem klel poSto, kuhinjo, leso in gnoj, samo «šniceljna» ne. Nekje pa pridem do cilja, si kone6no mislim, ter se obrnem k sosedu, kjer je bila, kakor sem sedaj spoznal, kr6ma mojega prejšnjega voznika. PovpraSam majhno dekletce, so-li o6e doma? Odgovorila je: Ne. Vprašam dalje: Kje se gre na pošto? «Tam okoli idite», odgovori ter pokaže na malo utico. Dam ji kraicar. Vesel «Bog lonaj» in zginila je. Mahnem jo «okoli» utice in zopet sem pred — leso, ki pa na sre6o ni bila tako mo6no zaprta, ko prejSnja, in z lahkega sem prišel na dvoriš6e, kjer sem s strahom opazoval na nasprotni strani kup gnoja, ki me je hotel potegniti v svoje notranje. Sedaj zapazim vrata, na njih napis, zraven škrinjico. To bo gotovo pravi vhod si mislim in stopim bližje. Pogledam naiprej napis. Ko zapazim «Amtsstunden* šine mi v glavo: Aha, to preberi, mogo6e, da si prišel napa6ni 6as in iz urada boš io moral pobrisati tako, kakor iz kuhinje in gnoja. Berem in berem in bral sem: «Po nedeljah in praznikah ie poSta odve6ara zaprta», zraven pa nemški. Hvala Bogu, da ni praznik, ne nedelja danes, druga6e bi hodil zastonj ter se trudil «okoli>, zakaj bilo je «odve6ara». Pogumno primem za kljuko in vstopim. Bil sem v nekaki veži. Pred menoj vrata, na levo vrata, na desno vrata in zadej vrata, katera sem za slu6aj nevarnosti pustil odprta. Najbližja so pred menoj. A ko se približam, 6utim duh «šnicelina> in hitro nazaj. Zdaj pa zapazim na desno zopet «Amtsstunden» in tje se obrnem. Potrkam. Tenki «herein> mi dovoli, da vstopim. Vse «taj6». Dobil sem hvala Bogu svoi denar in kolikor mogo6e hitro sem se odpravil, zakliniaje se, da rajši ne pijein, ne kupujem in ne prodajam nobenega vina, kakar pa da bi, tako «okoli» moral iskati pošto. To se mi je, gospod urednik, zdelo vredno, da se objavi, zato sem Vam poslal to pismo, za katero sem irael 6asa dovolj, da sem ga spisal. Ko sem namre6 pla6al svoje dolgove in se odpravljal na vlak, moral sem zopet mimo tiste lese in ko sem nekaj 6asa še gledal po tistem kupu ter premisljeval, kako hudo se mi je godilo, prišel je vlak, ni6 se ni premišljeval, ampak odšel brez mene. Na vso jezo sem io mahnil v kr6mo, prosil papirja in 6rnila in evo Vam, kar sem napisal. Z velikim spoštovanjem Vam udani Marko Korun, vinski trgovec v Trstu.