Leto Vlil Sreda, 17. maj 1978 Št. 5 OB TRIDESETLETNICI V teh dneh poteka 30-letno obdobje razvoja in rasti naše delovne organizacije. Pogled v današnje stanje nam hitro pove, kaj je bilo storjeno in kako smo se razvili iz nekaj žag v današnjo industrijo. Prehojena pot je bila pestra, dinamična in uspešna. Začetki razvoja lesne industrije na našem področju segajo že v prejšnje stoletje. Predvojni razvoj je bil počasen, razdrobljen, povezan z vsemi problemi in nasprotji tedanje družbeno politične ureditve. Po družbeni revoluciji in osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi številni delavci UP Bled, posebno pa še po predaji sredstev za delo v upravljanje delavcem, je razvoj krenil hitreje. Delovna organizacija je bila ustanovljena 1 7. maja 1948, z odločbo tedanjega ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo ljudske republike Slovenije. V prvem desetletju obstoja podjetja se je podjetje konsolidiralo in pričelo z razvojem predelave lesa v končne izdelke, najprej s proizvodnjo stavbenega pohištva in lesne moke, poleg zabojev, ki so se proizvajali že ob ustanovitvi. Eden od pomembnih mejnikov v tem času je vsekakor prvo zasedanje prvega delavskega sveta dne 23. oktobra 1950. V naslednjem obdobju se je podjetje močno kadrovsko okrepilo in s pripojitvijo JELKE Radovljica, KZ Mojstrana in EMBALAŽE Vintgar, pričelo načrtno razvijati lesno industrijo na svojem področju. Najprej z ukinitvijo proizvodnje zabojev in uvedbo novega programa opažnih plošč in nato z rekonstrukcijami žag na Rečici, Boh. Bistrici in v Podnartu. V zadnjem desetletju je razvoj potekal še hitreje. Zgradili smo nove obrate za proizvodnjo vrat, opažnih plošč, vhodnih vrat, ISO-SPAN izdelkov, del lastne maloprodajne trgovske mreže in skupno z Gozdnim gospodarstvom Bled mehanizirano lesno skladišče v Boh. Bistrici, sedaj pa se zaključuje izgradnja novega obrata sobnega pohištva iz masivnega smrekovega lesa in novega obrata predelave lesa v Podnartu. Z razvojem in izgradnjo proizvodnih obratov so se poleg izboljšanih delovnih pogojev ustvarile tudi možnosti za izboljšanje življenjskih pogojev tako, da imamo danes 132 lastnih stanovanj, počitniški dom, v pretežni meri urejeno prehrano, prevoz na delo itd. Pomembni uspehi so bili v tem času doseženi tudi na področju samoupravljanja, posebno po sprejetju ustavnih amandmajev, ko so se konstituirale temeljne organizacije združenega dela. V letu 1975 smo se združili v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdnega in lesnega gospodarstva, s ciljem, da si z Jelovico razdelimo program vrat in oken in na ta način dosežemo še večje uspehe. Delavci so se v vseh obdobjih uspešno vključevali in tvorno delovali pri delu samoupravnih organov. Samoupravljanje pa je s sprejetjem zakona o združenem delu dobilo nov polet. Zasluge za dosežene razvojne in proizvodne uspehe gredo vsem, ki so sodelovali pri izgradnji in ustvarjanju LIP Bled. Kolektiv si je z dolgoletnim vključevanjem na domačem in tujih tržiščih pridobil mnogo poslovnih prijateljev, ki cenijo delo in poslovnost naše organizacije. Želja nas vseh je, da bi tudi v prihodnje obdržali ugled in simpatije s svojim kvalitetnim delom in poslovno resnostjo pri sedanjih in novih poslovnih partnerjih. Pred nami je novo obdobje, nič manj zahtevno kot je bilo preteklo. Kar smo zgradili, je potrebno dobro izkoristiti in ustvariti še boljše pogoje za lepši jutri. Ponosni smo na svoje uspehe in tako naj bo tudi v prihodnje, v to smo delavci LIP lesne industrije Bled, trdno prepričani. Franc Bajt Obračun za prvo četrtletje V preteklih mesecih smo dosegli naslednjo proizvodnjo in prodajo izdelkov: Izdelek Proizvedeno I-III 1978 Prodano I-III 1978 Indeks prodzv./ipl. 1978 Indeks proizv./pl. 1978/77 TO Bohinjska Bistrica — opažne plošče, m2 150.715 145.731 93,91 100,28 — obloge, m2 45.541 46,299 148,98 111,70 — garažna vrata, kom 128 144 50,39 180,28 — postelje, kom 1.664 1.794 81,65 50,03 — pogradi, kom 564 361 24,61 — — podnožja, kom — STUDOR, kom 2.723 2.066 118,80 77,31 233 317 87,26 124,59 — žagan les, m3 6.478 — 92,12 98,70 — ISO-SPAN, kom 128.392 151.260 82,35 170,00 TO Rečica — krila neobdel., kom 19.516 16.199 127,68 129,37 — krila obdelana, kom 28.317 24.976 94,46 123,05 — podboj B 4 11.188 10.321 109,90 152,03 — podboj SM, kom 8.635 7.001 84,74 140,91 — obloge, m2 53.817 52.038 97,80 131,31 — žagan les, m3 3.346 1.253 72,82 77,71 TO Mojstrana — vhodna vrata, kom 2.772 2.631 98,89 152,56 — garažna vrata, kom 610 563 119,37 151,74 — dodatki, kom 716 492 78,00 172,95 — MIKO, kom 64 139 50,79 6,71 TO Podnart — žagan les, m3 2.183 523 110,59 243,10 — obloge, m2 60.117 58.762 98,33 108,46 — zaboji, m3 642 695 79,30 92,77 Kolikšna je bila dosežena proizvodnja izražena na plan, pa je razvidno iz sledečega pregleda: v NU, v odnosu TO % doseganja plana Boh. Bistrica Rečica Mojstrana Podnart DO LIP 85,81 % 103,53 % 105,32 % 102,35 % 93,93 % Po pregledu lahko ugotovimo, da smo proizvedene izdelke tudi prodali odnosno prodaja je bila le malenkostno nižja kot pa proizvodnja in so zaloge nekoliko porasle, z izjemo ISO-SPAN, ki smo ga prodali za 18 % več kot pa proizvedli. Ko pa ugotavljamo, kakšna je bila proizvodnja v odnosu na plan oz. na preteklo leto, pa so ugotovitve sledeče: V TO Boh. Bistrica je najslabše doseganje proizvodnje. Noben izdelek, razen oblog ni biil proizveden po planskih predvidevanjih. Plan se še najbolj približa proizvodnji opažnih plošč, potem sledi ISO-SPAN, najslabše pa je bila dosežena proizvodnja v obratu pohištvo in pa kovinskem obratu. Edini izdelek, katerega proizvodnja je v letu 1978 bistveno višja kot leta 1977, je ISO-SPAN. Seveda pa le-ta ne more rešiti zaostale proizvodnje v TO. Vzrok za tako proizvodnjo moramo iskati znotraj TO in to v organizaciji, v prepočasnem zaključevanju investicij ter uvajanju novih proizvodov. Posredi so objektivne in subjektivne težave, ki jih bo potrebno čimprej premostiti in pričeti s forsirano proizvodnjo, predvsem pohištva. V TO Rečica so proizvedene količine nekaj nad planskimi predvidevanji. Po asor-timanu pa ugotovimo, da je bilo neobdelanih kril in navadnih podbojev narejenih več kot po planu, medtem pa je bilo manj izdelanih finaliziranih kril in podbojev. Približno v enakem razmerju je tudi rast na preteklo leto. V naslednjem obdobju bo potrebno povečati proizvodnjo finaliziranih 'kril in podbojev. Proizvodnja v odnosu na preteklo leto pa je v občutnem porastu. V TO Mojstrana je glede na plan — najboljše dosežena proizvodnja, s tem da so dodatki nekoliko v zaostanku (pomanjkanje surovine). Visoka je rast proizvodnje vrat v primerjavi s preteklim letom, upadla pa je proizvodnja balkonskih garnitur. V TO Podnart je forsirana proizvodnja žaganega lesa (stara hlodovina), proizvodnja oblog po planskih predvidevanjih, proizvodnja zabojev pa ne dosega plana. Celotna TO je dosegla planirani obseg proizvodnje. V naslednjih obdobjih bo treba povečati proizvodnjo zabojev, saj je bilo le-teh tudi v odnosu na pfeteklo leto manj proizvedenih, medtem ko je proizvodnja oblog in predvsem žagan les v porastu. Notranjost bodočega skladišča finalnih izdelkov v TO Rečica TO trgovina pa je dosegla naslednji rezultat: Izdelek Prodano I-III 78 Indeks prodano/ /plan 78 Indeks prod. 78 prod. 77 — krila neobdelana kom 689 100,14 110,59 — krila obdelana kom 3.190 76,88 105,70 — podboj SM kom 1.768 56,27 97,73 — podboj B-4 kom 463 78,88 122,16 — vhodna vrata kom 245 70,00 87,19 — garažna vrata kom 131 107,38 165,82 — dodatki kom 193 * 46,39 ’42,98 — ISO-SPAN kom 65.856 175,33 263,63 — opažne plošče m2 2.183 221,17 345,96 — obloge m2 22.039 114,49 218,92 — akna kom 907 79,00 139,11 Kako pa je bil dosežen planski ostanek dohodka glede predvidevanje, je razvidno iz naslednjega pregleda: na plansko Doseženi POD poslovalnica Rečica 141,91 % poslovalnica Zagreb 57,42 % poslovalnica Murska Sobota 38,65 % TO 99,84 % Iz pregleda je razvidno, da je TO Trgovina prodala po svojem operativnem planu le neobdelana krila in garažna vrata; več je prodala opažnih plošč, ISO-SPANA dm oblog, dočim je vsega ostalega prodala manj kot je bdlo planirano. Če pa pogledamo indekse na preteklo leto v enakem obdobju, pa je viden rahel porast prodaje. Upoštevati pa moramo, da v letu 1977 v prvem tromesečju poslovalnica v Murski Soboti še ni poslovala. Če ugotavljamo planski ostanek dohodka, je razvidno, da je bil dosežen po planu za TO, med poslovalnicami pa so bistvene razlike. Poslovalnica Rečica je POD in s tem seveda realizacijo bistveno presegla, dočim poslovalnici v Zagrebu in Murski Soboti plan dosegata le polovično. Vzrok za tako visoko preseganje v poslovalnici Rečica je forsirana prodaja v mesecu januarju in slabo postavljen operativni plan. Doseženi neto osebni dohodki so bili sledeči: Poprečni neto Indeks na leto OD/mesec 1977 (I-III) Boh. Bistrica 5.131 122,79 Rečica 5.329 123,43 Mojstrana 5.199 126,25 Podnart 5.212 125,27 Trgovina 6.057 118,98 DSSS 7.334 117,02 DO LIP 5.399 122,44 Iz pregleda je razvidno, da so osebni dohodki porasli proti letu 1977 za 22 %. V teh OD pa je vračunan tudi dodatek po zaključnem računu, brez tega dodatka pa so OD po TO sledeči: TO OD/mesec indeks na (neto) 1977 (I-III) Boh. Bistrica 4.666,— 111,66 Rečica 4.880.— 113,01 Mojstrana 4.790,— 116,30 Podnart 4.781,— 114,93 Trgovina 5.658.— 111,14 DSSS 6.868,— 109,58 DO LIP 4.945,— 112,16 Vidimo torej, da je porast OD najnižji pri DSSS. Vzrok za to je v najmižjem preseganju normativov. Ker pa je za nami prvo četrtletje, smo izračunali tudi merilo po 21. in 23. členu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD. To merilo 'konkretizira razporejanje čistega dohodka na del za osebne dohodke. Na osnovi bilance za prvo tromesečje je bil ugotovljen čisti dohodek in pa seveda pripadajoča masa osebnih dohodkov. Pri tem smo ugotovili, da je bilo osebnih dohodkov za prvo tromesečje izplačanih nekaj manj kot pa nam dovoljuje 23. člen samoupravnega «porazuma. Na osnovi dovoljene mase OD in izplačane mase OD se lahko obračuna in izplača pri OD za mesec april še razliko za prvo tromesečje: TO % izplačil Boh. Bistrica + 7,08% Rečica + 12,0% Mojstrana + 7,3% Podnart + 12,7% Trgovina -I- 4,3 % DSSS + 12,0% Ta procent se nanaša na maso osebnih dohodkov za januar, februar in marec, seveda brez bolovanja in dopolnilnega dela. Samoupravni sporazum določa, da se obračun po teni merilu opravi za prvo tromesečje, potem pa sledi mesečni poračun. Debelak Nekaj misli o mehaniziranem skladišču Rečica Osnovna programska odločitev za postavitev dveh bazenskih žag na področju triglavskega gozdno gospodarskega območja je narekovala, da se je v letu 1974 začelo z izgradnjo mehaniziranega skladišča v Bohinjski Bistrici in bila v začetku leta 1974 tudi dokončana. Skladišče zmanipulira letno ca. 60.000 m3 oblovine iz gozdov Jelovice in Pokljuke, to je TOZD Bohinj, Bled in Radovljica, DO GG Bled. Velika pridobitev z mehaniziranim skladiščem s stališča prenosa enega dela gozd- nih opravil v proizvodne enote je zaživelo tudi v TOZD Boh. Bistrica. Tako da moramo o tem reči vse najboljše in potrditi smotrnost investicije, ki je bila predvidena s programom, zataknilo se je le pri kurjenju lubja. Začrtana pot programske usmeritve predelave oblovine na triglavskem gozdno gospodarskem območju je narekovala naročilo investicijskega projekta mehaniziranega skladišča Rečica pri industrijskem biroju v Ljubljani v oktobru 1975. Ta investicijski elaborat mehaniziranega skladišča zajema in predvideva predelavo ca. 50.000 m3 oblovine iz območja TOZD Bled, Jesenice in Radovljica DO GG Bled. Tako je bilo predvideno, da bi bila v relativno kratkem času zgrajena oba skladišča za oblovino ob bazenskih žagah. Ob največjih željah in namerah za začetek investicije mehaniziranega skladišča na Rečici je nastopila gospodarska recesija, ki nas je pestila v tem času. Tudi danes prodaja še ni dosegla nivoja konjunkture do leta 1975, toda situacija se je izboljšala. Odložitev investicije mehaniziranega skladišča na Rečici je bila pogojena tudi s stališča preureditve in rekonstrukcije celotne žagalnice na Rečici, tako da bi bila le4a bolj usmerjena na predelavo mnogokratnikov in predelave, ki temu sledi. Usklajevanje vseh teh namer in želja poteka predolgo in prehitele so nas zahteve po racionalnejšem delu določenega dela gozdarskih opravil, ki se iz objektivnih vzrokov prenašajo iz gozda v proizvodne enote. Tako je nujno, da v skladu s kratkoročnim in dolgoročnim planom razvoja DO LIP Bled in DO GG Bled ukrepamo in izvedemo programsko usmeritev. V nadaljevanju se kratko seznanimo z nalogami takega mehaniziranega skladišča. Zelo zamudno in telesno težko delo z oblovino je mogoče olajšati s postavitvijo mehanizacije v proizvodnih enotah. V gozdu se po uvedbi skladišča obdelujejo samo še opravila kot je podiranje stebel, odrez tanjšega dela in krošnje, obsekovanje vej, spravilo do prevoznih prometnic. Ostala dela in opravila se opravijo na mehaniziranem skladišču: lupljenje lubja, meritev, Celjenje, narezovanje, sortiranje. Vsa ta opravila je možno racionalneje opraviti na mehanizi-nem skladišču kot v gozdu. Slaba stran pa je lubje, ki ga je potrebno sproti odstranjevati iz skladišča, zaradi nemotenega dela na skladišču. Naloge mehaniziranega skladišča delimo na: 1. dela na surovcih oblovine, ki se dodelajo z narezovanjem na odgovarjajoče dolžine in se nadalje predelajo na žagarskih obratih, 2. delo na surovcih oblovine za namen ostale industrijske predelave s predhodnimi namenskimi predelavami. Nekaj besed o poteku dela na mehaniziranem skladišču Dolžinska oblovina 3—12 m se odlaga na prečnem verižnem transporterju, od tod se s posebnim razdelilnim transporterjem dopremi na vzdolžni transporter in s centrirno napravo v lupiini stroj. Olupljeni hlodi se lahko odlože še nerazrezani po končani izmeri ali pa se razrežejo na želj ene dolžine za namen žagarske industrije ali drugih potrošnikov. Tako sledi sor-tacija po boksih, od koder se vrši odvzem iz mehaniziranega skladišča. Odvzem iz boksov pa je odvisen od ureditve transporta na mehaniziranem skladišču. Iz tega kratkega opisa del na mehaniziranem skladišču je razvidno, da so opravila, ki se z uvedbo mehaniziranega skladišča prenesejo iz gozda v industrijo, smiselna, da je delo opravljeno racionalnejše, in olajšana so tež- (Nadaljevanje na 3. strani) Ob 25. Minilo je leto in zopet je med nami mesec maj. Najlepši čas v letu, simbol cvetja, ljubezni in mladosti. »Da, tudi mladosti«. 25. maja praznuje v naši domovini mladi rod svoj praznik! Zgodovina tega lepega dne pa je ena sama črta bojev za pravice in svobodo. Njene korenine sežejo daleč nazaj, v dobo kapitalizma. Za mobilizacijo progresivne mladine v boju za dosego miru in proti različnim vojnam je bil ustanovljen mednarodni mladinski dan. Leta 1945 so na svetovnem kongresu demokratične mladine sklenili, da se ta dan praznuje vsako leto 10. novembra. V naši domovini je to 25. maj. To pa je tudi dan, ki je zapisan z velikimi začeticamd: rojstni dan maršala Tita! Proslavljamo in opevamo ga vsako leto. Spremljamo in pridružujemo se štafeti mladosti, ki potuje po vsej domovini, s pozdravi in čestitkami za njegov rojstni dan. V maju veselju in sreči hodimo mimo zastav, ki plapolajo nad (i nami v miren svoboden dan. <* Resnično je to čas, ki pozna mladost, srečo in ljube-zen! 1 ) Vedno pa ni bilo tako! Fašizem, ki je človeštvu zapi- p sai suženjstvo in smrt, je odvzel vse to, kar danes imamo i1 mi! Smrtonosno težo svinčenk je občutilo premnogo ne-