<3 ## SSSHUS Naša naloga: Pr obuj a in na¬ predek naroda! M. rogove jsp »**■ DNI vestnik NATIONAL HERALD. v » ¥ 9 | Naš namen: | i V edinosti in fs f S M slogi do cilja! $ | I " S Sj G« a > A a ' S ai A J in Ori * ^i,!l Ameriške vesti. •v,st: TAFT BOLEHA. i^l 1 ! Prezident Taft mora i v| J '*i •«* ■ — . : p a ' 50 bo in sicer na odredbo zdravili ‘Lih ’fC a Dulaneja. Potovanje v Rich- '^‘^t^Tnond, kjer bi imel nastopiti kot stražiti ’ ’ v et j!tovornik v kongresu za deželne , 'ložj^’feste, je tudi odloženo. Toft se je ' :ira ti er ' { lamreč zelo hudo prehladil, h' bil t* l! f Dr. Dulaney je Taftu strogo ! 1 ut ra ^Napovedal, da ne sme iz hiše. Sta ■ ;';:,ie ni vznemirljivo in poročilo, .V.';; la ima Taft pljučnico, se v Beli ' uij s jiši zanika. Tudi prezidentov taj ' * e vi] Jik Ch. D. Hilles se je močno , . ( >rehladil in se nahaja v postelji. -o- • , stev iloJ , h- NOVI RUSKI POSLANIK. :>-4 — 1 Hoji Juri Backnetrieff, novo imeno- fani ruski poslanik za Združene [ržave je dospel v nedeljo v Nev* j '.N. 0 ' djork in se takoj odpeljal v Wa- . U| "i hington. Poslanikov prihod je '' l F* -v .budil veliko zanimanja poseb- l! :!;io ker se je vršil ravno sedaj, ko i ' ,z > izboifcružene države, protestirajo 1 '"It;-, j-oti Rusiji, zaradi ameriških pot 1 stranjSl listov Židov, katere Rusija ne r;itn °st, sfipoznava. Misli se, da je posla kkaz.ak 'S sebbj prinesel pooblastilo ■’ 'veljnijia revizijo pogodbe iz leta 1832. ' ki soio[[a vprašanje je poslanik odgovo ji, da se o svtvari ne more izja- , , Jti, dokler se ne pogovori v dr | to še staloifvnem oddelku. razne dijaške ustanove, $500.000 muzeju, $500.000 filharmonične¬ mu društvu v New Yorku, $100.- 000 svojemu služabniku in $100,- 000 se razdeli med njegove urad¬ nike. , ZGORELO 12.000 SODOV ŽGANJA. Owensboro, Ky. 19. nov. V po slopju Davis Country Distilling družbe je nastal ogenj, ki je uni¬ čil vse blago in poslopje. Zgore¬ lo je tudi skladišče, v katerem se ie nahajalo 12.000 sodov žganja. Škoda znaša 400.000 dolarjev, ki je pa pokrita s zavarovalnino. NOVO KOVINO ZNAŠLI. MLADA KONJSKA TATICA. kjer pa nimajo upanja jo ohrani¬ ti pri življenju. Nesrečna žena je prilivala ognju ga sol in ki je eks¬ plodiral in ji užgiail obleko. Indiana. — Pomožni inženir Huguenard do mestne plinove družbe v Fort Wayne je bil na mestu ubit, ko se razletela turbina. Kos železa mu je prebil glavo in ostal je mr¬ tev na mestu. —• Porotniki so Etto Larson, ki je bila obtožena, da je svojega očete hotela zastrupiti, po 21 ur nem posvetovanju prostih in spoznali nekrivo. enoglasno o- Boise, Idaho. 18 . nov. Tu so zaprli 221etno M orion Kirkpa- trick in sicer zaradi tega. ker je kradla konje. V bližini se je na¬ hajala četa divjih konj, ki so bi¬ li last neke družbe. Najlepšega in najbolj dragocenega konja, je ona vjela, ter ga prodala za $45, ki je pa bil vreden več sto dolar¬ jev. OSEMNAJST RUDARJEV \ [Andrej Gordon French, slavno l.ani kemik, ki je iznašel platin- To kovino je v Winipegu znašel . , jvo, do sedaj neznano kovino, , al '.iio je imenoval “Kanadium”. 1 “‘{Kovine se nahaja v obilici in ir ia veliko komerd/alno 'vred i>st. Nova kovina sjiada k platin . d skupini in se jo bode rabilo v la it 1'jboratorijah. pa ie M • Car« —°-- st smejeii POMANJKANJE FARMER- -T SKIH DELAVCEV. ie tud'® r 'j 1 jDa po Združenih državah po- j 1 ',; 'anj-kuje obilo delavcev je goto- b . . I stvar in v četrtek se je v kon- ' |enci med državo in naselniški- i uradniki v Washingtonu o 11 m obravnavalo. Govorilo 'se je c i t;' 1 ®,namenu in sredstvu kako prido ®"ti naselnike za farmerski posel. .-.•Miet enl , a tej konferenci so bili zastop- l.irle ne ki vsib držav. Poljedelski mini • er Sandles je izjavil, da štiri pe ae vsih farmerjev potrebuje jjno delavcev. $10*1 __„ VELIK POŽAR. 'Geli kupčijski del mesta Og- 51 v Utah je požar upepelil, pdo cenijo na milijon dolarjev. /Ejenj je nastal v neki kleti in se pidno razširil. G*va ognjegasc.a sta bila smrt- ranjena. bH zl /TIRI OSEBE ZMRZNILE. k» te Vf Cam P 1 ?s, B. C. 18 . Štiri osebe ;en o ^zmrznik in sicer John Keefer, yelf ; f le Keefer, May Keefer in j. pnson. Presenečeni so bili od .|ii’ ezn „ e ? a viharja in v tem .. in zmznili. Po dolgem iz- .1 ^šlj e /gb s o našli zmrznjena trupla 1 ‘ t^l 11 pripeljali v mrtvašnico. ,'3 , J oO J -o- M fr J ^•°^ | PU LITZERJEVA ZAPUŠ- bllfV: ČINA. p#Vf 'poroko nmerlega časnikarja / !i z . er .ia so odprli pred new- m soc *'ščem. Kako je veli . 'Vivian, W. Va. 18. nov. 18 mož je bilo ubitih vsled slabih plinov ki so se užgali in se raz¬ strelili v Batton Creek rudniku. '.Za časa razstrelbe je bilo v rud niku 150 mož, ki so se vsi rešili 'ražven 18. Največ ubitih je črn¬ cev in tujcev. Ta rudnik so imeli, da je popol noma varen, da se v njemu ne na hirajo plini in da delavcem ne preti nobena nevarnost. / i Ttegovo premoženje ne pove, J i ^ ar Liti mora ogromno, z ozi- 0® i|P na volila za dobrodelne na- .(pokojnik je zapustil $1,000.000 »*- ,gA J casuilka rsko šolo, $250.000 za ^ * .iti) l IZ STOLICE. — Komisar zvezinega urada za patente je v svojem letnem poročilu zahteval, da se zia urad napravi novo poslopje, ker seda¬ nje ne nudi dosti varnosti za stro je in listine. Tekom lanskega le¬ ta se je iz urada vzelo 34.428 pa¬ tentov. — Kontre admiral John Tay- lor, nekdanji višji zdravnik zvezi ne mornarice in eden najboljših zdravnikov v deželi, se je v če¬ trtek v Washingtonu z revolver¬ jem ustrelil. Pokojni je bil star 82 let. Bolezen in otožnost sta ga spravile v smrt. Califomia. •—- Nkemu vrtnarju se je po¬ srečilo v San Bernardino, vzgoji ti limono, ki nima nobenih pešk. — VAuburnu je bilo vposlje- nih 200 mož pri zgradbi novega mostu. Nenadoma se udere del mostu in 20 mož je padlo v globo no, od katerih je prišlo 11. ob svoje življenje. Colorado. — Neka gospa Stocker iz Co¬ lorado Springs mora gotovo biti dobrega srca, kajti sedaj je dala napraviti vsi m svojem kokoš e m obleko, da je ubrani zmrzline. Sedaj pravi, da ji kokoši skazu- jejo hvaležnost s tem, da ji ne sejo več jajc. Georgia. Guverner PToke Smith iz Ge¬ orgie je v sredo odložil svoj urad, ker bode nastopil pri zvezinem kongresu kot član senata. John M. Haton, prezident dr¬ žavnega senata bode odstopivše- ga nadomestoval, dokler ne bode drugi izvoljen. Illinois. — V konstrukcijskem skladiš¬ ču Elgin, Joliet in Eastern. želez¬ nice v Jolietu se je razstrelil di¬ namit in štiri osebe so bile hu¬ do ranjene. Goreti je pričel neki šotor v katerem je bilo razstre¬ livo, vsled preobilo zakurjene peči. — Gospa Marv Brown iz Pe- oria se je pri napravi ognja z ga- solinom tako hudo opekla, da so jo morali prepeljati v bolnico, Iowa. — V Des Moines so iz zapo¬ rov proti poroščini $2000 izpusiri li J. C. Mabrav, vodja neke švin- dlerske banke, proti kateri je vi o Ženih 23 obtožb. Malray pravi, da si bode poiskal najsibode ka- koršnekoli delo. Kansas. — Sedemnajst kaznjencev, ki delajo v kamenolomih v Kansas Citv, so napadli stražnike, jih premagali in pobegnili. Vendar pobeg se je posrečil le dvema, druge so zopet vjeli. Minnesota. — VVarren E. Stetson, bogat lesni trgovec in ustanovitelj St. Anthonv Minn, sedanjega Mine- apolisa, je v torek umrl v 11 let ni starosti. Stetson je bil dolgo let poveljnik požarnih bramb v Minneapolisu. — Blizo Kinnev sta imela lov¬ ca Ninvič in 1 latorala dosti o pravka z dvema medvedoma. Ko sta jima medveda prišla nasproti sta streljala, in sta obe zveri 'e ranila. Zveri sta potem napadle lovca, katerima se je 'komaj po¬ srečilo s puškinim kopitom jih pobiti. 1 * North Dakota« — Štiritisoč turških farmerjev v Morton Countv, so vsled tega, ker Italijani v Tripolisu njih ro¬ jake morijo na nečuvene načine, sklenili, da se podajo v svojo do movino, da se bodo bojevali pro¬ ti Italijanom. Iz Evrope. AVSTRIJA. V avstrijski zbornici. V poslanski zbornici se vršijo seje zelo burno in viharno. Ve¬ lik tumult je nastal, ko je novi ministerski predsednik grof Stuergkh, pri razgovarjanju se¬ danje'draginje omenil, da ogrska vlada ugovarja uvoz argentin- skesra mesa. Ogorčenje je na¬ stalo tudi vsled tega, da je Ogr¬ ska. kljub prošnji Avstrije odklo nila tozadevni predlog. Prišlo bo de do nadaljnih tumultov^ko se bode šlo za razpravo obdačenja. Novi davki na žganj e,_ pi vo, vi no in dedščin bodo znašali 145,- 500.000 kron. NEMČIJA. Roparski napad. V Plajduboezzemegv je vdrla v hišo trgovca Angyala o polno¬ či roparska tolpa s krinkami na obrazu in je izsilila iz njega več sto kron. Roparji s tem niso bili zadovoljni in so ukradli 600 K. razne dragocenosti in vrednostne papirje. Prišlo je do boja in so roparji Angyala težko ranili .nje¬ govega sina pa umorili. DULUTH SOUTH SHORE IN ATLANTIC ŽELEZNICA. Potniki iz Minnesote in družili zapadnih držav kakor Dakota, Montana, Washington, Oregon in zapadne Kanade, šo že dolgo spoznali veliko udobnost te želez¬ nice, zatoraj se pridno poslužuje- ri jim jamči splošno zadovolj¬ nost. Naš vlak zapusti Duluth ob 6.15 vsako večer proti New Yor- ku in vzhodu, kateri je popolno¬ ma preskrbljen z vsemi potreb ščinami. Naša proga ima direktno zve¬ zo z vsemi drugimi, tako da se ne rabite prevažati iz postaje na po¬ stajo nikjer, vozove premenite sa¬ mo dvakrat do New Yorka in to samo na tisti postaji na katero pridete. Kadar pridete v New York, vas spremi naš oseben zastopnik, ka¬ teri preskrbi, da dobite čedna prenočišča po primerni ceni in vas tudi odpremi na ladijo, sploh mi skrbimo da je vaša pot kolikor mogoče prijetna. Kadar pridete v Duluth, obrni¬ te se na naš urad, ako pa kupite listke na severozapadu ali od dru- zih agentov, zahtevajte, da vam železniški listek čita preko Du¬ luth, South Shore & Atlantic Ry do Nev/ Torka. Odstop španske Guineje Nemčiji Nemški poslanik v Španiji, princ Ratibor je imel v Madridu s španskim ministrom konferen¬ co, ki se je tikala odstopa špan¬ ske Guineje Nemčiji. Španski te¬ ritorij se razteza od Rio Muni do Čampo reke in do nemškega Ka¬ meruna. Ima 12.000 kvadratnih milj vsebine in 200.000 prebival¬ cev. Obrežje je nizko in ima veli¬ kanske gojzdove. Španija je izja¬ vila, da ima Francoska predkup¬ no pravico. Obsojena ogleduhinja. Državno sodišče v Lipskem na Nemškem je obsodilo gospodič no Germaine Thirion, učiteljico francoštine, ki so jo sumili za o- gleduhinjt> v 6 mesečno ječo ušte jvši ji štirimesečni preeiskovalni žap-ot. Državni praVdnik ji je pre dlagal devetmesečno ječo, v svo jem govoru pa je izjavil, da Thi¬ rion ni prišla v Nemčijo špijoni rati. Neki stotnik se je celo z njo zaročil, da bi od nje zvedel, če je res ogleduhinja. Sodišče jo je radi tega kazno¬ valo, ker je Thirion v nekem pi¬ smu se izjavila, da bi se bila ude ležila spionaže, da se pa ista ni izvršila in posrečila. Princ v arestu. Iz Londona se brzojavlja, da ie nemški cesar Viljem kaznoval svojega silna prestolonaslednika Friderik Viljema v enomesečni “Zimmerarest” ker je pri parla¬ mentarnih razpravah, tikaj e se francosko-nemškega dogovora o Maroku, aplaudiral protiugovo- rom in se nepravilno izrazil. Vojna Turčije in Italije. RUSKO. Lakota na Ruskem. V ruski dumi je ministerski prezident Ko-kovsov izjavil, da je vsled slabe žetve nastala v dvaj ¬ setih okrajih huda lakota in da potrebuje takojšne pomoči za 8 milijonov prebivalcev, ki strada¬ jo. Minister je povedal, da v os¬ mih okrajih niso čisto nič pride¬ lali. Za takoj šno pomoč je zahteval 60 milijonov dolarjev, od katerih jim primainkuje 44 milijonov. K lakoti se pa pridružujejo še razne boezni, kar položaj še otež kuje. Poročila iz bojišča pred Tripo¬ lisom, so si v nasprotju. Nekate¬ ra javljajo ugoden položaj itali¬ janskih čet in razdor med Turki in Arabci, zopet drugia popolno¬ ma drugače. Gotovo je, da se ima jo vršiti v kratkem novi boji in o tem je bilo obveščeno italijan¬ sko poslaništvo v Washingtomi. Poročilo, pravi, da so se Turki in Arabci združili v močnih skupi¬ nah in da se bodo postavili Ita¬ lijanom v bran. Vidi se toraj že iz tega, da po¬ ročila o razdoru med Arabci in Turki je neosnovano, pač pa je gotovo da Italijani ne bodo imeli lahkega opravka. Sedaj je seveda za Italijane lahko braniti se v utrdbah in i- majo dosti pomoči iz ukrcanih bojnih ladij, vendar če pride, itali janska vojska s.svojini nasprotni kom na odprto polje, takrat bodo Italijani najbrže tepeni. Častniki ameriške križarke “Chester’ ; , ki je došla iz Tripoli¬ sa v Marseille poročajo enoglas¬ no, da tujci v Tripolisu niso v ne varnosti. Nadalje, da turško top¬ ništvo uspešno obstreljuje zasi¬ drano italijansko brodovje. V mestu so Italijani sicer go spodarji in se pripravljajo na boj izven mesta. Pred Tripolisem se Turki zbi¬ rajo in imajo močno artilerijo, ne pa zadostno streljiva. Arabci so zalotili dve kompaniji italijan¬ skih grenadirjev in jih potolkli. —-Iz Rima piše neki avstrijski časnikar: Lahi pošiljajo v Tripolis vedno več vojakov, kar dokazuje, da se jim ne godi tako dobro, kakor to slikajo laški listi in uradna poro¬ čila. Značilno je, da ljudstvo ni prav nič več navdušeno in da ne pozdravlja več vojaških transpor 'tov, namenjenih v Tripolis Vsak dan se vozijo iz Rima vojaki v Tripolis, skozi Rim vozijo vlaki s severa, a prebivalstvo je hladno in pomiluje “uboge vojake”, ki morajo iti v Tripolis. Dne 9. no¬ vembra se morajo oglasiti vsi vo jaki letnika 1889 pri svojih četah. Merodajni vojaški krogi namera vajo povišati afričansko laško ar mado na 130.000 mož. V Tripolis odpošljejo še. šest aeroplanov in več v zrakoplovov. Laško časopi¬ sje napada avstrijsko in nemško časopisje, češ, da objavlja zgolj turška poročila, in grozi, da tega Lahi ne bodo pozabili in da bodo zavezniki to še čutili. Angleško časopisje objavlja zo pet daljše članke o grozovitostih uprizorjenih po Lahih. Več ame- rikanskih dopisnikov je bilo tako ogorčenih radi lašikih grozovito¬ sti, da so vrnili Canevi svoje pot ne liste, ker niso hoteli več gleda ti laškega klanja. Angleško čašo pisje piše, da so bile vse “laške zmage” porazi in da se je moralo umakniti 25 tisoč Italijanov 15 milj nazaj. BOLGARSKO. Napad na bolgarskega vladarja. Iz Sofije se' šele zdaj poroča, da je bil ob otvoritvi bolgarskega sobranja nameravan napad na bolgarskega čara. Ruski arnahist Grigorij Bagarin je poizkušal do biti vstopnico k seji sobranja, a gia je kontrola odklonila. Ko se je peljal car k otvoritveni seji, se je pojavil Bagarin, ko so gromeli topovi čaru na čast, za vojaškim špalirjem. Roko je držal na revni verskem žepu, a ker so krili čara konjeniki, je uvidel, da bi čara ne mogel zadeti, vserl česar tudi ni streljal, marveč pobegnil v Ru- munijo. ANGLEŠKA. Londonske sufragetke. Štirideset odločnih londonskih sufragetk je’ prišlo v palačo k m: nisterskemu prezidentu Ascpiithu in so ga skušale prisiliti da b' jim obljubil, d-a odobri postavo po kateri bi bile ženske tudi opra vičene do volitev. Minister jim je pa odgovoril, da smatra žensko volilno pravico za škodoželjno in da je odvisno od parlamenta, če jo sprejme ali pa ne. Sufragetke so takoj sklicale shod in napovedale boj preziden¬ tu. ŽRTEV DIVJAKOV. Ustaja v Kini. Strašno postopanje v Nankingu. Pod poveljstvom generala Schanjenshun se v Nankingu grozovito postopa. Vse Kitajce ki nimajo kit, jih postrelijo. Re- beli se močno prizadevajo, Nan¬ king napasti im zbirajo prosto¬ voljce, katerih naloga bi bila, u- smrtiti Schangsa. Če se vladi ne bode posrečilo rebele pomiriti je gotovo, da se bodo vršili odločilni boji sedanje revolucije v Nankingu. Mesto je veliko taborišče. Ge¬ neral Schang ima 15.000 vojakov, ki so dobro izvežbani. Izven me sta je 8000 rebelov, od katerih je za boje izvežbainih le kakih 2000. Prihaja pa vsak dan več rebelov katerim ne primanjkuje ne oro¬ žja, ne streljiva. Mornarica rebelov obstoji iz sedemnajst ladij. Ves brzojavni in telefonski promet je razdejan. Cesarske čete odpadajo. V sled konzularnih poročil, ki so dospele v Peking se posnema da je 30.000 vojakov cesarskih čet odpadlo in se pridružilo rebe lom. Ti vojaki so pa že napadli čete, ki so ostale monarhiji zve¬ ste in jih potolkli. Skoraj cela južna stran v pro- vinciji Fokin ie v revoluciji in v notranjosti dežele se vrše veli¬ kanski nemiri. Iz Tutschau se pa poroča, Ja se je posrečilo provizorični vladi napraviti mir in da ljudstvo, ki je pobegnilo, se zopet vrača v svoje naselbine. Cesar se odpove. Tajnik zunanjega urada je br¬ zojavil ameriškemu poslaniku v Peking, da bi Združene države na prestol upljivale, da bi se ce¬ sar odpovedal. Razlaga se z brzojavko da je prolivanje krvi nepotrebno in da še cesarju ne zgodi nič žalega če se odpove. Iz sedanjega kitajskega parla¬ menta. Kitajska ima ž-e zdaj nekak po¬ skusni parlament, takozvani “dr¬ žavni odbor”, ki se je prvikrat se šel pred letom dni. Od tega časa ie privolil celi vrsti reform, od ka. terih je bila pa le maloktera iz¬ vedena. Tako so sklenili, odstra¬ niti kito, stiskanje ženskih nog, uvesti pravi parlament, prepove¬ dati prodajanje opia itd. 400 mi¬ lijonov ljudi je zastopanih v tem poskusnem parlamentu in sicer je 9S delegatov deželnih zborov, 9S članov, ki jih je imenoval ce¬ sar in 66 vladnih zastopnikov. Pa lača parlamenta se nahaja v za¬ hodnem delu tatarskega mesta in je zgrajena v znanem kitajskem slogu. Od zunaj je okrašena s prapori z običajnimi zmaji; zno¬ traj je brez okraskov. Po dva in dva poslanca sedita pri eni mizi, ki ima v predalčku — pljuvalnik. Predsednik je cesarski princ Pu- lun. Za njega in za celo vrsto nje govih tajnikov, državnih svetni¬ kov, ministrov, vladnih zastopni¬ kov itd. so pripravljena posebna sedišča. Za časnikarje in občin¬ stvo so napravljene posebne tri¬ bune. Na vstopnicah v parla¬ ment, tudi na tistih, ki ‘se izdaja¬ jo diplomatom čitamo“ Dostojna obleka in dostojni čevlji so po¬ trebni. S seboj ne smete imeti ni kakega zavoja, n. ikr. kletke s ti¬ čem. Nevarno orožje ne smete meti pri sebi. Blazniki in pijanci nimajo vstopa.” Poleg predsedni ka visi črna deska, na kateri je na pisan dnevni red seje. Poslanci prihajajo tiho, skromno; vsa)k i- ma na prsih malo okroglo kolaj¬ no — znaik poslanske časti. V mnogih sejah je prišlo do burnih nastopov, predvsem po zaslugi izvoljenih delegatov. Predsedni¬ ka princa Puluna so že parkrat odvedli iz sej niče bolnega vsled Stotnik Broepter, nemški razi¬ skovalec je bil umorjen in mož- tvo njegove ekspedicije je prišlo ob življenje v divjajočem orkanu Stotnik je šel s štirimi belokožci in dvajset divjaki, da bi preiskal Friderik Viljemovo . obrežje. Ko se je nahajal z enim sprem Ijevalcev v čolnu so ga divjaki na padli in ga ranili s zastrupljeno pušico, njegovemu spremljevalcu se je pa -pobeg posrečil. prevelikega hrušča. Če naj po¬ slanci govore, tedaj se jih ne kli¬ če po imenu, temveč po številki njihovega sedeža. Glasujejo po¬ slanci s tem, da vstanejo s svoje¬ ga sedeža. Kitajci radi govore in sicer z veliko sigurnostjo. V dve rani nastane kmalu nemir, na¬ sprotniki motijo govornika z medklici, tovariši mu pritrjujejo, le vladni zastopniki s predsedni¬ kom molče in popolnoma mirno na svojih mestih . “NARODNI VESTNIK 1 National Herald. Slovenlc Weekly. Owned and published by tbe Slovenlen Prtnting & Publistilng Co. a Corporation. Gco. L. Brozich, president. Joseph Geržin, V. president. John B. Smrekar, secretary. Joseph Mantel. treasurer. Anton Hrast, director. Raymund Feigel, editor. Plače of Business: Dulutb, Mlnn. Christie Btdg. Italijanska trinožtva. National Herald Isued every Ttiursday; subscrlptlon yearly $2.00 The best Advertising medlum among Sloveniens In tbe Northwest. Rates on appllcatlon. „Entered as second-class matter May 11.1911 at tbe post Office Dulutb, Mlnn., under tbe Act March 3,1879.“ »NARODNI VESTNIK" Izdala Slovenska tiskovna družba Duluth, Mlnn. Izhaja vsaki četrtek zvečer na 8 strani ali vec. Naročnina stane Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve se naj pošiljajo na tajnika: John B. Smrekar, sec'y, DPLUTH, Mlnn. Dopisi se naj pošiljajo na urednika Raymund Feigel, Duluth, Mlnn. Oba na naslov CHRISTIE BUILDING, second floor. Telephon: Melrose 2244. V vpoštevanje. Vsak podjetnik, ki pričenja s kakim podjetjem se skrbno pra- ša “Bog ve, če bode šlo”. — Rav¬ no tako smo se prašali, ko smo mi pričeli s izdavanjem “Narod¬ nega Vestnika”. Z nekakim plahom smo stopili v javnost, vendar ker smo nasto¬ pili z najboljšim in nesebičnim namenom, ker srno pokazali, da je edin naš smer dobro narodu, je naše vabilo k podpori dobilo pričakovanega odmeva in lahko danes rečemo “Narodni Vestnik” stoji na podlagi iz katere mu je zasiguran nadaljni obstoj. Seve¬ da je delo težavno in odgovorno in vsirn ustreči, celo Bog ne za- more. Posebno pri časopisju je tako, če ustreže! enemu se znabi ti drugemu zameriš. Če enega hvališ ,bode to drugi sprejel za grajo in če enega prezreš si pri¬ dobiš znabiti še drugih neprija- teljev. Do sedaj je N. V. svojo nalogo izvrševal kot sveto dolžnost ker mu je pri srcu probuja naroda, Neumorno je delal na to, posve¬ čeval je svojo moč tudi delavstvu kateremu iz srca želi boljšo pri- hodnjost. Oziral se je na težnje rojakov, ter dajal jim nasvete in marsikaj podučnega, ter res se¬ me ki jo je zasejal, je vzklilo in razcvetelo. Sad našega delovanja se pa že pokazuje, je sicer še skromen, vendar nad vse zadovoljiv, ozi¬ raje se na kratko dobo obstan¬ ka. Z ozirom na to, da se delo trtno ži od dneva do dneva, da se šte¬ vilo naročnikov nepričakovano pomnožuje, smo primorani razši riti naše podjetje. Prostor, v ka¬ terem se nahajamo sedaj, nam je premajhen in ozreti smo se mo¬ rali po drugem večjem, osobje i- ma posla čez glavo in treba ga bode pomnožiti. Sklenilo se je toraj, da se pre selimo in sicer na št. 31 E Michi¬ gan ulico, kjer se nahaja velika finska tiskarna, kjer Finci tiska¬ jo svoj list “Sirtolainen”. Prese¬ litev se zvr.ši koncem tega me¬ seca. Kar se pa osebja tiče povemo, da dobimo dobrega in izvežba- nega organizatorja, ki si je nadel nalogo poleg organizacije naše¬ ga podjetja, organizirati narod tudi na narodnem polju. O vsem tem spregovorimo in opišemo ob času. Rojaki! Do sedaj ste nam bili naklonjeni in vaša priznanja so nam bila vzpodbuja k neumor- nom delu. Mi nismo sicer ustano vili naš list, da bi z njim delali dobička, ustanovljen je le z naj¬ blažjim namenom — za narod. Vendar zgube tudi ne sme imeti, zadovolji se pa le s tem, da izha¬ ja. To je pa odvisno le od vas ce¬ njeni rojaki, zatoraj apelujemo, — podpirajte podjetje, ki koristi narodu, ki posvečuje svojo moč v dobrobit istega. Fe z vašo po¬ močjo bode to mogoče, zatoraj agitirajte za “Nardni Vestnik,” ki ne sme manjkati v nobeni slo¬ venski hiši. Italija je udrla v Maroko, ho¬ teč si osvojiti deželo, ki bi jo po¬ tem izrabljala v svoje trgovske namene. Seveda se to ne godi brez ptelivanja kcvi, pač pa z o- rožjem v roki in čim več krvi, to like večje slave za spufano itali- lijamsko vojaštvo. Če le pobijejo par bednih Arabcev, že si speva jo slave po svojih poročilih in raznašajo med svet svoje hrabro¬ sti. (?) Kakšna je pa ta hra¬ brost, nam kažejo poročila in vsklikniti moramo “žalibog, da se to godi od Italijlanov, ki se prištevajo kulturnim narodom.” Da res žalostno, ob enem pa tu di brutalno in grozovito in mora lo bi se nekaj zgoditi, da se krvo ločnim Italijanom zaustavi kla¬ nje nedolžnih ljudi. Zadnje poročilo pravi, Italija ni preiskujejo stanovanja Arab cev, v hiši kjer najdejo orožje od peljejo prebivalce na morišče. Tu pa niso izvzete ne žene, ne o- troci. S patrulami jih spravijo iz mesta, tam postavijo v vrste, ter jih streljajo v hrbte. Čeravno je vojsko obsojati, vendar ne re¬ klo bi se še toliko, če se vršijo boji, kakor bi se imeli vršiti, to je četa proti četi, vojak proti vo jaku, da pa Italijani znašajo svo ja sovraštva na nedolžne prebi¬ valce, ki z bojem nimajo nikake ga opravka, da ne prinašajo ne ženam ne otrokom, to je vredno najstrožje obsodbe. Italijani mislijo, da bodejo s takim početjem podjarmili Bedu ine in Arabce. Mogoče to doseže jo za trenotek, vendar ljudstvo ne' bode pozabilo po nedolžnem prelite krvi, ne bode pozabilo ne dolžnih žrtev in maščevanja tudi ne bode 'izostalo. Arabci niso taki, ki bi se pu¬ stili komandirati od roparjev, ni so taki, da bi ne vzkipeli ter ne izvajali strašnih konsekvencij vsled prestanih krivic. Arabec je Mohamedan in njego¬ va vera mu veleva vse kaj druge ga, kakor da bi se klanjal “gja- vrom”. Če se Arabci organizirajo če skupno s turškimi vojaki na¬ stopijo proti krutem sovražniku takrat je gotovo, da bodejo sto¬ krat maščevane vse do sedaj po nedolžnem padle žrtve. Ne želimo sicer krvoprolitja, vendar zaslužena lekcija bi po- lentarjem ne škodovala. Arabci se pripravljajo sedaj na tako zvatro “sveto” vojno. Po njih veri mora namreč vsak pri¬ jeti za orožje, če se proglasi “sveta” vojna. Verski fanatizam sega daleč in sicer tako daleč, da Mohamedan rad pusti svoje živ¬ ljenje, če se gre za “sveto” stvar Če nastane sveta vojna, takrat bo de tudi Italiji odklenkalo in spra viti bode morala svoje okrvavlje¬ ne meče v nožnice, in od celega ropa ne bode ostalo druzega ka¬ kor. da bode pošteno tepena, ter da bode svojim bojnim slavam priklopila še eno blamažo, kate¬ rih je pa že itak dobro vajena. 0 kulturi, ‘NARODNI VESTNIK” ZA VAS, VI ZA NJEGA! Večkrat slišimo govoriti o kul tuni. Slišimo o kulturnem in di¬ vjem narodu, o kulturnem in di¬ vjem človeku. Praša se nadalje, kaj je kul¬ tura? Kultura je razvoj človeštva in svojstvo iste je vzgoja. Ravno tako je s zemljo. Tudi i sta mora biti kultivirana, če ho¬ čemo iz nje pridelkov. Bolj ko zemljo obdeluješ, bolj ko ji pri- pomoreš, do potrebnih snovi bolj ti rodi. Zanemarjaj jo, kmalo bo deš imel na nji plevela in težko, težko ti ga bode izruvati. S človekom je isto. Da se kaj nauči, mora se učiti. Pravilna uzgoja je gotov napredek in go¬ tova pot do kulture. Če se zane marja, bode kmalo podoben ple- velni njivi, na katerej je vse pol no osata in ruševja. Či tanje knjig in podučnih li¬ stov je vsakemu neobhodno po¬ trebno, kdo hoče biti izobražen, ker iz teh zajema vse, kar ga dovede do višje kulturne stopi¬ nje. Poglejmo človeka, ki se ne ukvarja s čtivom. Top in nem je za vse, kar je v stiku z izobraz bo. Ne ve ti nič in zakrit mu je vpogled v svetovni razvoj. Živi le tjta v en dan ter ne briga se za duševno probujo. Tak človek je za človeško družbo živ mrtvec. Človek v prirodnem stanju je di¬ vjak in kultura ga otme iz teme, ga oplemeni in mu razvija ra¬ zum. Seveda vsa sredstva, ki so da¬ na človeku na razpolago, da se kultivira, ne pridejo same iz se¬ be, pač pa jih mora človek sam gojiti in vzgajati, da mu zale¬ žejo. Če bi človek imel na mizi ne- številno knjig in časopisov, pa bi jih ne prebiral, bi se za nje ne brieal. bi mu toraj čisto nič ne koristili. Treba je toraj pridno či tati, zapomniti si dobro čtivo, vcepiti si dobre navke, ter po njih živeti. Naš narod je sicer kulturen, vendar še ne zadostno. Se veliko mu manjka do višje izobrazbe in še veliko se mu bode učiti, da pri de na ono stopinjo, na katerej stoje kulturni narodi. Čeravno je to doseči kaj težko, vendar ni ne mogoče in le krepke volje je tre¬ ba in premagane bodo vse ovire. Socijalna reforma na Angleškem. Angleški parlament, ki se je se stal v oktobru v zasedanje, ima v tem rešiti veliko in velepomem bno nalogo. Gre se za preskrbo delavca za slučaj bolezni in brez delja. Če se bode predlog rešil, kakor je zatrjeval kancelar Ford George bode storjeno v socijalni reformi na Angleškem nekaj ze¬ lo koristnega. Gotovo, potrebovalo se bode za to zavarovanje velikanske svo te. Kje pa dobiti potreben de¬ nar? Če se preveč na delavca pri tiska, bode tako rekoč delo ob- dačeno, če bodo morali plačevati podjetniki, bode preveč trpela in¬ dustrija, če bode pa država te svote trošila bode morala obreme niti davkoplačevalce. Po nemški zavarovalni metodi plačuje dr¬ žava 1/15 cele svote, drugo pla¬ ča delavec in delodajec. Lord George, je na podlagi poizvedb in izkušenj napravil načrt, po ka¬ terem so bremena pravilno razde ljena, na delavca, podjetnika in državo. Računa pa tudi na to, da bodo že sedaj uvedene bolniške blagajne in podporna društva pri stopile k temu socijalnemu delu. Pripustila se jim bode samo¬ uprava, država bode pa le nadzi¬ rala, da se zvršujejo pogoji. Delodajalci se temu upirajo, tudi kmetom ki niso kaj dobro pri sebi, ne ugaja novo breme. Pa tudi drugi, kakor delavci, slu¬ žabniki itd. ki bodo morali nositi novo breme, gledajo nekako trp ko v prihodnjost. Zagotovljeno je, da bodo mo¬ rali le podjetniki plačati 40 mili¬ jonov dolarjev. Želeti je, da bi parlament od. bril predlog ter s tem nekoli Mississippi, 78 okrajev, 1,551.- 270 prebivalcev, 268 časopisov.^ Missouri, 115 okrajev, 3,106.- 1 665 prebivalcev, 1040 časopisov. Montana, 28 okrajev, 243.329 prebivalcev 131 časopisov. Nebraska, 90 okrajev, 1.068,-j 539 prebivalcev, 685 časopisov. Nevada, 14 okrajev, 42.335 pre bivalcev, 53 časopisov. New .Hampshire, 10 okrajev, 411.588 prebivalcev, 116 časopi¬ sov. New Yersey, 21 okrajev 2,144.- 143 prebivalcee, 360 listov. New Mexico, 25 okrajev, 195,- 310 prebivalcev, 121 časopisov. New York, 61 okrajev, 8,067.- 308 prebivalcev 1680 časopisov, od katerih izhaja v New Yorku o- kolo 560. North Čarobna, 97 okrajev, 1,- 893.810 prebivalcev, 252 listov. North .Dakota, 41 okrajev, 437,-1 070 prebivalcev, 401 listov. , Ohio, 88 okrajev, 4,157.545 pre bivalcev 1040 časopisov. Oklahoma, 75 okrajev, 1,414,- 177 prebivalcev, 560 časopisov. Oregon, 33 okrajev, 413.536 prebivalcev, 245 ,listov. Pennsylvania, 67 okrajev, 6, 302.115 prebivalcev, 1240 listov. Rhode Island, 5 okrajev, 480.- 082 prebivalcev, 61 listov. So. Čarobna, 41 okrajev, 1,- 340.316 prebivalcev, 169 listov. So. Dakota, 53 okrajev, 455,- 185 prebivalcev, 432 listov. Tennessee, 96 okrajev, 2,020.- 616 prebivalcev, 321 časopisov. Texas, 243 okrajev, 3,048.710 prebivalcev 930 časopisov. Utah, 27 okrajev, 276.749 pre¬ bivalcev-, 102 lista. Vermont, 14 okrajev, 343.641 prebivalcev, 113 listov. Virginia, 100 okrajev, 1,854.184 prebivalecv, 254 časopisov. West Virginia, 55 okrajev, 958. prebivalcev, 193 časopisov. Wisconsin, 71 okrajev, 2,228.- 949 prebivalcev, 689 časopisov. V Canadi izhaja okolo 1440 ča¬ sopisov, na Filipinah pa nekaj čez 50. Število prebivalcev je povzeto po ljudskem štetju iz leta 1905. V Združenih državah izhaja to raj 20607 različnih časopisov, dnevnikov, tednikov in mesečni¬ kov. Duluth Un iversal mok je domači pridelek. Zmleta je Iz najboljšega žita, je toral _■ ^ _ S , „«—..Mm. 7 9 9 /S I Dv3 N V-9 N B-t, l/nvikn 9 . ' a moka iz katere vseli drugih se napravi veliki bel hleb kruha, ker je moka J* h. Bodi pek sam zase. Če enkrat rabiš našo^ 1 *^ ne bodeš druge poskušal. V vsili grocerijah. •"oko, Duluth Universal mlinarska družba. Najboljša moka za kuhinjo in pecivo. ' fU > .j ji tu - of 1 b o\ il oJ j je' j j !iis e V •■J ob 0 . 1 vP rasa ^ j?” J* vede 1 /e>° - a naravi ni " tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in zunas.i *Lo:; i lavci po $3.00 na dan... Tak dom si lahko zagotovite ako* kupite lote V Novem mestu DOLF, * ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe. VELIKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI, LAH) ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTOV 200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200.00, / dejo te prodane, bode cena poskočila, ne odlašajte toraj kupite sedaj. Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na: O. E. Peterson & Co. 407—8, First National Bank Building, DULUTH, MINN našel tritzVi ! 0 vedno 4 0zivl jali dr e . » ; i? Sod je vi le ' • e h 0 ,v flievn n zarezo-oT i 0 n i' Zalahi ; tal s e mu' • ril ° se“mu ial )c "K :■ ne- e enkr; ne ‘o, p, 'at. nior e ni iti r * Poveš, Vino. Cenjeni rojaki, naročajte si vino Tr .- ,naravnost iz vinograda, jaz imam prebivakev, SOS^asnikov 1 ’ 651 ‘ 331 jn aravno d° mače vino > novo vino rr ■ • črno rudeci zinfandel, ali belo vi¬ no muškatel cena 35 c gal., ree- sling 40 centov gal. Lansko vi¬ no, ktero imam še v zalogi črno ali belo, muškatel ali reesling 40 centov gal., stara samo belo vino 50 c gal. Drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Naročilom je priložiti denar, pi- s m a naslovite na: Kentucky, 120 okrajev 2 147 - 174 prebivalcev, 245 časopisov. ' Fousiana, 59 okrajev, 1 381 6 9 5 prebivalcev, 201 časopisov. Mame, 16 okrajev, 694.466 pre bivalcev, 149 časopisov. Maryland, 24 okrajev, 1,190.050 prebivalcev, 158 časopisov Massachusetts, 14 okraiev 3 003.680 prebivalcev, 452 čašopi- Michigan, 83 okrajev, 2 530 016 prebivalcev, 699 časopisov. Minnesota, 84 okrajev, 1,979.- 912 prebivalcev 802 časopisov. Štefan Jakše CROCKETT, Cal. box 657. a C. Jesmore & Son največja konjušnica EVELETH, Minn. 415 Grant Avenue Pitone 23-1. S m s s m Hi Hi Hi Hi kakor tudi pogrebniški zavod. Prt nas boste vedno dobili dobre In čile konfe za vsaK caj po primerni ceni. ot em Se glave mkovj aa k ."O, ,„\A0 if, 1 Pl u, P , K »»»" s a n a tudi Hi ^ Izročite nam Vaše pogrebe in videli boste, da je naša ijj strežba najboljša in naše cene Hi vedno poštene. ^ Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi f 'i v n u ; v ■ Te!” . I hoi f 3 0v orii. * u^ESii 1 Agnich bratje gostilničarji . ELY, Minn. Phone •” iiai” 0 |jijf Priporočajo vsim Slovencem svojo zalogo založeno gostilno^ kjer se *° c i* Range Brevving Ass. pivo, pristno v whiskey. V mnogobrojen obisk se priporočajo- AGNICH BRA Tjf '>aj i • - sr c . z ’ ne,) ' 1 P, V'Š0 , .Sivi;.' foječe in na čelo mu je stopil nrzel pot. . 'Vzeti moram eno življenje iz e hiše!” je rekla smrt. “Potem vzemi mene!” odgovo ji je oče, “toda prizanesi moje- nu sinu! Varoval sem ga od godnje mladosti, skrbel sem anj. da je postal velik in krepak ajego telo in dušo sem ojačil. ‘ 'azil sem nanj kot na punčico v tvojem očesu. Vzemi mene smrt!” ■ • ■ , ' A smrt je iztegnila svojo roko 'n rekla : “Idi! [ Hipno je zavalovila življenja ipolna kri po žilah očeta in zdelo e mu je prenagljeno, da se je po iudil smrti namesto sina. Bil je IHtfiož v najboljših letih. Ozrl se je ^ koli, videl livade, na katerih se e igral v svojih otroških letih. ■JČ*l|kp am zadaj se je dvigala, skrita 'ped drevesi, vaška cerkev. Ob [jenih nogah so hiteli v daljnino tlovi srebrne reke in melanholi- udarjali ob bregove. Vsa o- »TANFK P lica j e P ričela naenkrat za- Cr ' limati in jasno so mu vstajali )Q ired očmi predmeti, ki jih ni pre e nikdar opazil. nalnlžlihopil Smrt i e še vedno držala i zteg ' 1 y “jeno roko proti njemu. Oce se v e boril sam se seboj, toda čim- VSG CPtjalje se je boril, tem slabejši je fes tajal, tem bolj je naraščala Sel j a, živeti dalje ST ... " 1 ‘glprem se je tolikokrat igral kot litrok. Cvetlice so zapirale svoje N. Mesaba rJT' 1 od sto. Tu je bil v vrtu, ki ga je nasa¬ dil,* zraven je ležal travnik, na Helihe in se pripravljale k počitku • Use naokoli je vladala tihota in ;šak najmanjši šum, vsak glas je . . j« pl razločno. V daljavi se je o- B 1 I itasil rezek žvižg lokomotive, po W I I j Bral je vlak, ki je drdral tamkaj * nimo in s katerim se je vozil -• ne snegiiŠPlikokrat, a odslej se ne bo ni- ■ zelišča brez d 01 .'. vec - Kaj naj stori V svoji Kala 'ljuši in naravi ni našel nobenega L 00 na dan in govora. »ko zagotovite i Ptički so se še vedno gugali na D. 00 do odlašajte m nazaj v (ejicah in oživljali drevje in gr- ničevje, povsod je videl kliti živ r jenje, ki se mu hoče sam odreči. IllljjfjV hlevu je zarezgetal eden nje- _ jovih konj. Zalajal je njegov pes C i >r>pcr družen storilo se mu je milo. l>c?TI d “Ali si pripravljen?” vprašala V G°li sr ? rt še enkrat - \CAl B -.J “Ne, ne; ne morem iti!” je od¬ govoril tiho. Potem se obrnil tora) ,dšel s povešeno glavo tiso. na ; i Ni mogel več iti v sobo, v kate — i je ležal njegov sin. Splazil se l| e v svojo sobo in se vsedel k ok ,iu ter poslušal, kako burno mu bije. V bolnikovi sobi pa je sedela Igrala sva se skupaj. On in jaz, čitala sva iz iste knjige in naučila šem ga vse, kar sem vedela.” Zopet je iztegnila smrt svojo roko ter hotela potegniti k sebi dekle. Tu je pričela sestra na tihem razmišljati. Stala je na jjragu v življenje, njeno življenje ni bilo samo njeno, samovoljno ga ni mo gla več oddati. Že je izgubivala pogum ob misli, da se hoče žr¬ tvovati. Kaj naj bo iz njenega že nina? Temna skupina dreves, ki je stala olj cerkvi, jo je spominja la s svojo senco na njeno sladko tajnost. Tamkaj sta si prvič ra¬ zodela svojo ljubav, tamkaj sta si prvič obljubila zvestobo. Tamkaj ob strani raste grmiček, s kate¬ rega je utrgala vzcvetelo cvetko, ki mu je podarila v znak ljubez¬ ni. Bolni deček tamkaj v zaduhli sobi ne ve še ničesar o sladkostih življenja. Ves opojni vonj cveto¬ čega vrta je silil v njo ter jo ve¬ zal z zemljo in njenimi lepota¬ mi. Ne da bi rekla besedice, se je obrnila in odšla s solznimi oč¬ mi v skrbeh za bolnega brata, vendar pa pripravljena boriti se za svoje življenje. Ob dnevnem svitu je prišla na vrt mati, ki je prej še ukazala drugim, naj pazijo na bolnika. Vsled solznih oči ni opazila takoj smrti ter jo je zagledala še¬ le, ko je stala ^pred njo. Spoznala jo je takoj. “Vem,” je rekla, “ti si prišla P on l ” ..... “Ne ravno ponj; imeti hočem sploh koga iz te hiše ” Mati se je vzravnala in rekla je smehljaje in mirno: “Jaz sem pripravljena!” Smrt je zopet iztegnila roko. da bi zagrabila svojo žrtev. “Ali smem še prej urediti svo¬ je stvari?” je vprašala mati. “Smeš ; čakala bom !” Mati se je vrnila nazaj v hišo. Sla je v vse sobe in srambe, če je vse v redu. Potem pa je položila svoje knjige in ključe na mizo v Sobi starejše hčere. Nazadnje je šla v bolniško sobo ter gleda¬ la sina z dolgim, ljubezni polnim pogledom. Niti njen mož, niti nje| ni hčeri se niso upali izpregovo- riti besedice, kajti vedeli so vsi trije le predobro, da je mati sre¬ čala zunaj smrt in da hoče iti ž njo. Ko je videla mati svojega bolnega dečka, se je spomnila ča sov, ko ga je še nosila na svojih rokah in smehljaj sreče se je po¬ javil na njenem licu in našel od¬ sev na bledem obljičju bolnika. Cvetlice so začele odpirati svo je kelihe, rahla sapa je zavela in se poigrala z lasmi matere. Še enkrat se je ozrla, videla je vrt, cerkev in bele vaške hiše. Mislila e na svojega moža, na hčere, to da vedela je tudi, da so vsi do¬ bro preskrbljeni in da bo rešila svojega sina. Toda, kje je ostala smrt? Re¬ kla je, da bo počakala. Nikogar ni bilo videti. Po ozki stezici od brega sem pa je nekdo prihajal. ’ n oke ses t r b da strežejo tabelnemu dečku. Ko ‘ je legel mrak a poljano, se je dvignila mlajša estra in odšla na vrt, da bi se azvedrila. Tudi ona je videla Jloko postavo in tudi ona je ve- jela, da čaka na vrtu smrt. .. f “Imeti moram žrtev v tej hi- 11 ■ je zopet izpregovorila smrt. I Prizanesi mojemu bratu, vze- i P' mene!” je poprosila deklica s l ' f es °čim glasom. “Bil mi je brat $M 'e P° rodu, tudi po srcu; ved jo sva bila skupaj in ne bo poza- >d name.” Torej pojdi z menoj!” je rekla jmrt in iztegnila roko. ‘ A mladenka se je prestrašila >nkazni s stegnjeno roko. Ozrlo f i e .PJ?ti nebu, posutim z Me¬ ketajočimi zvezdami. Iz vsake ezdice ji je zrlo življenje na¬ proti, a to niso bile mrzle in Rrtve svetlikajoče zvezdice v ruskih nočeh. Videla je v duhu iK°r da bi iztegali spomeniki 1 a Pokopališču svarljivo svoje .P ro ti njej. Tiamkaj se je uštela reka kakor srebro v luni¬ ni l Uc ; f lc ^ k bregu, po kateri je hodila ' sa ko jutro iskat mleko za ' “Pripravljena sem!” je rekla mati in iztegnila svoje roke. Tudi neznanec je iztegnil svojo roko ter prijel mater. “Moi brat je odšel!” je izpre¬ govoril. “In kdo si ti?” je vprašala šepe tlaje mati.. “Jaz sem življenje!” Mati se je nedamoma okrenila in hitela proti hiši. Na pragu je srečala svojega moža. “Pozdravljena!” ji je šepnil najin sin spi! Ali in električna svetilka. bilo treba, da premaknejo takle vlak. Mislil je na svoj mali dvo kolesni voz, v katerega sta bila vprežena dva vola in izračunil je končno da bi bilo treba ravno 200 volov. Toda kljub temu se mu je zdelo čudno, da teče teh dvesto volov tako izvanredno hitro. Nje govi voli doma niso nikoli tako hitro tekli. Drznil se je izstopiti na neki postaji, da bi si enkrat o- ledal to množino volov. Toda ni jih videl. In sprevodnik vlaka, ki je bil ravno tak šaljivec ka' kor stari Hasan v Koru, je blago¬ volil razložiti vprašajočemu A- liju, da se ne more videti vole, ker so skriti v onih vozovih z za¬ grnjenimi okni, da jih obvarujejo tako vetra in slabega vremena. Končno je dospel vla kv Brus- so. Ali je odprl oči in si ogledal velikanski 'kolodvor. V njegovem tihem razmišljevanju ga je zmo¬ til glas, k:i je kričal: “Hej buda¬ lo, tu sem imaš stopiti!” Hripav glas je bil glas podčastnika, ki je imel nalogo peljati rekruta in njegove bodoče tovariše v vojaš¬ nico. Čedna uniforma podčastni¬ ka je dobremu Aliju izvanredno ugajala. “Pasja noga”, si je mi¬ slil Ali, “oblečen je še lepše nego doma naš duhovnik, vaški hodša iz Kore.” Rekrute so uredili v čete in jih peljali iz kolodvora. Ali je masiral v prvi vrsti. Ko je videl med potjo lepe trgovine, se je u- stavil in si ogledal izložbe. Bil bi še tudi rad takoj kupil kaj lepe- a, toda prvič ni imel denarja in drugič je ‘kričal podčastnik: “Naprej, budalo, kaj misliš, da se bo radi tebe cela četa za pol ure ustavila?” Čemur se je Ali največ čudi, to je bil cestni tlak. “Ne”, je mi¬ slil, “to so zapravljivi ti mestni ljudje. Ala . . . Ala . . . Doma v Kori niti hiše ne zidamo s kame¬ njem — in tukaj puste drago ka¬ menje kar meni nič tebi nič na ce sti ležati.” Preteklo je leto. Kamenitega mati pri- traj sama od sebe ugasne. “Ce je to res,” menila je nezaupno, "bomo pa lahko hranil mnogo zveplenk. "In petroleja,” se je bahal Ali in vzel iz kovčka ukradeno svetil ko. •Nimam nič kaj zaupanja v ta ke nove reči,” je zmajevala mati. Stari Hasan pa, ki je bil tudi prišel, je rekel: “Kar govori Ali, mamica, na to se lahko zanesete, tn veste kaj? Jaz rabini svetilko Moja se je pokvarila. Dajte vašo staro, 'ko imate sedaj dar tako krasno, novo. ' Mati ni hotela sprva me sliša- toda Ali jo je toliko časa na¬ mi ven- ti, Turški spisal H. Kassim Bei. a n lSKai mieKo za dom se ji i e življenje ven¬ ili, dra gocenejše, srce ji je po- bdA naenkrat mrzlo in jokaje je tamkaj se je vila Ozka ste st-iV-H ir I ifl* p, i0\° (/ ua p la na ? a j v hišo. it ** Jt A ° zne j e na večer je šla starej- ( .n ' « a Sestra na vrt. Tudi ona je na- \0 5 etela na smrt. “g e vedno čakam!’ r e govoril tajinstven gost. Dobro, jaz grem s teboj!” je J' ro kla odjoeno. “Jaz sem močna, |jf aradl n J ena tl lahko zrem v lice. fiP° kK‘ P' t' 0 4 Alija, ki je bil rojen in stano¬ val v vasi Koru, oddaljeni od Brusse pet četrt ure so poklicali v vojake. Ko je spravljal svoj kovčeg, je bil še precej dobre vo lje. Todia ko se je poslavljal dru¬ go jutro od svojih starišev, od sester in bratov, so mu tekle sol¬ ze iz oči kakor dva sveža potoka na travniku. In njegov stari pri jatelj Hasan, ki je bil velik ša¬ ljivec, je preskrbel odpotujočega Alija še z dobrimi nasveti: “Ti, Ali,” je rekel Hasan z veliko res nostjo, “j>az'i in ne 'kukaj med vožnjo skozi železnično okno, si cer ti ostri zrak nos odščipne. In da držiš med vožnjo oči trdno za prte sicer te začne med vožnjo trebuh boleti.” Mladi Ali, ki se ni bil v celem življenju še nikoli peljal na žele¬ znici, je storil, kakor mu je sve¬ toval stari Hasan. Peljal se je s krčevito stisnjenimi očmi, da bi ga ne začel boleti trebuh in nobe¬ na sila na svetu bi ga ne bila pri pravila, da bi pogledal skozi ok¬ no, in si dal odgrizniti nos od o- strega vetra. Z zaprtimi očmi je skušal izračunati, koliko volov bi tlaka se je bil Ali med tem že pri vadil, ali podčastnika se ni mo¬ gel. Ta ga je zmerjal če so bili prijemljaji pravilni in tepel, če so bili napačni. Podčastnik je bil kakor Alah. Podčastnik je bil kakor mohamed. Podčastnik je bil največji strah Alija. Ali je bil dobil dva tedna do¬ pusta, da se pojjelje domov. Kaj naj bi prinesel domačim? Mislil je semintja. Največji čudež v ce¬ li vojašnici so bile vendarle elek¬ trične svetilke. Povzročile so Alijevo največjo začudenje. Ka¬ dar se je zvečer zmračilo, so se prižgale same od sebe. Kadar so se pa spravili vojaki v posteljo, so se same od sebe napol ugasni¬ le. čisto same od sebe; kar je bil kvasil tu nekega dne podčastnik o nekem tekočem toku in o ne¬ kem vdejanem uporu, to je bila seveda le bedasta šala. In kadar se je zjutraj zdanilo, so ugasnile te čudovite svetilke čisto same od sebe. Začetkoma je bil Ali pre pričan, da vlije podčastnik skri¬ voma olje v te svetilke. Nekoč se je naznanil nalašč bolnega in o- stal osem dni v postelji, samo da bi zasačil podčastnika pri naliva nju olja. Toda zaman. Nihče ni napolnil te čudežne svetilke na novo ... in gorele so 'kljub temu naprej. Drugi rekruti pa tudi ni¬ so vedeli pravega pojasnila na Alijeva vprašanja. Naposled je pa prišel nov rekrut, ki je bil ro¬ jen v mestu in obiskoval šolo; ta je razložil Aliju, da so prišle tudi svetilke nekoč tako neumne iz dežele notri v mesto kakor re¬ kruti. Toda podčastnik jih je bil toliko časa kregal in tejjel, dokler niso zapopadle, da se imajo na večer prižgati, ponoči najjol sve¬ titi in zjutraj ugasniti. — To je bil torej sklenil Ali: Tako dresi¬ rano svetilko mora prinesti s se¬ boj v Koru. Pri tej bo njegova revna družina lahko mnogo de¬ narja prihranila. In dan pred do¬ pustom je zmaknil eno svetilko: odrezal jo je od zidu in jo vtak¬ nil v svoj kovček. govarjal, da je končno podarila staremu Hasanu staio svetilko: "Vzemi jo,stari šaljivec,” je re¬ kla, "alkoravno je še svojih do¬ brih trideset piastrov vredna," In z globokim poklonom jo je sprejel Hasan v svojo novo last. Ali je pribil sedaj svojo dresi¬ rano čudodelno svetilko na zid. “tako,’’ je delaj, "pazite, sedaj se takoj užge.” In ponosno se je po stavil pred čedno stvar. Ali je čakal in z njim vred je čakala verna občina okoli njega. Čakali so potrpežljivo od večer nega mraka do polnoči. Toda svetilka je ostala temna kakor ponočno nebo brez zvezd. Tedaj je bilo Alijo jasno: "Tu v Koru se ne boji podčastnika, ker ve, da je ta ostal v Brussi.’ Toda Ali je bil prebrisan. Šel je v sosedno sobo ter vpil in koman diral in jo zmerjal s spremenje¬ nim glasom, 'kakor bi bil sam pod častnik. Toda svetilka je bila še bolj prebrisana. Opazila je, da Ali ni bil podčastnik in ostala je temna. Ali je postal žalosten, dr¬ žal prižgane zveplenice k svetil¬ ki, ai vse zaman. Ostala je ved¬ no temna. Ali je vlil olja na svetilko, ali olje na svetilki se ni vžgalo. Ni preostajalo druzega nego zahte¬ vati od Hasana staro petrolejko nazaj. Hasan si jo je dal plačati za trideset piastrov. “Saj ste sa¬ mi rekli, da je toliko vredna. Re¬ ven mož sem, toda zaslužiti no¬ čem nič pri vas ki ste me tako prijazno obdarili.” In med tem, ko je spravljal stari šaljivec svojih trideset pia¬ strov v žep, je vzdihnila Alijeva častiljiva mati naglas in živo: “Ali nisem rekla takoj? Nimam nič kaj zaupanja v take nove re¬ či.” Maks Volčanšek Ereleth - Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬ znimi likerji na debelo. Rojak'! Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬ go, katero predaja vaš rojak, in T rgovci! Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬ čila za njega. Josip Sciiarabon, 415. West Michigan St. DELETH, Minn. BLIZO ENION POSTAJE Celi Koru je čalkal na kolodvo¬ ru na dopustnika. To vam je bil dogodek. Vse vaške inštrumente so bili prinesli s seboj. Vlak se je vstavil. Toda sedaj je imel Ali o- či odprte in na bajke o trebuhu že davno ni veroval; iz okna je ŽIVALI, KI NE ČUTIJO BO¬ LEČIN. Več živali, posebna pa žuželk je, ki ne občutijo nobenih bole¬ čin. Ce jjrerežeš glisto na dvoje,, tako bode prvi del telesa se še vedno naprej pomikal, kakor bi se mu nič ne pripetilo, medtem ko zadnji ostane mrtev. Tudi če prvi del še na več delov razdvo¬ jiš tako se bode del, v katerem se nahajajo možgani, pomikal vedno naprej. Če prerežeš pijavko, ki sesa kri, na dvoje, tako bode ista na¬ prej sesala in niti opaziti ne ho¬ tela, da si jih prikrajšal život. Pri tisočnožcu če ga prerežeš, leti prvi del naprej, zadnji pa nazaj. Gosenica ti bode mirno naprej žrla, če jo prerežeš, kadar se hra nil. Znamo, da raki in pajki do¬ stikrat sami odstranijo noge in pri tem trpijo kaj malo. Sporazum med srbskima prin¬ cema. tudi gledal, ne da bi mu ojster zrak odkrizndl nos. Volov ni vec iskal. Vedel je sedaj, da teče vsak železniški vlak čisto sam. Da, celo brati in pisati bi se bil v tem dolgem letu kmalu naučil. To bo govorjenja v vaški kavarni! Proti večeru, ko so se bili zbra li znanci pri Alijevi materi, je ho tela ta prižgati svojo staro svetil ko. Sedaj je prišel trenutek, ko se je hotel Ali izkazati. "““Stoj, mati,” je zaklical, “v kovčeku sem prinesel svetilko zate kot darilo. Ta se prižge zvečer sama od sebe, se privije ponoči sama na pol temno in z ju Med srbskim prestolonasledni- tom princem Gjorgjem je vladala to mprincem Gjorgjem je vladala dlje časa velika napetost, sad dvorskih spletk. Prijatelji obeh princev so delovali na to, da bi se brata sporazumela. Zlasti se je za to trudil prestolonaslednikov adjutant polkovnik Angjelkovič, kateremu se je končno posrečilo sprijazniti oba princa. Prvi je po nudil roko k spravi prestolonasle dnik Aleksander. Posetil je brata na njegovem stanovanju ter ga prosil, naj pozabi, kar je bilo in naj ga zopet objame v stari brat¬ ski ljubezni. Brata sta se na to objela in princ Gjorgje je sveča¬ no izjavil, da se je popolnoma iz- miril s položajem po svoji abdik ciji in da bo v prihodnje z vsemi svojimi silami podpiral bodočega kralja — svojega brata v izvrše¬ vanju njegovih težkih vladarskih dolžnostih. Vznak popolne spra¬ ve sta se princa skupno v avtomo bilu odpeljala v Vukovar, odko¬ der sta se vrnila v Belgrad. Aretovan italijanski častnik. Kadar pridete v Duluth poselite me. Zagotavljam vam izvrstno postrežbo v moji gostilni, Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Sakser Co. Prodaja parobrodne liste. Anton Zalar Martin Shukle Ch. Korošec Anton Zalar & Co. EVELETH, 503 Grant Ave. Pilone 147. Priporoča novo otvorjeno trgovino grocerljskega blaga, kakor tudi mesnico s svežini in suhim mesom, perutnino in domače klobase. Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo. Rojakom na znanje! Prva in jedina 'slovenska izdelovalnica unijskih kratkih in ,,Veržinka” smodk ter prodaja raznovrstnega vina in likerjev samoOna debeli, Wholesale. vam priporoča: Importirani starokrajski orinjevec,zaboj $10.50; kranjsko tropinovico, zaboj $10.50; kranjsko slivovico, zaboj $10.50; Three Star Cognac Brandy, zaboj $8.00; Sporty Gin krepčil¬ na pijača za staro in mlado, zaboj $9.00. A. HQRWAT0V0 ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5.50, kakor tudi calitornijski trester in “Bourbon Whisky“ i. t. d. v sodčkih on 25 gaionov naprej vedno po najnižjih cenah. Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se zaupno obernite na Antona Horwat, 600 N. Chicago Str. JOLIET, Illinois. Milanski list “Avenir” poroča iz Luširta, da je bil major Picco aretovan vsled odredbe generala Botteonija. Majorju Picco je bi la poverjena zgradba utrdb pri Cadori, a so sedaj vsa dela uta- vili. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tndi pivo v sodčkih. :; FRANK TRAMPUŠI), upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn. AD 0 LPH 0 . DE WILDE, Trgovina s žganjem in likerji na debelo, 874 1SLAND AVENIJE, Milvvaukee, WIs. ==— se priporoča slovenskim gostilničarjem za narocbo naj- finejsega zganja, brinovca tropinovca in slivovke. Cene solidne, postrežba zajamčena. Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega grenkega vina Rostopsin. mm Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO. Historička povest iz XVI. stolet. (Po petem hrvatskem natisu.) Poslovenil Silvester K. “Tri sto gromov!” poskoči Rindsmaul, “to je morala biti vra žja žena, lepa gospa. Ali naj bi prišla meni v pesti, pokazal bi ji, kdo je Rindsmaul! Tri sto gro¬ mov! Junak — in presti! Na tak¬ šen način bi moral človek piščan¬ ce peči na sablji liki na ražnju, a- li pustiti, da bi mu kokoši legle jajca v čelado. Pojdite, pojdite, lepa gospa, vi se brijete iz naju norce, a to bajko o Heraklit si je gotovo izmislil kakšen pater.” “Ne delajte se prevelikega juna ka, gospod polkovnik,” zagrozi mu Klara s prstom. “Na Turke ste morebiti junak, ali na žene!” — pristavi smeje in pogleda z gla vo majajočega bojevnika. “Ah kaj! Vrag vzami takšne žene ” Saj bi ne bilo vredno ž njimi lomiti sulice. Jaz sem kri¬ stjan, držim se svetega pisma in tam stoji črno na belem, čemu je Bog stvaril ženo Evo Adamu,” izgovori se živo rudečelasi polkov nik. General se je kesal v duhu, da je vzel se sebo neolikanega pol¬ kovnika; vedno bolj in bolj je tr¬ gal za ovratnik ali nemirno trkal s peto ob tla. Žalil ga je ta raz¬ govor tem bolj, ker mu je bilo mnogo ležeče na lepi Klari, ali bolje rečeno na njenem boga¬ stvu. Zadnje polkovnikove bese¬ de razvežejo mu naposled jezik in obrne se k tovarišu : “Brat polkovnik, besede ti lete iz ust, kakor bi bile razuzdani ko¬ njiči. Lepa naša gospa ne govori povsem brez premisleka. Čital sem že mnogo kratkočasnih pove Stic, v katerih so žene premagale velike junake, naprimer kako je gospa Kleopatra nadvladala gla sovitega generala Antonija in ta" ko dalje. Kadar žena napade, po¬ dobna je puški, iz katere kroglja, kakor ti je znano, brat polkovnik pogodi tudi železnega konjenika. Ali ni tako, lepa gospa? General se kislo nasmeji in se globoko pri kloni. Udova komaj zadržuje smeh. “Ha, ha, ha! Ne vem,” izprego- vori zibaje se na naslonjaču, “ali smo me žene puške ali ne. Ali, gospod general, ne karajte svoje¬ ga tovariša, ako jo je mahnil nad .povedko iz raja. In tudi če* Au? Narava ni goljufiva. Jezik, s katerim govorite, je meso in kri in če ga tudi pomažete z medom. Govorite le s svojim naravnim jezikom, gospod polkovnik. Sama sladkoba se sčasom ostudi ustom. Pa,” Klara vrže krepko glavo na zaj, “jaz naj udarim na vas brez vojske, brez orožja — sama, in vi s silno vojsko?” “Tedaj bi vas naj Bog videl!” nasmeje se polkovnik, “ujel bi vas kakor miš?” “Potem pa jaz vas!” odvrne Klara in ga jasno pogleda. Polkovnik se začudi. “Jaz vas, in vi mene! Tri sto gromov, a kako?” “Vidite, to je tajnost v boju,” meni Klara zvijačno. Po teh be¬ sedah sname udova rožo s prs, jame ž njo pahljati po obleki in jo spusti na medvedjo kožo. Oba moža skočita za njo, da jo pobereta in polkovnik še celo poklekne. Ali Kiara je naglejša. Kakor veter se naglo nagne, po¬ grabi rožo, a polkovnik zapazi tu kaj njen gladek in lep tilnik. “Dajte jo meni, gospa!” popro si Rindsmaul. “Meni!“ ponovi general. “Vam in vam?” vpraša Klara zvijačno, “pa čemu!” Oba premišljujeta, kaj naj od¬ govorita, v istem trenutku pa od pre sluga duri in javi: “Pleme¬ niti gospodič Pavel Gregorija- nec se hoče pokloniti vaši milo¬ sti !” “Srčno ga rada sprejmem!” od govori Klara. V licu ji zaigra kri, v očeh pa ogenj. “ITrvatski medved!” zamrmra polkovnik. “O nepravem času!” pridene general slabovoljno. V dvorano stopi Pavel bled in miren. Pokloni se gospej in po¬ kloni se gospodoma. “Naprej,” začne Pavel proti go spej, “sporočam vaši milosti po' zdrav in poklon od mojega go¬ spoda očeta, ki se nadeja, da vas najden v dobrem zdravju. Vaši milosti bode znano, da ne priha¬ jam sam od sebe, ampak po zapo¬ vedi mojega gospoda očeta in si¬ cer radi računov o samoborskih kmetih. Oče mi je še rekel, naj izvedem te račune do čistega in povoljno vaši milosti, brez mrž- nje in brez sodnije. Oprostite mi, vaša milost, ako sem s pota došel naravnost semkaj pred vas in ta¬ koj v začetku povedal, kar mi je veleval gospod oče.” Klara gleda radovedno mlade¬ niča. “Oprostiti, gospod, vam nimam nič,” odgovori Klara mirno, “ker se oprošča samo greh. Veljavni medvedgrajski gospodar je mo- iemu domu mil in drag, a njegov sin, mi je dobrodošel, meni naj¬ bližji sosedinji in polgospodarici samoborski. Kajti vedita, gospo¬ da,” obrne se Klara k častnikoma “da je Pavel Gregorijanec sin go spodarja druge polovice Samobor ske. On je slaven izza žalostne bitke pri Hrastovici, slaven tudi, ker je rešil mestno gospodično iz smrtne nevarnosti. Še enkrat, da ste mi dobrodošli pod to streho, ki je tudi vaša. Radi računov mi je pisal gospod oče. Do sodnij- skih potov ne more priti med na¬ ma, kakor se to ni bilo še nikdar zgodilo. No in ker želi gospod Štefan, da se račnui uredijo do či¬ stega in ker so računi dolgi, volj¬ na sem začeti to delo takoj. Ra- ditega me gospoda oprostita," o- brne se zopet do častnikov, “ako se vama zahvalim za obisk in va¬ ju prosim, da mi zopet kmalu po častita hišo z vajinim pohodom. Oprostita mi tudi prijateljski, a- ko vama nisem postregla povolj¬ no!" Po teh besedah pokloni se Klara častnikoma in vrže rožo ne nadoma skozi okno. General in polkovnik se opro" stila nekako kislo, a se še nevolj - nejše poklonita Pavlu. “Ali si slišal, brat general, ra¬ čuni ” pripomni polkovnik jaha- je navzdol po grajski poti. “Sem,” odgovori general zlo¬ voljno, “golobradiču so računi srečni, a nama nesrečni.” Pavel je stal sam pred Klaro. Na prsi mu je legala neka boja¬ zen. “Sedite, gospodič, sedite!” o- hrabri gospa plahega mladeniča z blagim, lahkim glasom in skle¬ ne roki v krilu. “Ravno o pravem času ste prišli. Rešili ste me dol" gočasne družbe. Ta človeka sta natolcevala Hrvate, da so med¬ vedi. “Ali, ljubi Bog,” nasmeje se udova zaničevalno, “sama sta gladka, kakor njihova železna in trda oklepa. Jaz ne ljubim raču¬ nov, sosebno dolgih računov ne, pa topot so mi prišli prav. Naj vas nekaj vprašam. Kaj je z va¬ šo rano, ki ste jo dobili pri Hra" stovici ?” “Ne čutim je več. Bila je samo kor sem slišala, z Ajnkernovo go¬ spodično. Ali je res tako?“ “Mislim, milostljiva gospa.” “Pa sem slišala, da vas bode preskočil. Običajno je vendar najsterejši na vrsti. Čudno! Kako je to mogoče. Pavel? Klara ga meri natihoma. “Nisem še nikdar mislil o tem. vaša milost,” odgovori Pavel mir no. “Niste? Ali če bodete morali kdaj misliti o tem?” “Vojak sem, milostljiva go¬ spa”, meni nekako zmedeno Pa¬ vel. “Zdaj sem tu, zdaj tam, zdaj v šotoru in zdaj zopet na potu in tako mi primanjkuje časa, misliti na svatovščine.” “Ali vi ste hrvatski plemič, ni¬ ste plačani najemnik. O času mi¬ ru imate prilike dovolj — toda oprostite, gospodič,” nasmeje se udova, izprašujem vas kakor spo vednik in pozabim najinih raču¬ nov, pozabim tudi, da ste prišli s potovanja. Zagovori se človek. Lepa gospodinja, ki je pozabljiva kaj ne? Ne kruha, ne piti vam ne ponudim. Okarajte me, okarajte! Nisem si zaslužila drugega. Glej te, nad goro se že rumeni večer¬ na zarja. Pustiva svatovščine, go spodič Pavel! Ali prosim vas, pu stiva za danes račune; ne izvr" šiva jih do polnoči. Glava me ho¬ če boleti. Vroča je —• na, počuti¬ te sami,” izpozabi se Klara in u- jame mladeniča za roko, a kmalu popravi: “Ne štejte mi tega v greh. Bolana sem, nerodna sem. Spominjam se, kako ste ležali v vročnici. Nakrat sem vam stavila roko na čelo in tako sem se zdaj izpozabila.” Pavel zarudi. Zastonj išče be¬ sede. “Anica! Anica!” zakliče na¬ krat Klara. “Ali poznate mojo hčerko Anico?” “Nisem še imel sreče, videti bijajte mi prošnje v moji hiši! Kaj ne, da še ostanete ?” nagne Klara glavo in pokaže v smehu svoje bele zobe. (Dalje prihodnjič.) -n- Slike za knjigo “Amerika in A m erikanci”. je?” odgovori mladenič. prasketina, vaša milost!” odgo vori Pavel. “Hvala Bogu,” nadaljuje Kla¬ ra, “ko ste ležali v vročnici v Sa- moboru, skrbela sem se za vas, da, da, verujte mi, zelo sem se skrbela!” “Hvala, vaša milost, za skrb!” “In vaša gospa mati?” Klara dvigne glavo. “Marta, mila go" spa mati.” “Vedno boleha.” “Sirota; slabo ji je, vem. Ko je bila v Mokricah, videla sem jo vsakega drugega dne. Ne samo enkrat so mi solze zalile oči, ko sem gledala njeno nadlogo. Oh, gospodič Pavel,“ nadaljuje udo¬ va s solzami v očeh, “srečni ste, da jo morete imenovati svojo ma¬ ter! To ni žena, to je angelj od Boga. Pa kaj rekajo zdravniki —■ no, pustiva to!“ Obrne se pro¬ ti oknu, naj bi Pavel ne videl nje ni h solz. Mladeniča ganejo njene besede Začuden motri lepo ženo. “Kaj pa vaš brat Niko?“ izpra suje zopet Klara. “Ženi se, ka' (Velika otvoritev nove trgovske tvrdke pod Imenom KOVALL & SON ELY - Minil. Tem potom naznanfamo cenjenemu občinstvu, da smo prekupili veliko zalogo grocerljskega In manufakturnega blaga od preje do¬ bro znane tvrdke SARTORI BROS. Ml bodemo nadaljevali to trgovino nepretrgano naprej kakor na¬ ši predniki. Vsi dosedanji pomočniki ostanejo uposljeni pri nas, za- toraj vam jamčimo točno In pošteno postrežbo. Naše blago bode vedno najboljše kar ga more denar kupiti, in naše cene bodejo vedno najnižje za dobro blago. Mi nastopimo trgovino z dnem 1 novembrom 1911. Za obilno naklonjenost se priporočamo. “Pokazati vam hočem angelj- čka, j edino radost mojega udov- skega stanu. Anica, pridi sem!“ Pri durih se razgrne črni za¬ stor, a v sobo priskaklja dekletce staro kakšna štiri leta, drobno nežno kakor cvetka in oblečeno v modro obleko. Zlati kodri so ji i- grali okrog milega ličeca, ki je bilo prava podoba matere. “Joj, mama, mamica!“ zakliče dekletce in ne opazi tujca, ker je sedel nekoliko na strani. “Glej, vrtnar je bil ravno zalotil krtico, črno in kosmato. Pa jaz se je ni' sem bala, nisem. Tomo je rekel, da mi je ta žival jedla cvetlice. In Tomo jo je ubil, popolnoma ubil. Pa povej mi, mamica —” hoče dekletce vprašati nekaj, a ko za¬ pazi tujca, umolkne. Pritisne se k materi in jame došleca opazo¬ vati velikimi, bistrimi očmi. “No, Anica, pozdravi gospo¬ da !” opomni jo mati ter jo po¬ gladi po glavi. “Dober dan, gospod!” pozdravi dekletce. “Dober .dan, mila Anica!” od¬ zove se Pavel in gleda s prijaz¬ nim očesom malčiko. “Glej. mamica,” zašepeče mal- ka Klari, “on me pozna, a jaz ga ne poznam. Kdo je ta gospod?" “Lepo dete!” opazi Pavel. Klara se nasmeje. Dvigne jo k sebi in jo poljubi na čelo. V i- stem trenutku se oglasi zvon sa¬ moborskega samostana. Nihče naj se ne boji poslati sli ke v strahu, da bi moral za njo plačati. Le večja društva so na- prošena (a tudi le naprošena, ne morda primorana), da bi blago volila slike oz. klišeje plačati, ker take slike stanejo $10—15. Ako se bodo rojaki za knjigo zanimali in se je bo prodalo zadostno šte¬ vilo, plača vse založništvo. Na no ben način pa nihče ne bo prisiljen plačati slike, tudi društva ne, ako tega noče storiti. Založništvu je s slikami jako ustreženo, posebno tudi z onimi iz domačega ameri kanskega življenja, n. nr. skupi ne pred cerkvijo, na pikniku, na veselici, pri ženitvovanju, skupi¬ ne otrok, delavcev, godb, izobra ževalnih društev, vitezov, soko¬ lov, orlov. Enako slike ulic, kjer je več Slovencev, hiš prodajaln, gostiln, slovenskih farm, sploh vsega, kar bo o naših Amerikan cih zanimalo staro domovino. Še enkrat bodi poudarjeno, da knji¬ ga ne presoja razmer iz strankar skega stališča. Prostora bode v njej tudi za “napredne”, ker ona hoče slikati razmere, kakaršne so, ne morda, kakaršne bi mele biti. Torej, rojaki in časita duhovšči na, le pošljite slik in prav natan¬ čnih podatkov na naslov: Rev. J. M. Trunk, co. Rev. A. Blaznik, Haverstraw. N. Y. Vanderbiltova zaroka na posku- snjo. Iz New Yorka poročajo, da se je Herold Sterling Vanderbilt do govoril z Miss Eleonor Bears, da se z njo zaroči na poskušnjo za 12 mesecev. Oba hočeta biti to leto kolikor mogoče skupaj, da poskusita, če sta drug za drugega Če se o nasprotnem prepričata, se bosta kar natihoma razšla in —■ če le mogoče —■ ostala prija¬ telja, sicer se bosta pa poročila. Te zaroke na poskušnjo postaja jo v Ameriki vedno bolj moderne ker izključujejo možnost tožbe zaradi, prelomitve obljube zako¬ na. Village Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. ‘Čuj, čuj, mamica!” nagne KOVALL & SON V poslopju SARTORI BROS. EL V, MINN. mala k materi in dvigne prstič. “Ave Marijo zvoni. Treba bode moliti!” Klara sklene dekletcu ročici in se nagne nad njeno zlato glavico. Glasno se je razlegalo zvonenje iz doline. Skozi bršljan na oknu se je svetila večerna zarja in tre¬ petala okrog Klarine lepe glave in po licu nedolžnice, ki je moli¬ la. Nem in ginjen je gledal Pavel ta prizor. “Zdaj, srce drago!” reče mati hčerki, poljubivši jo na čelo in spustivši jo s krila, “lahko noč! Idi! Spavaj sladko. Ivanu pa re¬ ci, naj prižge luč.” “Lahko noč, mamica! Lahko noč, gospod!” pokloni se mala in odcaplja skozi duri. “Niste li srečni, milostljiva go¬ spa?” vpraša z blagim glasom Pavel. “Vam li ne poskakuje sr¬ ce močneje, kadar imate takšne¬ ga otročiča poleg sebe?” Vsled blagega glasu Pavlove¬ ga postane Klara pozorna. Oči se ji zaiskrijo, ustni vztrepetate. “Ali smete mater še vprašati, če je srečna s svojim detetom?” zavrne Klara. “Oprostite, plemenita gospa, ako je stavilo srce tako vprašanje! Zdaj mi dovolite,” opomni Pavel in se dvigne, “da vašo milost ne nadlegujem dalje. Noč se bliža in gotovo je vaša milost potrebna miru. Dovolite mi, naj vam želim lahko noč in grem v svojo sobo. Če se bode vaši milosti dozdeva¬ lo jutri, lotiva se lahko najineo-a dela.” J * “Nimam česa oproščati,” reče Klara živo in se dvigne, “a ne skrbite se, gospodič, za moj mir. Ostanite, plemeniti gospodič, o- stanite,” poprosi Klara, “in ne od PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! Maks Shapero EVELETH, MINN. 311 Grant Ave. A. M. Murnik EVELETH - - MINN, Grant Ave. Največja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINF SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKov EN VSEH DRUGIH POTREBŠČIN V ,Kl IN Posebno pozornost da. jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE IN PREPRIČAJTE SE SI NAŠO ZALftrn O NAŠIH CENAH VlH , , ». ..jjšfl' 1 po ' ‘TO v ,! Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek in delniška odgovornost $67.000. oo Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. ' VuP 0 ^' . uiir a r ’, plt “ «** ;ii lov* ■“Sl *! 1 ” 51 nOfl° ‘aSt#?. ,iooS° v ^TTjn čez pnp 40 p; i^Jbrez da 1 :e vra f j n jelena. mo° sa " je ustrc Anderson je Ja * 31 , ({unt° % • ‘jij mest fcrl med ve futov, ■ki t£ rtife!?. črnega m e funtov. šolska hranilnica. Buvant šoj’ n . a j 3 / ustanovil' solsk» todtlne druzuc. . bode morala Math. Matzele Mesnica ^ v hranilnic i Vsak vlagatelj rfatero bode deva 1 d c iekaterih šolah ima punce ki se obnesej« In in učijo otroke hran peti. CHISHOLM - - Mirin. Zaloga syežega In suhega mesa, domačih klo¬ bas, perutnine, rib itd. S5D odškodnine. nli Nelson, vdova ]x Nelsonu, je dobila $5( Use odšokdnine ki -Northern železnišl htere vlak je moža «bi je navajala, da; w kriva, da je mož p: To se je tudi i kazalo. Rojaki podpirajte svoje ga rojaka! Dobro blago, nizke cene jamčim John Moven rj staro domovino tr.inj C ,' Senic i^lHe dospel j, e Mal na £lv il avkih sta se i JoluŽala 0 r* a n Mati ar 12 Biwal Največa zaloga možkih in otro¬ ških oblek, obuval, klobukov in kovčekov. PRIDITE IN POGLEJTE BLA¬ GO ! — DOBRO DOŠLI! . Blue Mondays A Thing of the Past C The tired rnother who knows the body-building power of Ptggsio, Malt and Hop Tonic has no fear of housework. 4H.lt banishes fatigue and brings refreshingsleepto the tired body and mind. Ev ery Drop a Help t° Health For šale at ali drug Stores. Made By TLieo. Hamm Brewing Co. ST, PAUL, MINN. Manufakturna trgovina in grocerijska prodajalna Slogar Bratje ELY, Minn. naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen ol# V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbora ženske i možke oprave in obuval. Naročila se dostavljajo na d t! Wdulut h ;.. a na iyečjega ! si ie je ustrelil >oval * ' ‘dar Sp a ze , li stm- ni J str el]al. ■ c Ni ‘Krat K . p ° Sr ečil c f N e; Hc L* im Pr sa. '/ an i< V Usa ' t cin: N,, Lr.H V' s a. -‘S’" V.fV.fV,! v i'4 V V 4 ; Tko iž'p°. \Ni h,s ' HI v Ai so % at Af kr eto v šO 1 FIRST NATIONAL BANKI -»g; * ..H V.v s?t. V £'i V as 4 V V i'4 V.? a’4 V i'4 V i'4 V i'4 V a'4 V a '4 V i'4 V i'4 % % Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $20.000- J Osebna odgovornost $ 5 , 000 . 000 . •V ROi '0 k Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste \ 'K \ in pošilja na sev strani. dena r dViS kNie Posebno pozornost dajemo Slovencem- Pridite in se prepričajte! ht a ; \ ■W’ »Ul! " ^ Iz mesta Duluth in iz okrajev že¬ leznih rudnikov. DULUTH. | Slovenka vmrla v bolnici. k r tukajšn-i St. Mary bolnici je Lrla 56 letna gospa Ana Težak, t ma iz Metlike na Dolenjskem [ sicer vsled ponesrečene opera- L Truplo so pripeljali od tu na Irginijo, kjer se ima vršiti po- jeb. Pokojnica je bila omožena, r zapušča dva odraščena sino- | in eno hčer, ki je omožena v jvomingu. Bila je tudi sestrič- l’ o-ospe Schauabomove iz Du- iha. k T aj v miru počiva! Obili lovski plen. ..lenda največji lovski plen je |el v pondeljek in sicer s par¬ kom “Eastman”. Pripeljali so ajset moosov in čez 40 jelenov, vjačino so postrelili po različ- i krajih ob jezeru in lovci pra jo, da ni bilo boljšega lova, ka r je letošnji, ter da se noben fec ne vrača, brez da bi ne bil jtrelil moosa in jelena, k. G. Anderson je ustrelil moo- ki tehta 1300 futov, Eduard terson pa enega, ki tehta čez po funtov. A. Johnson pa je kih sedem milj od mesta ustre- f velikega črnega medveda ki je ital 180 funtov. Šolska hranilnica. V Buyant šoli na 31 zapadni ti so ustanovili šolsko hranil- ;0 pod nadzostvom duluthske [brodelne družbe. Vsak učenec [lučenka bode morala prinesti B, * , ^*^^iki teden v hranilnico svoje pri mke Vsak vlagatelj dobi sram • v , _ v katero bode deval svoj pri '*W*J*$ nek. ' o nekaterih šolah imajo take _ nilnice ki se obnesejo prav T ~W /\ I rfv [ro in učijo otroke hraniti že v AcIC r sti - $5000 odškodnine. arah Nelson, vdova po Vilje- Nelsonu, je dobila $5000 pri- _ jj* nane odšokdnine ki jo ima :ati Northern železniška dru- ( katere vlak je moža povozil. . domačih ki P žbi i e nava J ala > ^ i?. , bila šba kriva, da je mož prišel ob lenje. To se je tudi pri raz¬ ih pokazalo. obrodile lisi, Id e svoje i! da mu je glava in rogovje poško dovano. GlineS je že star lovec in vsako leto ga na lov spremlja lovska sreča. CHISHOLM. — Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v nje govem gledišču predstavljajo naj¬ bolj izbrane premikajoče slike in druge predstave katere so poučne in zabavne. Zatoraj se priporoča svojim rojakom v obilen poset. Malo zabave po trudapolnem de¬ lu je vsakemu priporočljivo. — Kazenska razprava proti Ro zaliji Apič, ki je obdolžena, da je zastrupila svojega moža pride za četkom meseca decembra na vr¬ sto. Cela zadeva vzbuja v vsih krogih mnogo zanimanja. Prija¬ telji obdolžene so ustanovili o- btambni sklad ker sama ne za- more plačati stroškov kazenske¬ ga postopanja. —o- Gospod John Movern st. od rie v staro domovino in sicer rešnjevec, občina Senič. — Iz ! ega kraja je dospel Josip Se- a in se podal na Ely. V | £ 110 jflltlClI -0 P ra vkih sta se nahaja- Duluthu rojaka Matija Jun- |n John Zalar iz Biwabika. NEW DULUTH. -- Menda največjega jelena, ki ** “ 'je najti, ga je ustrelil lTletni | Bernt blizo New Dulutha. pa: je zasledoval že par dni, Bar nikdar se mu ni zamogel Rti, da bi ga streljal. Konečno pu je enkrat posrečilo, da se [je približal Streljaj je in ga tehta 275 funtov. AURORA. I j- V nekem pretepu je bil ps Anko z nožem ranjen v le¬ tamo in v prša. Toni Kramer Rudolf Miša sta bila v njego- 1 stanovanju in Arko jim je R- da- se odstranita, kar pa ni Jiotela storiti. Arko jih pogra- ffer hoče vreči iz hiše. Kramer £gne mož in rani Arkota. Kra pa in Miša so aretovali. Maks Arko, katerega je To- l^ramer zabodel v nedelj o zve P e umrl v torek ob 2 uri zju- ~ I^ovci so se povrnili.iz šume Jsaki j e S se.hoi nrinp«p1 r>1pn l4 b , i e s se boj prinesel plen. *lljuolj srečen je bil Gene Kaer- ki |sa. fatija Kostelc Sia. je ustrelil 1200 težkega je dobil lepega biwabik. /-) 0^ torek so biwabiški rudnik 1 tor ustavili delo čez zimo. CL ? asi j bode vposljeno le ne h* jnoz, ne b °d° imeli druze- ^ ^ r ela ’ kakor opravljati stražo. I —o— ,0* iž* iti &° | i« J’ BOVEY. - Lovec H. Glines je v tej lov ■ ezom vstrelil prvega moosa le vagal 1150 funtov. Skoda ELY. — Poročilo, da ni moosov v tem okraju je nepravilno kajti Harri, Lampi, Mickson in dva Ericksona iki so se povrnili iz lo¬ va in prinesli šest jelenov, poro¬ čajo, dla so videli velikega moo¬ sa, sanica, vendar vsled oddalje¬ nosti ga niso mogli streljati. —- Nekaj tujih lovcev se je mu dilo. tu in skoraj vsaiki je ustrelil jelena. Lovci pravijo, da moosov v tem okraju ni videti, pač pa ne¬ navadno dosti jelenov in srn, in da vsak lovec dobi jelena ali srno -— Trgovski klub je v svojih prostorih priredil svoj ples na ka tereni je Knudsenov orkestralni klub oskrbel godbo. Trgovski klub bode priredil ples vsaki me¬ sec dvakrat. —- Chas M. Cruid iz St. Paula se je nahajal s svojimi tovariši na lovu. A že prvi dan lova je imel Quid nesrečo. Sestal se je z me¬ dvedom, ki Quida napadel, ter mu obgrizel nogo. Rana ni ne¬ varna,. Še le ko so drugi lovci pri¬ šli na pomoč je zver pobegnila. — Josip Skala ml. se je v po¬ nedeljek povrnil na Ely odkjer je bil odsoten nekaj tednov. Govo¬ rilo se je, da je šel v vojake, kar pa ni odgovarjalo resnici. —Na obisku se je nahajala pri svojih sorodnikih in prijateljih Mrs. Talkovich iz Coleraine. EVELETH. tovan tudi neki Dela Kazanova in obsojen v globo $74.50. Are- tovana sta bila v neki hiši na Pi¬ ne ulici in ker globe ne bodeta mogla plačati, bodeta odvedena v zapore, da kazen odslužita. — Huda je predla Frank Ron- ku v gojzdu, kakih 20 milj od Hibbinga v katerem je bil zašel. Proti večeru so ga pričeli zasle¬ dovati volkovi, katerim se je ko¬ maj ubranil. Streljal je tudi na nje. Štiri je ranil, enega pa ubil. Še le drugi dan, ko je pričelo se svitati, so jo volkovi pohali. Po¬ zneje je Ronku našel pot iz goj- zda Jer srečno dospel domov. — Pred tukajšnem sodiščem se prične vršiti razprava o ločitvi za | kona dobro znanega zdravnika | Dr. John Cummingo in njegove i žene Jessie. Ona pravi, da je nje; mož, slabo z njo ravnal, on pa j odgovarja, da je bila ljubosumna na one ženske, ki so prihajale se \ k njemu zdraviti. Par se je po¬ ročil pred štirimi leti v St. Paulu Ona je bila vposljena v neki pral niči, medtem ko je on obiskoval medicinsko fakulteto. NASHWAUK. — Pogreb 61etnega A. White se je zvršil ob mnogobrojni ude¬ ležbi. Deček se je ponesrečil s puško. Bil je sam v hiši in se z njo igral. Puška se sproži in strel zadene otroka do smrti. Nje gov 15 letni brat, ki se je nahajal na dvorišču, je strel slišal in ko je pritekel v sobo, je našel brata že mrtvega. TOWER. — Plovba po Vermillion jeze¬ ru je prenehala, ker je jezero za¬ mrznilo. Led je že sedaj štiri inče debel in če bode mraz še ne¬ koliko pritisnil, bode led tako de¬ bel, da se bode lahko po jezeru vozilo z vozovi. -©- TWO HARBORS. 20 letni Karl Strom se je po¬ nesreči ustrelil. Nahajal se je na lovu in kako se je nesreča zgodila se ne zna, ker ni bilo nobene pri¬ če. Truplo so našli prestreljeno in obleka je bila osmojena. Po¬ kojni se je nahajal z nekim dru¬ gim na lovu. Medpotoma sta se pa razšla. _ , — V Adams odprtem rudniku so prenehali z delom: za to sezo¬ no. Tudi po drugih rudnikih so priprave za zimo že končali. Ste¬ ne so dobro podprli s hlodi, da se ne uderejo. — S zgradbo nove požarne hi¬ še so že pričeli. Pri zadnjih voli¬ tvah se je tudi odločilo nakup potrebnega prostora za novo knji žnico in sicer blizo slovenske cer kve. V staro poslopje požarne bram be bodo preselili magistratne ti ¬ rade. Hišo pa so iz prostora, kjer zidajo požarno hišo, premaknili do parka in bode služila za kva- rantensko bolnico. — D. W. E. Sterling se je na¬ hajal na lovu blizo Forbesa. V snegu je naletel na veliko kačo, takozvano Alaska kača. Vjel jo je ter je prinesel na Virginijo za tamošnji zoologični park. Domnevajo, dla je to edina ka¬ ča te vrste ki so jo vjeli v Zdru¬ ženih državah. Na zdravje! Živijo! Halo! Prijatelj, kam pojdeš v soboto dne 25 tega meseca? Da, ali ne veš, da bode pečeno jagnje za prosti prigrizek, .ječmenovca pa dovolj za groš! Kje pa? Da, tam na Grant A ve pri JANEZU .AGNICH, poprej TONY BLETZ. Povem ti na u- ho, da bode igral naš dobro znani JERY. . .Toraj, sedaj veš dobro kam priti v soboto! Ne pozabi, če hočeš preživeti v veseli .družbi, vesele trenotke. HIBBING. — Rozalija Zunich, ki živi s svo jim možem in otroci na Virgniji je bila od sodnika Brady kazno¬ vana v globo $75 zaradi neprave¬ ga zadržanja. Z njo je bil are- — Sodnik Hughes iz Hibbinga je zasliševal aplikante, ki se po- tegajo za državljanske listine.; Bilo jih petinsedemdeset. — Rudarji ne pričakujejo, da j bode tožba vlade proti železnemu trustu imela za delo kake zle po¬ sledice in kakor je OliverMining družba izjavila, bode promet v virginjskem okraju v polnem te¬ ku. — Arhitekt G. German iz Du¬ lutha je napravil obris in prora¬ čun za novo šolo, ki se jo ima zgraditi na severni strani mesta in ki bode stala $65.000. Upa se, da bode potom glasovanja ta im črt odobren in da se prične z de¬ lom hitro ko mogoče. Ta šola je prav potrebna, ker stanuje tu okolo 1500 družin, ka¬ terih otroci imajo šolo preodda- ljeno. — Ker je šel na lov brez obla¬ stvenega dovoljenja in ker je u- strelil enega jelena je bil Charles Muhonen kaznovan v globo $25, katere je takoj plačal. Pred sodi¬ ščem pa je dal pisano izjavo s katero se je pripoznal krivim, prosil pa milostne sodbe. Radi te ga ga je sodišče obsodilo e v glo ba $25.' — Nosove gristi je prepoveda¬ no. To bode okusil Mat. Rapole iz Pike Riverja , ker je John Mattsonu odgriznil kos nosu in zaradi tega bode moral presedeti 45 dni v duluthski ječi. Prepir med njima se je pričel zaradi nekih čevljev, ki jih je Ra- pola ukradel Mattsonu. Zmote in prerokovanja. V dunajski “Uramiji“ je imel zadnje dni nemški pisatelj dr. Kemmerich nekaj prav zanimi¬ vih predavanj, ki se dajo razdeli¬ ti na dve veliki skupini na znan¬ stvene zmote in prerokovanja. Človek se mora čuditi, kakim zmotam so se vdajali znanstveni¬ ki, resni in učeni ljudje vseh ča¬ sov, kadar je prišla na dan kaka nova jznajdba. Vsak šolarček na deželi ve da¬ nes, kaj so meteorji. Toda v 17. in 18. stoletju znanstveniki, ne sa mo da niso pojmih, kaj so mete¬ orji, nego sploh tajili, da bi pa¬ dali z neba. Veliki naravoslovec Bertholot je zastopal mnenje, da je bolje, padanje meteorja sploh utajiti, kakor pa poskusiti ta po¬ jav raziskovati. Se slavnejši znan stvenik Lavoisier pa se je na vso moč trudil, da meteorji sploh ne morejo padati z neba. Leta 1801. je astronom Piazzi razkril nov planet, ki se zdaj imenuje Ceres, a nemški filozof Hegel je obstoj tega planeta sploh tajil, a samo zato, ker mu je motil njegov filo- zofični sistem. Ko je zgoraj ome¬ njeni Lavoisier prvič razkroji; zrak na njegove sestavine in se na podlagi tega uprl nauku o šti¬ rih elementih, je znamenit član francoske akademije proglasil to znamenito najdbo za piazno čen¬ čo. Franklinu se je smejal skoro ves svet, ko je v Londonu poka¬ zal prvi strelovod. Časopisi niso hoteli priobčiti njegovega preda¬ vanja, kakor bi se bali, da hoče Franklin nebeškemu očetu iztr¬ gati imenitno orožje iz rok. Mont golfier in Laland tudi nista ime fa dolgo časa sreče z zrakoplo¬ vom, vse se jima je rogalo, češ, da je” blaznost misliti, človek bi se znal kdaj z zemlje dvigniti v višave. Galvanijti so _ se rogali znanstveniki in govorili o njem, da uči žabe plesati, in rogali so se tudi izumitelju plinov e razsvet ljave, ker ni znal teoretično do¬ kazati svoje toli praktične^ iznajd be. Jean Richet je našel leta 1671., da je zemlja ponekod go¬ stejša kaor drugod in zapadel ie vsled tega občnemu zaničevanju, Roberta Mayerja pa so vtaknili v blaznico, ker je našel teorijo o ohranitvi energije, Toda njegovo telo je prestalo to nezgodo in doživel je srečno dan, ko je bil njegov nauk obče pripoznan. Še let 1806. so pametni znanstveni ljudje tajili Kopernikov sistem in neki učenjak je javno razglašal svoje mnenje, da se zemlja ven¬ dar ne more sukati okrog svoje osi kakor kapun na ražnju O hi¬ trosti železniških vlakov so ime¬ nitni možje učili da povzroča pre tresanje možgan. Da, železnica se je zdela ljudem celo nevarna za tiste, ki jo — gledajo in z vso re snobo so modri možje zahtevali, da mora biti železniški tir z de¬ skami zagrajen, da ne bodo lju¬ dje videli, češ, sicer ohole. A pred avtomobili je svaril še sedaj živeči odličen znanstvenik. Kako se morejo pametni in u- čeni ljudje tako motiti, je res ne¬ ti ml ji vo. Ravno tako pa je neumljivo, kako je mogoče, da so nekateri ljudje znali prerokovati. Te dni umrli pater Stojalovski, bivši dr¬ žavni poslanec, je že pred deseti¬ mi leti sam sebi prerokoval, kate ro leto in kateri mesec in dan bo umrl, in njegovo prerokovanje se je izpolnilo. Ko je cesar Maksi milijan I. v Welsu obolel, mu je njegov zvezdoznanec prerokoval, da umrje še tisto leto in zgodilo se je tako. Cesar Rudolf II. Habs burski je poklical praškega astro¬ loga, da mu prerokuje. Ta, z ime nom Tiho de Brahe, mu je “do¬ kazal”, da umrje še tisto leto in tudi to se je izpolnilo. Slučaj! Res je, da ti dogodki ničesar ne dokazujejo. Zanimi¬ vejši je slučaj iz novejšega časa. Brugsch-paša je prišel v Bremen da bi se ukrcal na parnik. Tik pred odhodom je dobil od egiptov skega paše brzojavko, naj se pe¬ lje po najkrajši poti v Kahiro. Brugsch-paša se je odpeljal čez t rst v Kahiro in, stopivši pred Kidiva, vprašal, kaj ukazuje. “Ničesar”, je odgovoril Kedive, "a sanjalo se mi je, da se vam zgodi nesreča, če vas takoj ne po kličem semkaj.” In res, vsled Kedivevovega poziva je Brugsch paša utekel gotovi smrti. Tisti parnik namreč, na katerega se je hotel Brugsch-paša ukrcati, je namreč na morju zletel v zrak. Znan je slučaj n^ke pariške ve deževalke. Ta je na neki priredbi zbranim damam prerokovala, da bo v dobrodelnem bazarju, ki so ga 1. 1897. pripravljali v Parizu, nastal požar, da bo mnogo ljudi zgorelo, a da ne bo ponesrečila nobena tistih dam, ki so bile nav zočne na omenjeni priredbi. In izpolnilo se je vse do 1 pičice in s strašno natančnostjo. Oktobra meseca je v Berolinu neka vedeževalka prerokovala, da bo ponesrečila nemška ladja, ka¬ tere kapitan bo imel brado kakor cesar Friderik, in ki bo v trenot- ku nesreče dvigal roki proti nebu. Šest tednov pozneje je pri Ma¬ lagi ponesrečila nemška ladja “Gneisenau”; kapitan je imel brado kakor cesar Friderik in je v trenotku nesreče dvigal roki proti nebu. Drugikrat je ista ve¬ deževalka natačno uganila stra¬ hovito nesrečo v premogo-kopu v Mostu na Češkem. Se celo dolgo vrsto takih slu¬ čajev iz starih in novih časov je navedel dr. Kemmerich. Zdravni- | ki so razne vedeževalke preiskali in so rekli: histerične so. Pa to ničesar ne pojasnuje. Vprašanje je le: ali so te vedeževalke in ve¬ deževalci slučajno uganili resni- co, ali ne samo slučajno. Na to ni dal še nihče odgovora. Doktor Kemmerich je mnenja, da to ni samo slučaj. Naj bo že slučaj ali ne. srečnejši ljudje pač ne bodo, ce bodo. lahko izvedeli vso svojo prihodnjost: Ameriška ženska o ameriški ci¬ vilizaciji. Moderna, civilizacija je za nič, družinsko življenje je pokvarjeno ideali ameriškega naroda so jako nizki in velikanska revolucija bo potrebna, da pridemo do bolj¬ šega poolžiaja, kakor ga imamo šega. položaja, kakor ga imamo sedaj. Talko je govorila Mrs. O- laf Guldin iz Fort Wayne, v ame shodu. Bližamo se času, ko je treba globoko poseči v politično in družabno življenje Zjedinjenih držav, da se odpravi pokvarje¬ nost družiskega življenja, ki da¬ nes prevladuje v Zjedinjenih dr¬ žavah. Vsa ameriška javnost je danes korumpirana in naši otro¬ ci, ki bodo dobili tako lejne vzgle de od svojih starišev, ne bodo nič boljši. Trebai je torej, da žen¬ ska uvede zopet nravnost, pravic nost in pošteno ter čisto 'življe¬ nje v ameriške družine. In nada¬ lje je govorila ta odlična ženska: Mnogo mož je danes hujših kot zadnji črnci. Pokvarjeni so na te lesni moči, duševni in sploh. Lo¬ čitev zakona čim dalje bolj pre¬ vladuje v Ameriki in iz tega izvi ra vse zlo, ki danes pdkvarja a- meriško družino. Mož in žena se komaj poznata dobro leto, pa že silita oba na ločitev. Vzrok te¬ mu je pa, ker je znanje pred po¬ roko površno, sebično, zapeljano in brez idealov. Ameriška druži¬ na propada v najglobokejši pre¬ pad, in če ne bo rešitve ob pra¬ vem času, bodemo slabši narod na zemlji kot kateri drugi. Ame¬ riški možje so prišli do vrhunca svojega ugleda, “bussines” jim je zmešal glavo tako, da pozabijo družino. Vsemogočni dolar pre¬ vladuje v posvetnem, javnem in duševnem življenju in karor vidi sin očeta, tako tudi on dela. Bo¬ dočnost nam ne obeta ničesar do brega pač pa vse slabo. Vrsta je sedaj na ženskah, da pridejo do pameti in vzamejo prvemu spolu oblast v javnosti. Kdaj se bodo ženske uprle in zahtevale svojo pravico? Če hočemo biti resnično civilizirani, moramo od¬ praviti sedanjo civilizacijo in.po staviti popolnoma novo. Nova vla da nas pričakuje in brez nove vla de bo poginilo vse, kar se ime nuje danes napredek. -—- Omeni¬ ti moramo še, da Mrs. Olaf Gul¬ din ni sufragetinja. Koliko je načinov smrti? To vprašanje je rešil nek ame- rikanski časnikar. Zračunal je namreč, da je ravno 17.000 raz¬ nih načinov smrti. “Preje” pravi Amerikanec, “je bilo mnogo ma nje načinov smrti. Pred 2000 leti jih ni bilo niti 15.000.” Štiri te¬ meljni slučaji smrti so: naravna smrt, samoumor, nesreče in u- mor. Čim bolj se razvijajo člove¬ ške naprave, toliko več je nači nov smrti. V starem Rimu so po¬ znali sledeče smrti: z ognjem, vodo,: strupom in železom. Goldberg in $ * Bogicevich odvetniška pisarna DULUTH - - Minn. 404 Columbia Bldg. SE PRIPOROČA .SLOVEN¬ CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA KOVRSTNIH PRAVNIH ZA¬ DEV, POOBLASTILA, KUP¬ NA PISMA TU IN STARO- KRAJSKE POGODBE. PRI ZAHTEVKIH ODŠKODNIN OBRNITE SE NA NAS. RAV¬ NO TAKO ČE HOČETE IME¬ TI .UREJENE VAŠE VOJA¬ ŠKE ZADEVE. —O- NAŠI ZASTOPNIKI. V zadnjem našem listu smo o- bjavili imena nekaterih naših ro¬ jakov, ki so sprejeli naše zastop- uvo. 'Pe naše gos> ode v f rojakom toplo priporočamo in naprosimo, da jim poverijo naro¬ čnino v katero so opravičeni po¬ birati. Priobčimo imena tih želeč, da bi jim rojaki zaupali svoja naro¬ čila v največji meri. Zastopniki so: G. John Stupica, za Chisholm, Minn. G. Mat. Kostanjšek, za Virginio Minn. L losi o Schmehe!. m " i i c Minn. G. Louis Peterlin, za Aurora, Minn. G. Jakob Delak, za Bivvabik, Minn. John B. Smrekar, za Eveleth, Minn. Anton Motz, za So. Chicago, 111. Franic Osredkar, North Chicago, 111. Kajetan Erznožnik, box 155 So- mersel, Colo. John Mlakar Claridge, Pa, box 68 Mike Krivec, box 324. Primero, Colo. B. L. Kapsh, za Ely. Louis Vesel, za okrožje. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Frank Gouže javni notar CHISHOLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do* bite me pri Miners State banki. John Kuzma Midway Saloon CHISHOLM MINN. Box 74. SE PRIPOROČA V OBILEN POSET OD SLOVENCEV IN HRVATOV. TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE DOMAČE IN IMPORTIRANE. NAJBOLJA POSTREŽBA. PRIDITE IN POSETITE ME. »It Vi *'i Vi »*£ »Ij A v Stefan Zgonc javni notar CHISHOLM, MINN. IZDELUJE POLNOMOČI, KUPNE POGODBE IN VSA DRUGA NOTARSKA DELA. OGLASITE SE PRI MENI! »(* v 4 » V ( i .J. Vjv V V VVV Vjf Kaner bratje Eveleth, Minn. 509 Grant Ave. Phone 138. Danes dobimo celo karo najbolj¬ ših krav, mladih in močnih. Kdor želi dobre krave naj se o- glasi pri nas. Blago je prve vrste. Oglasite se in oglejte si blago pri nas. 1 Dopisi ' 8 }QflHMHMHOHCHMHCNCHEHiHOHOHOHCHCHMHM> East Conemaugh, 88. nov. Cenjeni g. urednik! Kaj redka so poročila iz naše tukajšne slovenske naselbine naj sibode o delavskih razmerah, ali pa drugih novicah, ker pa držim ravno za pero, sem podaljšal ve¬ černi čas pero, da Vam poročam nekoliko novic. Z delom gre nekoliko bolje, vendar ne tako ‘kakor prejšne ča¬ se. Največ naših Slovencev dela v premogokopih, je v resnici tudi nevarno delo, a zasluži se bolje kakor po tovarnah, katerih nam tudi ne manjka. Podpornih društev imamo ka¬ kor znano veliko in vsa lepo na¬ predujejo. Zavarovani so skoraj vsi rojaki pri enem ali drugem, kar je za vsacega brezmejne ko¬ risti. Dne 8. nov. je v tukajšni bol¬ nici umrl obče priljubljeni in na¬ rodno napreden rojak Frank Merlak, doma iz Sežane pri Tr¬ stu. Pred par dnevi se je nanj u- sul plaz premoga, kar ga je tako zmečkalo, da je moral žal iti v prerani grob. Pokojni je bil član mladeniškega društva S. N. P. J., poleg tega pa tudi zavarovan pri Cambria družbi za $1000 smrtni- ne. Zapušča vdovo in dva nedora- stla otročiča. R. I. P. Kakšne koristi za nas so pod¬ porna društeva so dokazi na dnev nem redu. Ne smel bi biti rojak med nami, ki bi ne bil član tega ah drugaga podpornega društva, saj nobeden ne ve, kje ga čaka nesreča ali smrt. Zelo živahno je bilo v našem mestu dne 7. t. m. ko se je volilo sodnika za naš Cambria okraj. Nestrpno je občinstvo čakalo i- zid volitev, ob 1 uri popolnoči pa je bilo naznanjeno, da je zmagala republikanska stranka za približ¬ no 350 glasov. Izvoljen je bil to- raj republikanec Stephens za bo¬ dočega sodnika za dobo 10 let. Če bo naš novi sodnik za naš na¬ rod kaj boljši, kot je bil stari, po¬ kazati hoče prihorlnjost. Pred tednom dnij je tu zapadel prvi sneg in postalo je precej mr¬ zlo vreme. Sedaj nam ne bode prestajalo drugega, kakor tičati doma, ter pridno prebirati novi- ne, ki nam vedno služijo v poduk Pred nedavnim nas je zapustil naš vrli rojak Frank Delač in od potoval v mrzlo Minnesoto in si¬ cer v Chisholm. Pred par meseci nas je zapustil pevovodja g. Jan ko Boljka, sedaj pa jo je popihal za njim še Delač, bivši naš pevec pevskega društva “Bled”. Kakor se vidi bode kmalo polovica naših pevcev v Minnesoti. Prosim Vas gospod urednik, povejte mi če je v Minnesoti res tako luštno. Jaz sem čital, da so tam mrzli kraji, toraj se dobe kaj lahko ozebline, zima da je tam 13 mesecev v letu, poleg tega so pa tam tudi Indijanci, to so pa grozni ljudje in da belega člove¬ ka kar živega požro, če ga dobe in vsemu temu jaz verujem, kaj ti nekoč sem videl take ljudi v komediji in kljub temu, da so bi¬ li pod nadzorstvom paznikov z debelimi gorjačami, sem se jih vse eno bal. In vendar gredo na¬ ši rojaki med take zverine. Jaz se kar bojim, kedaj bodete priobčili kako žalostno poročilo, ter povedali, da se je pripetilo kaj hudega. Če bi bil jaz kakor Boljka in Delač pograbil svojo torbo, pa ha j d nazaj v prijetno Penno pre¬ pevati zopet k vrlemu staremu “Bledu”. No — ona dva že vesta, kaj jim je početi, če bi bil jaz na njih mestu, bi že vedel kaj ukreniti. Oj ti presneta Minnesota ti. Mo¬ je poročilo se je nekoliko zavle¬ klo in bojim se, da bi ga ne po¬ slali na board Mr. Košu, zato bo dem pa rajši drugikrat poročal, za danas rojaški pozdrav vsem bralcem N. V. Vam g. urednik pa želim ogromno armado na¬ ročnikov, katerim poročajte ved¬ no kaj luštnega za dolge zimske večere. — Pajk. Mr. Pajk! Vi hočete vedeti kak šna je Minnesota, opišem Vam je nekoliko. Res smo konec sveta a ta konec je res lušten. Zima nam nudi dosti zabav in kljub temu, da je 13 mesecev v letu zi¬ me, bi si jo želeli 26. Po zimi je zverina tako krotka, da nam sol kar iz roke liže. Jeleni se spreha¬ jajo po štritah, moosi hodijo v salone ki tudi tritajo, zajci pa ko¬ maj čakajo, da skočijo v skledo. Toraj kaj hočete boljšega? Rav¬ no sedaj je pričela lovska sezona, po slovenskih hišah je toliko me¬ sa raznovrstne divjačine, da če bi jo trajalo nekaj dalj časa, bi šli vsi mesarji v lužo, ‘ker ne proda¬ jo nič govejega, ne telečjega in ne prešičjega mesa i;x Indijancev so res nevarni ljudje, a v Minnesota se nam jih ni bati, ker jih ima vlada doma prikle¬ njene. Toliko v opis dežele Min¬ nesote. Pozdrav in oglasite se še kaj. V kempi pri Mellenu, Wis. 15. n. Gospod urednik ! Zopet smo tam kjer Kar se tiče smo se nahajali pred letom dnij. Zopet lazimo po onih brezmejnih švam pah, kjer smo vse oblazili lansko leto, vsi smo skupaj le Vi g. ured nik nam manjkate. Spominjamo se na Vas, posebno pa nam je v spomin Vaša izborna medvedja pečenka, ki ste nam jo napravili lansko leto. Še letos nam je po nji skomina in želeli bi si jo, vendar težko bode šlo, ker letos nismo videli niti medvedje stopi nje. Z jeleni nam gre še precej po sreči. Prvi dan sta padla dva, pra va korenjaka. Kako se “jaga” Vam ne bodem opisoval, opišem Vam le življenje v naši kempi in to lahko priobčite v priljublje¬ nem N. V. v zabavo bralcem in bralkam. Pred vsim moram povedati, da smo tu štiri “jogri” in vsi štirje različnih narodnosti. Italijan, Ne mec, Čeh in jaz Slovenec. Seveda jo vsi tolčemo po an¬ gleško, le kaka kletvica nam uide v materinščini. Ko smo se vsi se¬ stali v kempi, smo si razdelili hi¬ šna dela. Italijan je kuhar, Ne¬ mec pomiva posodo, Čeh snaži kempo, a jaz strgam krompir in nosim vodo iz bljižnega potoka. Ko pridemo iz lova, smo seveda lačni in žejni. Italijan se hitro pripravi, a to človeče ne zna dru gega napraviti kakor golaš in po¬ lento. Pa tudi sreče nima. Če ho¬ če napraviti “eingemachtes“ mu gotovo postane golaš, če hoče na praviti cmoke, mu postane polen ta. Ne more pač prikriti svojega poletarskega pokoljenja. Seveda imamo z njim obilo smeha. Neki večer smo ga degra dirali in smo kuhinjo prepustili Nemcu, pa tudi z njim je bil križ in je kmalo prišel ob svoj “job”, kajti jed nam je tako presolil, da bi potrebovali polovico Pabstove pivovarne, če bi hoteli ugasiti že¬ jo. Čeh je hotel tudi pokazati svo jo kuharsko umetnost in sicer s cmoki, zgledali so dobro in le¬ po, a trdi so bili tako, da bi jih prav lako rabili za žogo pri “base bali” igri. — Tudi mene so nag¬ nali k ognjišču in ker smo imeli v zalogo nekaj svinjskih reberc, sem skuhal čisto domačo jed “ješprenček”. — Kako nam je teknilo! Kmalo je bila skleda prazna. Nemec se ga je bil že ta¬ ko “naštokal”, da ga je celo noč tlačila “mora”. Zvečer “marjaša- mo” ali pa “šmir”. Vse bi bilo dobro, pa Nemec je za igro prenervozen, kar do¬ kazujejo njegovi “verfluchte Ge schichte". Največ sreče ima Ita lijan. Ta nam je pobral že ves drobiž, tako da smo trije z njim pri kraju. Težava je pri izplače¬ vanju, ker ne moremo menjati de narja. No, pa se bodemo že po¬ botali, kajti igralna pogodba je taka, da se ves dobiček pri prvi gostilni, -kadar pridemo k nji, zalumpa. V torek na večer smo se bili skoraj sprli. Čeh je toliko časa gledai v steklenico, da ni vedel razločevati ikart in je stanovitno trdil, da je pikov fant, hercova ba ha. — Seveda nam je šlo navkriž in komaj smo Čeha prepričali, da se moti. Pripovedujemo si tudi razne dogodke in sicer resne in šaljive. Pa tudi v politiko posega¬ mo. Najbolj se z njo muči Itali¬ jan in pravi, da bodo “lancmani” v Tripolisu posegli celo Afriko, po tej zmagi, pa hočejo zapoditi avstrijskega Francelna in si po¬ lastiti Dunaj. Čeh mu je prav fino odgovoril in se ponudil italijan¬ ski vladi, ker nima dosti denarja za “kanonske ! kugle“, da jim bo¬ de on izdeloval tako trde cmoke da bodo Italijani lahko z njimi streljali. Nasprotnik političnih po govorov je pa Nemec in trdi, da je politika največja lumparija. (Mož se ne moti.) Včeraj bi bili kmalo prišli ob Italijana. Najbrže je obolel radi polente, kajti šravfalo ga je tako, da se je zvijal in se nam smilil. Pomagati mu nismo mogli, ker smo whiskey že popili in mu jo nismo zamogli privoščiti kapljice Milo je ogledoval prazne stekle¬ nice. — Počasi mu je tudi “šrav- fanje” odleglo in spravil se je pod odejo. Tako, g. urednik, toliko za da¬ nes. Kadar pridem domov se še oglasim. Srčne pozdrave bralcem in bralkam. Obilo uspeha pa vrlemu listu N. V. Janko Pogačnik. Iz nebeškega carstva. Prašiči požrli pastirja. Iz Sarajeva se poroča, da so v gozdu pri Ravnemdolu pri Novi- ju požrli prašiči umrlega 80 let starega pastirja Babana. Dogodki v Tripolisu obračajo pozornost javnosti od dogodkov na Kitajskem ki pa niso nič menj važni kakor laško-turška vojska, ali pa celo še več, ker pomenijo velik preobrat na Daljnem ^Vzho¬ du. Morebiti je bodočnost Fvrope odvisna od tega, kako se razvije¬ jo razmere v kitajskem cesarstvu. Kakor se vidi, je revolucija, ki jo je organiziral evropsko vzgoje ni dr. Sunjatsen na južnem Kitaj- skem, jako dobro premišljena. Tajne revolucionarne organiza¬ cije so svoje agitatorično delo do bro izvršile, za finančno plat se je tudi preskrbelo in kar je tudi va¬ žno, so revolucionarji pridobili za se saj polovico armade. Imajo za seboj vso intelegenco in tudi ljud stvo, saj na južnem Kitajskem. Zadnje dni so se vladne čete polastile vstaškega mesta Han- kau, toda to nima veliko pomena. Nasprotno so se polastili vstaši neprimerno bolj važnega trgov¬ skega mesta Kanton, ki šteje mili j on prebivalstva. Vse oblasti, ci vilne in vojaške, so stopile na stran revolucionarjev. Vstaši ima jo v svojih rokah del železnice iz Hiankau v Pekin in pa mesto Tien tsin, skozi katero vodi edina pot iz Pekina k morju, tako da Man- džujci ne morejo nikamor in so vjeti kakor v pasti. V Pekinu sa mem vre tako, da se je proglasilo obsedno stanje. Sicer pa beremo, dJa so si vstaši Hankau zopet pri¬ borili nazaj. Glavno pa je to, da so čete, ki jih je vlada zdaj mobilizirala, da premagajo vstajo, to je 3. in 20. divizija ter 2. brigada, zahtevali, da ima cesar izpolniti zahteve, ka tere je postavil narodni svet. Zah teve narodnega sveta* ki zdaj zbo ruje, so: .... 1. Sklicati se ima precej par¬ lament, ki naj izdela, oziroma re¬ vidira ustavo. Od vlade (to je iz ministrstva) se imajo izključiti člani cesarske dinastije in sploh vse mandžusko plemstvo; cesarju je pridržana le sankcija v gotovih slučajih. 3. Politična amnestija za revolu cionarje. V imenu vojaštva zastopa te za hteve poveljnik 20. divizije, gene ral Čančaosen, Kitajec iz severa, ki je bil vzgojen na Japonskem Vlada se je nato precej udala. Cesarski razglas, ki je te dni iz šel, izjavlja: Cesar prisega, da bo ustavo reformiral in se je vestno držal. Imenoval bo ministerstvo iz katerega bo mandžuško plem¬ stvo izključeno. Načrt izpranem be ustave se bo predložil narod¬ nemu svetu. Cesar obljublja am¬ nestijo vsem vstašem. Dosedanji predsednik narodnega sveta, man džujec Plahishu bo odstavljen in na njegovo mesto imenovan Kita j ec Ličiaču; pravtako bo odstav ljen policijski minister Kusičun in ga bo nadomestil Kitajec Čao- pinču. Zadnja poročila pa se glase še radikalnejše. Morebiti prvotno poročilo ni bilo točno ali pa je di¬ nastija šla pozneje še dlje. Poro¬ ča se namreč, da je cesar odpu¬ stil vse ministre in za ministrske ga predsednika imenoval, znane¬ ga Juanšikaja. Ostale ministre si bo izabral Juanšikaj sam. Juan¬ šikaj je sklenil, da se pogaja z vo jaškim poveljnikom revolucionar¬ jev Lijuanhenom. Kakor se vidi, se je dinastija popolnoma udala. Juanšikaj, ki je zdaj faktični diktator Kitajske, dela zdaj v prvi vrsti na to, da se na Kitajskem uresniči demo¬ kratični program vstašev. In če se Juanšikaj česa loti, gotovo iz¬ vede. Narodni svet je od svoje strani sklenil, da se reforme v najširšem obsegu izvrše. Seveda je vprašanje, kaj poreko revolu¬ cionarji. Danes pravijo poročila, da zahtevajo odstop dinastije! Zato je ne samo golo upanje, am pak več kot gotovo, da bo Kitaj¬ ska v kratkem času postala prava ustavna država. za 40.000 mark. Nekemu svojemu nastavljencu z imenom Thomas je izročila efekte v vrednosti 40,- 000 mark, da jih odnese nekemu komitentu. Uradnik je zmenjal efekte v denar, se odpeljal v ko' čiji na pokopališče ter se tam u strelih Pri njem niso našli niti de narja, niti kakih podatkov, kam je denar izginil. Društvene vesti. DRUŽTVO SV. CIRILA IN METODA. Štev. 1, J. S. K. Jednote. Je najstarejše Slovensko Pod porno družtvo Jugoslovanske Ka¬ toliške Jednote v Ely, Minn. Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo po 20-tim v mesecu, v Cerkveni dvorani ob 2 uri popoldne. Društvo uljudno vabi za pri¬ stop vse Slovane. Zavarujejo se lahko za smrtnino od $500.00 do $1000.00, za ‘bolno podporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali obeh nog, ali ene roke in ene no¬ ge $800.00, za izgubo enega oče sa $200.00 in obeh očes pa $800.00 ravno tako se plača popolna pod pora $800.00 za popolno onemo gljost vsled kakoršnekoli pone srečbe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. Rojaki boljšega društva si ne morete omisliti ki bi Vam plača¬ lo toliko podpor, društvo je zdru¬ ženo z J. S. K. Jednoto, ki poslu¬ je po popolnoma varnem sistemu, tako da se za Vaše podpore lahko popolnoma zanesete. Za nadaljna pojasnila se je obr¬ niti : Josip Spreitzer, predsednik Bok 974. Karol Merhar, tajnik, Box 319. Maks Levstik, blagajnik. John Matkovich, zastopnik. Frank Jerich, bolniški načelnik, Box 884. Vsi na Ely, Minnesota. Umor pri Hodoninu. Dunajski policiji se je posre¬ čilo dognati identiteto osebe, ki jo je umoril Toman. Umorjenec je tridesetletni mizarski pomoč¬ nik Ernest Schueller, ki je bil dol go časa brez posla. Toman ga je izvabil, ker mu je obljubil službo v neki tovarni za špirit. Morilec Toman ga je odvedel naj prvo v hotel, kjer mu je dal svojo obleko O Tomanu še nimaju sledu. Zopet strašen zločin v Goedingu Med Bisenzo in Pisekovim so našli 29. oktobra mrtvo truplo goedinskega mizarja Lizala. Ni se znano, če je bil Lizal usmrčen ali če se je sam usmrtil. Okradena banka. Na čuden način je bila oškodo¬ vana neka banka v Frankobrodu Prvo Slovensko Borštnarsko podporno družtvo Sv. Frančiška štev. 1027. Catholic order of Foresters. Ely - Minn. Se priporoča vsem Slovencem za obilen pristop. Vsak kateri more zraven slo¬ venskih Jednot, držati še eno Jed noto, bi moral biti član našega društva, kjer bi se marsikaj le¬ pega naučil. Borštnarska clružtva imajo lep obrednik po katerem vodijo svo¬ je seje in iz katerega se vsak lah¬ ko nauči lepe dostojno s ti pri dru- žtvenih sejah. Družtvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jezi¬ ku tako, da je vsakemu rojaku umljivo. Pri nas se lahko zavaruje za bolno podporo po $20 na mesec in za smrtnino za $500, $1000 in $ 2000 . Seje se vršijo vsako četrto ne¬ deljo v mesecu v Gleason dvora¬ ni ob 8 uri zvečer. Razprodaja vsled preobile Vsled prenakoplčene zaloge blaga sm« da spravimo blago v denar in plačamo n» t)r ' s ‘. blago razprodati in sicer za cenokakor — s bilo. Tu vam označimo nekoliko cen: vd »h^ Možke suknje: $30.00 $25.00 $20.00 $15.00 $10.00 vredne vredne vredne vredne vredne sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj $19.48 $14.48 $11.48 $9.48 $ 6.48 $30.00 vredne $25.00 vredne $20.00 vredne $15.00 vredne $10.00 vredne Spodnja obleka: $0.50 $0.75 $1.00 $2.00 $2.50 vredna vredna vredna vredna vredna sedaj $0.29 sedaj $0.39 sedaj $0.69 sedaj $1.19 sedaj $1.69 Možke obl eke . Volnene in fl a n e l aste $3-50 vredne $2.50 vredne ^ < $1.50 vredne $1.00 vredne se dai e. Volnene Makinavv suknje: $7.50 vredne $5.00 vredne $3.00 vredne sedaj $4.98 sedaj $3.48 sedaj $1.98 Volnene nogav ice: $0.50 vredne . $0.-i5 vredne JU Bodite uverjeni da ta prodaja pomeni denar za vas m- mo NAJBOLJŠE blago, ki se ga ne dobi povsod. KAIT NJE, OBLEKE vse je sveže in ne prestano. Kupi seda ’ mS 5» pa'! 1 ; 1 TdtfDnofffe 'U i>* , Lril&hP?? hraniš si novce. Economy Clothing Hou 400. W. Superior St. P. S. Če prideš iz Range v našo trgovino in kupiš bl- najmanj $25, povrnemo ti polovico stroškov za železnico ' FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - MINN. Vaš mUBDUSE BI rojak Mari na Glavnica $500.000. Preostanek In nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. r-jevo re ibbingu stopi Obrest! hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. se nahaja fe ste na Virginiji pa HAZ MEŠA I* ravno dot ,ako Mi mm Za nadaljna pojasnila se hrniti na: Geo. L. Brozich, C. R. Paul Bukovec, V. C. R. Joseph Geržin, F. S. John Matkovich, R. S. Jos. Schvveiger, T. K. Stefan Agnich, S. C. je o- SLOVENSKA ČITALNICA Ely, Minn. Prostori se nahajajo v g. Josip Mantelnovi hiši. Vsak član dobi ključ od čitalnice in jo lahko po¬ haja vsaki dan od 9 ure dopoldne pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo knjig dobite knjižničarja v čital¬ nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬ poldne. Rojaki kateri ste ukaželjni in radi čitate, pristopite k čitalnici katera je znamenje našega napred ka na polju izobrazbe. Pristopni¬ na znaša samo 50c in mesečnina samo 25c na mesec. jue/ - V zalogi bodemo imeli vse slo¬ venske liste iz Amerike in stare domovine, kakor tudi veliko šte¬ vilo slovenskih knjig, tudi angle- o-ležkih bodemo imeli za tiste, ka¬ teri se hočejo uriti v angleščini. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne, v čitalnici. Predsedni: John Teran. Podpredsednik: Josip Peselj. Tajnik in arhivar: Anton Hrast Blagajnik: Karol Merhar. Helps Shea trgovina s in pogrebnik 312 Grant A»e. EVELETH ,MINN. Pl«« h Najboljše vrste pohištvo, postelji Zcn: motroci, oprava izvršujemo P 0 ^ene -— — ■ J IfaVEOUjVIM' I V kratkem naročilu. - Proda- jamo dobre peči in sploh vse v to stroko spa¬ dajoče stvari. «rc..f k. N 9 ? 'O M \S>: Ho MONCV 1 $ AU. SŠU&NEO OR Tri leta je hranil svoj prihranek doma neki ValeU' tUL nowski iz 730 Garden Str. Imel je $600 v zlatu in v [di ^ ’ cih. Hranil je denar v postelji. Ko pride enkrat iz dela - ]t je zgorela hišp. a q 4 -^ a : lSCC je ^gorela hiša, a s to tudi ves prihranek. Policija goce dobiti zlato!” . ^ Če imaš denar, ali ti ne lahko zgori, ali ti ga ne dejo? & NAŠA BANKA JE VAŠA BANKA. Miners State Bank na Chisholm, Minn, *vX<> N« First National Bank Biwabik - Minn. Kapital - - 29.000.00. Priporočamo se za vse bankarsko delo in po¬ šiljanje denarja. Dr. Riohters Ho 8% 8 %, H ta Kut Če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. F. Ad. Richter £&> Co. 215 Pearl St. NEW YORK. MN. $500.001, ‘azdeljei 1,550. t a svoje LAING HARDWARE CO, ELY - Mimi. v v v Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIŽJE GENE. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago. v Oe se nahajate v Dnluthu? obiščite Nliller-jevo restavracijo in hotel. j ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restavracijo, ki se nahaja v Hibbing hotelu. [ De ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnnt ulici= ■ -v- v- .v, d,. j ,'. » žS Iz stare domo vine. Kranjsko. Nesreče na Dolenjskem. Dne 30. oktobra so bili pripe¬ ljali v bolnišnico usmiljenih bra tov v Kandiji trije ponesrečenci Jože Zupančič, posestnik v Hmel čiču je padel na lovu z nabasano puško, ki se je med palcem spro¬ žila in ga oškropila po obeh sto palih. — Alojzij Vuk, delavec le sne tovarne v Rogu je prišel z de sno roko preblizu okrogle žage. ki ga je prijela ter mu raztrgala palec in kazalec. —• Franceta Ve- ver, hlapca v Klevevžu, je udari¬ la krava po glavi in mu prebila osem centimetrov na dolgo mi¬ šice na čelu. Koroško. R GOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Peter Bezeka EIy, Minn. laznanja rojakom, da je ravno dobil zalogo ženskih svilenih jopic in kikelj, ravno tako tudi možkih, ženskih in otročjih klobukov. |tadarji dobijo po najnizji ceni trpežne delavske obleke. čevljev zenskih in otročjih slamnikov. Velika zaloga tvo, P ° sl1 Šujenoo I- . proda' Cene nizke, blago dobro. n s i sp a ‘ ploh State Bank of Aurora Aurora - - Minn. Opravlja vse bankarske posle. - Zavaruje poslopja. apital $25.000. Preostanek $3.500, Naznanilo! f/j j 1 Vljudno naznanjamo cenjenim Slovencemjin Hrvatom'! na / j Chishoimu in okolici, da smo kupili trgovino gosp. CL. TRA- i MONTINI, ter da smo na novo založili svežega mešanega in grocerijskega blaga. Pri nas dobite po nizkih cenah! najboljše ‘{blago, katero! do¬ bi varno iz najboljših skladišč in tovarn v Združenih državah. Truplo ženske našel. Ludvig Sluga, mizar na Do¬ vjem, je šel dne 29. oktobra t. 1. med 7. in 8. uro zjutraj po dr¬ žavni cesti v Hrušico. V Belopo- lju poleg Hrušice zapazil je v gra bi truplo ženske, ki je bilo brez obleke, kar je takoj naznanil bli¬ žnjemu čuvaju železniške proge v kateri stražnici se tudi nahaja telefon. Identiteta ponesrečene se je takoj dognala, kajti spoznali so v mrtvi osebi slaboumno Ano Lukman, rojeno v Vučjivasi pri Trbižu in pristojno v Ljubljano Zapustila je dotični dan zjutraj neopaženo v sami srajci svoje stanovanje in je bežala proti Dov jem kjer se je vsled slabosti zgru dila in umrla. Vojak zabodel gostilničarko. Ko je prišel v Durnovo gostil¬ no na Sv. Petra nasipu prostak ljubljanskega 27 pešpolka Rudolf Knopper, je postal tako nadležen da je moral gostilno zapustiti. Pred odhodom je potegnil boda¬ lo in z njim gostilničarko tako za bodel v desno pleče, da jo je te¬ žko telesno poškodoval, potem pa zbežal. Takoj o tem obvešče- nena policija je Knopperja uje¬ la in izročila vojaški patrulji, na- pram kateri je bil pa, kakor na- pram policiji silno sirov in ji je naposled ušel. A tudi sedaj je i- mel znova smolo. Policija ga je zopet ujela in izročila patrulji, katera ga je nato odvedla v za¬ por v vojašnico. Umor v Sp. Šiški. — Vojak u- moril vojaka. Dne 2. t. m. okoli 10 ure zve¬ čer so se vračali nek korporal in dva vojaka domobranskega peš¬ polka št. 27 po okrajni cesti iz /e. Šiške v Sp. Šiško domov. V bližini šišenske cerkve sta se pa pričela vojaka prepirati, nakar je vojak Mikec potegnil bajonet ter ga spričo korporala zabodel svo¬ jemu tovarišu v prša do ročaja globoko, da se je takoj mrtev zgrudil na tla, Umorjenec, voja¬ ški novinec, po imenu Brolih, je v Anžokovi gostilni, kjer so po¬ poldne popivali skupno, precej razgrajal, vsled česar so mu vzeti bajonet in ga spravili na prosto. Zunaj pa se mu je pridružil in- fanterist Mikec, ki ga je nekaj trenotkov potem umoril. Mikca so aretirali orožniki, a se tudi go vori, da je pozneje pobegnil. O- koli polnoči je došla na lice me¬ sta vojaška komisija, ki je odre¬ dila. da so truplo prepeljali v gar nizijsko bolnišnico. Umorjeni je bil svoječasno kot delavec usluž. ben v Sp. Šiški in je menda tudi njegov morilec doma iz Sp. Šiške Kako so v celovški novi klavnici vola pobijali. “Mir” poroča: Celovec je do¬ bil najmodernejšo, celo \ mar¬ sičem premoderno klavnico, ki je vredna, da si jo človek ogleda. Urejena je tako moderno, da ne manjka mnogo, da bi pri enih du rih porinili notri živega ^ola, pri drugih pa bi že pozdravljali lač¬ nega gosta duhteča pečenka od i- stega vola. Toda izkušnja uči, da ni vse dobro, kar je moderno. To so izkusili tudi celovški veljaki in mesarji v soboto dne 14. okto¬ bra, ko so šli gledat, kako bodo pobili v klavnici prvega v . ola na najmodernejši način, čast in sre¬ ča, da bo prvi pobit v mestni ce¬ lovški klavnici, je doletela veli¬ kanskega vola mesarja Erschena. Vol si je bil pa tudi v svesti te časti in je hladnokrvno stopal na morišče, kakor da bi šel na pašo. Malo neumno je gledal celovške očete, ki so ga obkolili, nervoz¬ no čakajoč, kdaj da se zvrne, za det od najmodernejšega morilne- ga orožja za živino. Izvedenec je nastavil volu na tilnik strelno o- rodje, ki naj bi vsled strela zapi¬ čilo ost volu v tilnik in bi se vol Nove podzemeljske jame. V bližni vasi L,okve pri Trstu so odkrili dve novi veliki podzem ski jami. Veščaki, ki so jami ra¬ ziskali, so izrekli, da je ena teh jam večja in lepša kot Postojn¬ ska jama. I udi ima baje lepše in bogatejše kapnike. Sredi te jame se nahaja precej veliko krasno jezero. Avtomobilska nesreča. Na avstrijsko-laški meji blizo \ idma je zdrsnil v cestni graben avtomobil, v katerem so se vozi¬ li iz 1 urina trije trgovci iz Tr¬ sta. V vozu sta bili tudi dve žen¬ ski- Avtomobil se je pri padcu v globočino preobrnil in pokopal pod se potnike. Šofer je obležal na mestu mrtev. Trije potniki so smrtno nevarno ranjeni, dva pa sta nepoškodovana. Voz je popol¬ noma razbit -o- Podzemeljski plini. V bližini državnih izvirkov pod zemeljskih plinov v Kisarmasu so si napravili plini nov izhod iz zemlje, ker so zaprli nekatere izhode. Plini so vzdignili zemljo in z močnim bobnenjem našli pot na prosto. Vsled bobnenja pre strašen je hotel neki poljski ču" moral zgruditi. Poči prvi strel, P ” \ e j P ” vol pa strese malo glavo, kakor da bi ga pičila muha. Poči drugi strel, Vol pa začudeno gleda vi¬ soko in debelo gospodo, kakšne burke da uganjajo; poči tretji a vol niti z glavo ne stresa več, privadil se je nadležni muhi. Ta volova trdovratnost je mesarja tako razdražila, da je sklenil na¬ rediti tej volovski fopariji konec; vrgel je stran “volovski revolver in prijel za staro sekiro in pobil nesrečnega vola, ki ni bil vreden postati deležen visoke časti, pa¬ sti kot prvi pod revolverjem. Ti sti revolver so za vedno zavrgli. Pa tudi druga mašinerija ni po¬ sebno praktična, pač pa kompli¬ cirana. Ogenj v ledenici. V ledenici gostilničarja in me¬ sarja Karla Umschaden v Belja¬ ku se je vnela slama, ki je bila položena po ledu. Vžgala je raz¬ no posodo in na ledu shranjeno blago. Pod ognjem se je topil led in voda je poplavila sosebno nižje ležečo klet. Gasilci so ogenj udu šili s tem, da so zaprli dostop zraka. Škoda je precej velika. Vlom v avtomobilno shrambo. V Celovcu je vlomil neznan tat v avtomobilsko shrambo po¬ sestnika Feltrinelija. Tat je od¬ nesel za več kot 500 K obleke in mnogo drugih, za vožnjo potreb¬ nih predmetov, kakor svetilke, avtomobilsko uro i. dr. O tatu še nimajo sledi. American Exciiange VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta In prodajamo vozne liste. 3°| 0 obresti od vlog. D ▼ Štajersko. Priporočamo se v obilen obisk . 3 , SARTORI BROS. I CHISHOLM, ^<0^00000000000000$ $000000$Š m, Minnesota.^ Najmočnejša narodna banka v Mesaba Range je First National Bank HIBBING - MINN. Premoženje cez $1,000.000*00. Posebno se priporočamo za zavarovanje in pošiljanje denarja. Od vlog plačamo po 3°| 0 obresti. Morilec z litersko steklenico. Dne 8. septembra sta se sprla v Cerakovi gostilni v Čermoži cah pri Rogatcu posestnika^An ton Krivec in Simon Potočnik. Gostilničar je hotel oba prepir Ijivca pomiriti, 'kar se mu pa ni posrečilo. Mikolič je zagrabil stol in tepel ž njim Ceraka po glavi Ceraka je to tako raztogotilo, da je vzel litersko steklenico in njo Mikoliča, s katerim sta ze dalj časa živela v prepiru, udari parkrat po glavi in mu prizadjal težke poškodbe. Cerak je obstal svoje dejanje in celjsko okrožno sodišče ga je obsodilo na šest me secev ječe. PODPIRAJTE SLOVENSKA PODJETJA. Primorsko. Požar v Trebčah. Dne 1. t. m. ob 9. uri dopolu- dne je iz doslej neznanih vzrokov nastal ogenj v hiši Antona Ciak štv. 59 v Trebčah. Ogenj je na¬ stal na seniku in se je v kratkem razširil. Domači gasilci so sku¬ šali udušiti ogenj, a ko so videli, da je ves njihov trud zaman, so telefonirali na poveljstvo trža¬ ških mestnih gasilcev v ulici Al- fieri, ki je poslalo v Trebče dve brizgalnici. Senika niso mogli re¬ šiti in je popolnoma pogorel, le hišo so deloma rešili. Gasili so celih pet ur. Škode je 2400 K, ki e deloma pokrita z zavarovalni • no. V blaznosti je hotel lastne otroke vreči skozi okno neki 401etni zasebni uradnik v Trstu. Naenkrat je zapustil svo¬ je službeno mesto in se podal v Cittanova, kjer je došel domov, se je zaprl z otroci v spalnico. Ho tel je pometati otroke skozi ok¬ no. K sreči so udrli sosedje v so¬ ho ravno, ko je hotel vreči naj¬ mlajšega. Otroka so mu vzeli, njega pa oddali v opazovalnico. Zastrupila sina in snaho. Iz Prvačine poročajo: Neka Žuta Zorn je hotela zastrupiti lastnega sina in snaho ter njune otroke na način, ki si ga ni tako lahko možno misliti na deželi. V testenino je namreč zamesila vi- tvijola in to spekla v peči ter dala jesti sinu snahi in njenim otro¬ kom. Svojemu možu pa ni pustila jesti. Rekla mu je, da bo že zaju- trkoval v Gorici. Pozneje je z možem tudi res odpotovala v Gorico. Ko se je pa vrnila iz Go¬ rice, so jo na njenem domu že čakali orožniki, jo aretirali in od vedli v zapor. liki pa se ie vnel plin in je eks¬ plozija poškodovala njega, nje govo ženo in hčerko. V bližini že lezniškega nasipa se je zemlja vdrla in razpočila kakih 300 me trov daleč. Na površini kakih 30 oralov se dviga 30 plamenov, med njimi nekateri tako visoko, kakor najvišji topoli. Ogenj je požgal bližnje travnike in zažgal tudi neki gozd, Pijonirji so na delu, da s peskom zaduše ogenj. Za¬ mašene izhode plina v mestnih izvrkih so odprli, nakar so začeli olameni pojemati. Kljub temu iz bruhu plinov so ostali izvirki po polnoma nepoškodovani. Krutosti ženskega roparja. Kakor poročajo iz Bakuja, vznemirja tamošnjo deželo, kjer se nahajajo najbogatejši posest¬ niki petrolejskih studencev na Ruskem kurdski roparji, katerim na čelu stoji ženska, žena kurdske ga poglavarja Selimkana, z ime nom Alia Bibi. Je to brezprimer no junaška ženska pa tudi grozo¬ vito kruta, tako da vse prebival stvo trepeče pred njo. Nekemu trgovcu, ki ni mogel plačati v osmih dnih 30.000 rubljev odkup nine, so odrezali ušesa, nos in pr¬ ste na rokah in nogah. Poveljni¬ ku kozakov v Bakuju, ki je od¬ poslal nad roparje kozake, je po¬ slala pismo: “Svetujem ti resno, da pustiš mene in moie ljudi pri miru, sicer te odpeljem v gore in ti dam na živem telesu odreti ko¬ žo. Alia Bibi.” Orgije milijonarjev. Amerikanski milijarderji so do bili zopet novo bolezen. Vsak iz med njih hoče imeti 'kolikor mo¬ goče drage orgije. Ko je bil Ro¬ ckefeller v Evropi, je videl, da i- majo tamošnji plemenitaši v svo¬ jih gradovih orgije. Takoj ko je prišel v Ameriko, si ie tudi on o- miislil orgije, za katere je plačal pol milijona kron. Clarke, neki drugi milijarder ga je hotel pre¬ kositi in si je naročil še dražje orgije. Prišel pa je na to misel tudi Chatteron. ki je prekosil o- ba svoja tovariša. Peljal se je v London, da kupi slavne orgije, ki se nahajajo v posesti vojvode Marlborougha. Drugi miljarder- ji so mu sledili po zgledu in tako imajo sedaj vsak več ali manj drage orgije. Miljahierji pa no¬ čejo biti samo lastniki orgelj ampak jih hočejo tudi vporablja- ti. Clarke si je pustil postaviti za 20.000 K aparat, kateri igra or¬ gije. Štirje otroci izročeni lakoti. V Spindelmuhleju sta zblazne la zakonska Hollmann, ki sta hotela izstradati svoje štiri otro¬ ke. Sosedje so postali pozorni, ker ni bilo otrok v šolo. Ko so šli sosedje vprašat, kaj da je z otrocij sta zblazneli Hollmann in Hollmannca zapahnila vrata in z mečema v roki branila vhod. Pre strašeni sosedje so pozvali orož¬ nike in gasilce na pomoč, ki so vdrli v hišo-. Otroci so čepeli pod posteljami, shujšani do kosti. Še le ko so jim zgotovili, da se jim ne bo nič zgodilo, so se dali iz¬ pod postelj izvleči. Se je čas Par mesecev je, kar je bila od¬ prta nova slovenska kolonija v prodajo in že je kupilo zemljo tam devetnajst naših rojakov. A- li ste tudi Vi med njimi? Svet prodajamo od 16 do 20 dolarjev za aker, plača se takoj sto dolar¬ jev, ostalo pa po deset dolarjev, dokler ni vse izplačano. Vsak kdor misli kaj kupiti, naj pride pogledat. ..Plačamo vsakem vso vožnjo, kteri kupi najmanj 40 a- krov sveta. Naš svet leži v najboljšem de¬ lu države Michigan in nismo v zvezi z NOBENO zemljiško kompanijo. Naše podjetje je sa¬ mostojno in nudimo rojakom v resnici nekaj dobrega za maj de¬ nar in pod ugodnimi pogoji. Kdr misli se preskrbeti za stare dni, naj ne čaka ampak pride, do¬ kler je še čas. Na spomlad bode¬ te morali plačati veliko več za, zemljo in tudi pogojev Vam ne bomo mogli dati tako lahkih. Pridite in poprimite se dobre prilike, predno zapade sneg ker potem prenehamo s prodajo do spomladi, če kupite zdaj, bode¬ te kupili dobro in ugodno. Jam¬ čimo Vam za dober svet- Pišite po list, kterega dajemo zastonj- Ne odlašajte, ampak pridite pri¬ pravljeni naravnost v CHICA¬ GO, pa gremo skupno pogledat svet- In ko ga bodete videli, ga bodete tudi kupili in ne bo Vam žal- Krže-Mladič Land Co. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. First Natinoal Bank GILBERT — MINN. GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- NJI LISTI. ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela. Krvava poroka ciganov. V Hoszuaszo n Ogrskem se je vršila poroka cigana Teszlasa Ko so svatje mnogo pili, so se sprli in stepli. V pretepu sta bila neve sta in njen oče tako ranjena, da sta zvečer umrla. Smrtnonevarno ranjenih je tudi še pet drugih ci¬ ganov. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Phone x Melrose 914. Zenlth 934. Resldence Melrose 757. ifi S ~ . Ifi « lutlmnt g s Hi [jj 529 West Mich. St. Hi Hi bfi Hi S M. Danculovfch & Co. DULUTH, Mirni. j*i Svoji k svojim! | Naravna zdravila. UZ Zlat Je ta pregovor, a malo se spolnuje. MI hočemo pa to spolnjevati in UJ I p izvršiti, Če se pri nas obrnete. Kupite pri nas šifkarte, a popijte tudi 31 izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči In tudi če iščete dela itd. ZY1 LC Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se prepričajte, kaj moremo za l£ I r vas storiti in takrat bodete sami rekli, držimo se x , r * Svoji k svojim! ^ Lipov cvet. Stari ljudje še radi nabirajo li¬ pov cvet. Prav imajo. Za bezgo- I vim čajem je lipov najboljši, če je treba človeka segreti in spra- j viti v pot. Posebno za sopare ^se ta cvet uspešno rabi. Lipov čaj je izvrstno zdravilo za star kašelj za zasližene prsi, za zasližen sap nik in zasližene ledvice. Namesto lipovega cveta se ra¬ bijo tudi škoreca in sv. Janeza rože. Hi Hi [Jj Pazite na napis 1 bro| “Slavenskt saloon” ne “Polfskl”. y^j Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Mandeljnovo olje. Broadway Livery Gilbert, Minn Phone 97. Dobri vozovi, zanesljivi konji, posebno za po. grebe in ženiinine. Pridite k nam in se prepričajte. Lw^TiWiMk?- 'K BrfivincCompanv Fitger Brewing Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkihjn stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Gospodarji in gospodinje! Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročite mi svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti pošte. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROINE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn. Rojaki! Kadite slovenske smodke Oliver, Santlago ■ ■ ■■ in Porto Rico. Izdeluje Oliver Cigar Co. Pavshe in Klofanda. Hibbing = Minn. Podpirajte domače podjetje! MERCBANTS & MINERS STATE BANK DlHIBBING - MINN. > Kapital $50.000.00 Preostanek $10.000.00. Plačujemo obresti po 3°|. Dajte nam zavarovalnino in pošiljajte denar pri nas. Naše cene I so vedno najnižje. Sladko mandeljnovo olje, ki ga kupujemo v lekarni, naj stoji med vsemi olji domače lekarne naprvem mestu. Ono je najbolj¬ še hladilo proti vsaki vročini in najboljše tolažilo za vsako bole¬ čino. To olje je dobro za zasližen sapnik, in zasliženemu želodcu je tudi najboljša pomoč. Dobro je pri vsakem vnetju zunaj in zno¬ traj ; posebno pa je dobro, če se komu vnamejo pljuča. Dajaj ta¬ kemu bolniku vsak dan po tri- ali štirikrat žličico tega olja. Tudi za različne ušesne bolez¬ ni je to olje zdravilo. Če komu v ušesih šumi, če koga po ušesih trga, za krč v ušesih, ali če se je strdila komu ušesna maščoba, je mandeljnovo olje najboljše zdra¬ vilo, vlij ga šest ali osem kapljic bolniku v uho in zamaši luknjo z bombažem. Če je kdo vsled prehlajenja do bil skrnino v ušesa, naj si vliva en dan sedem do osem kapljic mandeljnovega olja v desno; dru gi dan v levo uho. Potem si naj ušesa izpira z mlačno vodo. Uho si najboljše izpereš z brizgalnico, seveda, če imaš koga, ki ve rav¬ nati s takmi rečmi. Hudo vnete otekline naj se na¬ mažejo z mandeljnovim oljem; jemlje vročino in tolaži bolečine. Če je kdo pri ježi ali od česa dru¬ gega dobil hude rane, naj si jih maže s tem oljem. Če mandelj¬ novega olja nimaš pri rokah, vzemi namesto njega navadno la¬ ško olje. Oglje. Oglje se zmelje v prah. Naj¬ boljše je lipovo oglje; če lipove ga nimaš, je tudi drugo dobro. Novejše 'ko je oglje, boljše je. Najbolje je, če ga vzameš kar iz ognja, pogasiš in zmelješ. To je dobro za želodec, ki je oslabel vsled kake bolezni. V mleku se najlažje jemlje; jemlji ga vsak dan po eno žlico, ne več. Kdor ima sušico, naj jemlje vsak dan dve žlici, tega prahu ; posebno pa je ta prah za jetrne bolezni. Če to moko potrosiš na gnoje- če in tekoče rane, bodo se začele sušiti, in 'kmalu bo začela rasti mlada koža. Otrobov kruh. Za ljudi, ki imajo tako slab že lodec, da navadnega kruha ne morejo več prebavljati, in tudi za take ki trpe z zlato žilo, naj se speče otrobov kruh, katerega bo¬ do lahko prebavljali. Napravlja se tako-le: Pšenica se zmelje z otrobi vred. Mlinarjem to sicer ni prav po volji, a to nič ne dene. Tako moko premesi z vročo vodo brez kvasa in jo pusti črez noč stati na precej toplem, ali vsaj ne pre¬ mrzlem kraju; tudi soliti tega kruha ne smeš. Drugi dati narediš iz kvasa po- dolgaste hlebce in te deneš za do iy 2 ure v peč. Kadar vza¬ meš kruh iz peči, deni ga hitro za tri ali štiri minute v vrel krop in ga pusti v njem, da se popol¬ noma napoji vode. Potem ga de¬ ni zopet v peč, da se posuši. Po¬ znam veliko ljudi, ki tak kruh ra¬ di jedo in ga hvalijo; drugim se je zdel iz začetka rod in neoku¬ sen, ali sčasoma so se ga nava¬ dili in sedaj nočejo več drugega. Kruh se hranjuje na hladnem kraju. Če je skorja pretrda, naj se hlebec za nekaj časa zavije v moker prt. Pelin. je obče znano želodčno zdravilo. Kuha se ali pelinov čaj, ali pa se rastlina posuši in zmelje. Ta prah jemlješ v jedi ali pa na vo¬ di. Kdor boleha na jetrih, naj si vsak dan nekolikokrat potrosi na jed malo pelinovega prahu; pelin bo rumenico kmalu pregnal, in bolniku bo boljše. V žganju na¬ močen pelin je tudi dober; če greš s slabim želodcem na daljšo pot, vzemi s seboj pelinovega žganja. Pelinov čaj je tudi dober za očesa. Pelinovo olje se tako-le pri¬ pravi: Suho pelinovo perje se de¬ ne v steklenico in nanj nalije ma¬ lo špirita, ki naj iz pelina vzame zdravilni sok. Po desetih dneh se v steklenico nalije sladkega man deljnovega ali laškega olja in ste klenica postavi sedaj odprta na solnce. Špirit bo izpuhtel, ko je bil zdravilno moč oddal olju. Tako olje se lahko leta shrani. Rožmarin. Šopek ni prav, če ni rožmarina v njem, in domača lekarna tudi ni popolna, če ne shranjuješ v njej te rastlinice. Rožmarin je prav dober za želodec. Da bi ti želodec bil še tako zasližen, čaj iz rožmarina ga očisti; on ti da dober tek, če ga piješ vsak dan štiri žlice, dve zjutraj in dve zve¬ čer. Vino, v katerem je namočen rožmarin, je dobro za srčne bole¬ zni, posebno za srčno vodenico in sploh za vsako vodenico. Kdor boleha za to boleznijo, naj pije vsak dan zjutraj in zvečer tri ali štiri žlice takega vina. Skrbi pa, da dobiš prirodno (naravno) vi¬ no, drugo bi bilo za nič. Skuta. Nikomur ne bode treba pravi¬ ti, kako se iz kislega mleka dela skuta, ali malokdo bo vedel, da je skuta ena najtečnijših jedi in eno najboljšil zdravil. Komur se v želodcu gnoji, ta naj je vsa¬ ko uro žlico skute; to mu bo po magalo. Skuto deni v novopomol- zeno mleko, prideni ji majhno soli in 'kunine, in jo jemlji tako. Koliko ljudem se vnemajo plju ča, in koliko jih je že umrlo za to boleznijo! In vendar ste imeli do mačini najboljše zdravilo pri ro¬ kah, ali rabiti ga niste vedeli. Ko bi bili bolniku devali skuto na kraj, kjer ga je najbolj žgalo in bodlo, in ko bi bili potem pona¬ vljali te naklade vs^ko drugo li¬ ro, ne bi bil bolnik umrl. Skuta se zmeša s sirotko, da postane močnik; ta močnik se namaže po prtu (platnu), in prt se naloži bolniku ; če nimaš več sirotke, li¬ mesi skuto z vodo in jesihom. Strd. Včasih so pravili, da strd ni za mladino, ker je premočna, stare pa, da spravi zopet na noge. Kneipp jo je dolgo poskušal in se prepričal, da je strd res nekaj prav imenitnega. Če se kuha čaj za prsi, pridene se mu naj vselej malo strdi. Za tvore je naj prepro¬ stejše zdravilo strd in kvas. Vza¬ meš malo strdi in moke, prib ješ toliko vode, da se vse vkup da premesiti, in zdravilo je nareje¬ no. Za znotraj je strd tudi imenit na, a gole strdi Kneipp ne svetu¬ je; boljše je, da jo pridevaš raz¬ nim čajem. Ako koga boli grlo, naj si ga izpira z vodo, v kateri se je 'kuhalo malo strdi. Če steče bolniku pri tem izpiranju nekaj kapljic po grlu, ne bo mu škodo¬ valo. Ravno tako dobra je strdena voda za oči, deni žličico strdi v četrt litra ‘kropa, pusti potem krop še kakih pet minut vreti, in voda za oči je gotova. Neki že črez 80 let star go¬ spod si napravlja sam vino; kuha soi namreč v vodi malo strdi, in on trdi, da je ta pijača zdrava in dobra, češ, da ima svoje zdravje in svojo moč v tej starosti od te pijače. Morebiti ima mož prav; le to vem, da tako vino gre člove¬ ku prav k teku, in da mu je izvr¬ stno krepčalo in čistilo. Medica ni samo za ženske, ista bi tudi moškim dostikrat bolj prilegala, kakor pivo in vino. Včasih so to pijačo imeli bolj v časti, a zdaj hočejo nekaj drugega, kar pa ni dobro. Da si bodeš tudi vedel iz strdi napravljati vino ali medico, poda se ti tukaj navod, kako se kuha ta pijača. V bakren kotel se dene kakih 60 litrov mehke vode. Pod kotel se zdaj zaneti; kakor hitro se vo da precej segreje, primeša se ji okoli šest litrov strdi, potem se pusti vse vkup poldrugo uro ra hlo vreti. Nečedna pena se mora posneti. Ko mine poldruga ura, •vlije se strdena voda v glinaste ali pločnate posode ; tam se shla¬ di, da postane mlačna. Mlačna se vlije v skrbno očiščen sodček. Pi- like ne smeš zabiti. V topli kleti bo začela medica v 6 do 10 dneh vreti ali kipeti. Vreti mora 14 dni potem jo pretočiš v drug sod; trosko ali drože moraš seveda od straniti. V drugem sodu vre me¬ dica še 10 do 14 dni, in potem, ko je vrenje že popolnoma minilo, zabiješ sodček. V treh do štirih tednih je medica svetla in moreš jo točiti. Ce to medico deneš v steklenice in jih hranujes v hlad¬ nem pesku, tedaj ti bo v nekate¬ rih dnej tvoje vince prav krepko šumelo in gnalo. Če bolnik ne sme piti ola ali pi¬ va daj mu medice, ki bo bolniku dobm krepčalo; tudi za zdrave je taka medica dobra pijača, le pre- več naenkrat je neSmes piti, da se ti ne pristudi. Zelje. Kislo zelje je povsod znano zdravilo. Za vnetja, za stare ote¬ kline, in če se je kdo opalil ali o- pekel, ni nič boljšega kakor ob¬ kladati s kislim zeljem, 'lo zdra¬ vilo je tem imenitnejše, ker ga imamo vsekdar pri rokah. Žajbelj. Stare gnile rane prav hitro ce¬ lijo, če jih obvezuješ s kuhanim žajbeljem ali kaduljem. Žajbeljev čaj je za zasliženo grlo, za zasli¬ žen vrat in želodec. Če si žajbel skuhaš v pol vodi in pol vinu, do¬ biš dobro čistilo za jetra in le¬ dvice; ako pa prideneš čaju ma¬ lo pelina, tedaj je zdravilo moč¬ nejše. Če nočeš kuhati čaja, lahko si rastlino posušiš in zmelješ v prah; ta prah si trosi potem v jed in to ti bo tudi tako dobro dejalo kakor čaj . -O- Kdo je iznašel telefon? Tisoči bodo odgovorili na to vprašanje: Edison! Le malo šte¬ vilo jih bo trdilo, da je bil Gra¬ ham Bell iznajditelj- Gotovo pa niti 10 ljudi ne ve, da je Filip Re.is. neznaten naravoslovec, že leta 1860- konstruiral telefon in mu dal tildi to ime- Za izboljša¬ nje in praktično opremo aparata mu je primanjkalo sredstev in nihče tudi ni verjel v njegovo iz¬ najdbo- Ko pa je Graham Bell njegovo iznajdbo izpopolnil in ko jo je Edison spravil do viška, so postavili Filipu Reisu, tamkaj kjer je kot prvi konstruiral tele¬ fon in ga tudi uporabil, v Geln- hausenu pri Hamburgu spome¬ nik- Roparski napa,d na Dunaju. Dne 22. okt. opoldne so v du¬ najski Taborstrasse izvršili v ne ki juvelirski trgovini roparski na pad. Dva roparja sta prišla v tr¬ govino Henrika Stoska ter ga ne varno ranila, na kar sta oba oro¬ pala trgovino ter pobegnila. Če¬ prav je ob tem času ta cesta zelo obljudena, vendar niso zapazili napada. Napadalca sta srečno u- šla. Velikanski požar v Carigradu. V soboto dne 21. okt. zvečer ob šestih je izbruhnil v Stam- bnlu velik požar. Požar je izbruh nil v mestnem okraju Bajezid v bližini slavne bajezidske mošeje in se je razširil z največjo hitro¬ stjo. Ob devetih zvečer je bilo več nego 150 hiš v ognju, ki sr? do tal zgorele. Tudi bajezidska mošeja je zgorela. Gasiti niso mo gli uspešno, ker je manjkalo vo¬ de. Do desetih ni bilo vetra. Ob desetih je pa začel pihati veter, ki je še bolj razširil požar. Sele zjutraj se je posrečilo ogenj loka lizirati. Zgorelo je več nego 400 hiš. Človeških žrtev ni bilo. Zaklet denar in vrag. Kmetica Ana Lakatoš iz neke vasi blizu Vel. Varadina je hote¬ la z nekim pohajačem pobegniti na Rumunsko. Ker pa je obema manjkalo denarja, sta ga hotela dobiti na zvit način od drugih, kar se jima je tudi posrečilo. Ne¬ kega dne je Ana Lakatoš prilete la s polja v vas in pravila lju¬ dem, da je videla na polju pla" men, ki se je dvigal iz zemlje, nek glas pa ji je rekel, da se tam na¬ haja "šac Ljudje so takoj šli kopt, a nič dobili. Ana Lakatoš je nato pravila, da je to gotovo zaklet denar, ki ga varje sam vrag ter je zato treba tega prido¬ biti. Vaščani so se zopet podali na polje, kjer je začela L. klicati vraga in ga je tudi priklicala. Ta je rekel, da naj mu dado 999 kron v srebru in — krofov, potem bo¬ do smeli izkopati “šac”. Obenem jim je tudi pokazal mesto in ko so ga začeli kopati, so našli več uron, toda vrag jim je zabranil dalje kopati, dokler mu ne dado zahtevane svote. Lahkoverni 1 ju- d i e _so si denar izposodili in ga i- zročili vragu. Od tedaj je pa ta čisto izginil, z njim pa tudi pret¬ kana Ana Lakatoš. Kmetje so prepoznali svojo neverjetno ba- bjevernost. • • Varuh «s ^ -'V Sv- Se nekaj menila z n ,. bim fantom, ka- kot namestnik" ^ do zameril i n str le ka Ker pa „je gov f > „ so me zpLo- 1« • rb ne; K skrl, 1 SO me zalegle ;! bl k lahkomišljeni p ar t--,! + „ F dr v kal, fanta nabil p' nožem ranil estr o nožem ranil na obr, pa seveda prekop 1 oblasti ter bo mor , 1 * ber namen celo Izid ljudskega štetja v „ \ z B elgrada se Porn - steh pri ljudskem P X erpmhro Irti H cc lU 31. decembra 19.li 1 et oseb, 197.199 več bi '■ timi leti. kaJf0 O, ",,{!l» |P »s , 0 * 11 ** Službo dobt^T vensko dekle 2 a 'W ska opravila. a ‘“K* Ponudbe naj Se na N. N. box 64 El v ali pa na upravo j Slovensko-Atnerik^, za leto 1912 . je izšel ter je zelo zanima biti je za 30c. s poštnino-,-, “GLAS N A Rot 82 Cortlandt Street, New ali pa: 6104 St. Clair Ave, Cleveland, 0. smodke j 00' ŽGANJE« v iia£E NO ITD. John Bari Veran EL\,Sinn.=Phone% Grocerijska pro NAJSTAREJŠI SLOVE TRGOVEC V MINNESfl VPOROČA SE ROJAH PRIHRANIM VAM .DE: NAROČILA TRDEGA NA VSEH POTREBŠČKiv PREPRIČAJTE SE! Alois Kol MEHKEGA PREMOG/ 'A pravočasno, i M kadar rabil Brezsrčne m atere. V nekem mestecu, nedaleč od Debreczina, je pred kratkim zgo r ?J? Niša vdove Szabo. Na pogo¬ rišču so našli truplo njenega ze¬ ta. Preiskava je dognala, da je umorjen in prenešen v hišo. U- morjenec in hiša sta bila visoko zavarovana. Zaprli so vdovo, ker sumijo, da je v zvezi z umorom m zažigom. . V I rebnici v Šleziji so are- 'rah ženo nekega delavca, ker jo Sumijo, da je zažgala svoje sta¬ novanje,. da se iznebi svojih o- rok. Pri požaru je zgorela pet- e na hčerka. Dveletni sin je do- ou težke opekline. slovenski stavi« 110 Lincoln te llfl Kostel Eveleth - - i' J Postavlja poslopja in druge s # 1 nižji ceni. - Delo točno in ^ Vprašajte pri meni kadar imate IGRA OD 15. — $io° N DE. AURORa, b Minn “ohite v ^ R p RiPAD A K prve vrsti ME im Postavite eno števi il A odprto mesto tako JU j sešteva od katere vedno vkupno 15- t,oat| Vsaki oni, kateri nam , ■ slal dobro rešeno 1 S T0 ’ j j de kredit od $100.00, ^ nim lotoma, blizi A e Torka. „ nn a i hfm. Cena lota je ^ [b* onega, kateri posije . A °Ur igro, stalo ga bode s , j t i in ta denar izplačeval b : Blovencein Hrvate v mestu. y GLAVNO VODILO pri naravnem zdravljenju. VI, 'ti' 1 s,«,, pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo •n vozne liste. 3°|o obresti od vlog. 1 "nhi. v v. 1 «. t ZDRAVLJENJE Z VODO. O vodi sploh. 3Q Veranth ileo GOSTILNIČAR let » 191,1 CHISHOLM, MINN. 30c ^ l02ailill li ' poš tnin 0 ‘ s N ar 0 Joj' Street ' N () c, V ^ eve ' a nd, o I LIKERJI, SMODKE, DO¬ MAČE ŽGANJE, VI¬ NO ITD. SE NAJBOLJŠE VRSTE! terijska pjrank Veranth ! i-jsi sloi ELY, Minn.=Phone 96. ►VEC V MINsJ !ANIM VAM! SPOROČA SE ROJAKOM NAROČILA TRDEGA IN : 1 P0TREBi MEHKEGA PREMOGA. REPRIČAJTEL . arocite pravočasno, da loste imeli kadar rabite. MMM SSI&9S-S&H fmiAhn Kostelc AURORA, Minn. ?RI MENI DOBITE VSE poslopja in drugem KAR PRIPADA K (lil. • DlU W ,oil | ,ri meni ka^j BršČITE ME IN SE PRE- PRIČAJTE. gostilni prve vrsti ajlepša prilika za ostati samostojen! Na prodaj: ►00 akrov farmerskega sveta a ,. 0 Jprodaj. Aker po $5 do $7. , e re 5 P svet leži v Lake County, o- "p [o 10 milj od Two Harbors. ’ _ ef j n* eprežen je z bistrimi jezeri in . * , 0 ilT.pki. Dober ribji lov. Svet je že ' l ‘’,nilO< ) ’| ekan - t>li zl jt er se nahaja na terhu svetu n (Ul f J r v l ’da, se ista ne proda, pač pa ■ e J'.'OTv? ca j u kopanja rude odkupi j/pzba svet nazaj in sicer po $175 ' e .iif r ' V°pLča tudi obdelovanje in ' T U P ' poslopja. NADALJE 1 v Quinns oddelku na Proc- ' f ?.r , St. Louis County. Lota pt- L' l SlOO do $125. Te lote so zelo | ce ni m so v pravi legi v mestu foctor. 4i Oglasite se pismeno ali ustme- '* na: Gregor Kalishnik DULUTH, Minn. jfi r Third Ave. West f°' J\ ,B - <4 Polivanje. Polivanje se navadno vrši ta¬ ko, da se zajme v vrč ali v golido J voda, ter se dotičnik ž njo poli¬ je. Za utrjevanje in zdravljenje je polivanje izvrstno sredstvo, ker lahko zmočimo en del telesa bolj, kakor’ druzega, kakor hočemo in potrebujemo. Na glavno delovanje trupla vplji vajo polivanja bolj dražljivo, ka¬ kor kopelji, a vendar jih slabotne osebe bolj prenašajo, kakor le-te, če tudi prvi trenutek vpljiva j o nekako oplaši j ivo ter včasih pov zročijo bolečine. Polivanje kolen vrši se tako: Naj se dotičnik vsede na stol, raz krije noge do stegenj, čez obleko pa pokrije tak robec, da ne posta¬ ne mokra. Noge se nai drže v ka¬ ko posodo, n. p. škaf ter polijejo kolene z vodo. Lahko se pri tem porabi do deset golid vode. Naj- poprej se naj polijejo noge od pr¬ stov do kolen, potem pa kolene in meče na vseh mestih tako, da vo¬ da skozi veliko odprtino vrča po kolenah. Kdor takemu polivanju ni vajen, naj s početka vzame sa¬ mo dve ročki. Sploh pa se naj ko¬ lena polivajo z drugim truplom vred. Polivanje stegna je le nadalje¬ vanje polivanja kolen ter vpljiva močneje kot prvo in se toraj lah¬ ko mesto prvega vrši. To polivanje (kolen in stegeni) oživlja noge, odvaja krv od glave prs i. t. d. kakor smo že omenili, ter spodbuja organe spodnjega dela trupla; sploh pa utrjuje, Zato se mora vzeti le sveža voda. Polivanje gornjega dela trupla vpljiva na tega ker, zvezan s po¬ livanjem spodnjega dela spravi krvotok v živahno gibanje, razde luje strjene šoke ter krepi. Pri polivanju gornjega dela trupla naj se dotičnik nagne čez ne prenizko stoječo posodo, tako, da ima truplo obokasto obliko. Do kuče (bedernih kosti) naj bo izslečen. Drugo obleko pa naj do bro. pogrne’ s kakim robcem, ter konce robca zatakne za oblačilo, da ne postane mokro. Druga o- seba naj ga polije. Najpoprej naj vodo iz vrča vlije tako, da bo te¬ kla od desne roke in rame čez ves hrbet do leve rame in roke. Dru¬ go in tretjo ročko naj vlije tako, da bo voda tekla čez veliko sim¬ patično množino živcev ob obeh straneh srednega sklepa hrbtišča navzdol. Roke naj se vsikdar najzadnje polijejo. Vsako mesto pa se naj tri- do štirikrat polije, in sicer tako, da je hrbet povsod enako polit. Od¬ teče naj voda čez prsi. Osebe, ktere imajo dolge lase, naj glave ne polivajo ; kdor pa i- ma kratke lase, ali kdor je plešast naj polije tudi glavo. Seveda se za vsa polivanja mo¬ ra vzeti sveža voda. Kdor pa ho¬ če politi ves život, naj polije naj¬ poprej gornji del trupla, potem tega zakrije in le potem se poli¬ je spodnje dele. Zdravim osebam, ktere se poli¬ vajo le za to, da bi se utrdile, ni treba strogo paziti na ta predpis, lahko se polivajo same, ali pa za¬ to volijo kak žleb i. t. d. Paziti treba jim je le na to, da bo voda čista. Polivanje hrbta vpljiva najbolj na hrbtišče, ter se naj v vseh slu¬ čajih, v katerih je potrebno upo¬ rablja. Dotičnih naj se vsede na desko, ktera je položena čez kad, ter si naj da politi hrbet. Potem naj si roke in prsi umijejo, udi za to po livanje naj se vzame le sveža vo¬ da. > Pri polivanju celega života vsede se dptičnik na desko, kakor zgoraj opisano, ali pa stoji v ka¬ ki posodi. S prvo ročko polije se ves ži¬ vot, z drugo ročko hrbet in tilnik (vrat) in trebušje. Slabotne ose¬ be polivajo naj se z prestano vo¬ do. Zdrave osebe pa se lahko po¬ livajo, kako se hočejo, paziti jim je le nato, da voda ne pada pre¬ trdo, kakor n. pr. pri tušu. V ob¬ če imajo taka polivanja namen, utrjevati (toraj tudi krepiti). Če se polivanja prav izpeljujejo, ta namen tudi dosežejo. Polivanja posameznih mest naj se samo takrat vrše, če dotičnik čuti bolečine vsled utrdelih sokov da jih zopet razdele. Obvezila in zavijanja. Marsikakemu bo se čudno zde¬ lo, da govorimo tudi o obvezilih — z vodo. Vendar pa taka obve¬ zila koristijo več, kakor Bog zna kaka umetna mača več, kakor od modrih glav maže in eliksiri! Vzame se košček platna, naj¬ boljše da lanenega, pomoči v to¬ plo, ohlajeno^ ali svežo vodo, ka¬ ko se potrebuje, potem se izžme, zloži v gibe in tako položi ali ob¬ veže na dotično mesto trupla. Navadna obvezila so majhna ter le za gotove dele trupla. Pri vnetju n. pr. položi se košček platna, pomočenega v svežo, ali, kar je bolje, prestano vodo, na dotično mesto, Obvezilo pa ne sme biti preveč izžmeto. To se naj ponavlja tako dolgo, dokler vročina ne preneha. Vsako drugo uro naj se pa dotični del trupla u- mije, kakor smo zgoraj opisali. Pri Večjih obvezilih pride čez mokro platno košček suhega, čes to pa kos suknja, to pa radi tega, da zrak ne pride do dotičnega me sta. Tako je toraj dotično mesto zavito. . Če je bolnik malokrven, slab, a- li ima pokvarjene šoke, naj se vzame topla voda, to pa za to, ker mora kot otajajoče sredstvo upljivati. Tukaj se pa ne sme na besede paziti, ampak naj se vza¬ me voda, v kteri se je kuhala ov¬ sena slama, smrekovo steržje ali kaj enacega. V takih slučajih pa se voda naj vzame tako vroča, kako jo dotičnik prenašati mora, ker se med izžemanjem in obve- zanjem tako ohladi. Sploh se pa to naj vrši naglo, kajti drugače bo bolnik čutil več mraza, kakor, če bi vzel svežo vodo. Pri vročinskih boleznih, vnetju dalje za jako nervozne osebe naj se> vzame brez izjeme mrzla ali vsaj prestana voda, nikdar pa to¬ pla. Saj smo že navedli, da le ta¬ krat. kadar človeka mrazi (od znotraj namreč se ne sme vzeti mrzla voda; v vseh drugih sluča¬ jih pa ne le da se sme, ampak se mora mrzla voda uporabljati. Kdo bo se ravnal po tem rav¬ no utemeljenem svetu, dosegel bo gotovo svoj namen. Seveda, če je dotičnik jako ob¬ čutljiv, streslo ga bo, ko bo si pri¬ vezal mrzlo obvezilo; a to traja le en hip. Ker se pa mora, kar smo že naglasili, vse naglo vršiti, in ker se mora obvezilo trdno pri¬ vezati, ne bo čez mraz nikdo to¬ žil. Ako kdo hoče, da bi mrzlo o- bvezilo vpljivalo močno razde- ljivo, naj pridene vodi malo soli ali jesiha ali pa vodo, v kteri so se kuhala zelišča. Zvijanje je izvrstno sredstvo za razdelitev strdelib. sokov, te." ob enem izključuje nerabne sno¬ vi. Ob enem tipljiva na spodbujo menjave snovi ter vrejenje tele¬ sne gorkote. Ako toraj kdo hoče, da bi za¬ vijanje kterega mesta pomnože- valo telesno toploto ali pa spod¬ bujalo krvotok, naj se platno, od- menjeno za povitek dobro izžme. Če se pa hoče doseči nasprotno namreč, pomanjšanje telesne to¬ plote, n. pr. pri vročinskih bole¬ znih, pri vnetju, vznemirenju, presiljanju in enacih slučajih, ko kri naglo teče, ne sme se platno, za zavitek odmerjeno, čisto izž- meti, ampak samo tako, da od nje ga ne kaplja. Pri vnetju naj se položi na do¬ tično mesto ohlajajoče, toraj ne čisto izžmeto obvezilo. Temu na sproti pa se na na druge dele po- lože dobro izžmeta obvezila, in sicer za to, da krv, ktere se je na enem mestu preveč nabralo, od¬ vajajo, ter privajajo na druga mesta. Če na primer se vne prst, na se položi na prst ohlajajoče obvezi¬ lo, toraj ne čisto izžmeto, na drm ge dele roke pa čisto izžmeto.' Ako je vnetje v glavi, vratu, v prsih ali trebuhu, naj se enako stori; pol izžmeta obvezila na vneto mesto, čisto izžmeta obve¬ zila pa, ki so ob enem odvajajoča na noge in roke. Ob enem pa se naj vzamejo tudi odvajajoče ko¬ pelji, kakor smo jih že opisali. Kar se tiče vprašanja, ‘kako dol¬ go naj eno obvezilo ostane nave¬ zano, velja to: Naj se pusti tako dolgo, 'dokler se živahna telesna gorkota ne razvije, kar se navad¬ no v %—1 ure zgodi. Če pa je dalši čas predpisan (kar je v nekaterih boleznih), naj se vsake 44- ure obnovi. Dalje kot uri pa tako ne sme tra¬ jati, če prav se večkrat obnovi. Če bolnik v tem zaspi, naj se pri miru pusti. Kako hitro namreč bo obvezilo, nehalo upljivati, zbudil bo se sam. Spanje je naravno zdravil¬ no sredstvo, in se toraj - ne sme motiti. Ker se pa truplo po takem za¬ vijanju jako razgreje, včasih celo poti, naj se, ko se je obvezilo, od¬ vzelo, dotičnik umije, ali pa sko¬ plje, potem pa zavije v suh prt, ali obleko, ter se naj giblje. Opomniti moramo tukaj, da o- bvezila slabe nerabne snovi iz t rupiji odvajajo, jih pa tudi popi¬ jejo, in se toraj morajo po rabi zavreči ali pa dobro izprati. (Dalje prihodnjič.) Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela. Village Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! First Natinoal Bank GILBERT — — — MINN. GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- NJI LISTI. ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. XXXXXXXXXXXXX Josef Spreitzer Gostilna in prenočišča za potu¬ joče rojake. VIRGINIA, Minn. 418. Chesnut St — Phone 134. Zraven Grant Opera. KADAR PRIDETE NA VIR¬ GINIO, OGLASITE SE PRI MENI. IZVRSTNA POSTREŽBA JAMČENA. “OLIVER” ELIZABETA MEDVED gostilničarka ELY, Minn. Priporoča cenjenim rojakom svojo gostilno, kjer se toči pristno,-doma izpresano vino na drobno in debelo. : • Vedno sveže pivo in najboljši whiskey. • *■ • r Agnich bratje gostilničarji ELY, Minn. Phone 108 . Priporočalo vsim Slovencem svojo najboljšo zalogo založeno gostilno kjer se toči Iron Range Brewing Ass. pivo, pristno vino in , whiskey. V mnogobrojen obisk se priporočajo. AGNICH BRATJE. * Hi Hi s Velika razprodaja | Us Hutchings Bankrupt zaloge v Lewis Manson prodajalni na Chisholmu. Začetek v petek dne 16. Junija. S S Na tisoče dolarjev svežega blaga, katero je kupljeno j* s; s s m Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi a* za manj kakor stane pa debelo. Vse to blago posta- I vimo na prodaj po zelo nizki ceni, kar pomeni zlate * I dolarje za 50 centov. ni S Hi ^ Pridite zgodaj, ter si oglejte najlepše blago. Zapomjiite si prostor velike S tj; razprodaje v Lewis in Manson. jj; S Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hiffi Maks Volč a nš e k Ereleth - Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬ znimi likerji na debelo. Rojak«! Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬ go, katero prodaja vaš rojak, in Trgovci! Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬ čila za njega. NOVO MESTO V BLIŽINI VELIKIH TOPILNIC. leži v sredini ogromnega podjetja. Slika kaže podstavbe tovarniškim poslopjam pri Steel Plaintu. Stavbni loti od $150 do $300. - Business & Corner lote nekaj vec. - Na lahka me¬ sečna odplačila, brez obresti, brez takse za dve leti in ne plačila v slučaju bolezni. Kupite lote sedaj, dokler so cene nizke in plačila lahka. - Brezplačna vožnja na mesto OLIVER, kakor tudi na STEEL PLAHT vsako nedeljo ob tl. uri dopoldne. OLIVER TOVVNSITE CO., 203-4 Torrey Bldg, DULUTH, MINN. Iščemo dobre in zanesljive zastopnike. cembra. Ta bo prva te vrste v tem okraju. _Pred municipijalnim sodiš¬ čem je bil kaznovan Joe Truman v globo $10, ker je ustrelil nekoli¬ ko" divjih kokoši za katere lovska sezona še ni otvorjena. Nadalje je bil od istega sodišča kaznovan v globo $15 nCki Bert Johnson, >ker je prodajal meso divjačine, katero se sedaj ne sme stieljati. _ Virginia trgovski klub je namenil povabiti dne 15. sept. vse farmerje iz St. Louis okraja ter prirediti farmerški dan. Na tem naj bi se pogovorilo in odredilo marsikaj, kar bi bilo an dobro na¬ šim farmerjem. Obravnavalo se bode tudi o napravi potrebnih cest na farme, katere so bile da sedaj v takem stanu, da so bile faimer- ju le v oviro in ni mogel po njih spraviti svojega pridelka v me¬ sto. MERCHANTS & MINERS STATE» HIBBING i MINN. ' John Bartol CHISHOLM, MINN. Kapital $50.000.00 Preostani Plačujemo obresti Dajte nam zavarovalnino in pošiljajte denar so vedno najnižje. po okolici so se splačale prav do¬ bro in marsikateri farmer bode s pridelki dobil toliko, da se bode opomogel. Nekateri so dobili sa¬ mo za krompir po $500. —■ Poročno dovoljenje je dobil rojak Ivan Maurin, ki se poroči z Ano Grahek. — Gospod John Boljka, je prev zel mesto organista pri tukajšni fari. — Anton Wulotz je v oknu ru¬ dniške družbe razstavil velikanski krompir, ki vaga štiri funte. — Prejšni slovenski organist Frank Horvat z rodbino je zapu¬ stil Elv, ter se podal v Wauke- gan, 111., kjer bode pri tamošnji fari prevzel organistovsko mesto. Pred svojim odhodom, pa je dal v loterijo svoj klavir, katere¬ ga je pa odposlal v Waukegan. Govori se, da dobijo vsi isti, ki so kupili od njega “numare” svoj denar nazaj in kakor piše “Ely Miner”, se je za podatke obnr- niti na župnika p. g. Buha. DULUTH. Heraldov koncert. Tukajšni dnevnik “Herald“ pri redi vekrat na svoje stroške kon¬ cert, ki se navadno vrši v Lincoln parkih Tudi preteklo nedeljo je bil tak koncert in sicer igrala je godba sestoj eča iz samih črncev. Listi se o nji pohvalno izražajo, vendar reči se mora, godba je kaj slaba in ne zna proizvajati nič kaj tacega, kar bi se nazvalo u- metno. Koncert je bil obiskan zelo dobro, a nekateri so istega ta¬ koj zapustili ker so bili varani nad godbo. NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. J. S. Gherne, poslovodja. V pritličju Opera House poslopja. Dela in popravlja vodovode, peči, kopeli Za naše delo vam vedno jamčimo, Pišite nam, ali pa nas pokličite. PRIHRANIM VAM .DENAR Aretovani Kitajci. Kitajca Lowe You in Charlie Quen je policija zaprla, ker So našli v stanovanju opij. Policija jih je slučajno zasledila, prišla je v stanovanje in našla dva funta opija. Tudi zadnjo zimo je bilo ravno na tem mestu kretovanih več Kitajcev ker*so se bavili s pu- šenjem opija. DOSTAVEK LOVSKIM PO STAVAM. John Bradač gostilna in prenočišča CHISHOLM, MINN. Lovskim postavam v Minneso¬ ti so pridali nekoliko prememb in z ozirom na to, da je dosti roja¬ kov, ki se v tej državi bavijo z lo¬ vom, hočemo te dodatke objaviti. Vsak prestopek proti lovski po¬ stavi se kaznuje z globo najmanj $50. Za niose in jelene je lov otvor- jen to leto od 10. decembra do 1. decembra in letos lovec sme streljati samo enega mosa, ali e- nega jelena. Jarebice, divje kokoši in pete- line se ne sme streljati pred 1. oktobrom in je sezona za nje od¬ prta do 30. novembra. 15 kosov take divje perutnine se lahko na- strelja na dan. Lov na. divje race je otvorj en od 7. septembra do 30. novembra. Lovsko dovoljenje se ne sme iz dati prej kakor tri dni pred otvor jeno sezono. Vsaki, ki hoče imeti dovoljenje, mora biti star naj¬ manj 18 let. Stanovniki države Minnesota ne potrebujejo dovolje nja za mali lov. Za veliki lov stane dovoljenje $1.00. Za iste pa ki ne živijo v Minnesoti pa $25 za veliki lov. $10 pa za dovoljenje, da streljajo ptiče. Zaprta zaradi bigamije. Dora Aratinovič in Filip Pla- tučič sta spoznana krivim v zelo kočljivi aferi in oba prideta pred kriminalno sodišče. Dora Arati¬ novič, je preje stanovala v Chica- gi in je pobegnila od svojega mo ža. Nje mož se je podal jo iska¬ ti in jo je res našel v New Dulu- thu. Živela je skupno z Platuči- čem. Mož Aratinovičeve je rekel, da je bil Platučič rodbinski prija¬ telj, ki je prišel večkrat na obisk. Pri teh obiskih je pa ženo premo¬ til, da je moža zapustila in z nji m pobegnila. Oba se nahajata sedaj v ječi in preteklo bode par mesecev pred- no prideta pred poroto. —- James Marra, kandidat za majorja, je bil predstavljen od italijanskega političnega kluba v Urania dvorani. Pri tem je priso¬ stvovalo kakih 100 oseb. Slovenci bodo imeli tudi politi¬ čni shod prihodnjo nedeljo v U- rania dvorani, kjer se bodo pogo¬ vorili o prihodnjih volitvah. — Farmerji iz Zima, Forber in okolice poročajo o dobro uspeli krompirjevi letini. Osem krom¬ pirjev ki so jih prinesli iz Bryno- ve farme je vagalo 6 funtov. Sploh se je letos krompir po Mi¬ nnesoti obnesel nepričakovano dobro. * —• Farmer A. Bloomquist, ki se nahaja na svojem homesteadu ob Sturgeon jezeru je povedal, da je našel na svojem ozemlju bogato zalogo železne rude in sicer v glo bočini 25 čevljev. Naprosil je tu¬ di neko rudniško prestojništvo, da bi mu poslala vrtalke, da pre¬ iskuje pod zemljo. Farmerji v o- kolici so sedaj iznenadeni in vsak išče n-a svoji zemlji, če bil našel rudo. — Frank Ambrožič bode imel opravka s sodiščem, ker je prete¬ pel mesarja J. Paučerja. Obtožen je napada druge vrste in prišel bode pred hibbinško poroto dne 24. oktobra. Pavčer, ki ima razbito čeljust, je moral iskati zdravniško po¬ moč. Prepir in pretep med njima je nastal vsled nesporazuma, ki traja med obema že nekaj časa. ; Kadar Želite imeti okusno meso, klobase, pe= najbolj rutnino itd. oglasite se pri nas. ^ !0DKE ^ Mi vse doma susimo, in vozimo na dom. ’ p Najnižje mogoče cene. = Dajte nam HA naročila! J^usl W DITE SE PRIPOROČA SVOJIM ZNANCEM ZA OBILEN PO SET. IZVRSTNA POSTREŽ BA ZAGOTOVLJENA. V MESTU, Anton Kromar! gostilničar HIBBING - Minn. 302-3rc Toči Fitger pivo, prodaja Sine smodke, domače' Imporfirane likerje itd. Rojaki vedno dobro došli, — V Duluthu . so se nahajali: Gospod John Gouže s soprogo in sinčkom iz Ely, Minn., in sicer na povratku iz State fair iz St. Paula. Gosp. Tone Skubic s soprogo iz Virginije, ki sta se mudila tu po opravku. Frank Gouže javni notar CHISHOLM - MINN. SLOVENSKA GOST Nemčija v Egiptu. Angleški listi poročajo iz E- gipta, da tudi tamkaj Nemčija » vso silo napreduje. V oktobru bo pričel izhajati v Egiptu nemški dnevnik, toda tudi že sedaj izha¬ jajoči list “Aegyptische Nach- richten” je postal tako moan, da je prevzel francoskemu lokalne¬ mu listu priobčevanje razsodb mešanega sodnega dvora. Od le¬ ta 1907. so se Nemci pomnožili v Egiptu za 44%, Angleži pa le za 5%. Nemški izvoz v Egipt se je v 6 letih podvojil. Opravlja vsa notarska dela. Do¬ bite me pri Miners State banki. Podpirajte svoj CHISHOLM — Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v nje govem gledišču predstavljajo naj¬ bolj izbrane premikajoče slike in druge predstave katere so poučne in zabavne. Zatoraj se priporoča svojim rojakom v obilen poset. Malo zabave po trudapolnem de¬ lu je vsakemu priporočljivo. — Črnogorec Luko Tonkovič se nahaja v zaporu pod obtožbo, da je z nožem večkrat ranil svo¬ jega rojaka G. Jakoviča. V rud¬ niku, kjer sta skupaj delala, sta se pričela prepirati in pretepati. — loletno Florenco Gilchrist je policija aretovala, ker je pobegni¬ la od svojega doma. Pred sodni¬ kom je izjavila, da ne gre domov, ker ona za se lahko skrbi in hoče tudi delati. Policija ji je izdala najlepše spričevalo o obnašanju, vendar sklenilo se je dekle spra¬ viti domov, ali pa v reformno šo- Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne snega it tam kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez da bali, da bi vam slana naredila kaj škode ali pokončala p n tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in zuni lavci po $3.00 na dan... Tak d°m si lahko zagotovite ako kupite lote V Novem mestu DOLF, ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe. VELIKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI, V ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTO 200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $ 200 . 00 , j 01 dejo te prodane, bode cena poskočila, ne odlašajte toraj kupite sedaj. Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na: O. E. Peterson & Co. 407—8, First National Bank Building, DULUTH, MINN- A , p 0STR Ežl Tovrstnimi Pi JAčAMi. Midway Saloon CHISHOLM Portugalski rojalisti. 1 V pristanišču v Barrovu so an gleški uradi snoči prijeli že tre¬ tjo ladijo z imenom ”Bressie”, in sicer na direktno zahtevo portu¬ galskega poslanika Gomeza. Go¬ mez ima baje zanesljive informa¬ cije, da so te ladje oborožili por¬ tugalski rojalisti. Iz Londona poročajo, da se je vnel v portu¬ galskem vodovju že boj med neko rojalistično ladjo in portugalsko bojno ladjo. Drzen polet. Iz Calaisa poročajo, da name¬ rava' v bližnjem času preleteti francoski aviatik Sommer Rokav ni preliv v ogromnem biplanu, na katerem bo imel s seboj osem pot nikov. MINN. — Rojaka in trgovca Leona Ku karja je štorklja osrečila s zdra¬ vim in čvrstim sinčkom. Leonu želimo še obilo naslednikov, ma¬ lemu sinčku pa, da bi enkrat po¬ stal pravi mož za narod! SE PRIPOROČA V OBILEN POSET OD SLOVENCEV IN HRVATOV, HIBBING. TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE DOMAČE IN IMPORTIRANE. — Poštar je razglasil, da se bo¬ de z dne 19. septembrom otvorila poštna hranilnica in da bode s tem dnem pričela sprejemati vlo¬ ge. Z ozirom na število tujezem- skih delavcev so mnenja, da bode poštna hranilnica delala dobro in imela zadostno vlog. Timoty Connors, je spoznan krivim, da je ukradel eno kravo, katero je hotel prodati. Obsojen je bil na globo $60 in stroške, ali pa v 60 dnevni zapor. Krava je bila last Italijana Bassetti. Ker obsojeni ni mogel plačati globe, so ga poslali v du- luthske zapore kjer bode odslu¬ žil svoje plačilo. Iz Chisholma se nam poroča: V nedeljo 10. t. m. je bil pogreb triletnega Viljema, sinčka znane¬ ga rojaka Frank Arkota, izdelo¬ valca neopojnih pijač. Isti večer je slovensko dramatično društvo v Kovačevi dvorani predstavljalo igro “V Ljubljano jo dajmo". I- gralci so svoje uloge častno izvr¬ šili, želeti bi bilo le, da bi večkrat kaj enakega priredili, ker se ljud¬ stvo za take prireditve zanima. — Dne 7. septembra rano v ju¬ tro je neznan ropar udrl v gostil¬ no Roberta Maxwejla na 414 Pi¬ ne St. ter odnesel v gotovimi $275. Natakar je ob istem času spal v gostilni, vendar ropar je delal ta¬ ko previdno, da ni zbudil natakar- NAJBOLJA POSTREŽBA. PRIDITE IN POSETITE ME. Rojaki Skopa bogatašinja. Iz Londona poročajo: Vneki hiši v Battersegu so našli neko 701etno starko, popolnoma one¬ moglo vsled lakote. Policija je dpgnala, da ima starka 140 000 frankov premoženja in tri velike hiše v naj lepših delih Londona. 141etnega Josipa Partetti, ki je pobegnil iz Chicage, poprej pa o- kradel svojo teto za $50 so prijeli na Hibbingu. Policija je potem obvestila čitkaško policijo, ki o- dloči kaj se ima s pobeglim na¬ praviti. Partetti je v spremstvu nekega druzega fanta hotel iti v Canado, a denar jim je pošel ter ostala sta na Hibbingu, kjer sta name¬ ravala dobiti delo. Goldberg in * Bogicevich odvetniška pisarna DULUTH - - Minn. 404 Columbia Bldg. SE PRIPOROČA .SLOVEN¬ CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA KOVRSTNIH PRAVNIH ZA¬ DEV, POOBLASTILA, KUP¬ NA PISMA TU IN STARO- KRAJSKE POGODBE. pri ZAHTEVKIH ODŠKODNIN OBRNITE SE NA NAS. RAV¬ NO TAKO ČE HOČETE IME¬ TI .UREJENE VAŠE VOJA¬ ŠKE ZADEVE. Ce potrebujete odvetnika v kakosnikoli zadevi, posebno za pri ponesrecenjn v rudnikih, obrnite se na KJE JE John Glavič? Pred dvema letoma je bival v Newarku. Ce rojaki vedo za njegov naslov prosim da mi ga prijavijo, ali pa se mi sam mk’ k 61 " lmam zan i važna poro- Geo Glavič, box 151. Mount Iron, Mirin. Znano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pn odškodnin, st Kupuje in prodaja tudi zemljišča in P°- Dobili ga bodete na sledeči naslov: VIRGINIA — Zaradi deževnega vremena, ki je trajalo nekaj dni j, so s zgradbami stavb zelo zaostali. U- lice, katere so nameravali popra¬ viti še to leto, bodo popravljali še le drugo leto, ker do zime jih po¬ praviti niso v stanu. Zaradi tega jih pa bodo pričeli še le meseca junija druzega leta. — Homes Stores družba iz Mil- vvaukee je sklenila postaviti na- Virginiji veliko 5 in 10 centno pro dajalno, katero bodootvorili 1. de- — Farmerji tukajšne okolice so pričeli spravljati svoje pridelke. Vse kar £e je posadilo in posejalo se je obneslo prav dobro. Farme Palladio <‘l>en George Brince EVELETH, Minn. 317 Grant ave. GROCERIJA IN mesnica ROJAKI! PRIJAVITE SE V MOJI PRODAJALNI .KJER [BOSTE NAJBOLJE POSTRE¬ ŽENI PO ZMERNIH CENAH. Vozim na dom vsa naro¬ čila točno in zanesljivo. Pri ras. na dom. **)000000*KM*M Jakob Verant GOSTILNIČAR EVELETH, Minn. 310 Grant ave. NAJBOLJŠE PIJAČE IN SMODKE VSAKE VRSTE. lajte V MOJEM POSLOPJU SE NA- nam haja tudi Slovenska brivnica. 4 PRIDITE IN POSETl- TE NAS! omaf 302-3 vodke, domaj |e Ud. Podplrajtesi SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, minn. Phone 101. Veseli Janez. i! ONI. PRIPOROČA SE CENJENIM ! ROJAKOM V OBILEN POSET. ie, ne sntj lišča brez pokončala j (jan in -a gotovimi NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. DOLfi J 1 ' Ate »V >1» »V »te »». jriiiV '> 4 v V v j? Vj? VV žsw v do $ 20 aiajte to® ant ,i e JŽin> i na ; >n&° Stefan Zgonc javni notar CHISHOLM, MINN. Lepa pravljica. Spisal Rado M urnik. IZDELUJE POLNOMOCI, _ JUPNE POGODBE IN VSA ^PPUGA NOTARSKA DELA. DGLASITE SE PRI MENI! 'e 'i*v,?v ( ?vWWWW J. P. Ahlin McKINLEY — MINN. RODAJA HAMM PIVO NA DROBNO IN DEBELO. k* r jufO^MODKE IN VSE DRUGE Pl I .. j JAČE SPADAJOČE V gostilno prve vrste uP ! jj SE ULJUDNO PRIPOROČA A rojakom. 'fp^************* Star oče je imel troje kajonov. Nlajstarejši, Šilo, je črevljaril. Obuvala je znal delati pa krpati in dreto vleči tako ročno in hi¬ tro, da se mu je čudil vsakdo. Navzlic temu je pričevljaril le ma lo. Ljudje so hodili najrajši bosi; in še, kadar je krevsal kdo v me¬ sto, je nosil čevlje v rokah name¬ stil na nogah. Nitka, drugi sin, je krojačih Me riti, prikrajati, šivati, likati pa tu¬ di računati je znal tako spretno in naglo, da so ljudje odpirali o- či, ušesa in usta, posebno, kadar je bilo treba plačati. Kljubu temu je prikrojačil le malo. Ljudje so čepeli večinoma rajši umazani, raztrgani in vinjeni po gostilni¬ cah, kakor da bi nosili trezni le¬ po obleko. Najmlajši kajon, Janez, je bil pa velik lenuh. Noč in dan je le¬ žal za pečjo in dremal ali pa pre¬ mišljeval stotere stvari. Bil je vseh muh poln, zlasti pa se je znal lagati, jesti in piti, da nikoli nič takega in enakega. Akotudi mar¬ sikdaj ni imel nobenega počene¬ ga'groša v žepu, je bil vedno Ži¬ dane volje. Kadar doma ni bilo niti slanega kropa za večerjo, je pa za pečjo delal na orglice, do¬ kler niso bili siti vsi štirje. Ta¬ ko so živeli sicer slabo, toda prav poceni. Naposled pa se je stari oča le naveličal tega življenja. Poklical je vse tri sinove predse in jim je dejal, rekoč: "Preljubi moji kajoni! Veliki reveži smo, sami berači. Slabi ča¬ si so, zaslužka ni nobenega. Pre¬ star sem že, da bi hodil prosit vbogajme; opešal mi je vid in sluh, roka se mi trese, zastaja mi noga in smejajo se mi otročar ji. Ali tudi vi trije zaslužite do¬ ma premalo. Pa pojdi, malo po svetu, Šilo, ti, ki si najstarejši in najmodrejši! Nemara pa le na¬ meriš na srečo in pridobiš in pri¬ neseš toliko sabo, da bomo laglje in bolje živeli tu doma.” "Zakaj pa ravno jaz?” se je u- stavljal Šilo. "Mar naj gre Janez ki je mlajši in hodi laglje.” 'Kaj bo Janez!” je ugovarjal starec. "Janez je preneumen, pa tudi zapije vse sproti ali celo na puf. Le ti pojdi, ti!” "Že vidim, da prej ne boste ne hali prodajati sitnosti, dokler ne grem,” je godrnjal čevljar. ”Pa bodi v božjem imenu!” Urugo jutro zarana pomeče Ši lo svoje orodje v popotno torbo in se napoti v beli božji svet. Dol go ne sreča žive duše. Ker je hu¬ do vroče, jo krene v gozd. Tam pa zagleda zlatorogega srnjaka v zanki. "Reši me, ljubi popotnik,” ječi srnjak, ”reši me in izpolni se ti najbolj vroča želja.” "Bomo videli, če bo res,” de neverni čevljar, preščipne zanko in prime srnjaka za zlate rogove. ”Veš, kaj si želim? Da bi mogel v enem trenutku naredi toliko čevljev, škornjev in copat, koli¬ kor bi sam hotel!” Tedaj se zabliska na tleh zlat čevljarski nož. "Vzemi krivec,” veli srnjak. "Ako ga le pokažeš usnju, je za¬ želeno »butalo že gotovo!” ”Ta- pa ni slaba!” se obraduje Šilo in shrani dragoceni nož. Te¬ daj zagleda staro ženo. "Poljubi me!” prosi ženica mla deniča. "O kaj pa!” se zagrohota čev¬ ljar. "Tako grdo staro babo! Saj je zalih mladih deklic dosti.” Zdajci pa se izpremeni odurna starka v prekrasno mlado dekle. Skozi kratko belo obleko in dol¬ ge zlate lase blešči prebelo telo kakor sneg in iz bledega obraza svetijo oči kakor zvezdi nebeški. "Ako bi me bil poljubil, bi se ti bila izpolnila še ena želja!” mu reče z nagajivim nasmehom. "Vila!” klikne Šilo in jo hoče zdaj poljubiti z odličnim spošto¬ vanjem. Vila pa porogljivo namr¬ dne obrazek, pokaže čevljaru o- sla in odjaha na zlatorogem sr njaku. Malo poparjen potuje Šilo da¬ lje in dospe čez devet dolin in de¬ vet gora v deveto deželo pred si¬ jajen grad; z najvišjega stolpa plapola velika črna zastava. "Kdo si?” ga vpraša vratar. "Čevljar Šilo.” ""Ravno prav si prišel. Hudo pogrešamo novih čevljev. Le no¬ ter !” Spuste most in odpro težka vra ta. Šilo stopi na grajsko dvorišče. Tam uzre devetdeset vojščakov in devet pažetov. Vsi so imeli raz trgane čevlje. Iz okna pa sta gle¬ dala sam presvetli kralj devete dežele in njegova prelepa hči Hopsasa. "Kdo si?” ga vpraša kralj Uroš "Šilo, najboljši čevljar vsega sve¬ ta.” "O — beži na, beži! Ali se upaš narediti do jutri opoldne vsem mojim vojščakom in pažetom no¬ ve čevlje?” "Meni prava igrača. Dajte mi samo usnja!” "Dobro. Ako dogotoviš delo, dobiš tri velika zlata jabolka. A- ko ne, ti pa odrobi rabelj glavo!” Šilo dobro je in pije do polno¬ či in spi do enajstih dopoldne. Vsi se že vesele, da odleti glava. On pa si da prinesti usnja, mu pokaže zlati krivec in naenkrat stoji devetindevetdeset parov no¬ vih čevljev pred zavzetim kra¬ ljem! Par prav majhnih in kra¬ snih čeveljcev pa pokloni Šilo kra ljični Hopsasa. ' Zakaj pa imate črno zastavo?” vpraša čevljar. 'Oh," odvrne kralj Uroš žalost no. "Pesoglavec iz nemške deže¬ le se mi je prištulil v grad in pravi, da ne gre prej odtod, pre¬ den ne pride kdo, ki bo znal bo¬ lje piti kakor on. Poizkusi se z njim! Ako ga premagaš, ti dam hčer za ženo in vse kraljevstvo povrhu.” Ako ne, moraš dati pa dobljena tri jabolka in krivec na¬ sprotniku.” Šilo, jame piti s pesoglavcem, pa omaga in zaspi o polnoči. Če¬ meren in prazen jo primaha domov. Enako se dogodi Nitkf. .Srnjak mu da zlato iglo, Nitka jo poka¬ že v gradu in blago se izpremeni v obleke. Prislužena tri jabolka in čarovniško iglo pa mora dati pesoglavcu že zvečer. Ves potrt prileze domov. "Bog pomagaj, kaj bo pa zdaj?” je tožil stari oče. "Jemna- sta, jemnasta, zdaj smo prav taki berači kakor prej.” Zdaj se je vzravnal veseli Ja¬ nez za pečjo, koder je bil zvesto poslušal žalostni zgodbi obeh sta rejših brtov. Zazehal je in se o- glasil: "Oča, kaj pa, ko bi šel tudi jaz malo po svetu ?” "Oh, kaj še!’ se je bridko na¬ smehnil starec in pomilovalno po gledal svojega najmlajšega sina. "Ti bi pa že kaj opravil, sirota!” T, zakaj pa ne r' (Konec prihodnjič.) -O- TISKARSTVO. dvakrat po 800 gold.; Guten- berg pa mn je moral zastaviti vso pripravo svojo. Pri tej so bile brž kone tudi svinčene črke o katerih pa ne vemo, ali so bile lezane ali lite. Obrabile so se naglo, zato jih je nadomestil z litimi črkami od drugih kovin, pri čemur sta mu pomagala Fust m Peter Schoeffer. Schoeffer je tudi izu¬ mil dobro tiskarsko črnilo, in ta¬ ko je ta umetnost napredovala čimdalje bolj. — Leta 1455. je bi¬ lo natisnjeno sv. pismo v latin¬ skem jeziku. Gutenberg je umrl leta 1-167.; umetnost njegova pa se je jela širiti po vesoljnem svetu; malo¬ številne pisane knjige so se ume- kpile tiskanim knjigam. S tiskar¬ stvom in knjigami pa so se tudi ši rile umetnosti in znanosti, iz kratka: tiskarstvo je odprlo člo¬ veštvu pot do više izobraženosti. -O- VOLITVE. s Hi Hi m Hi Hi Hi yfi Hi Hi Hi Pošilja denar, zavaruj posestva in izvršuje vse ban- Hi karske in notarske posie, ter prejemlje zemljiške davke, prodaja vožnje listke. Osebna odgovornost 5,000.000. Hi W. B. Pratt, blagajnik. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi V" starodavnih časih ljudje niso imeli tiskanih knjig, ampak zgolj pisane knjige, Posebno so bili sa¬ mostani skrivnostni prostori, kjer se je gojilo znanstvo; kar je pri- povedala prekrščanska doba v spomenikih človeškega znanja, to so oteli pogube tesni zidovi sa¬ mostanski. Neutrudni menihi so sedeli pri svojih mizah, s pere¬ som ali čopičem v roki, in izde¬ lovali zlasti začetne črke kaj le¬ po in umetalno. To prepisovanje pa je stalo mnogo truda in časa; čuda torej ni, da so bile tedaj knjige prav drage. Prosti narod ni bral, ker ni imel knjig; kar je bilo pisano v celicah, kupovali so bogataši za ogromen denar. Tako n. pr. je veljalo sveto pismo več sto goldinarjev. Iz tega vidimo, da je bila tedanja omika do kra¬ ja nedostatna; kako temeljito je torej moral preustrojiti vse dru¬ žbeno življenje toli imenitni i- zum, kakor je tiskarstvo! Ko so se sredi 14 stoletja lepo razcvela zlasti nemška mesta, je¬ li so gladkim deščicam vrezovati raznovrstne svete podobe in dru¬ ge stvari, katere so pobarvali in potem pritiskali na pergamen ali na popir. Taki lesorezi so bili se¬ veda kaj nedostatni; le iz težka je bilo moči spoznati natisnjeno podobo. Ako so hoteli natisniti celo knji go, treba je bilo toliko deščic, ko likor je imela knjiga stranij. Vse to, kar je bilo pisanega na jedni strani, morali so vzrezati na po¬ sebni deščici, katero so potem po¬ črnili in pritisnili na popir. Kako naporno in počasno je bilo tako delo, umeje vsakdo, kdor si mi¬ sli količkaj debelo knjigo. Po od tisku so bile deščice nerabne. V tem času je živel plemič Ja¬ nez Gutemberg, doma iz Main- za na Nemškem. Ta mož je po- gostoma premišljal, kako bi se dale knjige tiskati s posamičnimi lesenimi pismenkami. V ta na¬ men si je prirezal dokaj ravnih, jednoliko debelih in jednoliko dolgih lesenih klinčkov; na jed- nem konci je vsakemu vrezel pi¬ smenko ter jih potem vezal in zla gal v besede in vrste. Ko je ho¬ tel tiskati, počrnil je vršičke in jih pritiskal na popir. Po natisku so se paličice razvezale in iz no¬ va rabile za tiskanje drugih knjig Toda prvi poskusi mu niso uspe¬ vali ; lesene pismenke so bile nam reč premehke in so se hitro okr- šile. Leta 1450. se združi Guten¬ berg z bogatim zlatarjem Jane¬ zom Pustom, ki mu je posodil Kakor je v vsaki državi udoma¬ čena različna metoda ki se izva¬ ja, da se upošteva ljudska volja, tako imamo tudi v Združenih državah sredstvo, po kateri pride ljudstvo do svojega. In sicer to potom volitev. Te volitve, daje¬ jo narodu pravico, da onemogoči¬ jo oblastno avtoriteto ene ali več oseb,Te dela tih niso po volji na¬ rodu, nasprotno pa narod poveri tako rekoč sv6jo osodo osebam, od katerih se je zanesti, da ne iz¬ rabljajo ljudske volje. Zatoraj se pa ob času volitev dobro pretre¬ su j e, katerega se ima postaviti na mesto. V Združenih državah se voli governement za stalno v določeni čas in ta ostane v svojem uradu, ter mu ga tudi ljudstvo ne more odvzeti Na Angleškem volijo governement za nedoločen čas, katerega doba pa ne sme prese¬ gati sedem let. Če ljudstvu v tem času ni z enim ali drugim zadovoljno, se izvolitev ovrže in izvoli druzega., Na Francoskem in Nemškem imajo zopet druga¬ če vpeljano. V naj večjih državah je pa večina za to potrebnih oseb izvoljena od ljudstva in te izvo¬ ljene osebe potem odgovarjajo narodu za svoja dela. V Združe¬ nih državah imamo več volitev. Vse volitve niso pa nič druzega, kakor, da se tu izreče volja naro da, kakor tudi želja, komu se vod stvo naroda ali urada poveri. Prezidenta in podprezidenta ne voli narod direktno, pač pa izvo¬ ljen je temu mestu isti, ki dobi največ glasov pri volitvah, ki so se vršili po poedinih državah. In, vsaka država daj a toliko glasov, kolikor ima senatorjev in repre¬ zentantov v senatu. Vsaka drža va ima po dva senatorja i naj ma¬ nj e enega reprezentanta toraj i- ma vsaka država naj manj e tri glasove. Senat Združenih držav je izvoljen po volitvah poedinih držav. Reprezentanti v kongresu so pa voljeni od naroda. Število reprezentantov se drži po številu naroda. Vsaka država za se raz¬ deli isto v' distrikte in vsak di- strikt ali okrožje pošlje svojega reprezentanta. Vsak reprezentant dobi od guvernerja poverilne li¬ stine, kot dokaz, da so izbrani zastopati svoje ljudstvo, v sluča¬ ju pa, da reprezentant odstopi, a- b da se na kak drugi način iz- ptazni reprezentantovo mesto, ta¬ krat governer iste države razpiše nove volitve. Vsi drugi uradniki Združenih držav so imenovani od kongresa m narod jih ne more voliti ne odstaviti. Volitve se izvršujejo zelo stro¬ go in vsak, kdor se ne drži do¬ točnih pravil pride pred sodišče Kupovanje glasov je strogo in pod kaznijo zabranjeno, na sploš¬ no se vsaka goljufija, ki se pripeti ob volitvah strogo kaznuje. Plačuje 3°|« od vlog. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi hfi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HŠ Rojakom na znanja! fH Prva in jedina slovenska izdelovalnica unijskih kratkih in H nVeržinka” smodk ter prodaja raznovrstnega vina in likerjev [M samo]na debelo, Wholesale. vam priporoča; Importirani starokrajski orinjevec,zaboj $10,50; kranjsko iHMI tropinovico, zaboj $10.50; kranjsko slivovico, zaboj $10.50; Three Star Cognac Brandy, zaboj $8.00; Sporty Gin krepčil¬ na pijača za staro in mlado, zaboj $9.00. HORVVATOVO ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5.50, kakor tudi californijski trester in “Bourbon Whisky“ i. t. d. v sodčkih od 25 gaionov naprej vedno po najnižjih cenah. Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se zaupno obernite na Antona Horwat, 50 otrok pri kopanju utonilo. Iz Rima poročajo, da je v Are ni pri Stradelli zgodila se grozna nesreča. Velik vrtinec je pogra¬ bil ob morju 50 otrok, ki so se ko pali in jih odnesel seboj. Vsa po¬ moč je bila brez uspeha. Vsi otro ci so potonili. Ruski roparji. V’ bližini kolodvora v Lodzu so napadli roparji trgovca Bogu- slavskega ter ga pobili na tla, na¬ kar so mu uropali 10.500 rubljev. Nekaj ljudi je prihitelo napaden- cu na pomoč, a roparji so nanje streljali ter ranili dve osebi. V splošni zmešnjavi so pobegnili brez sledu. K DELAVEC, PRISTOPAJ ORGANIZACIJAM IN POKA ŽI SE, DA S E ZAVEDAŠ! Miners State Bank Chisholm = = s Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Frank Gonže, pom. blagajnik. Hi Hi Hi Hi Hi 600 N. Chicago Str. JOLIET, Illinois. Steel Plant lote v Norton oddelku se nahajajo prav blizo novih $20,000.000 tovarn ki jih sedaj gra¬ dijo v DULUTHU obstoječe iz devet žgalnic in 43 drugih po¬ slopij. Okolo pet milijonov so že potrošili, največ za podstavbe in dela sedaj tu od 600 do 700 mož. Kadar bode delo končano, bo¬ de vposljenih okoli 5000 delavcev. Sedaj gradijo že ceste, pocestne železnice, vodovod trgovske hiše in privatne in več delavskih hiš je že postavljenih. Če iščete dela ga dobite in sedaj je čas, da si oskrbite lote. Prašajte za reference: JOE SCHARABON, DULUTH, Minn. GEO BROZICH, ELY, Minn. ALFRED W. KDEHN0V, 4034 Columbia BIdg DULUTH, MINN. Malh. Matzele Mesnica CHISHOLM - - Minn. Zaloga syežega in suhega mesa, domačih klo¬ bas, perutnine, rib itd. Rojaki podpirajte svoje¬ ga rojaka! Dobro blago, nizke cene jamčim. Duluth Bretfing & Mailing Go. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tudi pivo v sodčkih. :: FRANK TRAMPUSH, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn. Manufakturna trgovina in grocerijska prodajalna S log ar Bratje ELY, Minn. naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen obisk. V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera ženske in možke oprave in obuval. Naročila se dostavljajo na dom. Josip Scharabon, 415. West Michigan Sl. DULUTH, Minn. BLIZO UNION POSTAJE Kadar pridete v Duluth posetite me. Zagotavljam vam izvrstno postrežbo v moji gostilni. Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Sakser Co. Prodaja parobrodne liste. MATIJA ŽUPANČIČ izdelovalec smodk ELY, MINN. Izdeluje line Queen Ethel smodke. Če hočete ka¬ diti kaj dobrega zahtevajte jih po gostilnah. Maurin in Sterbenc Nashwauk gostilničarji Minnesota. Edino slovensko podjetje v našem mestu. - Izvrstna postrežba se jamči vsem rojakom. Obiščite nas kadar se nahajate v mestu, vedno dobro došli. i'4 i'4 £'4 £'4 ,S'i £'£ >'£ »'e, i'4 i'4 »'i »tA »*a V4 v’4 >'4 »i>VifVWWWWVW:!iWWVWWVW f'4 V *4? s v f'4 V i'4 ¥ i'4 i'4 V*? i'4 Vi? i'4 $ {FIRST NATIONAL BANK Chisholm - - Minn. f § i'4 Vi? i<4 Vi? Kapital $25.000. Preostanek $20.000. Osebna odgovornost $5,000.000. m Obrestuje denar po 3° 2 1 & Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na sev strani i'4 Vi? i’4 V i'4 ¥ i*4 Vi? Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! i'4 ¥ i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? f f f i'4 Vi? i'4 v i'4 Vi? i>4 Vi? i'4 ta ^'J4'Ji , 4i'4i , 4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4fi'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i'4i , 4i'4i'4 't' '»» Vi?Vt?Vi?Vi?Vi?Vi? Vt?Vi?V t ? Vi?Vi?;{Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi?Vt?Vi?Vi?Vi?Vi?Vi? FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.1 Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. * V pouk KAKO JE TREBA POMAGA¬ TI V NAGLIH SMRTNIH NEVARNOSTIH. Kako je treba ravnati z zmr- njenci. 1. Zmrznjenca je treba na sa¬ neh, na vozu ali na nosilih na po¬ dlagi snega, slame, sena ali re- zanice oprezno prenesti na pri¬ praven kraj, da se mu od mraza otrpla ( ušesa, ustnice prsti, nos i. t. d. ne odlomijo. 2. Tam, kjer se zmrznjenec o- življa, ne sme biti zakurjeno, pa tudi prepiha ne sme biti. Najpripravnejši prostor za to je v kakem hramu, skednju ali v kaki veži. 3. Najprej se zmrznjencu obla čila oprezno zrežejo z života; po loži se na sneg, 'ki je kakih 10 ali 15 cm visok, na to se pokrije do ust in nosnic nekaj metrov na de belo s snegom, ki se mu mora povsod pritiskati k životu. 4. Zmrznjenec mora dotlej o- stati na tej postelji, dokler se popolnoma ne otaja in dokler se ne vrne gibčnost vratu, trupla in udoy. 5. Ako se kje sneg raztaja je treba naložiti drugega in ga pritiskati k životu. G. Ako ni snega, se mora zmr¬ znjenec zaviti v gunje, namoče¬ ne v mrzlo vodo, ki se časih poli¬ vajo in če takih gunjev ni, se mora otajevati v vodi, ki je po¬ mešana z drobno stolčenim le¬ dom. 7. Ko se zmrznjenec otaja, se mora vzeti iz snega, iz mokrih gunjev ali iz mrzle vode, obrisa¬ ti z nepogretimi rjuhami, položi¬ ti v nezakurjeno hišo na hladno, navadno posteljo in zaviti v hlad no odejo. , 8. Ko se je život omečil in je že gibičen, se zavije v mlačne, potem v toplejše rjuhe, da se po¬ časi ogreje; razodeti se pa ne sme, ogreva se še s tem. da se po- kladajo nanj im med udi segreti in v kaj zaviti ploščki, kameni, opeka ali z vrelo vodo napolnjeni in dobro zamašeni vrčki. 9. Ako bi se ne čutilo, da zmr¬ znjenec diše in da mu bijejo žile ali srce, mu je kopropiti obraz go le prsi in trebuh z mrzlo vodo ter ga v tem šegetati po podpla¬ tih ali z namočenim peresom v no snicah in v goltancu; toda to se mora delati oprfezno. 10. Zelo dobro je v zmrznjen¬ ca pihati sapo; s prsti se mu za¬ tisnejo nosnice in v usta ki se mo rajo poprej osnažiti, pihne kdo vanj čistega zraka, toda ne pre- silno in mu pretiska trebuh z dlan mi oprezno in polagoma proti pr¬ sim. To se ponavlja večkrat. 11. Najhitreje pa se stori, da začne zmrznjenec zopet sopsti in da se mu začne kri ,zopet pretaka ti po žilah, če mu položimo dla¬ ni na sredo trebuha ter zmerno polagoma proti prsim pritiskamo z majhnimi, navednemu, mirnemu sopenju enakimi presledki, ker mu tako prsi lahko stiskamo, in ko odjenjujemo, zopet razprostira¬ mo. Tako se dela neprenehoma dalje časa, in sicer tudi še potem, kadar začnejo žile in srce biti bolj in bolj. Da je začel zmrznjenec di hati, spoznamo na tem, da napeti predalnik ne pušča trebuha tako lahko pritiskati proti prsom ka¬ kor prej. Navadno začnč potem glasno sopsti. V začetku zmrznje nec večkrat ponehuje sopsti; za- raditega, se mu mora večkrat na trebuh pretiskati tako, kakor smo rekli. 12. Zdaj počasi zakuri v peči, toda ne preveč, in daj oživljencu| ako more .požirati, skledico mlač¬ nega čaja, žlico starega vina ali gorkega piva, za živež pa goveje juhe. 13. Če bi zmrznjenca bolel kak o- tajan ud, ga zavij ; v mlačno-tople rjuhe; če bi ga pa nič ne čutil, g a mu umivaj z mrzlo vodo. 14. Nikoli se ne smejo zmrznjen cu dajati močno dišeče reči, p salmijakovec\pod nos; tudi se’ ne smejo, prsi, trebuh, ude s cunja¬ mi, krtačami i. t. d. drgniti, zakaj take reči več škodujejo nego po¬ magajo. F Kako je treba ravnati z utopljenci 1. Da iščemo in potegnemo u- topljcnca, bi bilo treba posebnem orodja. Ako takega orodja ni inle treba utopljenca iskati z navadni mi čolnarskimi drogi, se mora pa žiti, da se utopljenčev život ne po škoduj e. 2. Iz vode potegnjenemu utop- ljencu se takoj osnažijo usta pen, blata ali peska s kazalcem, grlo s kosmatim peresenim koncem, no¬ snice s pripravnim klinčkom ali zvitim papirčkom. 3. Potem se položi utopljenčev život nekaj trenotkov tako, da le¬ ži z obrazom in prsmi nekoliko nvzdol, da more voda iz dušnika odteči skozi usta in nos. To se zgodi najhitreje, če se po¬ loži život po dolgem s trebuhom navzdol, da more voda iz dušnika govanjem enega konca deske da pripravna leža navzdol; pri tem je treba utopljencu z roko podpirati čelo in ga držati nekoliko više. Bog ( ne daj, da bi utopljenca po stavljali na glavo ali ga poklada- li črez sod! 4. Potem se prinese utopljenec na pripravnih nosilih s podlože¬ no glavo, znak ležeč, na priprav¬ no mesto, in slečejo se mu vsa oblačila, ki jih ima na še na sebi, ogreva se, kolikor je treba, da bi še oživel. b) ga položiti na solnce s po¬ dloženo glavo ali h kaki steni, pa tako, da mu solnce ne sije narav¬ nost v glavo. b) v toplo vodo do prsi, na pol sedeč, z golo glavo, vratom in prsmi; prsi in hrbet se mu umi¬ vajo s toplo vodo. 8. Da začne sopsti, je ravnati, kakor se je reklo v I. 9, 10 in 11. 9. S tako oživljenimi ljudmi se mora vselej ravnati prav skrbno, ker se prav lahko primeri, da se jim vrne prejšnje stanje; dokler popolnoma, ne okrevajo, potrebu- jeo dobre postrežbe. Kako je ravnati po telesnih po¬ škodbah, kakor pri ranah, zlom' 1 j enih in izpahnjenih kosteh itd. Človek lahko pride hitro v smr¬ tno nevarnost po telesnih poškod bah, ker izgubi preveč krvi in se mu život premočno pretrese. a) Če človek malo, dasi dalje časa izgublja krvi, mu to ne ško¬ duje preveč. Da se pa to preveč¬ krat ne zgodi ali nepotrebno pre¬ dolgo ne traja, se rana ne sme iz¬ pirati ali sesedena, prisušena kri morda nalašč trgati z nje. Če te¬ če kri močneje, se ustavi, ako se položi in trdno priveže na rano nastržek, ki se prej namoči v mrzli vodi; k nastržki pridenemo kisa ali žganja. Kri se tudi ustavi, ako se rana potrese z raztolčeno kolofonijo, z moko ali z ogljenim prahom. Največja nevarnost za življenje je, ako teče kri iz veče žile curkoma ali pehaje. Tedaj se pritisne palec ali drug prst pod kraj in nad kraj, kjer teče kri, in se pritiska, dokler ni mogoče ra¬ ne trdno privezati. V to svrho se naredi povelikosti rane zamašek iz platna, gobe i. t. d. ter se priti¬ sne, ko se prsti hitro odtegnejo, na rano in se potem s povojem, ruto i. t. d. poveže tako trdno, da na rano položeni zamašek ostane tesno pritisnjen. Preko tega se pokladajo v mrzlo vodo namoče¬ ne rute. b) Kadar si kdo pretrese mož¬ gane, hrbtenjačo, drobec ali pr¬ si, je'vselej omamljen, a časih tu¬ di ohromljen. Na glavo se mu pokladajo v mrzlo vodo namočene rute, če je treba, se polivajo, tudi prši in trebuh z mrzlo vodo in če dihanje in torej tudi obtekanje krvi poje¬ ma, se mora ravnati, kakor se je reklo v v I. 9, 1<* in D- 2. Vselej, kadar se primeri kaj takega, kakor sploh vselej, kadar se kdo zelo rani, zlomi ali izpah¬ ne kost, se mora tudi Skrbeti za prikladno ležo poškodovancevo. Če ga je treba prenesti ali prepe¬ ljati, je gledati, da se. poškodova¬ ni del po mogočnosti , malo pre¬ tresa vlači, suje m stiska, /ara- ditega je treba dati bolniku meh ko podlago, p. slame, sena u t d. Najbolje ga je prenesti na nosilih pozimi pa prepeljati na sanel . ADOLPH fi. DE Wll.liE, Trgovina s žganjem in likerji na ^ 874 ISLAND AVENUE, —sese Milvvaukee, Wis. ital pr iP of se priporoča slovenskim gostilničarjem za narocbo finejšega zganja, brinovca tropinovca in slivov^ Cene solidne, postrežba zajamčena. Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega grenil vina Rostopsin. • rO0* tita . pa **$**!*> * v*< ih 215 v NAROČITE OBLEKE * 5. Ako je nesrečnik pozimi pa¬ del y vodo in je njegov život otr¬ pnil kakor život kakega zmrz¬ njenca, ga je treba poprej deti v sneg ali mrzlo vodo, in potem o- prezno in počasi ogrevati tako, kakor se je reklo v I. Poglavju. KROJAČU NA ELI M ki izdeluje lepe, nove, trpežne in moderne obleke, močno izšite in priležne životu, čisti b lika in popravlja vse po zmernih cenah, pridite r I l sl ogledati blago In uzorce • L 6. Ako se mora utopljenec oži vljati blizu vode, je treba: si ogledati blago In uzorce Pišite na JOHN TERANA, ELY, MINN. El a) njegov život pokrivati do vratu s jDeskom, na solncu segre¬ tem, in ko še pesek razhladi, po- kladati novega, bolj gorkega nanj, ali Jasper Fjeldstad Co. Dry Goods Store Chisholm - - Minn. Phone li; Zraven John Rusa. Benina, Pol Sku Prodajalci manufakturo ega blaga, ženskih klobukov, oblek in lini obuval po najnijžih cenah. 7. Ako se ogreva utopljenec v poslopju, se poloči a) njegov život na pregret vol- nat gnoj, ali se zavije v pregreto odejo ali se pa dene Vsa oprava za otroke. Posebno pozornost dajem Slovenkam. Nels A. Nelson Chisholm - Minn. Phone 1 v odzadju Miners National Bank poslopja. LIVAR. Napeljjavamo vodovode, popravljamo sesalke invst v našo stroko spadajoča dela. Dajte mi naročilo! NAJBOLJŠE Vaš rojak M; . Helps Shea trgovina s in pogrebnik 312 Grant Aye. EVELETH,MINN. Phone 51 Najboljše vrste pohištvo, postelje motroci, oprava izvršujemo po kratkem naročilu. - Proda¬ jamo dobre peči in sploh vse v to stroko spa¬ dajoče stvari. Y tf se nat i muier- StC na USUL« jevo libbingu, se nal Virginiji John Push, slovenski krojač L r.msHnr.M mtmh tNlko I "^nu CHISHOLM, MINN. Izdeluje trpežne obleke po najnovejši modi. Imam na izbor veliko yzorcev. Pridite in oglejte si blago in se prepričajte o niz cenah. Syoj k svojemu! Rojaki! | Kadite slovenske smodke | Oliver, Santiago' Mr In Porto Rico. | Izdeluje Oliver Cigar Co. Pavshe in Klofanda. Hibbing - Mi " 0 % g Podpirajte domače podjetje! | S, I V*"* 'S i.ivV First National Bank Biwabik - Minn. Kapital - - 29.000.00 Priporočamo se za vse bankarsko delo In po' šiljanje denarja. Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Skušajte naše barve. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago. OBIŠČITE NAS DrRichters PAiffiPiuir Kranjsko. t\ Če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Dr.. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem in če se boste * njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga Jeka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. F. Ad. Richter C& Co. 215 P earl St. NEW YORK. tov, scsalke i ter je bilo pri. tem nekaj ženski lahko ranjenih. Nekaterim pogu ni n im možem se je posrečilo po¬ gasiti požar, ki pa je kljub temu Koroško. Požar. Ce se nahajate v Dnluthu? obiščite Miller-jevo restavracijo in hotel. PlOflSe ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restavracijo, ki Qg J se nahaja v flibbing hotelu. - erTl0 pc| Ge ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut ulici= Proda* _ . w pioh Priporočamo ja- našo veliko zalogo groeerijskega in manufakturnega blaga. Huda ura v Kočevju. 10. m. m. po poldne se je nad Kočevjem vzdignil hud vihar, ki je vzburkal Rinžo in pripodil o- blake, polne toče. Kot orehi, de¬ bela toča je v par minutah polj¬ ske pridelke in sadje pobila, po¬ tolkla proti severu ležeča okna in razbila opeko, zlasti pri sirotiš¬ nici, bolnici in gimnaziji, ubila je tudi mnogo' tičev in druge ži¬ vali, kokoši in konje do krvi ra¬ nila. Pokrajina je bila kakor z le¬ dom posuta, žetev je uničena. Dezerter. Te dni se je rezevni desetnik Jožef Kramar v šentpeterski vo¬ jašnici preoblekel v civilno oble¬ ko in odšel v mesto. Ker ga v predpisanem času ni bilo nazaj, je vojaška oblast javila slučaj po¬ liciji, katera je Kramarja izsledi¬ la in oddala nazaj. Otrok v svinjskem kotlu. Iz Leskovca pri Višnji gori. m. m. je kuhala Tereza Grčman v kotlu za prešiče. Njen 31etni sin ček Anton jo je prosil, da naj ga dene na pokrov kotla. Deske so se pa razmaknile, otrok je padel v kotel in se opekel tako, da je dru¬ gi dan v groznih bolečinah umrl. Umrl je na Bregu pri Litiji nagle smrti vsled kapi Ivan Ponebek po do¬ mače Selan, posestnik in usnjar. Zapustil je vdovo in obilo otrok. Njegova prva žena je bila Liti- janka Kobilčarjeva Jula, teta na¬ šega novega župana Jurčeta. Konjski tatovi. V Babjem Dolu pri Kra.nju so se pojavili zadnji teden konjski tatovi in ukradli trem posestni' kom konje. Tatovi so gnali konje proti Koroškemu. Nesreča pri vožnji. Iz Starega trga pri Ložu piše¬ jo:' Grozna nesreča je zadela v to rek 22. m. m. rodbino Sterletovo iz Podloža. Ko je njen 331etni go¬ spodar Franc peljal omenjenega dne težak voz žaganic na Rakek, je hotela nesreča, da se je ravno v klancu nad Ložom zlomil pri enem volu jarem. Ker drugi vol sam ni bil toliko močen, da bi voz ki je začel drčati, pridržal, je ho¬ tel omenjeni Franc Sterle voz hi¬ tro zavreti, toda bilo je prepozno. Voz je zavil na stran, se nagnil in prevrnil na nesrečnega vozni¬ ka Franc Sterleta. Vsa teža vo¬ za je padla nanj in ga popolno¬ ma zmečkala. Par hipov je imel še toliko moči, da je klical na po¬ moč, komaj po da so ga potegni¬ li izpod voza, je izdihnil. V Goričah v celovški okolici je dne 22 m. m. ob pol 8. uri dopol¬ dan vsled strele nastal požar, ki je upepelil osem objektov. Saški kralj Friderk Avgust je dospel dne 21. m. m. v Trbiž, odkoder je odšel tv svoj lovski revier na lov na gam- SC. Primorsko. Štajersko. i t ; krCene poštene. Postrežba točna. Sartori Bratje ELY - - Minn. ARTORI in TRAMONTINI CHISHOLM - - Minn. 0 HtGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Peter Bezeka Ely, Minn. t? taaoja rojakom, da je ravno dobi! zalogo ženskih svilenih jopic io kikelj, ravoo i* tako tudi možkih, ženskih io otročjih klobukov. f j), ® udar ) i dobijo po najnizji ceni trpežne delavske obleke. Velika zaloga V čevljev zenskih in otročjih slamnikov. Cene nizke, blago dobro. Zabode] je z nožem v Štorah pri Celju v gostilni rudar Lah tovariša An¬ tona Pitnerja. Pinter je smrtno- nevarno ranjen in bržkome ne bo okreval. Povozil je avtomobil rodbine Spitzer iz Krapine py Svetem Križu 12 letno Angelo Opresnik, ki se je skrivaj zmuzala na avtomobil, ko se je bil ustavil, potem pa, ko se je jel zopet pomikati naprej, z nje ga padla in prišla pod kolesa, ki so jo tako stlačila, da je kmalu izdihnila. Eksekucije. Na spodnještajerska okrajna glavarstva so poslali poslanci Slovenske kmečke zveze prošnje naj se ustavi vsako izterjavanja davkov (eksekucije) in to radi le¬ tošnje slabe letine, suše in drugih vremenskih neprilik. Ogenj v romarski cerkvi. V romarski cerkvi _ v Sel j ah, slovenjegraški okraj, je izbruh¬ nil med službo božjo ogenj, vsled česar je nastala med verni¬ ki panika. Vneli so se namreč venci, s katerimi krase romarji svete kipe in podobe v cerkvi. Lju dje so prestrašeni drli iz cerkve Slab zakon. Anton Nicon, doma iz Zadra, stanujoč v Trstu, je poročen ze 12 let a v teku cele te dobe ni le- lal niti en dan. Vedno je pohajal in pil, denar pa izsiljeval iz ubo¬ ge žene, katera je morala skrbeti zanj in zanj 7 nedorastlih otrok. Včeraj je Nicon zopet zahteval od žene denar, a ker ga ni dala, jo je začel pretepati. Zagrozil je, da,ubije njo in vseh sedem otrok. Otroci so zagnali velik krik, med tem pa je Nicon preklinjal in pre¬ tepal ženo. Sostanovalci so pokli¬ cali redarja, ki je Nicona aretoval. Pridržali so ga v zaporu. Aretirana italijanska častnika. 18. m. m. so prišli trije italijan ski častniki iz Palme v civilni o- bleki v avstrijsko Furlanijo ter se vozili s kolesi po raznih va¬ seh. Proti polnoči so prišli na me¬ jo k avstrijski finančni straži. Tam jih je ustavil orožnik in are¬ tiral dva častnika, ker nista ime- j la na svojih kolesih svetilk. Pre¬ iskali so jih tudi, toda niso našli ničesar, kar bi kazalo na vohun- j stvo. Orožnik je peljal nato čast-i nike v Cervinjan v zapore, kjer sta bila drugi dan obsojena vsak na globo 5 K. Vojaška oblast je odredila, da sta bila nato italijan¬ ska častnika takoj izpuščena. Streli iz revolverja na okrajnem sodišču v Gorici. Dne 26. avg. dopoldne se je i- mela vršiti na eksekucijskem od¬ delku okrajnega sodišča v Gori¬ ci dražba nepremičnin gostilničar ja Fantuzzija. Tožitelj je trgovec Bozzini. Zastopnik Bozzinijev je bil dr. Battiggi, odvetniški kon- cipijent. S tem se je razgovarjal Fantuzzi, hoteč odložiti družbo Ker mu dr. Battiggi ni ugodil, je vzel Fantuzzi revolver iz žepa ter ustrelil. Dr. Battiggi se je ognil. Strel ni zadel nobenega, tako tudi ne drugi strel. Navzočega mno¬ gega občinstva se je lotil velik strah. Fantuzzi je hotel zbežati, pa so ga vjeli in zaprli. Zaradi suše. V goriški okolici se vrše ko- misijonalni ogledi, ki imajo kon- statirati škodo, ki jo je napravila suša. ''Opozarjamo vsakega, da o pravem času poskrbi, da bodo škodo prav cenili. Gre namreč za odpis davka onim, ki so bili po suši prizadeti. Patrone niso igrače. V Lokvah na Goriškem sta se hotela igrati 261etni V. Cej in 17- letni A. Krivec s patrono. Vtak¬ nila sta jo v neko jamo v drevo in Cej je vzel železo ter z njim uda¬ ril po patroni. Patrona se je raz¬ letela in zadela Ceja v trebuh. — Cej je obležal mrtev. Nesrečna ljubezen. Na Opčinah se je ustrelil z re¬ volverjem v sence 261etni Karel Žigon in Renč zaradi nesrečne ljubezni. Zaljubil se je bil v hiši- no neke tržaške rodbine in si je vzel življenje, ker ga ona ni ma¬ rala. Njegovo truplo so našli na njivi, V Kobaridu. je umrl oče pokojnega sklada¬ telja Andreja Volariča. Pokopali so ga v nedeljo. Bil je čevljar in godec z znani kobariški godbi. Zadnja leta se mu je godilo sla¬ bo. Bil je star, zapuščen, .ker ni imel svojcev, ki bi skrbeli zanj.. Vežbališče za vojaški zrako plovce. Ne Velikih Rojah na Gori¬ škem se prične v prihodnjih dneh pripravljati poseben prostor za zrakoplovne poskuse za vojake. | Zgodovina Združenih š 1 držav. I c- m Začetek nove Anglije. P e ta 1607 so poskušali Angle¬ ži naseliti se v državi New York in tačas je bila cela ta dežela ne¬ obdelana. Istega leta sta tu dva Angleža hotela ustanoviti svojo naselbino, vendar obneslo se jim ni in na pol mrtva in zmrznjena sta se leta 1608 vrnila na Angle¬ ško. Šest let pozneje je John Smith preiskal deželo in trikrat je po¬ skušal deželo obljuditi, vendar tu di njemu ni šlo po sreči. Pod vlado kraljice Elizabete je nastala na Angleškem nova ver¬ ska sekta, in iste, ki so k nji pri¬ padali so imenovali “puritance". Začetek te sekte je bilo leta 1580. Ta sekta je potem dobila privolje nje, da se je izselila in neki Brew~ ster, Bradford' in Standisk z ne¬ koliko moštvom so se leta 1620 podali v novi svet, kamor so pri¬ šli 5. avgusta. Odpravili so na pot dve ladiji "Speedwel” n "'Mayfiower”. Prva je bila na potu tako poškodovana, da se je morala vrniti, druga pa, ki je bila trdnejša je dospela z izseljenci srečno na mesto. Z ladijo so jadrali proti Cape Cod, vendar, ker je bila tu last že (zasedena, niso imeli pravice se na j seliti, zaradi tega so jadrali na¬ prej ter prišli v Virginijo, kjer so 21. novembra 1620 zavzeli zemljo ; kot last angleškega kralja. Tu so j potem pričeli postavljati naselbi- i no, katero so imenovali Plymonth Med tem časom je došlo vedno več priselnikov. vendar podneb¬ je jim ni ugajalo in v enem letu je pomrlo 51 Angležov. Ko je leta 1625 zasedel angle¬ ški prestol Karl I. je imel obilo homatij s puritanci, ki so se ra- pidno razširili. Bili so tudi kruti in pripisovale' so se jim marsika¬ tere pregrehe. Leta 1629 so se voditelji puri¬ tancev sestali ter se posvetovali o večjem naseljevanju v novi svet. Res se je našlo dosti oseb, ki so bile pripravljene iti za srečo, in leta 1630 je neki John Winthrop odpeljal v novi svet okolo 1000 puritancev. Zgradili so si potem, ko so dospeli v novi .svet veliko naselbino, ki so jo nazvali Tre- mont. Postavili so tudi drugo mp- sto, katero so nazvali Boston. Odhod Winthropov je dal po¬ vod tudi drugim in do konca leta 1630 je prispelo z izseljenci 17 ja- dernic, ki so pripeljale 1500 izse¬ ljencev. S tem in prejšnimi je pri¬ čelo Nova Anglija. Združene naselbine. Do leta 1640 • se je iz An¬ glije naselilo veliko ljudi in na¬ selbine so zelo naraščale. Skle¬ nili so nekako zvezo, ne zna- biti iž političnih ozirov, pač pa v obrambo proti Indijancem, ki ni¬ so bili Angležom čisto nič prija¬ zni. Zvezale so se takoj nasel¬ bine in sicer kakor so jih nazvali Massachusetts Bay, Rode Island, Conecticut,, New Haven in Ply- month. Imenovali so potem to zvezo “Združene kolonije Nove Anglije” in uvedli so v njih neka¬ ko federalno vlado. Osem izbra¬ nih je predsedovalo naselbinam in ti so bili nekaki governerji. Prihodnjih dvajset let ni bilo v Novi Angliji dosti spremembe, ker Anglija sama je bila zaplete¬ na v civilno vojsko in se ni mo¬ gla brigati za Novo Anglijo. Pri¬ pustila jo je sama sebi in med na- selniki, razun nekaj bojev z In¬ dijanci ni bilo nič posebnega. H Slovensko podjetje Gilbert Hardware & Furniture Co. Tel. 30 Nasproti poste Gilbert, Minnesota. Priporočamo rojakom nase dobro in svežo zalogo Železnine, kuhijnske peci, vsakovrstno pohištvo, najbolse barve, olje itd. Isti, ki ste pri nas kupili ste prepričani, da se dobi pri nas najcenejše in najboljše blago. Vpeljavamo yodovod. Kukar, Mantel, Spitznagel. Ctty Prag Store. Največja lekarna Pitone 3. Cltisltolm - - Minn. Popolna zaloga zdravil in toaletnih stvari. Slovenci vedno dobro došli! Naša zdravila so vedno zanesljiva. Posetite me! C. Jesmore & Son, najvecja KONJUŠNICA EVELETH, - - MINN. 415 Grant Avenue. Pitone 23-1. Kakor tudi. Pogrebniski zavod PRI NAS BOSTE VEDNO DOBILI DOBRE IN ČILE KONJE ZA VSAK SLUČAJ PO PRIMERNI CENI. Izročite nam Vaše pogrebe in videli boste, da je naša postrežba najboljša in naše cene vedno poštene. / r A. M. Murnik EVELETH - - MINN. Grant Ave. Največja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANfNE, ZEN¬ SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost da¬ jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH. Joe Seliškar slovenski gostilničar ELY, MINN. Prodaja pristno domače, oiiijsko vino, rodeče in belo po $1.50 do $2.50 galona. Wiiiskey od $2.50 do $4.00 galona. Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče. Sveže pivo, dobre smodke. IfiUitfiUiiiiifiifiiriifiifiiliifiififRifiUillilFiifilfilfilfilHlfiifiif; | Mike VVeinzierl jjj Ufi £ ELY, Minn. trgovec s zlatnino in urar. !fi Priporoča Slovencem svojo prodajalno. ® pravlja ure zanesljivo, | Posečajte mojo trgovino, s sk s s Po- ffi s a ss ifi Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek in delniška odgovornost $67.000. OO Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. ZAHTEVAJ ,Fashion“ in 99 najboljše smodke po |yi 0 **«£*** 10 centov. wl¥ldlddld 99 dlCOFO.^ iz čis * e0a havanske ® a to baka tudi po 10 centov. THE DULUTH CIGAR CO. DULUTH - - - - MINN. 118-120 W. Michigan St. MAKS ARKO, Aurora, Minnesota. Priporoča Slovencem svojo gostilno in lepo urejeno restavracijo Postrežba točna. Rojaki posetite me. Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO. Historička povest iz XVI. stolet. (Po petem hrvatskem natisu.) Poslovenil Silvester K. ”Vroče krvi je, praviš,” pretr¬ ga mu Vramec besedo, , tedaj je rojeni sin svojega očeta Motiš se. Pavle ni, kakršen sem jaz in ni, kakršen sem bil. Ako sem vroče krvi in trdne vo 1 j e, vendar nisem še uganjal bu- dalosti. Vsa moj,a moč, vse moje napenjanje veljak) je samo edini smeri — slavi in koristi svojega rodu. Naše imetje izbil sern s sa¬ bljo iz krempljev lakomnih sose¬ dov in mislil «em, da bodeta to, kar sva jaz in moj oče nabrala, čuvala in razširjevala sinova. A- li v mojo žalost rjavi mi stara sablja. Pavel se klati po svetu, gleda vedno v oblake, potika se po stranskih potih in noče nič slišati o ženitbi. Domovje moje se ruši, ruši. Razun tega imam žalost tudi zunaj svoje ga domo¬ vanja.” ”Kako naj si mislim zadnje?” vpraša radovedno kanonik. "Kako? Opravki ne tečejo po tisti strugi, po kateri bi se ineni zdelo broditi. Kar se godi po na¬ šem kraljevstvu, ne dopade se mi. Le poglej Draškoviča! Mo¬ der je kakor knjiga, gladek kakoj držaj od cepca, sladek kakor ci- persko vino, ki ti hoče prekaniti pamet. On je bršljan, ki se opri¬ me vsakega.in še povsod vzpe¬ nja, a ni hrast, ki bi stal sam ob sebi in le ustavljal burji, ki je je¬ la vršati po Hrvatski. Preveč streže višji gospodi, preveč dopi¬ suje na Dunaj. Jaz — jaz mu ne zaupam; banska-čast .mu je le o- prijemišče, po katerem se lahko vzpenja višje in višje. Ali ni po¬ stal lani iz zagrebškega gjurski škof? Čemu li? Ali se briga on količkaj za 'koristi in svobode hr- vatske in slovenske gospode? Ne verujem. Dokler je ž njim sku- paj banoval še Fran Frankopan, verjel sem, ker je bil modruški knez duša kakor iz stekla in ju¬ nak brez para. Da, takrat sem bil tudi jaz krilat zmaj in kjer se je vila banova zastava, tamkaj ni pomolel Turčin dvakrat svoje gla ve pred mene. Kakor nadangelj hudiče z nebes tiral je Franko¬ pan Turke iz dežele in ni se ime¬ noval zastonj "hrvatski ščit”. In vendar ni bil tem iq onim po vo¬ lji. Ali misliš, da je bila njegova smrt poštena? Vsled malega tu¬ ra zk ušesom otekla mu je cela glava in on je kot junak umrl revno v Zagrebu v postelji! Go¬ vori se, da je zdravnik bil kriv. Kdo ve? A kdo banuje zdaj? Dra škovič? Ne. Nadvojvoda Karl in njegovi nemški generali. Ali če¬ mu Karl, ko nam je po postavno vendar ban vojskovodja? Čemu so nam vsi ti Papendorfi, Haleki in Taufenbachi, ko vendar zna hrvatska gospoda sama voditi svoje čete? Misliš, da nam bodo pomagali oni in njihova štajer¬ ska vojska? Hvala jim. Za zidi- nami, za oklepom, kar zemlje se trese pred temi našopirjena; a če le pokakže izza grma turška kapa, potem pa Bog pomagaj! Turčin ne vidi drugega, kakor hrbta tem pogumnih strelcev, a vi Hrvati pogubljate svoje glave. No, dovoljno sem se izgovoril. Vse me je razjezilo tako, da sem se umaknil v svoje gorsko zave¬ tišče; nočem igrati v takem ple¬ tenin je pri nas treba trdne volje •in trdne volje si ti. Da poskuša¬ mo ukloniti cesarsko svetlost, moramo razbiti štajersko koman¬ do, sicer se oglasi drzni Kacija- ner! Skusimo sami voditi vojsko, a vojskovodja bodi nam ti!” ”Pusti me!” brani se Gregori- janec obotavljaje. "Še eno. Zagrebčani so se uda- li v pravdo proti tebi, da bi ti od¬ vzeli Medvedgrad in kraljevi brod. Kmalu -bode prišlo do sod¬ be. Kakor sem slišal, prevračajo in prelistujejo kraljevi sodniki stara zagrebška pisma. Bog ve. ali nimajo Zagrebčani pravice?” "Nikdar!” zakličje Gregorija- nec in skoči na noge. ”Moje pra¬ vice so jasne kakor solnce na ne¬ bu.” "Sodišče že ve, kaj je prav. A- li pri sodišču imamo mi dovolj prijateljev. Bodi naš!” prigovar¬ ja Vramec in ponuja Štefanu de¬ snico. ”Vaš sem!" meni .Gregorijanec črez nekaj časa in prime starče¬ vo roko. 1DEE Anton Zalar Martin Shukle Anton Zalar & Co. EVELETH, & 503 Grant Ave. Priporoča novo otvorjeno trgovino p hoi, e grocerifskega blaga, kakor tudi mesnico s svežim in suhim mesom, perutnino in domače Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo, * JOHN B. SMREKAR EVELETH, Minn. ♦ # "Amen!" pristavi kanonik. Kmalu se je stemnilo v Me¬ dved gradu in pogasnila zadnja luč. Kanonik je sanjal v svoji po | stelji vesele sane, a Štefan je še dolgo staj pri oknu in zrl v noč¬ no nebo, da bi pričakal svojo zve¬ zdo sreče. III. ♦ ♦ ❖ X X ❖ ♦ ♦ lO. tm ' 1 & e Jic>r: » s "(jue! 1 , šali fltlO) dala « tfl Vam preskrbi: milica zap; ore 0 prel ZAVAROVALNINO. VOŽNJE LISTKE. NOTARSKA DELA. POŠILJANJE DENARJA. PRODAJO ZEMLJIŠČ. V Zanesljivo in pošteno. URAD 415 PIERCE ST. "Tedaj pa bodi naš!” reže z veselim licem kanonik, ki je do- zdaj ostro pazil na vsako besedo medvedgrajskega gospodarja. "Vaš? Čegav? Samo tebe vi¬ dim pred seboj!” vpraša Štefan, vzdigne glavo in začuden -gleda kanonika. "Da, naš!” odgovori Vramec o- dločno, vzdignivši se na noge. "Mnogo je hrvatske in slovenske gospode, posvetne in duhovne, ki je istih misli, kot ti, ki te ne dol¬ ži grehov, katere ti očitajo na dvo ru. Imetje in vladanje izginuje hrvatskim stanovom in hrvatski gospodi iz rok, tuji generali ho¬ čejo izpodriniti domače velikaše hočejo nam kraljevstvo poseliti' a poleg tega nam ne pripusti turska gomazen, da bi si, oddah¬ nili. Luč je dogorela da nohtov Popusti brezdelavnost in bodi Po sestanku na Medvedgradu | še ni bilo minulo leto dni. Pribli¬ žal se je bil praznik sv. Jurija, j Polja so bila posuta z gostimi biljkami, drevje in mladike pa so se jele svetiti v belem cvetju. Po nebu so se tu in tam poganja¬ li lahni oblački, kakor bi bili čudne ptice iz neznanih krajev; lastavice so sedele na strehah, gibale se in čvrče pozdravljale staro domovino. Mirno se je va¬ lila Sava y svoji strugi in zade¬ vala zdaj ob vrbe, ki so rastle ob peščenih jetvinah, zdaj ob revne ; ribiške kočurice, ki so stale tik vode ob pobrežjp. Takrat še ni bi lo ne savskega mosta, ne savske ceste. Kdor je šel iz Siska proti Zagrebu, moral je iti prek vodo pri Kraljevem brodu, nedaleč od mesta Trnja. Prevoz so takrat i- meli Gregorij,anci; bil je še v bli- j zini tudi mali prevoz, ali ljudjq so se prevažali rajši z večjim, češ, Sava je varljiva voda. V jutro Jurjevega dne prijezdi do Kraljevega broda mlad junak. | Konj in junak sta bila vsled po¬ jta opešana, konjiček je kimal z | glavo in leno stopical, čeprav se j je videlo, da ni cigansko kljuse, a konjenik je mirne volje pustil ko rakati konjiča, čeprav je nosil n.a : čevljih velike in ostre ostroge. Mladenič je štel kakih dvajset let. Lice mu je bilo bledo, ple¬ menito, lase je imel dolge in črn- kaste, brke male, čelo visoko, a modri očesi pod temnima trepal¬ nicama bili bi se svetili kakor dve živi zvezdi, -ako bi ju ne bila ka¬ lila neka otožnost. Mladenič je bil lep, močen, a veliko lepši vsled otožnosti. Kapo je imel po¬ maknjeno na uho, nad kapo pa se je majalo orlovo pero. Suknjo iz modrega sukna zapenjala je veli¬ ka srebrna zapona, a ozke hla¬ če šo se ovijale okrog močnih nog Črez široka pleča nosil je rudeč plašč, katerega je pod grlom za- | penjala zlata zapona. O boku mu je visela kriva sablja, za pa¬ som iz rumene svile bil je zatak¬ njen mali, s srebrom okovani sa¬ mokres. Takšen je bil mladenič. Prijezdivši do broda obstoji, stegne se v sedlu in zakliče na ves glas: "Hoj,ljudje, odrinite!” ■ Takoj pohitita iz kolibe na dru gem bregu dva človeka in sko¬ čita v ladijo. Ne mine toliko ča¬ sa, da bi izmolil dva očenaša, in že se zarije ladij a pred mladeni¬ čem v pesek. "Pomagaj Bog!” vzklikne mla denič, vzpodbode konja in kakor strela skoči v brod. ‘‘Da, pomagaj Bog! ozdravi mladi brodar in se upre v veslo. Nekaj časa mine v molku in že stoji mladenič na zagrebškem bregu Save. Takoj postoji malo in pogladi konjiču grivo, potem se obrne proti brodarjema, ki sta se globoko klanjata. “Kako je vama?” ‘Hvala za vprašanje, vaša mi- sol 11 ' ,es ■i * 1 P°- Z ure pop- ki im ■ • slikali . 011 „ ',’ N T e skuša i m e, prečastljivi o- ce! Jaz ostanem doma, da bra¬ nim svoje in vsakdo naj stori ka k °”lJf ri odgcn [ on .Gregcuijanec. IVIislil sem, da si modreiši kaj, kadar se plamen loti sosedo¬ ve hiše, potem pa gasi svoji! Za korist m slavo svoje rodovine de las. Lepo delo z nedelom. Lepa slava, kjer ti rjavi sablja. Tudi neumna zver se zalazi v svojo du plino,. pa misli: "Varujem dom'” Ako je brod zabrodil v nepravo' smer, treba je poseči s krmilom; eko ter P 01 GEORGE L. BROŽIČ« bseter ponovno 1 -Arah- prva slovenska, ZAVAROVALNA AGENCIJA, v Minnesoti, Mi smo uradni zastopniki najboljših ameriš! in evropejskih zavarovalnih družb v sledečih mestih železnega okraja; Ely, Tower, Aurora, Biwabik, Gilbert, Eveleth, Virginia in raznih “lokesnih.” slali v preoblekla v . Obrili so jmia kot : j garden odve< J celico št. 18 kjer Raz okno iraatf vrtn^nasade. * je znani župan i Francisco, Cal, ki n merjenja presedet jutranjem koncertu t !i z prekajenim ineson krompirjem, kuhani t ia sadjem. Mesto vina tla sta telo kavo. rradniki jetnišnice in t jetniki sam, da niso i :le! tako, znamenitih F Pogostili so ju v s Wj3»]j mogoče .Pm Kamliiiv ttbeoni *.j. Zavarujte svoje poslopja in pohištvo pri svojem rojaku kalei L Jonova tovarišu. bode pazil na Vaše koristi v slučaju nesreče. K:gidan odkazulo sr ‘ ” v predilnici koti Pošiljamo Denar po svoji točnosti in poštenosti. m težko stali točno in zanesljivo na vse strani sveta, za staro domovi« Via brat J ameg j) 0 ] ( smo v zvezi z tvrdko FRANK SAKSER CO. katera je znam , Pincah. Ak 0 bi m, ES* »»a«, Prodajamo vozne listke za vse črte med Ameriko in Evropo, cene so vedno pošteM- Zanadaljna pojasnila se je obrniti na glavni urad v EU Minn. alt podružnico v Eveleth, Minn. V slučaju nui»' potrebe, pokličite nas po telefonu na naše stroške. Podružnica v Eveleth, Minn. John B. Smrekar, upravitelj. GEO. L. BROZICH. Ely Teiephone !»■ Eveleth “ 174 Ll ' ■' A. Sj^les, z prj’ ( Toli *S> Janiji , žL' ,uu vdov; eSr- *■ “ U ‘»M« »»k - U8l,,i First National Bank :.«n ELY-MINN. Kapital $50.000. Preostanek $11-0®^’ ^ £** I Plačuje od ulog po 3°| 0 « Pošilja denar ^ $ ruje posestva. lost,“ odgovori mlajši, krepki člo vek, “da se le živi! “A ti, starček Miha?“ vpraša mladenič starejšega, belolasega moža, “kaj dela tvoja mreža ?“ “He, he!‘‘ odvrne starec, nero¬ dno se smeje, “boljših rib ni za svetek, a belic komaj in komaj za petek. Sava je bila dozdaj, o- p rositi te gospod, prekalna in pre¬ velika. Na Kranjskem nekje je preobilno deževalo in lov nič ne izda.“ “Kako je na gradu? Kaj delajo gospod oče, kaj gospa mati?“ (Dalje prihodnjič.) Josef Sellvvod, predsednik; R. M. Sellwod, podpresenik! White, blagajnik; A. L. Sundholm, pom. blagaJ" L- v S jf 9 , i '} L a Se; "vij.V S Si««? 1 STffc / I ■ ■ ■ ~ ■ a;:r Jakob Šega, slovenski bfi^ ^ Chisholm = = Minn. v Gerzinovem poslopi 11 * Se priporoča syojim rojakom. Naj^ 1 ^ Tonika katera povspešuje rast las' ^ ^ preči izpadanja. Rojaki posetite me! se!? 110 «' Sfs S 'MiStN Ji \ >0 . Kojaki posetite me s ii W *N!> k Ju