1 Nanien vseameriške konference ni samo preprečiti v bodoče sleherno vojno med ameriškimi državami ter izpopolniti organizacijo svojega miru, marveč tudi preprečiti, da bi kjerkoli nastali pogoji za novo vojno. Mi bomo ohranili svoje ideje in bomo tudi branili demokratske oblike vladavin, ker se zavedamo, da nam je mogoče samo tako se izogniti vsem nasprotstvom, preprečiti vsa sovraštva, ojačiti vse dobre namere, zasigurati svojo pravico, povečati upanje v; mir in blagostanje ne samo naših narodov, marveč tudi vseh narodov sveta.« KŽAV V NAŠI DRŽAVI. Narodna skupščina se sestane 11. t. m. Ob 9. uri dopoldne. Na tem sestanku bo določen dnevni red nadaljnega zasedattja. Sami se obsojajo. O kmečki zaščiti piše »Kmetski list« (2. decembra): »Prvi začetki kmečke zaščite so odložili plačilo dolgov. Mislili smo, da to ne bi dolgo trajalo, ker smo vedeli, da vsak zastoj pomeni v gospodarstvu nazadovanje, dolg zastoj pa celo že propast. Upanje, da bo pravična rešitev dana kmalu, nam je zbujalo dejstvo, da so vse države, ki so imele slične težkoče, v prav kratkem času odpravile zaporo denarnih zavodov, kmečke dolgove pa odkupile in jih spremenile v dolgoročne obveze z nizko obrestno raero. Cakali smo od dne 20. aprila 1932 do dne 26. septembra 1936. Več ko štiri leta.« — To je najhujša obsodba Jenesarjev, katerim tudi pripada »Kmetski list« s svojimi kmetijci. Če bi bili ti ljudje še dalje na vladi, bi morali kmetje in denarni zavodi še dalje čakati. V DRUGIH DRŽAVAH. Vedno naraščajoča ublažitev odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Pozornost po vsej Evropi je vzbudila za naš državni praznik 1. december pisava vodilnega italijanskega časopisja. Najbolj ugledni italijanski listi so objavili za ta dan Jugoslaviji izredno prijazne članke, v katerih so hvalili našo kraljevo rodbino in so opozarjali na dejstvo, da so zavladali med obema državama dobri sosedni odnošaji, ki se bodo razvili v doglednem času v prijateljsko razmerje. Ta prijetno presnetljiva pisava nam jasno kaže, da stojimo pred novo in boljšo bodočnost obetajočo ureditvijo naših stikov ter razmer z Italijo. Neprijetno zasedanje sveta Zveze narodov. Za 10. decembra je sklican v žene-< vo svet Zveze narodov radi državljanske vojne v Španiji. Rdeča španska vlada, ki je še vedno članica Društva narodov, zahteva od njega, da napove proti nacijonalistični španski vladi sankcije ali ka« zenske odredbe, kakor je prišlo svoj čaa do njih napram Italiji, ko je pričela vojtio z Abesinijo. španski rdečkarji hočejo od Zveze narodov še iztisniti sankcije tudi proti Italiji in Nemčiji, ki podpirata španske zmagovite nacijonaliste. Z zasedanjem 10. decembra je postavljena Zveza narodov pred rešitev vprašanja, kateremu ne bo kos. Važne spremembe v Bolgariji na vidiku. Na Bolgarskem pripravljajo ustanovitev državne stranke, ki bi naj uvedla demokracijo v vladne posle. Za osnovanje nove stranke je že imenovan potrebni akcijski odbor in so se izvršile dalekosežne spremembe osebnosti v notrajnera ministrstvu in pri policijskih ravnateljstvih. Skoro vsi dosedanji načelniki so prestavljeni in precej višjih uradnikov je odpuščenih iz državne službe. Na izpraznjena mesta so imenovani čisto novi Ijudje. Avstrijsko prestolico Dunaj je obiskal na povratu iz Rima regent Madžarske admiral Horthy. Sprejet je bil od Avstrijcev z vladarskimi častmi in veliko vojaško parado, pri kateri je sodelovalo 11.000 vojakov. Novi ukrepi Hitlerjeve nemške vlade. Hitlerjeva vlada je sprejela nov zakon, po katerem bo vsak nemški državljan, ki vede ali nevede iz lastnega in brezvestnega koristoljubja ali iz drugih nižjih namenov proti zakonskim določbam izvozi iz države svoje premoženje v inozemstvo, ali pa pusti svoje premoženje v inozemstvu in s tem povzroči veliko škodo nemškemu narodnemu gospodaP' stvu, kaznovan s smrtjo. Njegovo premoženje bo zaplenjeno. To se nanaša tudi za de!a ki so st^rjena v inozemstvu.: Za izrek sodbe je merodajno narodno sodišče. Nadalje je sprejel ministrski svet zakon o Hitlerjevi mladini. Po tem novem zakonu mora biti vsa nemška mladina organizirana v Hitlerjevi mladinski zvezi. Vodja te mladine je podrejeu naravnost Hitlerju in je višji državni uradnik. Časopisje napoveduje, da bo ta drugi zakon velika ovira za pogajanja z Vatikanom glede izvajanja določil konkordata o verski vzgoji nemške mladine. Kako gospodari vlada Ijudske fronte na Francoskem? Francoski finančni minister je predložil državni proračun, ki izkazuje 25 milijard primanjkljaja. Vsi finančni strokovnjaki so mnenja, da je tako državno gospodarstvo nekaj edinatvenega, in so z njim dokazali francoski socijalisti popolno vladno nesposobnost. Pred nastopom Blumove vlade ljudske fronte je bila Prancija na zlatu najbolj bogata dežela in so bili vsi njeni državni proračuni v ravnovesju, kar znač\ da so bili državni izdatki povsem kriti - -'-hodki iz davkov. Že koj v prvih mesecih vlade ljudske fronte sta začela bežati iz Francije zlato in ves tuji kapital, ki je bil po francoskih bankah nagromaden radi sigurne vrednosti franka. Tekom polletnega vladanja se je opirala Blumova vlada na delavske mase, katere je hntela prikleniti na?^ s štirimi novimi zakoni. Zvišala je delavske plače za 1%. Dalje je uvedla obvezen in plačan delavski dopust vsako leto. Predpisala je vsem industrijam dogovorne pogodbe med podjetji ter delavstvom ter je uvedla za vso inJustrijo 40urni delovni teden. Vse te omenjene socijalne odredbe so povzročile splošno draginjo ter so delni in generalni štrajki delavskih množic od početka Blumove vlade do danes na dnevnem redu. Pri vsem najslabšem državnem gospodarstvu ter štrajkih je prišla Francija ob ugled v inozemstvu. Konečno pa je vlada Ijudske fronte v neprestani nesigurnosti, da je ne vržejo lepega dne komunisti, ki odločajo glede vladne večine v parlamentu. Iz prav na kratko povedanega je jasno liki beli dan, da znajo pristaši ljudskih front pred volitvami hujskati ljudske množice, pri vladnem krmilu pa samo prazniti blagajne, povzročati draginjo in stavke. Nova zveza štirih azijskih držav. Dne 1. januarja 1937 bo podpisana pogodba o medsebojni vojaški pomoči med štirimi azijskimi državami: Turčijo, Perzijo, Afganistanom in Irakom. Za to zvezo se posebno zanima Angleška, ker upa, da se bodo omenjene države zoperstavile prodiranju boljševizma v one azijske pokrajine, nad katerimi držijo izkoriščevalno roko pokroviteljstva Angleži. Novi načrti ruske Kominterne. Glavni cilj delovanja sovjetske internacijonale ali Kominterne, da bi zanetila v Evropi Bplošne nemire in revolucijo, je pokopan s protiboljševiško zvezo med Nemčijo in Japonsko, o kateri smo pisali v zadnji številki. Ruski sovjeti so sklenili, da bodo za bodoče prenesli sedež Kominterne iz Moskve v špansko, od rdečih zasedeno pristanišče Barcelono. Iz Barcelone se bi naj širile po Evropi hujskarije na splošen upor in Moskva bo lahko odslej mirno zagotavljala svojim še preostalim prijateljskim evropsk^m državam, da skrbno čuva nepristranost in da je komunistične propagande kriva Barcelona. Boljševiki so se razdelili na dve skupini. Skupina Stalina se opira na Kominterno in čaka na svetovno revolucijo. Skupina Vorošilova in Molotova se naslanja na »gvardijo mladih« (Ježov, Andrejev in Ždanov). Končni izid na Španskem bode imel velik vpliv na dogoke v Rusiji. Padec Jagode, Zanimivo je, kako so vsemogočnega načelnika čeke (GPU), iuda Heršla Jehuda (Jagodo) odslovili. Molotov ga je poklical v Politbjuro, da bi tam po navadi poročal. Poleg drugih je bil tu navzoč tudi Belov, poveljnik moskovskega vojaškega okraja. Vorošilov je naznanil Jagodi, da vsled nereda v komisarijatu notranjih zadev ne more več obdržati tega mesta. Naročil mu je, da naj takoj odide z Belovim in Ždanovim v svojo piGarno, da izroči vse posle nasledniku Ježovu. Jagoda je bil presenečen, zmešan in je odšel brez vsake besede v spremstvu omenjenih dveh izrcčiti posle nasledniku. Tako je Vorošilov podrl mogočnega načelnika zverinske čeke! Italijani zasedll celo Abesinijo. Ko so Italijani v abesinski vojni zasedli negueevo prestolico Addis Abebo, se ni podvrgla italijanski oblasti pokrajina Gore z glavnim mestom istega imena. V mesto Gore se je iz Addia Abebe po pobegu neguša preselila abesinska vlada, ki je po rasu Imru, kateri je ostal zvest svojemu pobeglemu cesarju, širila vstaje ter upore proti Italijanom. Sedaj pa je tudi ras Imru pobegnil m italijarske čete so za- sedle nepokorno provinco Gore in zginib go radnji p-eostar>'"' nekdajne abesinske vlade. Zadeva, Id je razburUa ce!o Anglijo. Angleški kralj Edvard VTII. je neoženjen. Poročiti se namerava s 401etno gospo Simpsonovo, ki je že dvakrat ločena in je bila zadnja razporoka izrečena še le meseca oktobra tega leta. Proti kraljevi nakani je nastopila vlada, anglikanska cerkev in se je razburil celotni angleški imperij. Casopisje piše, da se bo kralj v slučaju zakonske zveze s Simpsonovo odrekel kroni in ga bo nasledil na kraljevem prestolu mlajši in poročeni brat princ Jorški. Koncem minulega tedna so se trudili na najvišjih mestih, da bi našli na kak način tak izhod iz skrajno neprijetne zadere, da bi priljubljeni kralj ostaJ na svojem mestu. Predsednik Roosevelt na vseameriškem kongresu. V Buenos Airesu, v glavnem mestu južnoameriške republike Argentina je za^el 1. decembra zborovati vseameriški k^ngies, na katerega so p^lale repubhke obeh Amerik švoje zastopnike. Predsednika Združenih aineriških držav Roosevelta so ob prihodu v Buenos Aires nad vse slovesno ter navdušeno sprejeli. V pristanišču ga je pričakalo nad 1 milijon Ijudi. Vseameriški kongres je otvoril Roosevelt in je v svojem govoru naglasil nujnoet sodelovanja vseh ameriških držav za ohranitev svetovnega miru. Na Japonskem sta odstopfla zunanji in notrajni minister. Vladno krizo so izzvali ogromni izdatki za oborožitev, katerim so se uprli gospodarski krogi s svojimi trezno mislečimi člani vlade in politiki. Z najnovejšo vladno krizo je znatno zaostren že itak dolgo obstoječi razdor med generali in civilnimi političnimi osebtiostmi.