Telovadba v ljudski šoli. Poročila o tisipebih telovadbe. ki so io oriredile ljubljanske srednje in mesčanske šole dne 5. junija, so mi dala spodbudo, da označim svoje mnenje, kako bi bilo mogoče gojiti šolsko telovadbo podeželski ljudski šoli. .19. januarja 1920 je izšla v Beogradu naredba mmistrstva prosvete pod O. N. Br. 374. V kolikor vem, o tej naredbi naša šolska vodstva še nimajo ne duha ne sJuha. Dejstvo je. da odreja naslednje: 1. da se telesna vzgoja po>seh šolah vrši v glavnem po sokolskem sestava, metodiki. estetiki, redu in disciplini — kar ie naibrž tudi vzrok. da za ljudsko šolo v Slovenui ta naredba formalno še ne eksistira. 2. da se vzgoji telesnega vežbanja po vseh šolah obračaj čim večja pažnia; slednjič pa. da se šolske dvorane. dvorišča itd. stavi v ta namen na razpolago §e drugim telovadcem. tem preje toraj šoli sami. 0 pomenu, koristi in važnosti j?ojenja telovadbe je nepotnebno govoriti danes. Dokazov in že spoznanja o tem te dovolj. Zalostno je samo to, da manjka volje največ tam. kjer io je naiveč potreba. to je med nami učitelji. ki srno udruženi v organizaciji UJU. Všo ostalo pomanjkljivost volje. ki bi utegnila procenjualno odpasti na drugo učitelisko organizacijo. lahko mirno spregledamo. Istina pa je. da. je Izvrševanje te naredbe odvisno največ od šolskega vodje. Je on za to, ie.veliko za to; iii njega. ni navadno nikogar. Zato spimo spanje p^avičnega in čakamo menda. kedai nam bo že iz predvojne in medvoine dobe znan glas tcpmbe zapel: memento raori! Onemu. ki bi rad zaipočel. pa ne ve kie in kako se lotiti tega dela na podežeU ski liudski šoli. priporočam po svoji skušnji in mnenju. naj upoštevajo to. če služi v kraju. kjer jg: 1. sokolska iii kaka drugovrstna telovadnica. 2. ena izmed obeh, 3. nobene telovadnice a šola s šolskim dvoriščem, 4. šola brez dvorišča ali brez vsakega zi telovadbo primemega prostora* 1. Kraj s sokolsko in dfugavrstno telovadnico. Če nima šola svoje telovadnice. a hočeš ŁO.jiti telovadbo tudi na orodju, se obmi kot voditelj šole na sokolsko "iruštvo s prošnjo. da to v svo.je telovadbe proscem času prepusti telovadnico pro\'\ primerni od§kodnini v vežbanje telesa šolski mladini. Težko, da bi se dotrilo podeželslko sokolsko dfuštvo, ki bi v to ne privolilo. V tem skičaiu imaš gotovo tu pa tam na razpolago vaditelja tega društva ki ti bo dober talmač za tehnične izraze telovadbe, ki jih morda še ne obvladaš — seve, če ti ni povpraševanje po teh pojasnilih preponiževalno. Tudi ves ostali način vežbanja,moreš pridobiti v tem vaciitel.TU. Pridobivanje zrjanosti ti ie v tein oziru zelo olajšano. 2. Istj postopek imaš tam, kier je samo sckelska telovadnica. Drugačen. kjer ic samo rtrugovrstna, i>a sam za izvrševanje te ministrske naredbe nisi ne vz^oien ne prhičen. Ako bi kot tak. kot je m (-značeno. ime! šolsko mladino iudinjati, ma?ari nehote in nevede. kaki politični stranki. ter priti zato kot vzgojitelj v nasprotje s točko 1, in 5 te minister. nar., je bclje. da se omeiiš na izvrševanje te naredlbe v smislu navodila pod 3.) ali 4.) Ako na je tvoja osebnost dovolj siposobna in močna ter taka. da ni nobene opravičene boiazni v izpolnjevanju te naredbe. tedaj se po moiem zasebnem mneniu moreš podvreči sro.ienju telovadbe tudi v drugovrstni telovadnici. To mnenje zastopam zato. ker sem naziranja, da vzga.iajo*zna. čaie osebnosti — ne pa prostori. Zame pride v poštev boli kdo, ne toliko kje se vzgaia __ato zavračam z istega stališča trditev. da bi bil čut staršev ali otrok žaljen. če bi šola učila šolsko snov po šolskih predpisih pod šolskim nadizorstvom in odgovornostjo šolsko mladino tslovadbe v kakem izvenšolskem prostoru. — Da pa tudi krai vzgajanja ni povsem brezpomemben, priznam. Zato Izrabi raje možnost pod 3.) ali 4.). ako je katera prejšnih nemogoča. 3. Kraj brez vsake telovadnice, a s šalskim dvofiščem. Teh slučaiev bo morJa več. Hočeš li šolsko dvorišče preurediti v telovadišče, ne bo take težave, če imaš zato potrebe.n prostor in mal načrt. Če imaš dvorišče do 2D0 m2 obširno, tedai odgovarja ta prostor obsežnejši današnji telovadnici. Opremljenje prostora s telovadnim orodjem bi bilo v slični uvr^titvi. ko v zaprti telovadnici. če ie temu približno sorazmerna dolžina in širina dVorišča z ono v telovadnici. Dolžina naj bi obsegala od 15 m do 17 m. širina od 10 m do 13 m. Tu je dovolj prostora za raizred. ki ima 80 otrok. od katerih jih pclovico odpade na dekljce, druga poloviea; 40 dečkcv lahUio vezba proste vaje. če se raonna na porabo prostora a 4 m2 na osebo. Ta prostor more zadostovati za Iz naše organizacije. Društvene vesti. + Učiteljsko druitvo za politični okr^j Ljutomer zboruje v četrtek, dne 21. julija t. 1. v Cvorani restavracije Rosenberg v Slatini Radinci. Začetek točno ob 10. uri Vspored: I. Odobritev zadnjega zapisaika. II. O kmetijsko -iadaljevalnih tečai&i. Poroča višji nadzornik za ¦kmetijstvo g. Žaidarič. III. Prirodopisni poi_k v Ijudski šoli. Poroča tov. Lvanjšič. IV. VoJitcv delegatov in namestnikov za pdkratjinsko skupščLno UJU iv Celju. V. Razni predlogi in najsveti. Vsi pevci se po_iva._, da se pridno vadijo iti se poln jšteviliK. tideležijo skupne vaje na dan zb'.TOvania' Manj.kati ne sme nobeden! Tudi vsi drugi v Radince! Na veselo srviidenj*. — Predsedn_-. + Šoštanisk0 in vransko u5iteljsk0 društvj priredita v četrtek, dne 14. julija ob pol lil. url al_upno učiteljsko zborovanje v Šmartnem .ia Pakj z naslednjim dnovnim redom: 1. Predavanje poverjenika za uk in bogočastje g. dT. Skaberneta o iprosvetnem de!u učiteljvtva. 2. Predavanje nadzornika za šoIsJoo vrtnarstvo g. A. Skulia o urejevanju in oskrbovainju šol&kih vrtov. 3. Shičajnosti. Z ozirom na predavanja g. poverjenika za uk in bosočastje in g. nadzonnika za šolsko vrtnarstvo vabimo najvljudneje š.e gornjegrajsko, celjslco in slovenjgraško učitelijsko društvo, da se z.borovanja v ičastnenii števill-u uddeži. Priiave glcde kosila ie nasloviti na tov. Weber]a, nadučit. <v Šmartneim na Paki. Opoz_rim_ Se posebno ,na jako ugodno železniško zvezo. Na svidenje! Vink0 Stopar, t. č. predsednik šaštanjskega učdt. dr. 4- Učiteljsko društvo za cerkniško . \0^k; sodnj okraj je zborovalo 14. maja t. 1. na Rakeku v zvezi z logašbim učit. društvom. — P,o odhodu Italijanov smo jmeJi v okraju najenkrat 2 učiteljski društvi. Ker ne kaže, da bi se društvi s pičlim številom članov 'vzdržali tudi naprej, so skleniili člani obeh društev, da se zd_uiži_o v pr.votno učitelljsko društvo, ki kna ime »'Lceaško učiteljsko društvo«. S tem je prenehalo življenje obeh društev v okraju In z njim tudi delovanje obojih iunkcijonarjev. Radri tega so člani sprejeli skupna društvena pravfla fa p<jslovnik ter na p^odlagi teh izvolili 6 odborinikov in 3 namestnike. Le-ti so med seboj izvolli z& predsetinika tov. Kosina iz Igavasi, za namestnika tov. Napokoja iz Plamine, tajnfcom tov. Ponikvarja iz Starega trga, namest. tov. Doliaka iz Igavasi in tov. Sulerja iz Rakeka, bllagaiiriičarfco tov. Modic Alojzijo iz Dol. Logatca in za namestn^c. tovariš Irmo Rcmžgar iz Cerknice. Preglediova'lca računov sta _ tov. Punčuh Leop. iz Gor. Logati.a in tov. Modic Marica iz Cerknice. Na inicidativo tov. Zn.idaršiča, Jci je predaval na zlborovamju '»O - smernicalh iri organizaciji našega izvenšolskciga delovanjai«, se je izvo_il »Odsek za izvenšrjJiSko dellovan.e«, katerega pTedsednik je tov. nadzarnik Kabaj, odfooniiki so tov. Znjdaršiič 'z Grahovega, Do.jak, Napokoj in tov. Pogorelčeva iz Planine. DruStvo je nominiralo na tem z.bo- rovamju tudi srvoja zastopnika v okr. šolski svet in sta to tov. Kosan in tov. Štraivs iz Dol. Logatca. Za namestnika sta tov. ZnidaršK in tov. Kozamemik Justina iz Dol. Logatca. Na: zt>orovanju je podal tov. nadzornik Kabaj na^vodilo za sestavo podr. učil načrtov, posebno pa za zemUepisje in zgodovino. Dotaknill se je ;tudi urad',> vanja zamud in drugih uradi_i_ spisov, zlasti prošenj. + Kamniško učiteUsko društvo ie zborovalo v četrtek, dne 23. junija 1921 ob 14. uri v šo.skeTfi poslopiju v Radon_lija;h.. Na\.zočiih je bilo 46 članov in članic. V svotjem pazdravnem nagovoru pozdravi tovariš predsednik Tomo Petruvec gospoda nadzorniika, katerega prisotnu-i j« E.osebno vslsd točl_e, fci obravnava podTobni učaii načrt za zem.lier>is in zgodovino, potrebna. Nadaljs omeni tovariš predsednik, da je neorg-anizirane tovariše in tovarišice _ovabil k vsnc¦pu v naše društvo. Nekaj izmed telh se je oa_valo vabilu in odgoTOrilo, drugi pa se izogib.jsjo vsake organizacije. To so parasitl in take učne osebe nlso vredne, da jth smatramo za *olege. i-apisnik zadniega zborovamja se prebere 'n odobri. Tretija toS_a dnevnega reda je podrobiu učiil načrt za zemljepis in &godovjno. Z oziram na ta načrt poda tovariš Turk smernicc, po _atc-iih se ie podro-ni učni načrt izdelal. Na željo tiivariša Tomana prebere tovariš Knez padrofbni učm načrt iz zermliepisja za enorazredTiice. 2 ozirom na podrobmi učni načrt iz <iomoznain&tva za prva tri šolska leta, stavi tovarišica tajnica ta-le predlog: Vsak učitelj, ki je !zajpiaslen v kamniškem okraju, naij zbira zgodovimsko snov, ki se tiče doinačega kraja. V poštov prddea_ različne pripoved__e in pravlaice, nainaiša(j_če se na domači kraj, zgodovinski piodatlki doinačega kraja; Turki, Francozi, Rokovnjačd, itd., nadaiije imemtnejše esebe, rojene v dorriačem kraju. Vso to snov naj zbira uči.elj sam zase, da oo potem uparabi prj domoenanskeim pouku. Z ozirom .a ta predlog proM kamniško učdtdiskio dru_tvo, naj okraijni Solski svet da ta nalog vsem šolskim vodstvorn, da se to izv&de. Tovariš predsednik iz-reik^ ^ahvailo vsen;, ki so sodelovali pri odseku za sesta^vo p^odrobne.?a učnega načrta za zemljeipis in zgodovinio. Nato nadaljuje tovariš Ivan Stemovec svoj refcrat o naredbi ministrstva prosvete kraljevine SriS Br. 374, 19. januarja 1920, Beograd in mi. Vscbina referata ie bil način izvršitve teJovadncga orodjai. Prvi del reierata izide na željo vseh v »Učrteljskem Tovarišu«. Vsi jiavzoči »oglašajo z referartom In tovariš predsednik se 2žahva_i ipredavatelju. Ptikrajinskega zbora UJU v Celju se udeleže i;aslednji tovarfši: tovariš predsednik Tomo Pctiovec, njegov namestnik tovariš Janko Toman, delegata sta tovariš Anton Germek in to variš Miroslav Praiprohuk, nam^ostmka pa tovariš Rudolf Knez in tovariš Viktor Sotenšeik. Nadalje se sprejme predlog tovariša Šma,deka: Kjer se šole oJicijelno udeleže procesjie aili kake druge prireditve z učiteljstviOim, rnora biti udelcžba šolske m_adme pod šoilsko zaistavo. Ta predlog se pošlje poverjeništvu UJU v LjubIjano, kj ga ipredloži ivišjemu šolskemu svetu. Nadalje predlaga tovariš Smajdek z oziTOm na nctico v »Slovenskem Narodu«, da si morajo učitelji, k\ hočejo biti udeleženi pri akcijsfcih družbah in pridobitnih zadrugah kot člani upravnega sveta ali odJbora, izposlovati odsleij dwoljerije višje šalske oblasti, sledeče: Povenjeništvo UJU v Ljubljani naj takoj poiz>ve, kaj je s to notico, in če je to res, naj stori vse ipotrebne korake, da se ta odlok prekliče. Ker ni nobenega predHoga več, se za_iv&li tovariš -predsednik zborovalcern, želi navzooirn ^esele počitnice iin :zakl'jučii (zb_rova_#e- + Belokranjsko u6itelisko društvo je tJoor_valo dnc 25. junija 1921 v Metliki. Predsednik K. Barle pozdravj vse navz_če, iMedvstm došlega gosta prol Čemiča, naSega rojaka in. okr. šolskega nadzorn_ka M. Pretnarja, kateri se vedno radevolje odizove zborovanju. Ro kančanem pozdravu so zaorilj živah.ii »živio« klici, nakar se je g. okr. šol. nadzornik M. Pretnar zahvalil za prisrčen pozdrav in v lepem govoru .pojasnil cilj našega dda, upajoč, da bo rodilo zborova_je mTi-igo dobrih ukrepov v povzdig-o in procvi. narodnega šolstva. Nato se je prešlo na dneivni red. Zadroji zapis_}k se je odobril, ne da bi se iprečital, ker je Ž8 itak vsem znan iz »U6it. Tovariiša«. O drugi točki dnevnega reda, kako postopaj učiteJj pri zgfldovinskem _n zemiljepisnera pouku, bi mora'1 iporočati tov. F.ranjo Lovšin. Ker ra. isti ni utegnil posetiti zborovanje, je pa prečiUl njegov referat tw. Božo Raoic. Referat tov. Fr. Lovšina nani je nudil rnnogo lepdh naukov. Predsednik K. Barle ije izrekel zahvalo tov. lovšinu za trud in prosill, da bi reiferai objavil tudi v »Učit. Tov.« Zelo lepo je nato opis^ podrobno prosvetno učiteljevo delo med narodom. tov. Božo Račič. Zanimivo je ptodail smernice o podrobnem prosvetnem delovanju izven šole zlasti nilajškn tcvarišem, posebno če jih zanese oisoda v krai, -r:ier ni ustanov_]eno še nikako društvo za p_vzdigo nanodne blaginje. Končno je predlagal naslednje resoludje: 1. Ministarstvo prosveite naj založi veŁ serij Idiiapozitivov iz nairazličnejšiih stnok, rpredvsem _a propagandnih iti naj skrbi za zadostno število skLoptikonov, da bodo ipredavanja uspešnei.ša iji balj zaniraiva. — Vsak akraj irnej svoj skioptJkon. 2. Da se predavanja kar najbolj ra_-širiiir>, naj se predavatedje primerno nagradi. 3. Pnitegnejo naj se k _>odr_l)-iem.u nariodnemu deilu tudi uradniki vseh strok in naj (se poarede prosvetnLm odborom) predarvajo v isvoiih strokah. Vse navedene resolucije je belofcranjsko učiteljsko društvo sogla-sno sprejelo s ipripom'&o, d'a naj iste udejstvi. Pov. UJU Ljubljana potam centrale v Beograd-u prj miTiijstarstvu prasvete. Predsednik ie izrekel tov. Božo Račiču iskreno zahvalo za. dobro uspelo predavanae in gi naprosil, da bi referat priobail tudd v »Učiteliskem TovaniSu«. Tudi iz referata tov. Tonoiča o vzgoili veselega otroka smo .pre-jeii dokaj zanimivih naukov. Med tovarišem Račičem in Tončičefm se^ ije o 'tem razvila živahna debata samo gllede nekaterih točk. V splolšnem je bil pa referat tOY. Tončiča zelo sikrbno zamjšljen, zakar mu je predsednik izreikel 'priznanje in zahvalo za t_nud. Slednjič je 'jH-načal še predsednik tov. K. Barle o »Društvu za otroško varstvo in mladinsko sikrb«. Omen.er_o dru&tvo je zello toplo prlporooal, ker skrbi za zanemarjeno deco. Omenil je par slučaaev, kako izdatnio pomoč ie dobila osirotela deca metliškega Srodmegai okraja. Apeliral je na vse navzoče, da naj vsaJc pristopd kot član v svojeiTi sodnem Sforaju, če že tako društ\"o obstoja. ČlanariTia ie stala dosedaj 2 K letno. Sklerrilo se ie pa na zadn.em občneinj zlboru v Metliiki, di se ta ueznatna članarina poviša na 10 K letno. Priporoča.l je tudi, da naj vsak v swiejn sodnem okraju vzbuia ¦smisell ea to prepotebino dTiištvo, da se ustanovi, lcjer še ne obstoja. Za iiniformacije in navodila o mstanovitvi takih drn&tev je pa vsakemu on vedno na razpoJago. Predsednik K. Barle je tudi poročail o »Učiteljskem zdraviliškem domu«. Omenil je, da 'e je zadrugi »Učiteljski zdraviliški doon« posrečilo doso5i začrtani namen. Zadrugai je kuipdla emi> nadstropno zgradbo (vilo Budapest) v RogiSki SJatini. V zgradbi *e v devetih ipop_lrw>ma opremljeTuh sobah 12 postedj in 5 divanov na razpolago. ZdravUiška dolba enegla igosta rtraja največ 3 tedne, zato je v Ietošnjii sezonl omiogočen paset 80—120 gostom. V te_i o_iru je vahil vse navaoče, da bi pristopili <v na.obilnejšera številu k zadrugi: Pristop je mogoč ¦s.eihernemi:. Delež 1000 K in 20 K vstapoine se m_ra vplačiil naenkrat ali ipa1 tekom 10 mesecev v poljubnih 10 obro_dh. Prijave se naij poSiliaijo tov. Solslivemu ravnatelju A. Gnu&u na Dol pri Hrastnaiku. Po navedenih referatih se ie vršila volitev delegatov za Celje. Izv&ljemi so bili tov. K. Barle, tov. Aleš šoštarič, tov. Joško Zalar — namestniki tov. Novak Gregor, tov. MaTija; Zakrajšček in tov. Vida Božiči Društveni blagajnik V. Menard je nato pobral nekaj zaostale ipolletne SLaTiarine. Ostalo bo pa izterjal potom položnic, ker je druStvo prlstopilo k poStnemu čeHcovnemu uradiu. VpoSlal bo v ita namen vsakemu članu po 3 polffžnice; na prvi bo znesek zaostale polletne 51anarjne, na drugjh dveh pa četrtletni ostanek za drugo pidlovico leta. Opozarja se vse člajne, da ne bo kdo zavrgel- položnice in da bo v redu pldičeval, ker drugaiče ima Magajnik prevelike sitnosti. Prosi se tudi, da bi vsak pre] ko mogoče plačaJ celo članarino. ker se je Pov. UJU Ljabljana je parkrat otornlo _a blagajnika, da patrebuje večjo vsoto denarja. Ustre_ite v teim oz_r.u Po svojih močeh! Pri slučajnjastlh se ni utegnilo velilko govoriti, ker j« prekma.u poteked čas zaradd neug^odne železTiJške zveze. Zborovalce je Tnetlišiko učiteljstvo _premilo aa kolodvor z željo, da bi se zopet p__h_diije Solsk_ leto srečno sešli. Prihod_ije Jeto pa na_ bi nihče ne manjkad pri z.borova_ioih, ker le rnočna odiustvena •organizaciia sta^vi! močain temelj za_ očeti zgraidibi narodinega šolstva. V. M—<L -f Učiteljsko društvo za celjski okra] ie zborovalo dne 23. iunija t. 1. v Celju ob mmogabrajni udeležbi. Predsednik torv. Sivka lOtvori zbonovanj-e ter obvesti društvenike, da <je predsedstvo pcverjeništva za notranje zadeve odobrilo nova društvena pravila. Čestita tov. iViaglarju ob priliki p_roke g. tov. Knezovo ter jLm že'i mnogio sreče; nadalje ičastita tov. Zdolšdkovi na dobro pTestalem izpttu. Na to nam poroča tov. prcdsednjlk o poteku in naavažneijših debatah širjega sosveta našega poverjeništva. Slišali smo mairsikai zanimivega, česar se v ijavmosti ni moglo obdelovati. Tov. blagain.ičar pTOSi društvenike, da mu poravnajo drugo paloviioo člamatine 'naakaisneje do 1. juiija t. 1. Kot delegati za pokraj.iu)sko _kj«p§Siir_o v Celju so bili febrani: SJvka, Brinar, Schreiner Lj. in VoglaT Fr. Namestniki: BizjdJk, Wudler R., Schreiner St. in Pesdevšeik. Sledilo je na to predavan.e tov. Bizijaka _¦ imatematičnem zemljepisju v osnovrii šoli. Poslušalloi so z vnemo in z ¦velilkim navdušenlem sledili zanimjvim fevaianjem ter z gilajsnim ploskanjem izrazili svojo zadjvolinosit. Ker je bilo to zadnje zborovamje v tekočem šolskem letu, že_i tov. predsednik zborovaJcem prav prijctne počitnice teT zaključi _borovanje. O'b 11. uri nas je popeljail g. ravnatelj Serajnik v celjsk. cinkarno, kjer smo si cgleda.i pod vodstvorn rud. svetnika g. Baeblerja velikanske naprave za izdetovan.e cinkcvih pločevin in modre galice. Neodrešena domovina. —r Štatistika slovenske ljudskošolske mladine v Trstiuin okollci. V šolskem )etu 1920/21 je obiskovalo ljudske šole v Trstu in okolici 6788 slovenskih otrok, ki se poraizdde po posarneznib šolah sledeče: 1. osemrazrednica pri Sv. Jakobu 1423. 2. šestrazrednica v Škednju 1047, 3. šestrazrednica na Katinari 420. 4. šestrazrednica pri Sv. Ivanu 767. 5. šestrazrednica v Rojanu 843, 6. šesttazrednlca v Barkovljah 4b3, 7. štirirazrednica v Bazovici 183, 8. štirirazrednica v Gropadi 132, 9. štirirazrednica v Trebčah 172, 10. šestrazrednica na Opčinah 490, 11. šestrazi ednica na Proseku 495 in 12. šestrazrodnica v Sv. Križu 353 otrok. Prioujoče številke nam niudijo kljub skrajno neugodnim razmeram, v katerih žive naši neodrešeni bratje na tržaškem ozem)ju. prav razveseljivo sliko. Zaman Je vpltie iaških fašistov. da nas ni ve4 doli oib morju. Impozantno število slovenskih solskih otrdk je prav temeljito izpodkopalo tla vsem tozadevnim laškim trditvam. Ta velika množica slov. šolske dece ie pa objednem sijajno sjpričevalo narodne zavednosti naših rojakov ob sinji Adriji. Na.j bi ta njihova zavednost bila v zgled in posnemanje ostalemu slove.*skojnju svetu!Književnost in umetnost. VSe pod tein zaglaviem navedene kniise, rauzikalije, tiskovine itd. prodala in sprejcuia zanje naročnino kniigarna »Učiteliske tiskarne v Uubljanl«, Fraučiškanska ulica št. 6. Pavel Kunaver: Na planine. S 16 slikami. V LjuMjani, 1. 1921. Natisnila iiti založila »Učiteiiska tiskarna«. Str. 139. Cena vezami kniigi 50 K. Naša planinska literatura je še zak> skri&mna. Nekaj letnikov »Planinskega vestnika« in — skaro pri koncu smo, čeprav se -v._prič_ prekriisnih in mnogobroJTiih naših _>la_jnsk_h izletišč razvija turistika v Sloveniji od leta dio !eta b«Lj. Teniu poinanjkangu prknerne .strdkovne .''iteraiture je sedaj odpomogell znani naš turi.t Favel Kunaver, ki je napisal zsoraj navedeno dclce. Knjigo bo vzel z ¦veseljem vsak hriboJazcc v roko, izborno bo služila zJastj pflanincemturtetom, ker jim 'bo vzbudila veseilje ta Ijubezen do na.Ui 'preiepih iplanin ter jim dala najpotrebnejše podatke, napotke, :[Ą>jasi_i]a in s-vartla. Razdeljena je knjiga v 16 poglavii, ki govort o pomenu planmstva, o hraoi, o opravi in orodju, o vedeniu v planinah, o prenočevaniu na plancm, o planin_kih cvetkah, o hoji in plezanju, o zimi, o nevarnostih, o plaz^avih ledeniki _ itd. Lcpo in živahno pisano delce pioinadzorujejo zaniimivi in poučni oseb-U diožiJvljaii \zkušenega pisatelja. zato jo toplo priporočama zlasti v ipilawinah pogosto — .prelaihkom-isclni mladini. Teks'ta .pridejani •fotografioni iposneitk. so akusno izbrami in mojstersko izvršeni. Knjiga ho v okras vsaki hiši in vsaiki knjižnioi. Dr. Minko Dolenc, Izbrani spjsl. , (»Prosveti iii zabavi« 3. knjiga). Izdala zveza kulturnih društev. Založila Tlskovna zadruga v Lj!ulb_jaru. 146 str. Broš velia 20 K, po pošti 2 K več. Za včlaniena kulturna drušlva 16 K. H. Dolenc ie bil navdušen Ijubitelj narave, strasten lovec, izvrsten družabnik in — pripavcdovalec. Vse te lastnosti se zrcalijo v mjegovih spisili. Priču.ioči izbor prinaša tri n.egove najOOsežnejše in najbaljše spise: Spomini o Cerkn!škem jezeru, O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh in Črtice o burji. V njih nam odgTinaa ¦» matttSko notranjskih gozdov z vseml posebnostmi, ko gozd pri nas š-e ni Jnrel dofločenlh ptostav ko je bil še bolj skupen gospodarju in štev^lu upravičenih in neupravičenih užitkarjev t&r 73. n_mi'v z gozdarji poseb__e vrste, kakor poUiarj. gobarji Jn kunarjj. Moijsitrsko je orisal življenje ob Cerkniškern jezeru in na njern, Iki nudl dovolj zabave in radosti v vsalkeirn^letnem času, s sva. .i.ni originali, kakor ie bil oče Vrag, Miha Stareč z otroci in stari Atiže z Otokai, ikii ie prepe. Ijaval 90 jezeru kneze in gnofe. Potae življenske svežosti so in ostanejo niiegave črtice o kra. ški burji. Vsakemu prijatelju narave, po&ebno p« lovcem in mladini bo nudila kniiga mnogo užitka, zato bodi vsem toplo priporočena! Naroča se pri Tiskovni zadruigi pa tudi v knjigarni »Učit. tiskarne« v L.ubljainii. !redovne vaje tej množini, ali igre v dveh ali morda še treh skupinah. Orodje bi postavil ob eni vzdolžni strani: kroge in d'roŁ- ol3 dnugi širini bradljo. Viprašanje je: kako nabaviti. Po mojein mnenju: s šolskimi otrod in njihovimi starši. Otroka je treba pridobiti zase in jnii vzbuditi veselje do predmeta. Imaš otroka. boš imel kmalu tudi njegovega očeta ali mater. Seve, če nimaš za telovadbo ne sposobnosti ne veselia ti sam, ga otrokom ne boš mosrel ne vzgojitf, ne 0<i njih zahtevati. Ce imaš veselje, zmožposti ne. si jo moreš pridobiti na že pod f.) omenienj način. Redmo. da hočeš. pa ne moreš najvrej. Prični z enostavnimi igrami ki otrokom najbolj ugajajo. Vežbaj vo 4ve — tri na uro. Nikdar jih ne mori z eno ¦samo. Sprememba razveaelju.je tudi tu. Si se sčrpal z že znanimi igrami. kupi »dr. Pivko: Telovadne igre I, II, III del v Narodnem domu v Ljubljanj,« ter »Dr. Murn_k: Redovne v_aje«. katere pridno prouču.j. pa nikoli ne vežbai nad četrt ure. fA&d tem daj otrokom navodilo. da si izdelaio skakalnico sami. Dve deščici v podstavek. v sredo luknji s svedrom. v lukaie rogovilasti palid, eno tenko. ravno palieo za preskok in skakalnica ie tu brez vseh stroškov Ma cesti. ki nj preobljudena, -goji tekmovalni tek. Določi iih v teh po širjavi pota ali ceste. Po šest hkrati je tek zdo živahen. IJmevno je, da tdcajo hkrati po vdikosti najbližji. Zmagalca določi v t.ekmovalni tek zonagalc^v. Vesdje in zanimanje raste od dne do dne. Nato pričneš z vežbanjem prostih vai. Za 20 do 30 minut jih je povsera dovolj. Slediti jim rnora sprememiba. Znajo že kai osnovnih sibov, prddeš lahko na proste vaie s paJicami . V leskovem grmu si iih urežejo sami po 1 m dolge, 1.5 cm debele in ravne gladke. Kakšne vaje moreš vežbati s palicami. dobiš v listu »Sokoličiu z 1. 1921. Dobro ie, če greš kako nedeljo z otrod na sprehad ali zlet. Dobiš nizko. navpik z debla štrlečo vejo, kjer se lahko malo •pretegnejo. Pa če ni tega, lahko postojiš na vrtu. kjer se pretezata dva ali še več na kaki jablanovi veji, ali poskušata svojo umetnost na dro.ru, ki ga je mati zataknila med rogovile dvoje dreves. da obeša perilo nanj. Včasih se skušajo otroci tudi v natezovanju na betvah v kozolou, ali v obešanju na vezeh zidu, kjer se p-okažejo železne vezi pod oboki vrat ali kjer je že. Izrabi priliko. Dopovej, da bi v šoli na dvorišču lahko postav.ili še kai boli pripravnega. To bi bil drog. Treba bi bilp le dvoje po 3 m.visokih smrekovih debel. 12 -do 15 cm v premeru, s po 6 do 10 uidotolienimi lukn.ami; vanje bi se zatikal jesenov drog 3 do 3.5 cm debeline. ki bi bil lepo uglajen. Morda se bo po nekaj me- secih tvoiega nagovarjanja le dobil otrok kakega kmeta. kateremu oče ne bo odrekd ene smrekice za šolo. Pozimi. ko je čas. bi jo morda obdelal kak starejši brat učencev. ali učenčev oče tesar. kolar ali mizar. Sa.i ni taka umetnost, če je orod.e na razpolago. Ce pa kovačev ali ključavničarjcv oče obdela ždezen droe ali kako tenko ždezno cev, je tem bolje. Za dobrega ool leta imaš drog: tu z malimi ali nobenimi strnški. Včasih so na kakem podu pobili živinče. Vrv so nategnili na tramove pod  svisli. Na nii smo se KURali. Marsikdo pa  ie rad stopil pod farni zvonik. Tam so zvczali po par vrvi, na debdih vozlih srnia se radi poeugali. .kot se še dandanes. Tut>atam tudi yidiš ffugalnico: na vodoravni lirastovi veii je privezana vrv. na nji se koleba na pod_oženi deščici kcpa otrok. Opiši. kako bi se z malinri stroški nabavili kroge na šolskem telovadišču. Imeti bi moralt le: dvoje 5 do 5 m visokih smr&^ovih debd, v širini 10 cm. debdino 12 centirnetrov tesaniih, ali saj 13 do 16 cin ' v premeru. 4 opore a 1.5 m dolge. tram ¦2 do 2.5 m drilg ter 10 do 12 crn širok in debel. Težkoča bi bila le z nakupom dveh ^m dolgih ter za palec debelih vrvi m 2 krosfov, ki jih izdeluje Bašin in druj; v Liubljani. S prostovoljnimi prispevki od 5taršev. ki imajo kai premoženja, pa šoli njso ravno sovražni. bi se dalo tudi to fou^iti. Ako pa ne: nauči otrrjke eno igro, če ^e bo dovolj. pa driugo. Poveš namen prireditve. pobereš vstopninp, sai svojega ^roka vsak rad gleda, tplačaš, pa je. — ^evg. vse naenkrat to ne bo nastalo. De-  J^3 Polagoma, brez nadlege. a vztrajno.  ^e imaš krot^e konci drugfejra leta svoje^ dela, imei zavest lepega uspeha. BradUa — s f0 je težavneje. Če otrok še ni VRiel kaj /podobnetja in ni videl telovaditl ^a tem orodju, nni boš potrebo težko tvpi"^- Je ra tudi druga isiina. da upora, kl *e največ vežba na bradlji. za otročjo ^obo orj 6. do 14. leta tudi ni preveč prit°fočl.uva. Preveč opore ima za posledico h lve lakti ter hibe v ramenih in tilnlku. To pa le, če bi vežbala mladina saino oporo pr.eveč in nič drugega. V svrho r>ravilnega razvoja telesa. pa je to o.odje potrebno. Nabava bi ne stala nič več kot drog. če bi imdi na razpolago les in človeka ki bi znal in maral v prostih zimskih dneh zastonj nareditL Za več let uporabno izdelavo bradlje bi poleg natančnega opisa bila po.rebna tudi risba. A kdor bo prišel tako daleč, si bo wi bližnjemi telovadnem driiištvu to orodie v navzočnosti mizarja ali tesača že natančneje ogledal ter po možnosti priredii. Enostavno se da postaviti na ta način. da se zabije v zemljo 4 kole v za bradljo pnmerni razdalji. nanje pritrdi vzdolž dve iesenovi lestvini v prerezu dipčaste oblike, pa je bradlja za silo narejena. Tako si prišd do ' najpotrdMiejšega orodja, po moiem mncn.ju saj v dveh in pol !eta. Izrabljeno in pokvarjeno bo treba nadomestovati. kar pa upam, da ne bo težje. ko bo potreba sama podipirala nabavo. kot pa začetek, ki dda s prošnjo. Kraj. kjer šola nima nobenega poirebnega piostora za pouk telavadbe, je ruidi mogoč. Imaš poljsko pot. cesto. morda kak pašnik, ali v gozdu kak raven orostor. Ge ni prodaleč. pohiti ob uri šolske telovaidbe t.ia. Na podlagi tu podanega puskusi udejstviti, kar moreš. Ako ni tega. poskusi. kar mpreš na. pašnikm; če tega ni. se poskiži proste ceste. kadar ni prasna. In če niti to ni mogoče. privošči ctrakoni ob uri telovadbe prost izlet v gozd. Naj poslkočijo, zavpijejo in se razvedre. Imenitno se iim bo zdelo, da smeio brez vsakdanjega »mir« kričati tudi poleg tebe. Navezal jih boš nase. sam pa ne boš niti v tem skčaju storil nič več, kot kar je tvoja šolska dolžnost — še izza avstrijske dobe, ne mogoče kak nov »foalkanizem«. To sem zaipisal zato. ker se mi je zdelo notrcbno 1. Stenovec.