INTERVJU
FINANČNA POMOČ
Borut Alujevič, nekdanji Komu bo občina pomagala upravnik celjskega gledališča pri plačilu ogrevanja? str. 6
Damjana Golavšek: »Zdaj približno vem, • -i- na kakšno potovanje sem se podala«
"in ■ O
Iro
IT--in
im
lo
-r-Sr-
str. 26-17 1

љ.
W\
A. ШШ*
kil
i
PRILOGA
TV SPORED
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 10 / Leto 77 / 10. marec 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Kaos na bencinskih črpalkah
Začetek tedna je tudi v naši regiji zaznamovala nepopisna gneča na bencinskih črpalkah, kateri je botrovala napoved znatnega zvišanja cen goriva. Ljudje so poleg avtomobilskih rezervoarjev polnili tudi sode in celo cisterne. V manjših krajih je ponekod v ponedeljek že sredi dneva zmanjkalo dizelskega goriva. Cene naftnih derivatov so nato v torek, skladno z napovedmi, dosegle nove rekordne vrednosti. str. 9
I
Foto: Andraž Purg - GrupA
GOSPODARSTVO
VOJNIK
Največja avstrijska naložba v Kraj dobiva novo podobo Celju doslej str. 4
str. 7
UKRAJINSKI BEGUNCI PRI NAS
Odprli srca, denarnice in
vrata svojih domov str. 3
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Tudi če me kot upravnika kdo ni maral in so grdo govorili o meni, nisem bil maščevalen. Tudi sam sem bil v sporu z upravniki, dokler sem bil igralec. Enemu sem celo zagrozil, da ga bom vrgel skozi okno...«
Borut Alujevič, nekdanji upravnik celjskega gledališča
»Razglednice so izdajali lastniki hotelov, gostiln, trgovin in razni obrtniki, na primer draguljarji, fotografi. Po eni strani so jih imeli za promocijo, po drugi strani je prodaja razglednic številnim gostom predstavljala dober vir zaslužka.«
Marko Karlin, zbiratelj razglednic
»Sprva je bila mikroze-lenjava zgolj okras na krožniku, a se je kmalu izkazala kot dobrodošla dopolnitev okusa. Za po vrhu so te mini rastlinice bogate z vitamini, minerali in drugimi hranili, ki so zelo priporočljivi za vsakodnevno uživanje.«
Blaž Jelen, gojitelj mi-krozelenjave
»Sledim temu, kar je rekel že Leonardo Da Vinci in drži za nas, padalce: >Kdor je vsaj enkrat letel, se vedno sprehaja z očmi, obrnjenimi v nebo, kajti od tam prihajamo in tja se vračamo<.«
Frenk Lokovšek, jadralni padalec
»Veliko se da reciklirati, samo znajti se moraš. Ni treba vsega kupiti. Iz starega lahko narediš novo. Tudi če nimaš denarja, lahko živiš zelo dobro.«
Klavdija Jelen, vodja Medgeneracijskega centra
Prebold
ČETRTEK
PETEK
11
-1
■3
SOBOTA
NEDELJA
9
-5
Stavkali v večini šol in vrtcev
Včerajšnjo stavko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju so tudi v regiji podprli v večini zavodov. Sindikat vzgoje in izobraževanja (Sviz) je pred napovedjo stavke preveril, kolikšno podporo ima ta med člani, in je ugotovil, da je stavko podprlo več kot 37 tisoč zaposlenih (glasovalo jih je več kot 40 tisoč).
TATJANA CVIRN
»Če stavko primerjamo s prejšnjimi, jo je večina zavodov podprla in je bila v teh zavodih tudi izpeljana. Včeraj je bila tako zaprta večina srednjih šol v Celju, v osnovnih šolah pa so se sindikati v sodelovanju z ravnatelji odločali različno. Tam, kjer so stavkali, so omogočili varstvo otrokom, ki niso imeli druge možnosti varstva,« pravi Miha Gartner, vodja Območnega odbora Svi-za Celje, ki povezuje zaposlene v 45 zavodih v občinah Celje, Dobje, Dobrna, Laško, Prebold, Radeče, Šentjur, Tabor, Vojnik in Vransko. V torek je bilo prijavljenih od najmanj štiri do največ deset otrok na posamezno celjsko šolo.
V treh celjskih javnih vrtcih so bile enote odprte. Zaposleni so namreč člani tako Sviza kot sindikata Vir, ki se stavki Sviza ni pridružil. Člani Sviza so stavko sicer podprli, vendar so se dogovorili, da bodo v dobrobit staršev enote kljub vsemu poslovale.
Brez pogovorov
Ministrstvo za izobraževanje je pred stavko posredovalo predstojnikom vzgojno-izo-braževanih zavodov okrožnico, češ da mora biti v javnih službah tudi v času izvajanja stavke zagotovljen minimum delovnega procesa. Gartner to potezo takole komentira: »Ministrstvo je s pozivom po-
seglo v 77. člen ustave in če ne bi šlo za okrožnico, bi lahko vložili tožbo. Tisti, ki stavka, ni dolžan opravljati nobenega dela. Pri tem so morali ravnatelji oceniti, ali lahko zagotovijo nujno varstvo s pomočjo tistih, ki ne stavkajo ali ne,« pojasnjuje Gartner in dodaja, da zaposleni v vzgoji in izobraževanju niso imeli druge možnosti, kot da stavkajo. »V dveh letih, odkar nas vlada ne
V celjskih osnovnih šolah vzgojno-izobraževalnega programa ni bilo, izvedli pa so vnaprej načrtovane programe šole v naravi, kjer so bili ti predvideni.
tako strokovnim delavkam kot tudi administrativnemu, tehničnemu in računovodskemu osebju v vrtcih in šolah glede na že dogovorjena zvišanja plač drugim poklicnim skupinam v javnem sektorju.
Kakšne so plače?
Ali bo Sviz v prihodnje zaostroval stavko, še ni znano. Glavni stavkovni odbor Svi-za bo predvidoma danes, v četrtek, odločil, kako naprej. »Dejstvo je, da ne bomo odstopili od zahteve, da mora vlada sesti za mizo z nami in začeti reševati težave v javnem sektorju, če želi, da ta obstane,« je prepričan Miha Gartner.
Sviz tudi odločno zavrača podatke o najvišjih plačah kot neresnične. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je dan pred napovedano stavko zapisala, da so se v zadnjih letih plače v javnem sektorju, tudi v vzgoji in izobraževanju, povečale bolj kot v gospodarstvu in da naj bi po podatkih ministrstva za javno upravo najvišja bruto plača v plačni skupini D v vzgoji in izobraževanju v novembru 2021 v bruto znesku znašala v skupini predavateljev višjih strokovnih šol, srednješolskih in osnovnošolskih učiteljev ter strokovnih delavcev 6.303 evre ter v skupini vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v vrtcih 5.708 evrov.
Osnovnošolski učitelj z univerzitetno izobrazbo, ki je v 40. plačnem razredu, ima po 10 letih delovne dobe bruto dva tisoč evrov plače.
sliši, ni bilo nobenega pogovora. Več kot tretjina zaposlenih je bila še nedavno na bolniški, z veliko neplačanimi obremenitvami.« V Svizu zahtevajo plačilo povečanih delovnih obremenitev, predvsem ovrednotenje tveganj za zdravje v času epidemije, in to za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki jim to pripada. Druga zahteva je zvišanje plač
Po podatkih, ki jih navaja Sviz, pa je povprečna bruto plača učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev v letu 2021 znašala 2.542 evrov, vzgojiteljev in drugih strokovnih sodelavcev v vrtcih pa 1.622 evrov. Torej so učitelji in vzgojitelji z vsemi dodatki, ki jih lahko prejmejo, še zelo daleč od zneskov, ki jih je navedla ministrica.
Zalog krvi je zaenkrat dovolj
Zadnji dve leti sta zelo vplivali tudi na krvodajalstvo, saj so bile krvodajalske akcije organizirane po posebnem protokolu. V Transfuzijskem centru Splošne bolnišnice Celje so nam dejali, da je trenutno zaloga krvi na Celjskem optimalna in jo vsak dan dopolnjujejo. Hkrati dodajajo, da gre izredna zahvala krvodajalcem, ki so bili kljub težjim časom vsak trenutek pripravljeni pomagati in darovati kri.
»Že na začetku epidemije smo odvzeme krvi prilagodili epidemični situaciji. Očitno so sprejeti ukrepi, ki jih izvajamo tako v transfuzijskem centru kot na terenskih krvodajalskih akcijah, prepričali naše krvodajalce, da je darovanje krvi tudi v teh časih izvedeno varno. Stalni odvzemi, ki so v novi obliki organizacije zahtevali veliko več časa in truda tako zaposlenih
v transfuzijskem centru kot v območnih enotah Rdečega križa, so nam celi dve leti epidemije omogočali samozadostnost pri oskrbi s krvjo,« so dejali v celjski bolnišnici. Izjema so včasih zelo redke krvne skupine, kjer pride do primanjkljaja. »V teh primerih si slovenski transfuzijski centri priskočimo na pomoč tudi v času, ko epidemije ni. Hitro lahko zanihajo zaloge pri RhD negativnih krvnih skupinah. Ko pride do tega, takoj kličemo krvodajalce ali poiščemo pomoč v drugih transfuzijskih centrih. Poleg naše bolnišnice s krvnimi pripravki stalno oskrbujemo še Bolnišnico Topolšico in Ne-frodial,« še pravijo v celjski bolnišnici.
Na ravni prejšnjih let
Sicer so potrebe po krvi kliub zmanišaniu obsega
operativnih programov v bolnišnici v času epidemije na ravni iz prejšnjih let. Največ krvi so potrebovali bolniki s covidom in internistični bolniki. »Ko se bo z umirjanjem epidemije ponovno povečal obseg operativnih programov, se bo povečala tudi poraba krvi.
Sicer pa so odvzemi krvi organizirani po posebnem protokolu. Od ponedeljka do srede so v prostorih transfu-
zijskega centra, ob četrtkih na terenskih krvodajalskih akcijah, ki jih bolnišnica organizira z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije. Te akcije so načrtovane leto vnaprej. »Ob tem moramo poudariti, da bo bile v obeh letih, zaznamovanih z epidemijo, torej v letih 2020 in 2021, izvedene vse načrtovane krvodajalske akcije. Lani se jih je udeležilo celo 10 odstotkov več krvodajalcev, kot smo načrtovali,« dodajajo v Splošni bolnišnici Celje.
SŠnl
V Transfuzijski center Celje ob odvzemnih dnevih ni več prostega vstopa. Krvodajalci po vabilu Rdečega križa Slovenije pokličejo v transfuzijski center na številko 03 423 35 97. Glede na trenutne zaloge krvi krvodajalce večkrat pokličejo tudi iz centra. Zdravnik ali ustrezno usposobljen zdravstveni delavec opravi s krvodajalcem individualni informativni pogovor ter pridobi informacije o njegovem trenutnem zdravstvenem in epidemiološkem stanju. Po pogovoru in oceni zdravstvenega stanja lahko krvodajalec pristopi k nadaljnjemu postopku odvzema, dobi natančno uro, ko ga bodo spreieli v transfuzijskem centru.
AKTUALNO
3
Velenjčani so se znova izkazali. Ze minulo soboto so zbrane dobrine prepeljali do ukrajinske meje, kjer so jih prevzeli vojaki iz vojašnice v Kijevu. (Foto: MOV)
Osrednja zbirna točka v Celju je v prostorih celjskega mladinskega centra, od koder zbran material predstavniki civilne zaščite vsakodnevno prepeljejo v skladišča. Občinska civilna zaščita poskrbi, da do skladišča pride tudi ves zbran material, ki ga zberejo otroci in mladi v celjskih vzgojno-izobraževalnih zavodih. (Foto: MOC)
Poleg prehrambenih izdelkov v zbirnih centrih zbirajo higienske pripomočke, komplete prve pomoči, material za prvo pomoč, gasilsko reševalno opremo (cevi, elektroagregate, črpalke...) in osebno reševalno opremo (gasilske čelade, rokavice, škornje...).
Kje bi lahko v Celju nastanili ukrajinske begunce? Pripravljeni tudi na večji begunski val
Odprli srca, denarnice in tudi vrata svojih domov
Da smo Slovenci lahko složni, se navadno pokaže ob uspehih naših športnikov. Da lahko skupaj premagujemo skoraj nemogoče, smo dokazali že z nič koliko dobrodelnimi akcijami. Tudi dogajanje v Ukrajini nas ni pustilo ravnodušne. Organizacije so se hitro odzvale in organizirale zbiranje humanitarne pomoči, ljudje pa so se na povabila množično odzvali. Nekaj pomoči je že v Ukrajini, veliko je v skladiščih čaka na Ukrajince, ki bodo zatočišče poiskali pri nas. V Velenju so prve begunce že sprejeli. Znane so tudi že morebitne nastanitve, v kolikor bi jih prišlo še več. Tudi Mestna občina Celje se pripravlja na sprejem beguncev in je pripravila nabor nastanitev, ki bi bile po njihovem mnenju v prvi fazi najprimernejše. Za ustrezne namestitve beguncev sicer skrbi država oziroma urad za oskrbo in integracijo migrantov.
lea komericki kotnik
Kot so sporočili iz Mestne občine Celje (MOC), bi lahko ukrajinske begunce namestili v hostlu Celjskega mladinskega centra, v hotelu Celjska koča, v hotelu Celeia in v objektu nekdanje Ekonomske šole, ki je že več let zaprt. O številu beguncev, ki bi jih lahko sprejeli v Celju, je ta trenutek še prehitro govoriti, pravijo na celjski občini in poudarjajo, da je mestna civilna zaščita ves čas v stiku z uradom za oskrbo in integracijo migrantov, ki je edini pristojen za vodenje beguncev. »Na MOC se bomo sproti prilagajali razmeram. Ker je težko napovedovati, kaj se bo v prihodnosti zgodilo, smo pripravljeni tudi na večji begunski val. Ljudi, ki bodo pri nas iskali pomoč, lahko namestimo tudi v športne dvorane.« Pravočasno bodo, kot so še povedali, sporočili tudi, kako bo ob prihodu ukrajinskih beguncev organizirana mreža prostovoljcev: »Glede
na to, da smo med epidemijo Celjani enotno stopili skupaj
in pomagali najbolj ranljivim, bomo kos tudi temu izzivu,« so prepričani na celjski občini. »Zaradi vojne v Ukrajini smo seveda tudi v Celju zaskrbljeni. Kot lokalna skupnost in kot posamezniki smo ljudem, ki k nam bežijo pred nevarnostjo, dolžni pomagati. Ravnati moramo sočutno, s spoštovanjem do človeških življenj in vrednot, ter usklajeno in preudarno.«
V hotelih in tudi
praznih stanovanjih
Na prihod beguncev, ki bežijo pred vojno vihro v Ukrajini, so pripravljeni tudi v Mestni občini Velenje (MOV), kjer je trenutno že nastanjenih 11 oseb. Dve mamici z dvema
Ukrajinski begunci prihajajo tudi v Slovenijo. (Foto: Reuters)
Pomoč na poti v Ukrajino
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA -Tamkajšnje občine in civilne zaščite so se v sodelovanju s krajevnimi organizacijami Rdečega križa hitro odzvale na dopis uprave za zaščito in reševanje ter organizirale zbiranje humanitarne pomoči za Ukrajino. V Žalcu se je zbiranju pomoči, ki je bilo v domu kulture v Vrbju, priključilo tudi Društvo Ukrajincev v Sloveniji Bereginja.
Na Polzeli so v akciji sodelovali člani krajevne organizacije Rdečega križa, Karitas in civilne zaščite. Na Polzeli se je v treh dneh, kolikor je trajala akcija, odzvalo več kot 50 občanov. Na zbirno mesto v šotoru
Društva ZŠAM Spodnje Savinjske doline na avtopoligonu v Ločici ob Savinji so pripeljali približno pet kubičnih metrov posteljnine, približno sedem kubičnih metrov osebne opreme, več kot 150 kg hrane in približno dva kubična metra higienskih pripomočkov. Prostovoljna gasilska društva so podarila nekaj svoje gasilske opreme. Nič drugače ni bilo v preostalih krajih Savinjske doline, kjer so se prav tako izkazali, da jim je mar za ljudi v stiski. Zbrane stvari so dostavili v Celje, od koder so jih s kamioni odpeljali proti Ukrajini.
ŠO
Zbirni center v Celjskem mladinskem centru bo zaenkrat odprt do vključno petka, 11. marca, od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Zbiranje materialne humanitarne pomoči je v sodelovanju z Mladinskim centrom Šmartno ob Paki pripravila tudi Občina Šmartno ob Paki. Material lahko občani v prostore tamkajšnjega mladinskega centra prinesejo še do jutri, med 10. in 20. uro.
otrokoma sta nastanjeni v hotelu Razgoršek, v Mladinskem hotelu Velenje pa so nastanjeni dve mamici z dvema otrokoma, mladostnik ter dve odrasli osebi. »Poznamo tudi nekaj primerov, ko so migrante iz Ukrajine namestili sorodniki in prijatelji, ki živijo v Velenju,« so ob tem še sporočili iz velenjske občine, kjer so prav tako ves čas v stiku s pristojnim uradom, kamor so posredovali tudi druge možne lokacije za namestitev v občini. »Namestili bi jih lahko v Stari vasi, kjer smo že imeli tak center v preteklosti (do 50 oseb), v hotelu Razgoršek (do 52 oseb), tudi podjetje Esotech je pripravljeno urediti nastanitve, če bi bilo potrebno, in sicer za
Občani in podjetja lahko pomagajo tudi z nakazilom na TRR Mestne občine Celje. Ta bo z zbranim denarjem za pomoči potrebne Ukrajince kupila sanitetni material, zdravstvene pripomočke, komplete prve pomoči in podobno.
TRR: SI 56 0121 1010 0002 855 Sklic: SI 00 75108 BIC banke: BSLJSI2X Koda namena: CHAR Namen: Pomoč Ukrajini
Poziv ponudnikom nastanitev
Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je pred dnevi objavil javni poziv, s katerim želi pridobiti informacije o kandidatih za sklenitev pogodbe za zagotavljanje nastanitvenih objektov za namen pomoči ob reševanju krize v Ukrajini.
Zbiranje ponudb se je včeraj opoldne končalo. Kot so sporočili iz urada, je ponudbo oddalo tudi pet zasebnikov s Celjskega, ki bi lahko skupno poskrbeli za približno 15 oseb. Za zdaj urad končne odločitve še ni sprejel.
Zelo hitro so se odzvali na Polzeli, kjer so pomoč zbirali v šotoru Društva ZŠAM Spodnje Savinjske doline na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. (Foto: TT)
do 72 oseb,« so še pojasnili pri velenjski občini in poudarili, da se vsi morebitni ponudniki namestitev o tem pogovarjajo neposredno z uradom za oskrbo in integracijo migrantov.
Ob tem so povedali še, da za zdaj ni nikakršnega nasprotovanja namestitvi beguncev, kot je bilo na primer pred leti. »Nasprotovanj namestitvi beguncev v naši občini ni. Imamo primere, ko ljudje že ponujajo svoja prazna stanovanja,« pojasnjujejo pri velenjski občini.
Množičen odziv
na humanitarne
zbiralne akcije
Po vseh lokalnih skupnostih v regiji so se različne organizacije in skupine prostovoljcev nemudoma odzvale na naraščajočo krizo v Ukrajini in ljudi pozvale k donacijam tako denarja kot materialnih reči.
Zaradi velikega odziva ljudi, ki so pripravljeni sodelovati v zbiranju humanitarne pomoči za Ukrajino in ukrajinske begunce, bo zbirni center v Celjskem mladinskem centru za zdaj odprt do petka, 11. marca. »Vsem občankam in občanom, ki so že donirali sredstva v humanitarne namene, se iskreno zahvaljujemo. Kot so povedali ljudje, ki so v zadnjih dneh prinašali pomoč, so jim pretresljive človeške zgodbe iz vojnega območja segle do srca. Pokazali so veliko človečnosti, sočutja in pripravljenosti, da pomagajo po svojih najboljših močeh,« so v sporočilu za javnost zapisali na MOC. Zbiranju humanitarne pomoči se pridružile tudi celjske osnovne in srednje šole: »Veseli smo, da so se otroci in mladi skupaj z učitelji in profesorji že prvi dan po končanih počitnicah odzvali na humanitarno katastrofo, se
povezali med sabo in sporočili, da želijo pomagati ljudem, ki so se zaradi vojne v Ukrajini znašli v veliki stiski.« Humanitarno pomoč bodo zbirali tudi v celjskih vrtcih.
Prva pomoč že v
Kijevu
Zelo uspešno humanitarno akcijo zbiranja pomoči za Ukrajino so minuli teden izpeljali tudi v Velenju. Že v soboto zvečer so humanitarno pomoč odpeljali do mejnega prehoda Zahony-Chop, kjer jo je sprejela vojska iz vojašnice Kijev. Ukrajinski vojaki so nato poskrbeli, da je zbrana pomoč prišla v prave roke po zakloniščih.
»Odziv je bil res dober, saj smo zbrali 117 škatel hrane, 72 škatel plenic, 359 škatel oblačil, 44 škatel čevljev, 196 paketov vode, 209 škatel z odejami, spalnimi vrečami, brisačami, 75 škatel pripomočkov za prvo pomoč, 105 škatel higienskih pripomočkov, 35 paketov toaletnega papirja, 40 paketov tehnične opreme, 6 paketov papirnatih brisač, tri šotore, dva invalidska vozička, štiri prenosne postelje, eno škatlo igrač, eno škatlo stekleničk za otroke, dva paketa mleka in eno škatlo plastičnih kozarcev,« so prvo v nizu akcij popisali na MOV. Zaradi izjemnega odziva ljudi in vse večje potrebe po pomoči so akcijo v Velenju ponovili. Tokrat zbirajo predvsem zdravila, medicinske pripomočke in osnovne higienske potrebščine, nepokvarljiva živila in pitno vodo ter baterijske svetilke in generatorje. Tekstilnih izdelkov je, kot sporočajo organizatorji, za zdaj dovolj. Navedene dobrine lahko občani dostavijo v prostore Mladinskega hotela Velenje (Efenkova 61a) do sobote, 12. marca, med 10. in 18. uro.
4	GOSPODARSTVO	s, »,
V Bukovžlaku bo evropsko središče za sestavljanje industrijskih peči
Največja avstrijska naložba v Celju doslej
Avstrijska skupina Aichelin bo proizvodnjo, ki jo ima na Dunaju, preselila v Celje. V industrijski coni Bukovžlak, kjer ima od leta 2008 proizvodne in poslovne prostore njeno hčerinsko podjetje Bosio, bo do septembra prihodnjega leta zgradila tri industrijske hale. Prvi del gradnje se je že začel. Naložba je vredna 7 milijonov evrov in je največja avstrijska naložba v Celju doslej. S preselitvijo dunajskega obrata bo v Celju nastalo evropsko središče Aichelina za sestavljanje industrijskih peči in linij za termično obdelavo kovinskih izdelkov.
janja intihar
»Gre za pomembno odločitev našega večinskega lastnika, saj pomeni, da se ne bo umaknil s slovenskega trga. Hkrati pomeni tudi priznanje našemu dosedanjemu delu in vsem zaposlenim, ki so s svojo strokovnostjo in predanostjo zaslužni, da je podjetje Bosio že več kot 30 let v vrhu proizvajalcev industrijskih peči,« pravi Hugo Bosio, direktor in solastnik podjetja Bosio.
Družbi Bosio in Aichelin sta se odločili, da bosta naložbo izvedli v dveh delih.
V prvem bosta postavili dve hali, ki bosta skupaj merili približno 3.000 kvadratnih metrov. Gradnja naj bi bila končana septembra in če jima bo do takrat uspelo zbrati vso potrebno dokumentacijo, se bo takoj začela gradnja tretje hale, ki bo velika 4.000 kvadratnih metrov. Celotna naložba naj bi bila zaključena septembra prihodnje leto. V prvih dveh halah bo delo na novo dobilo 30 ljudi, v tretji hali pa še 40.
Prvi del naložbe je vreden 3 milijone evrov, vrednost drugega dela je 4 milijone evrov. Kot je povedal Bosio, so sprva
za finančno pomoč zaprosili državo, a so si potem premislili. »Aichelin je del Skupine Berndorf, ki je zelo velika in ima tudi svojo banko. Naš lastnik se je zato odločil, da bo denar za gradnjo novih hal v Celju raje zagotovil iz lastnih virov,« pojasnjuje direktor Bosia.
Združitev
dunajske in celjske
proizvodnje
Aichelin Holding ima sedež v Avstriji. V Nemčiji ima tri obrate, manjše proizvodnje ima tudi v Franciji, Indiji in ZDA, njegov največji proizvodni obrat je na Kitajskem. Zaposluje tisoč ljudi, lani je ustvaril 180 milijonov evrov prihodkov. »Smo majhna mednarodna skupina, ki pa je vodilna svetovna proizvajalka opreme za termično obdelavo kovin,« pravi Peter Schobes-berger, direktor družbe. O združitvi avstrijskega obrata s proizvodnjo Bosia so na Dunaju začeli razmišljati že pred dvema letoma. »Odločili smo se, da bomo v Evropi imeli samo eno proizvodnjo peči. Po dolgem usklajevanju in tehtnem razmisleku smo
Hugo Bosio (levo) in Peter Schobesberger že deset let, odkar je podjetje Bosio v večinski lasti Aichelin Holdinga, zelo dobro sodelujeta.
sklenili, da bomo novo središče postavili v Celju. Premagati smo morali veliko ovir, a nam je uspelo,« je zadovoljen Schobesberger. Kot še pravi, gre za zelo pomemben projekt, saj v skupini nenehno iščejo možnosti, da bi bili čim bolj konkurenčni. Združitev dveh proizvodenj na enem mestu jim bo to vsekakor omogočila, saj bo delo bolj učinkovito in tudi stroški bodo nižji.
Bosio po vsem
svetu
Bosio bo večino proizvodnje industrijskih peči za metalurgijo in kovinsko industrijo ohranil v sedanji stavbi, ki
Do septembra prihodnje leto bo v Bukovžlaku zraslo takšno evropsko središče za sestavljanje industrijskih peči in linij za termično obdelavo kovinskih izdelkov. (Idejna zasnova: Arhitekturni biro zgradbazamisli)
Podjetje Bosio trenutno zaposluje 115 ljudi. Devetdeset jih dela v Celju, drugi so zaposleni v hčerinskih družbah v Rusiji in Srbiji. Poleg redno zaposlenih ima podjetje še približno dvajset rednih zunanjih sodelavcev. O lanskem poslovanju Hugo Bosio pravi, da je bilo nekoliko slabše kot v letu 2020. Dobili so sicer kar nekaj naročil, vendar so zaradi dolgih dobavnih rokov za material izdelavo peči morali prestaviti na leto 2022. To jih zdaj zaradi težav, ki jih je podjetju povzročila ukrajinsko-ruska vojna, tudi rešuje.
jo je zgradil leta 2008. V nove hale bo preselil le del svoje montaže, Aichelin bo v njih sestavljal peči za avtomobilsko industrijo. »Oboji za sestavljanje svojih izdelkov potrebujemo veliko prostora, saj so linije dolge 50 ali celo 100 metrov. Preden jih pošljemo iz podjetja, jih moramo najprej doma sestaviti in nato razstaviti ter jih po delih prepeljati do kupcev,« pojasnjuje Hugo Bosio, ki pričakuje, da bo zaradi nove naložbe celjsko podjetje število izdelanih peči lahko povečali vsaj za 20 odstotkov. Predvsem pa je pomembno, poudarja, da bo Aichelin svojo proizvodnjo z Dunaja prestavil v Celje.
V Bosiu so načrtovali, da bodo letos 30 odstotkov izvoza ustvarili v Rusiji. Zaradi vojne so se vsi posli ustavili. Stroji, ki so jih že izdelali za ruskega kupca, čakajo v skladišču, izdelavo tistih, ki
so jih šele načrtovali, so prestavili za nekaj časa. »K sreči smo prisotni tudi na drugih trgih. Letos pričakujemo, da bomo v Evropi ustvarili od 60 do 70 odstotkov prihodkov. Delamo tudi za podjetja v Mehiki in Indiji, kjer smo doslej postavili že 15 peči. Ker je Aichelin prisoten po vsem svetu, imamo zaradi sestrskih podjetij v ZDA in na Kitajskem dostop tudi na te trge. Dejstvo, da smo del avstrijske skupine, ima še druge prednosti. Ameriško podjetje, na primer, nam prepušča naročila, ki jih dobi iz Evrope. In tudi v tem vidim priložnost za nadaljnje širjenje našega podjetja,« pravi Hugo Bosio.
»Odločitev je bila
prava«
Podjetje Bosio je član skupine Aichelin Holding od leta 2012, ko je Hugo Bosio
75-odstotni delež svoje družbe prodal Avstrijcem. Kot pravi, je bila odločitev prava. »Ce začneš sam, s popolne ničle, ti prej ali slej zmanjka sape. Rešitvi samo dve - ali najameš ljudi, da delajo zate, ali pa se združiš z nekom, ki ti prinese nova znanja. Ko sem razmišljal o prodaji večinskega deleža Aichelinu, je bila kriza in sami je ne bi preživeli. Od Aichelina, ki ima za sabo 150 let delovanja in je že marsikaj preživel, se lahko veliko naučimo. Predvsem pa je pomembno, da nas ne omejuje pri naših odločitvah.«
Hugo Bosio še poudarja, da si podjetji nista konkurenčni. Aichelin večinoma dela za avtomobilsko industrijo, Bosio za metalurgijo in železarne. Imata torej vsak svoj trg in izdelujeta različne industrijske peči.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Več kot tisoč podjetij z avstrijskim
Avstrija je najpomembnejši tuji investitor v Sloveniji. Konec preteklega leta so avstrijske neposredne naložbe dosegle 4,3 milijarde evrov, kar pomeni 25 odstotkov vseh tujih naložb v naši državi. Po podatkih Advantage Austrija, predstavništva avstrijske gospodarske zbornice v Sloveniji, je danes pri nas že več kot tisoč podjetij z avstrijskim kapitalom, ki zaposlujejo približno 25 tisoč ljudi.
Največ avstrijskih naložb je v osrednji regiji in na Šta-
jerskem. V Savinjski regiji je trenutno trideset podjetij v popolni, večinski ali delni avstrijski lasti. Največ vlagateljev je z Dunaja, sledita Koroška in avstrijska Štajerska. Podjetja se ukvarjajo z različnimi gospodarskimi dejavnostmi in večinoma sodijo med vodilna na trgu, pravi Wilhelm Nest, direktor ljubljanskega predstavništva Advantage Austria.
Na Celjskem je na primer v lasti Avstrijcev konjiški Isokon, ki se ukvarja s proizvodnjo ter predelavo termo-
plastov. Lastnik Isokona je od leta 1995 skupina Isosport iz Avstrije, oba pa sta del kon-cerna Constantia Industries AG s sedežem na Dunaju. Po predlanskem prevzemu velenjske družbe TDS je Isokon, ki beleži nenehno rast in sodi med najbolj uspešna podjetja v svoji dejavnosti, lani kupil še podjetje Ko-plast iz Slovenskih Konjic. V avstrijski lasti je tudi celjsko podjetje Aero Ida. Leta 2016 ga je na dražbi kupila avstrijska korporacija Brevillier Urban&Sachs, lastnica bla-
kapitalom
govne znamke Jolly. Avstrijska sta furnirnica Merkscha v Celju in podjetje Schiedel v Preboldu, od leta 2012 je v večinski avstrijski lasti tudi celjski Bosio. V regiji je prisotna tudi družba Senecura z Dunaja, ki je največji upravljavec zasebnih domov za starejše v Avstriji. Leta 2019 je kupila podjetje Contraco, ki je upravljalo Špesov dom za starejše v Vojniku.
Predlani so avstrijski postali tudi štorski valji. Kupila jih je družba Rudolf Weinberger Holding, ki sodi med največje
proizvajalce ulitkov in viso-kotehnoloških jeklenih valjev v Evropi. Avstrijski lastniki so lani napovedali, da bodo v posodobitev proizvodnje v Štorah vložili pet milijonov evrov.
Tudi letos zanimiva
za naložbe
Slovenija je za avstrijske naložbe privlačna zaradi geografske lege, kvalificirane delovne sile, dostopa do držav jugovzhodne Evrope in varnosti države. Glavne težave so predvsem administrativne obremenitve, togost delovne zakonodaje in pomanjkanje kadrov.
Advantage Austrija vsako leto predstavnike podjetij z večinskim avstrijskim kapitalom povabi k oceni slovenskega poslovnega okolja. Zadnja anketa, ki jo je izvedel konec minulega leta, je pokazala, da so avstrijska podjetja v Sloveniji tudi v letu 2021 uspešno poslovala. Dobra polovica je ocenila, da se je v minulih 12 mesecih gospodarska klima v Sloveniji izboljšala, 35 odstotkov pa, da je ostala vsaj nespremenjena. Kar 79 odstotkov avstrijskih podjetnikov je menilo, da bo Slovenija tudi v letu 2022 zanimiva za nove naložbe.
JI
GOSPODARSTVO
5
Slaba banka spet išče kupca za svoj delež v celjski metalurški družbi
DUTB izgubila glasovalne pravice v cinkarni
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) znova prodaja delnice, ki jih ima v Cinkarni Celje. Gre za 104.504 delnice ali nekaj manj kot 13-odstotni lastniški delež. Zavezujoče ponudbe bo sprejemala do 6. aprila. Delnice so slabi banki zagotavljale 13,3 odstotka glasovalnih pravic, ki pa jih je letos izgubila, ker v šestih letih, odkar jih je pridobila, teh vrednostnih papirjev ni prodala. Tako namreč določa Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.
janja intihar
DUTB je delnice Cinkarne Celje pridobila leta 2016 po stečaju Zvon Ena Holdinga. Cerkveni holding je v letih 2007 in 2008 pri več bankah najel posojila, ki jih je zavaroval z vrednostnimi papirji, med katerimi so bile tudi delnice cinkarne. Posojila so bila leta 2013 prenesena na slabo banko, ki je nato tri leta kasneje pridobila lastniški delež v cinkarni.
Nobena ponudba ni
bila ustrezna
Država je eno najpomembnejših celjskih in tudi slovenskih podjetij leta 2013 uvrstila na seznam družb, iz katerih se namerava umakniti, a so bili do zdaj vsi poskusi prodaje neuspešni. Leta 2014 je nekaj manj kot 73 odstotkov delnic prodajal konzorcij lastnikov cinkarne, ki ga je vodila državna Modra zavarovalnica, v
njem so bili še SDH, DUTB, dve banki ter družbi za upravljanje KD Skladi in Alpen Invest. Konzorcij je prodajni postopek ustavil, kot razlog je navedel, da ponudbe niso izpolnile njegovih pričakovanj. Za nakup delnic so se potegovali štirje kupci, med njimi tudi poljski kemični velikan Azoty. Leta 2017 je manjši konzorcij, ki ga je vodila DUTB, želel prodati 25-odstotni delež cinkarne, a je tudi ta poskus propadel.
Nato je sredi leta 2018 prevzemno namero objavil luksemburški Anatol, ki je del avstrijske skupine Martens Management Group. Namera Anatola je dvignila veliko prahu tudi zaradi cene, saj so Avstrijci za delnico cinkarne nameravali plačati 220 evrov, kar je bilo krepko pod takratno borzno ceno. Lastniki celjskega pod-
jetja takšne ponudbe niso Slaba banka spet išče kupca za 104.504 delnice Cinkarne Celje. Jih bo tokrat uspela prodati? Ponudbe bo zbirala sprejeli.	do 6. aprila.
Za varščino pol milijona evrov
Slaba banka je svoj delež v cinkarni nazadnje poskusila prodati konec leta 2020. Ponudbo je poslal le en vlagatelj, a ga je zavrnila. Tokrat bo zavezujoče ponudbe zbirala do 6. aprila, tisti, ki jih bodo poslali, morajo plačati pol milijona evrov varščine. V DUTB so napovedali, da bodo najboljšega ponudnika izbrali v štirih tednih po zaključku razpisa.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Nova glavna tržna inšpektorica
Na predlog gospodarskega ministra Zdravka Počivalška je vlada za novo glavno tržno inšpektorico imenovala Andrejo But. Svoj petletni mandat v republiškem tržnem inšpektoratu je začela 7. marca. Butova je, tako kot Počivalšek, doma s Kozjanskega.
Andreja But je univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva in magistrica znanosti agrarne ekonomike. Z vodenjem inšpekcijskih organov ima dolgoletne izkušnje. Začela je v celjski območni enoti republiškega inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, kjer je bila več let inšpektorica, nato je območno enoto nekaj časa tudi vodila. Od aprila 2019 je bila direktorica kmetijske inšpekcije na republiškem kmetijskem inšpektoratu, kjer je koordinirala delo osmih območnih enot.
JI
Na celjskim sejmišču znova živahno
Po dobrih dveh letih so celjsko sejmišče spet zasedli proizvajalci kmetijske in gozdarske mehanizacije. Včeraj se je začel sejem Agritech, ki se mu bo 12. in 13. marca pridružil še čebelarski sejem ApiSlovenija.
Agritecha lani zaradi prepovedi opravljanja sejemske dejavnosti ni bilo. V družbi Celjski sejem so načrtovali, da ga bodo pripravili v prvi polovici februarja, a so ga zaradi epidemioloških razmer morali prestaviti za en mesec.
Letošnji sejem, ki je napolnil vseh šest sejemskih dvoran, je po obsegu približno
enako velik, kot je bil prvi. V Celje je prišlo sto neposrednih razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, skupaj z zastopanimi podjetji se predstavlja več kot 350 blagovnih znamk iz petnajstih držav. Na sejmu si je mogoče ogledati bogato ponudbo različnih strojev, od traktorjev, kombajnov, kosilnic in mulčerjev do ce-pilnikov drv, motornih žag in gozdarskih vitlov.
Poleg vseh novosti na področju kmetijske in gozdarske mehanizacije je na sejmu bogata tudi ponudba dodatkov za prehrano živali, gnojil in semen, na ogled so tudi
najnovejši namakalni sistemi in oprema za hleve. Več kot na prejšnjih dveh sejmih je tokrat tudi strojev in opreme za vinogradništvo in mesno predelavo.
V soboto in nedeljo se bo Agritechu pridružilo tradicionalno mednarodno srečanje čebelarjev ApiSlovenija. Sejem, ki je najpomembnejši tovrstni dogodek v regiji, bosta spremljali dve strokovni srečanji. V soboto bodo čebelarji govorili o vplivu podnebnih sprememb na čebelarjenje, v nedeljo bodo predstavili dobre čebelarske prakse.
JI, foto: SHERPA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Solarni paneli v starem mestnem jedru nezaželeni
Sonce še ne bo grelo spomeniško
V V1 -	■! I "V
zaščitenih hiš
Ob vse višjih cenah energentov, ki jim ni videti konca, se vse več ljudi obrača nazaj k naravi. Sončne elektrarne so v tem trenutku ena redkih poznanih alternativ drugim oblikam pridobivanja energije. A povsod njihova postavitev ni mogoča. V starih mestnih središčih pa tudi ni dovoljena.
lea komericki kontik
Stanovalci starih mestnih središč, tudi Celja, so zavezani, da svoje domove obnavljajo skladno s smernicami kulturne dediščine. Navadno so ti načini obnove precej dražji. Na dodatno obremenitev lastnikov stanovanj v starem mestnem jedru v Celju so ti znova opozorili ob nedavni znatni podražitvi ogrevanja. Kot so dejali, nimajo pravice do uporabe solarne ali katere druge oblike zelene energije.
Pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) smo preverili, kako
je z nameščanjem sodobnih solarnih panelov na ostrešje zgradb v središču mesta. Kot so odgovorili iz celjske območne enote ZVKDS, nameščanje solarnih elementov na strešne površine stavb v območju starega mestnega jedra Celja predstavlja poseg v naselbinski spomenik Celja, staro mestno jedro. Gre torej za območje, kjer so stavbe večinoma varovane kot stavbni spomeniki ali so registrirane kot stavbna dediščina. Zavod tako v območju naselbinskega spomenika presoja in odloča o sprejemljivosti po-
sameznih gradbenih ali vzdrževalnih posegov v skladu z veljavnim varstvenim režimom. To so pravila, ki ob upoštevanju družbenega pomena spomenika in na podlagi njegovega vrednotenja določajo omejitve lastninskih pravic in ukrepe za izvedbo varstva.
Strehe so varovane
»Varstveni režim v starem mestnem jedru Celja določa varovanje morfološke zasnove in parcelacije naselja, javne prostore in njihovo opremo, ulične fasade, strehe stavb v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti ter profile, meje in silhuete naselja. Tudi pri posameznih varovanih stavbah v območju starega mestnega jedra se varujejo volumen in oblika streh ter primarna vrsta kritin«, pojasnjujejo pri celjski izpostavi zavoda in dodajajo:
Streh v celjskem starem mestnem jedru še vsaj nekaj časa ne bodo kazile sončne elektrarne. (Foto: SHERPA)
Mestno jedro Radeč napaja sonce
Za sončno energijo so se že lani odločili v občini Radeče. Že avgusta je občina v sodelovanju s skupino Sonce Sloveniji predstavila prvo povsem energijsko samooskrbno vas Zavrate, oktobra lani pa je začela delovati še fotovoltaična elektrarna na strehi radeškega zdravstvenega doma. Radeče so tako prvo mestno jedro v Sloveniji, ki energijo pridobiva iz obnovljivih virov energije. Fotovoltaična elektrarna z vršno močjo 112 kilovatnih ur je prvi korak k razvoju prvega samooskrbnega mestnega jedra v Sloveniji. Nova pridobitev bo Radečanom, ki prebivajo v mestnem jedru, omogočala uporabo obnovljivega vira energije tudi brez lastne investicije.
»Ker so strehe ena izmed varovanih vrednot starega mestnega jedra Celja, se - skladno z varstvenim režimom - ohranjajo. To so večinoma značilne simetrične dvokapnice strmega naklona, krite s historično kritino v tipu in materialu (neglaziran bobrovec opečno rdeče barve).«
Kot so še povedali pri zavodu za varstvo kulturne dediščine, svetleči sončni paneli črne barve na stavbah v starem mestnem jedru zgodovinsko niso bili izpričani. »Na strešinah bi zakrili material, teksturo in
barvo opečno rdeče kritine kot pomembne sestavine varovanega območja. Ta je vidna iz različnih vedut - npr. iz Savinjskega nabrežja, Mestnega parka, Miklavževega hriba, Jožefovega hriba in Starega gradu, pa tudi iz posameznih visokih stavb v mestu.«
Ker se razmere na področju energentov le še zaostrujejo in v tem trenutku nihče ne zna napovedati, kdaj in kje bi se lahko rast cen ustavila, se vse več ljudi odloča za alternativne vire. Problematike
se zavedajo tudi pri ZVKDS, kjer menijo, da bi bilo potrebno najti sistemsko rešitev v smeri, da bi morda v varovanih območjih investitorjem omogočili izvedbe sončnih elektrarn predvsem za lastno oskrbo in s paneli oziroma solarnimi strešniki v opečno rdečih barvah, ki bi manj negativno vplivali na prostorsko pojavnost naselja in posameznih stavb. Kot pravijo, bi bila takšna postavitev mogoča na manj izpostavljenih strehah in fasadah.
CELJE - Razpis za enkratno finančno pomoč je odprt do 16. marca
Komu bo občina pomagala pri plačilu ogrevanja?
Podrobnejše informacije v zvezi z dodelitvijo enkratne finančne pomoči pri poravnavi stroškov ogrevanja, pogoji in merila za sodelovanje, informacije o porabi dodeljenih sredstev in o dokazilih in dokumentaciji, ki jo morajo vlagatelji priložiti vlogi, so razvidni iz razpisne dokumentacije, objavljene na spletni strani Mestne občine Celje in v Uradnem listu RS z dne 4. 3. 2022.
Kot smo že poročali, bo celjska občina finančno pomagala tistim, ki jih je podražitev ogrevanja najbolj prizadela. Občinske službe so do konca minulega tedna pripravile razpis, na katerega se lahko občani prijavijo do 16. marca. Občina bo v ta namen v proračunu za letošnje leto zagotovila sredstva v višini tristo tisoč evrov.
lea komerički kotnik
bodo zadostovala za pokritje vseh upravičenih zahtevkov vlagateljev, bo komisija prednostno obravnavala vloge, kjer je osnovno ogrevanje plinsko. V primeru, da zagotovljena sredstva ne bi zadoščala niti za za pokri-
tje upravičenih zahtevkov vlagateljev, katerih osnovno ogrevanje je plinsko, lahko komisija višino sofinanciranja, upoštevaje število prejetih popolnih in upravičenih vlog, tudi sorazmerno zniža, so še pojasnili.
Januarske položnice za ogrevanje so marsikomu povsem izpraznile denarnico. Občina bo občanom, ki jih je podražitev najbolj prizadela, predvsem tistim, ki se ogrevajo z mestnim plinom, pomagala. (Foto: SHERPA)
Kot so sporočili iz celjske občine, se lahko na razpis prijavijo občani Celja, ki v občini tudi živijo in se jim je strošek ogrevanja za letošnji januar povišal za 30 odstotkov ali več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pogoj za pridobitev denarne pomoči so tudi poravnane zapadle obveznosti za ogrevanje, še zlasti za lanski in letošnji januar. »Merilo za pridobitev pomoči pri poravnavi stroškov ogrevanja pa je povprečni mesečni neto dohodek na osebo v gospodinjstvu, prejet v novembru 2021, decembru 2021 in januarju 2022. Upoštevaje višino dohodka bo vlagatelju priznano 50- ali 30-odstotno sofinanciranje razlike povišanja stroška ogrevanja,« pojasnjujejo v celjski občini.
Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo bo imenoval župan. V primeru, da zagotovljena sredstva ne
Občani, ki izpolnjujejo v javnem razpisu določene pogoje in merila za sodelovanje, morajo vloge oddati najkasneje do 16. marca 2022. Vloge lahko občani oddajo osebno v glavni pisarni Mestne občine Celje ali jih odpošljejo po pošti. Posamezni vlagatelj lahko odda le eno vlogo. O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni z odločbo predvidoma v roku 15 dni od obravnave vlog na komisiji.
Prvi v papirni industriji z evropskim certifikatom kakovosti
RADEČE - Evropska organizacija za kakovost EOQ je podjetju Radeče papir nova za kakovost njegovih papirjev kot prvemu podjetju v papirni industriji v Evropski uniji in četrtemu med vsemi do zdaj nagrajenimi podelilo certifikat evropske blagovne znamke kakovosti EQTM.
V	utemeljitvi dodelitve certifikata so še posebej izpostavili antibakterijski papir za tiskanje in kopiranje dokumentov. Gre za izjemno inovacijo, ki, kot pravijo, zagotavlja antibakte-rijsko zaščito tudi pred koronavirusom.
V	podjetju Radeče papir nova so priznanja izjemno veseli, saj bo to okrepilo konkurenčnost, promocijo in prodajo izdelkov družine papirjev
R Copy, vključno z inovativnim antibakterij-skim papirjem. Dodajajo, da prihaja v zadnjem času do velikih sprememb na trgu, tako z vidika razvoja in inovacij v papirni industriji, sprememb v distribucijskih kanalih kot posledica prilagajanja na nove globalne razmere.
Tradicija papirništva v Radečah ima korenine že v letu 1736. Kot pravijo v podjetju, so skozi stoletja uspešno prepletali tehnološki razvoj, surovinski napredek, ki vodi v trajnostno in ekološko usmerjene izdelke, ter spremembe pri potrebah trga z industrijsko proizvodnjo in na drugi strani z ročnim, mojstrskim delom, ki papirju iz Radeč daje posebno dodano vrednost.
BA
IZ NAŠIH KRAJEV
7
VOJNIK - Kraj dobiva novo podobo
Gradbišča so spet oživela
S toplejšimi dnevi so v regiji na številnih gradbiščih ponovno zabrneli delovni stroji. Živahno je tudi v Vojniku, kjer nadaljujejo že lani začete projekte ter se obenem pripravljajo na uresničevanje novih. Tako trenutno gradijo kanalizacijo, vodovod, urejajo ceste in ulice, mostove ...
bojana avgustincic
V občini Vojnik je trenutno pet večjih gradbišč. Ob državni cesti od Vojnika do Arclina nadaljujejo obnovo vodovoda. Ta naložba predstavlja tudi začetek prenove državne ceste, kjer bo občina ob levi strani cestišča proti Celju uredila začasen hodnik za pešce, pravi župan Branko Petre. »Pred dnevi so bile opravljene geodetske odmere za ureditev ceste, nadaljujemo pogovore z lastniki zemljišč in seveda željno pričakujemo ureditev te ceste, ki jo bo večinoma financirala Direkcija RS za infrastrukturo. Dela bodo zajemala prenovo ceste, gradnjo infrastrukture, pločnika in kolesarske poti na obeh straneh cestišča. Prizadevamo si, da bi se gradnja čim prej začela,« pojasnjuje župan.
Novo krožišče v Preložnikovi ulici prispeva tudi k lepši vstopni veduti Vojnika.
Lepša veduta kraja
Lepša in varnejša bo kmalu tudi Cesta talcev v Vojniku, ki je vzporedna ulica z državno cesto. V minulem letu je občina tam zgradila kanalizacijsko omrežje. »Gre za skupen projekt z občinama Štore in Celje, s katerima smo se uspešno prijavili na razpis za evropska sredstva. Kanalizacija je že zgrajena, trenutno na tem delu z občinskimi sredstvi širimo cesto ter urejamo javno razsvetljavo, odvodnjavanje, urejamo vodovod in električno omrežje. Upam, da bodo dela čim prej končana, da bomo lahko ta odsek tudi asfaltirali. Urejena cesta bo tudi varnejša za pešce,« pravi župan Branko Petre. Sledila bo še obnova ceste od Ulice Janeza Žige Po-

poviča do cerkve sv. Jerneja. Dela naj bi bila končana letos, financirala jih bo Občina Voj-nik. Slednjo čaka še dokončanje del v Keršovi in Preložnikovi ulici, kjer je lani zgradila manjše krožišče. Naložba, ki jo je v celoti financirala občina, bo stala okoli 260 tisoč evrov. Z ureditvijo teh dveh ulic bo tudi vstopna veduta v Vojnik lepša in v ponos Vojničanom, pravi župan.
Lesene spreminjajo
v betonske
V občini Vojnik so že pred leti začeli lesene mostove nadomeščati z betonskimi. Prenovili so že mostove v Lem-bergu, čez Hudinjo v naselju Homec, tri mostove na Dobrni-ci v Spodnji in Zgornji Hrenovi, most čez Rovški potok v Malih
Dolah ... Trenutno ga gradijo čez Hudinjo v Socki, pri Sene-gaškem mlinu. Nekaj mostov bodo uredili tudi v sklopu gradnje kolesarske povezave Celje-Vojnik-Dobrna.
»Vsako leto skušamo tako urediti vsaj en lesen most v občini. Osnovni motiv je predvsem varnost, poleg tega leseni mostovi predstavljajo velik strošek vzdrževanja. Mostove želimo tudi razširiti, da jih bodo lahko prečkala tudi večja vozila in kmetijska mehanizacija,« pojasnjuje Branko Petre.
Načrtov še ni
zmanjkalo
V vojniški občinski upravi že snujejo nove projekte. Po županovih besedah nameravajo še letos urediti postajališče za avtodome in postajo za izpo-
Glavna cesta skozi Vojnik bo po prenovi tudi varnejša za pešce in kolesarje.
sojo koles v sistemu Kolesce na makadamskem parkirišču pod cerkvijo ob glavni cesti. Načrte imajo tudi na področju urejanja in gradnje kanalizacije, dodaja župan: »Prijavili smo se za sofinanciranje gradnje kanalizacije za manj kot dva tisoč populacijskih enot, in sicer za gradnjo v Ivenci. Gradbeno dovoljenje smo že pridobili. Če bomo na razpisu uspešni, bomo dela začeli še letos. Projekt je ocenjen na približno devetsto tisoč evrov.«
V občini so že izbrali tudi izvajalca za gradnjo kanalizacije v Razdelju, ki jo bodo začeli graditi, ko bodo vremenske razmere dopuščale. Ob tem nadaljujejo gradnjo kanalizacije v aglomeraciji Vojnik, ki jo izvaja podjetje Voc.
Foto: SHERPA
Sončna akcija turističnega društva
SLOVENSKE KONJICE - »Naše delovanje je droben biser v ogrlici turizma, ki je pomemben za slehernega človeka. Z našim prostovoljnim delom smo mestu pomagali do prepoznavnosti, ob tem da smo vedno vključevali in spoštovali domačine in jim namenjali največ pozornosti, da bi vsi začutili pripadnost kraju. Turizem smo ljudje in vsak človek je njegov del, tudi če ne stopi na oder slavnih,« razmišlja predsednik Turističnega društva Slovenske Konjice Cveto Štefanič ob 90-letnici delovanja društva.
Konec februarja so se čla- ga praznika. Na prireditvi ni zbrali na slavnostnem bodo sodelovala društva iz
zboru v Kristjanini dvorani na Trebniku. Župan občine Darko Ratajc je za visoki jubilej društvu podelil posebno priznanje. Številni gosti so izrekli čestitke, pohvale in besede podpore za prihodnje sodelovanje.
Osrednja prireditev ob 90-letnici bo 24. junija, v času praznovanja občinske-
vse Slovenije. »Veselimo se folklorne skupine iz Bele krajine, Zreč, z otoka Paga, harmonikarjev, konjenice,« našteva Cveto Štefanič. V tistih junijskih dneh se bodo vrstile različne razstave: fotografij iz preteklosti, del znanih ustvarjalcev in bogate kulturne dediščine doline. Društvo bo pripravilo tudi
tradicionalno žetev sivke v trebniških vrtovih.
Od gregorčkov do
sončnic
V	prihodnjih dneh pripravlja društvo eno od tradicionalnih prireditev, povezanih z gregorjevim. Jutri, v petek, od 10. do 17. ure bodo na ploščadi pri mostu s konji na ogled večji gregorčki, ki so jih izdelali vrtci, šole, društva in družine. Manjši bodo zapluli po potoku sredi mesta.
V	pomladnem času so člani društva zastavili veliko akcijo Več sonca za vse ljudi, ki bo zajela celotno Dravinjsko dolino. Od izvira do izliva reke Dravinje v Dravo pri Ptuju bodo ljudje sejali
»Z velikim spoštovanje zremo v preteklost društva, saj je v zadnjih desetletjih pod vodstvom Jožeta Fiderška, sedaj častnega člana, delovalo tudi na mednarodnem področju. Mesto je dvakrat tekmovalo v natečaju Entente Florale in prejelo odličje za najlepše evropsko mesto, dvanajstkrat so bile Slovenske Konjice najlepše slovensko mesto v svoji kategoriji ...«
Na slavnostnem zboru članov Turističnega društva Slovenske Konjice so vsi udeleženci prejeli pomladanske šopke in nazdravili ob 90-letnici ter novih izzivih. Na fotografiji sta predsednik društva Cveto Štefanič in mag. Tjaša Kangler, vodja Tica v Slovenskih Konjicah. (Foto: arhiv TD SK)
sončnice. »K sodelovanju smo povabili vsa društva, zavode, podjetja, občine ... in vse generacije ljudi, ki jim je mar za naravo. Potrebujemo sončno, srčno in strpno sodelovanje, k čemur bo ta akcija pripomogla,« je pre-
pričan predsednik društva, ki začenja drugi mandat vodenja. »V zadnjih dveh letih smo delovali drugače, kot smo navajeni, a smo kljub temu pripravili mnogo dogodkov.« Društvo namenja veliko pozornosti medge-
neracijskemu sodelovanju, varstvu narave in kulturne dediščine. Tradicionalne postajajo prireditve, kot so Gregorjevo, Jurjevanje, Medeno druženje, Žetev sivke, Pohod Rimljanov po Rimski cesti ...	TC
8
IZ NAŠIH KRAJEV
BISTRICA OB SOTLI - Za ohranjanje dvoživk pri ribniku Trebče
Žabji zarod zdaj varen pred ribami
Dvoživke se spomladi iz prezimovališč selijo v ribnik Trebče. Pot do območja, kjer odložijo jajca, je tvegana, saj lahko marsikatera omenjena žival konča pod kolesi avtomobilov. Če vendarle varno pridejo do vode, tam na njihov zarod prežijo nove nevarnosti. Mresti lahko namreč postanejo malica za ribe. Da bi bil ribnik Trebče dvoživkam bolj prijazno življenjsko okolje, so sodelavci Kozjanskega parka tam vzpostavili območje brez rib.
tina strmcnik
V ribniku Trebče, ki je ob cesti med Podsredo in Bistrico ob Sotli, je vsako pomlad prava žabja svatba. Ko se temperature ob večerih dvignejo nad pet stopinj Celzija, se dvoživke iz prezimovališč začnejo seliti proti bližnji vodi. Tam se razmnožujejo in odložijo jajca oz. mreste. Eno takšnih pomembnih mrestišč zanje je tudi ribnik Trebče v Kozjanskem regijskem parku.
Ščitenje z varovalno ograjo in prenašanje dvoživk čez cesto je le eden od ukrepov, s katerim skušajo zaposleni v Kozjanskem parku ohraniti številčnosti teh živali. Da bi rosnicam, sekuljam,
krastačam in drugim dvoživkam omogočili uspešnejše mrestenje in razvoj osebkov naslednje generacije, so v sodelovanju z Ribiško družino Sotla v ribniku Trebče vzpostavili območje brez rib. »Ribe se namreč lahko hranijo z jajci (mresti) in ličinkami (paglavci) dvoživk, pa tudi z njihovo hrano. Nekatere vrste rib lahko jedo tudi vodno vegetacijo, med katero dvoživke odlagajo svoja jajca. Zato zanje prisotnost rib v njihovih življenjskih prostorih ni primerna,« je pojasnila Anja Bolčina iz Kozjanskega parka. Zato so se sodelavci omenjene ustanove z ribiči
dogovorili za postavitev pregrade, s katero so ribam onemogočili dostop do območja, namenjenega dvoživkam.
Vsak na svoji strani
Novembra lani so povsem izpraznili ribnik. Ribiška družina je ribe prenesla na drugo mesto, zaposleni v Kozjanskem parku so iz mulja pobrali in prestavili še školjke ter potočnega raka. V preteklih dneh so pred Kolarjevo domačijo v ribniku postavili leseno steno in z njo pregra-dili polkrožni del ribnika. Stena je prepustna za vodo in omogoča, da bo gladina na obeh delih ribnika enaka. Hkrati preprečuje prehajanje rib v vzpostavljeno območje za dvoživke, kjer bodo mresti in paglavci varni pred ribjim plenjenjem, je povedala Anja Bolčina.
Kozjanski park od januarja 2020 skupaj še z osmimi projektnimi partnerji iz treh evropskih držav sodeluje v projektu Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov. V okviru projekta bodo izvedli dolgoročne ukrepe za ohranjanje in varovanje dvoživk ter za izboljšanje stanja njihovih vodnih ter kopenskih življenjskih prostorov.
projektu z naslovom Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov. V sklopu omenjenega projekta bodo pod cestiščem zgradili podhode, ob cesti bodo namestili trajno varovalno ograjo. Tako bodo dvoživkam omogočili varno prehajanje med njihovimi življenjskimi prostori čez celotno sezono.
Do konca prihodnjega leta bodo v Kolarjevi domačiji za splošno javnost uredili Informacijski center o dvoživkah. V njem bo večpredstavno predstavljenih enajst vrst dvoživk Kozjanskega parka. Predstavljeni bodo njihovi življenjski prostori ter druge zanimivosti njihovega življenjskega kroga. Prikazani bodo dejavniki, zaradi katerih so
Preverjajo zanimanje za stanovanja
ROGAŠKA SLATINA -Konec letošnjega leta se bo možno vseliti v oskrbovana stanovanja v središču mesta. Občina vse, ki jih zanima najem tovrstnih stanovanj, vabi, naj do konca marca oddajo svojo prijavo z osebnimi podatki. Gre za predhodno povpraševanje za stanovanja.
Oskrbovana stanovanja v Kidričevi ulici 6 bodo namenjena občanom Občine Rogaška Slatina, starejšim od 65 let, ki ne zmorejo več v celoti skrbeti zase, lahko pa ob pomoči strokovnega osebja še vedno živijo razmeroma samostojno. Sla-tinski župan mag. Branko Kidrič je dejal, da izvajalec del stavbo s 24 oskrbovani-
mi stanovanji gradi skladno s časovnim načrtom. Občina za polovico stanovanj, ki bodo na voljo za javni najem, zbira predhodna povpraševanja, ki so sicer informativna in ne pomenijo rezervacije za najem. »Ko bodo ljudje poslali svoje prijave, bomo na občinski upravi videli, koliko zanimanja za stanovanja je v naši občini in koliko v okolici. Zahvaljujoč temu bomo lažje pripravili javni razpis za dodelitev najemnih stanovanj. Tega bomo izvedli maja letos,« je povedal. Druga polovica stanovanj, ki bo v lasti zasebnega vlagatelja, bo na voljo za tržni najem ali odkup.
TS
POMAGAJMO UKRAJINI
Prebivalci Ukrajine, ki jih je predela «Jna. potrebujejo našo solidarnost m sočutje!
POMAGAJMO JIM!
www.brezalkohola.si 2.3. -16.4.2022
Zahvaljujoč novi pregradi je ribnik Trebče bolj prijazen za zarod dvoživk. (Foto: Kozjanski park)
4
Ravnateljica odstopila
CELJE - Osnovna šola Frana Roša je konec februarja dobila vršilca dolžnosti ravnatelja, saj je dosedanja ravnateljica Nataša Gajšek Ključarič odstopila.
Šolo je vodila dobri dve leti, torej v času težavnih covi-dnih razmer. Lani je šola proslavila 40 let delovanja. Kot pravi Nataša Gajšek Ključarič, je odstopila zaradi osebnih razlogov in se vrnila med učence kot učiteljica angleščine
in nemščine. Odstop je bil očitno presenečenje za kolektiv. »Vse se je zgodilo nenadoma, zato smo bili zaposleni šokirani, vendar smo se hitro organizirali, tako da delamo normalno naprej. Imeli smo osem dni časa, da predlagamo vršilca dolžnosti. V kolektivu sem začutil podporo in izziv sprejel. Potrjen sem bil na seji sveta zavoda, ki je bila 24. februarja,« pojasnjuje vršilec dolžnosti ravnatelja Vojin Mlinarević, ki je po izobrazbi profesor športne vzgoje in je že dlje časa zaposlen v šoli. To nalogo lahko opravlja eno leto in v tem času bo objavljen razpis za novega ravnatelja, o čemer odloča svet zavoda. Sam pravi, da se bo prijavil na razpis, ko bo ta objavljen. Kdaj bo to, še ni znano.
TC
4ф
te
brez alkohola*
V znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola.
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Pogonskih goriv je za zdaj dovolj, cene se bodo še spreminjale
Kaos na bencinskih črpalkah
Začetek tedna je tudi v naši regiji zaznamovala nepopisna gneča na bencinskih črpalkah, kateri je botrovala napoved znatnega zvišanja cen goriva. Ljudje so poleg avtomobilskih rezervoarjev polnili tudi sode in celo cisterne. V manjših krajih je ponekod v ponedeljek že sredi dneva zmanjkalo dizelskega goriva. Cene naftnih derivatov so nato v torek, skladno z napovedmi, dosegle nove rekordne vrednosti.
Gneča na enem od celjskih bencinskih servisov na predvečer podražitve pogonskih goriv
Cene naftnih derivatov so liberalizirane od 1. oktobra 2020 in se prosto določajo na trgu. V času, ko je vlada opustila regulacijo, je bila cena bencina in dizla v izrednih razmerah koronske krize postavljena na en evro na liter.
lea komerički kotnik
Ker je trg liberaliziran, so med ponudniki nekoliko večje razlike v cenah, kot smo jih bili vajeni doslej. Na
bencinskih servisih Petrola zunaj avtocest je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,563 evra, za liter di-
zla pa 1,670 evra. Pri trgovcu OMV Slovenija je cena 95-oktanskega bencina 1,555 evra na liter, za liter dizla je treba odšteti 1,662 evra. MOL Slovenija medtem liter bencina ponuja za 1,564 evra, dizla pa za 1,669 evra. Cene na bencinskih servisih ob avtocestah so še višje.
Novica o podražitvi pogonskih goriv je v ponedeljek poskrbela za kaos na marsikaterem bencinskem servisu. Marsikje so poročali o veliki gneči, ponekod je dizelskega goriva začasno zmanjkalo. Tudi zaradi tega, ker so si ljudje »delali zalogo«. Medtem so tako vladni predstavniki kot tudi prodajalci pogonskih goriv zagotavljali, da je v Sloveniji zaloge dovolj. A dejstvo je, da ob draginji, ki smo ji priča že nekaj mesecev, vsak evro, ki ga je mogoče privarčevati, še kako veliko pomeni. Podražitev je tako močno prizadela kmete in avtoprevoznike.
Kaj nas čaka?
V sedanjih razmerah sicer vlada in naftni trgovci zagotavljajo, da so dobave in zaloge naftnih derivatov zadostne, da bo oskrba tudi v prihodnjih dneh nemotena. Kot je na Twiterju sporočil predsednik vlade, ima Slo-
venija dovolj zalog naftnih derivatov, zato goriva ne bo zmanjkalo. Vlada pa bo v primeru radikalne rasti maloprodajnih cen sprejela dodatne ukrepe za ublažitev.
Vlada je sicer ob sprejetju ukrepov proti energetski draginji znižala trošarine za
bencin in dizelsko gorivo. A ker je trg liberaliziran, nima več nadzora nad maržami trgovcev.
Tako pri Petrolu kot pri OMV Slovenija so dejali, da aktualno dogajanje v Ukrajini že vpliva na dvig cen pogonskih goriv. Obenem
navajajo, da »smo v zadnjem času priča izdatnemu višanju cen surove nafte na svetovnih trgih, kar se bo odražalo tudi v spremembah maloprodajnih cen pogonskih goriv na bencinskih servisih«.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Vlada je zaradi naraščajočih cen pred kurilno sezono ponovno določila reguliranje cene kurilnega olja (KOEL) od 9. novembra 2021.
— t
Ljudje so tokratne medijske napovedi in izračune vzeli zelo resno. Na enem od celjskih bencinskih servisov so sicer točenje goriva »na zalogo« sredi dneva tudi prepovedali.
Kdo se znaša nad prometno signalizacijo?
Zakorakale v jubilejno leto
LAŠKO - V Krajevni skupnosti (KS) Laško že dlje časa opažajo objestno in vandalsko ravnanje nepridipravov, ki se spravljajo na prometno signalizacijo. Stalnica so obračanje in odstranjevanje prometnih znakov, še posebej tistih, ki označujejo omejitve hitrosti, ter ruvanje obcestnih stebričkov, ki označujejo vozišče.
Objestneži so se tako spravili tudi na novo prometno signalizacijo, ki so jo postavili na obnovljenem cestnem odseku v Brstniku, je zgrožen predsednik KS Laško Martin Kokotec, ki dodaja, da so vandali pred nekaj leti v enem zamahu razbili kar pet cestnih ogledal na državni cesti Laško-Svetina. »Žal so med nami očitno ljudje, ki
nasprotujejo vsemu in vsakomur ter si preprosto dovolijo preveč. Če nekomu neka omejitev v cestnem prometu ne ustreza, jo preprosto odstrani,« je zgrožen.
Predsednik KS Laško ob tem opozarja, da znašanje nad prometno signalizacijo ni edina težava. Skrbi ga tudi uničevanje cest pri spravilu lesa: »Včasih so les iz gozda vozili z manjšimi vozili. Danes v gozd pripeljejo največje stroje in tovornjake, čemur te ceste niso namenjene. Da jih policija ne bi mogla kaznovati, s ceste odstranijo prometne znake z omejitvijo osne obremenitve vozila.«
Poostren nadzor
Martin Kokotec poudarja, da noben prometni znak na cesti ni postavljen »na
pamet«, temveč na podlagi strokovne odločitve. »Vedeti je treba, da za vsako postavitev prometne signalizacije pristojen občinski organ izda poseben sklep, ki ga nato izvrši Komunala Laško. Za vsa dela na vseh javnih poteh in cestah je treba pred začetkom pridobiti soglasje upravljavcev cest,« poudarja Kokotec. Dodaja, da se v lokalni skupnosti trudijo za napredek, pri čemer s prevelikimi napori, tako finančnimi kot fizičnimi, pridejo do posodobljenih cest v krajevni skupnosti. »Zato bomo s pristojnimi organi naredili vse, da vandali s svojim objestnim vedenjem ne bodo povzročali škode na infrastrukturnih objektih, ki so naše skupno dobro,« je odločen sogovornik.
BA
ŽALEC - Epidemija je močno okrnila dejavnosti Društva podeželskih žena občine Žalec. Članice so lani izvedle le občni zbor, del predvidenih izobraževanj in dve ekskurziji. Da si neizmerno želijo druženja, je pokazala nedavna dvajseta volila skupščina, ki se je je udeležilo 56 članic.
Zbrale so se na turistični kmetiji Pri Mlinarju v Go-tovljah in izvolile organe društva. Predsednico, podpredsednico in blagajničar-ko društva bodo določile na prvi seji odbora. Kot je povedala dosedanja predsednica Marta Rojnik, si želijo, da bi bilo letošnje leto boljše, saj
nameravajo junija organizirati družabno prireditev, na kateri bodo počastile okroglo obletnico. V jubilejnem letu željo izvesti več predavanj, kulinaričnih delavnic, strokovnih ekskurzij in ponovno izdati glasilo Lupinice, že četrto po vrsti.
ŠO
Predsednica Marta Rojnik je nagovorila članice, ki so prisluhnile tudi Blažu Jelenu, ki je pripravil predavanje o pridelavi mikrozelenjave. (Foto: TT)
Priložnost za inovatorje
Problematika odstranjevanja in uničevanja prometnih znakov je v KS Laško stalnica. Predsednik Martin Kokotec meni, da bi se morali policisti večkrat zapeljati po krajevnih cestah oziroma biti na njih večkrat prisotni. »Le tako bomo lahko vzdrževali potrebno kulturo vedenja, ki je nekaterim popolnoma tuja,« pravi. (Foto: MK)
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Letos mineva deset let od prvega razpisa Inovator leta, v katerem sodelujejo vse občine Spodnje Savinjske doline. Območno razvojno partnerstvo v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Savinja z njim spodbuja lokalne inovatorje in podjetja k iskanju inovacij.
Kot so zapisali v agenciji, je že sam razpis med tovrstni-
mi spodbudami v slovenskem prostoru nekakšna »inovacija«, saj nagrade najboljšim inovatorjem podeljuje v denarni obliki in so po višini primerljive s povprečno slovensko menedžersko plačo. Ravno v teh dneh agencija vabi vse inovatorje, da se prijavijo po načelu, da nobena inovacija ni neumna, neumno bi bilo zgolj, da jih ne bi iskali. Inovativnosti namreč ne predstavljajo zgolj koreni-
to novi izdelki, postopki ali storitve, temveč je dovolj, da se izboljšajo izdelek, način proizvodnje le-tega ali pa da že poznan izdelek predstavimo novemu trgu na drugačen, izviren način. Razpis, na katerem lahko kandidirajo fizične osebe, ki prihajajo iz Spodnje Savinjske doline ali so inovacijo razvile na tem območju, bo objavljen še do 19. aprila.
ŠO
10
KULTURA
Okrogel jubilej festivala
Trideset let smeha v Celju
V Gledališču Celje so predstavili program 30. Dne-vov komedije. V desetih festivalskih dneh se bo zvrstilo devet najboljših komedijskih uprizoritev preteklih dveh sezon. Festival se bo končal z dodatno predstavo in s podelitvijo nagrad. Trajal bo od 15. do 26. marca.
luka žerjav
Upravnica gledališča Tina Kosi je o upih za letošnji festival povedala: »V gledališču smo pripravljeni na jubilejno izvedbo Dnevov komedije. Upam, da nam bodo zvezde naklonjene, da bomo lahko program v celoti izpeljali in da bo dvorana polna obiskovalcev. Upam tudi, da bomo razveselili
tako prebivalce Celja kot širše okolice, saj bomo na odru gostili številne umetnike iz vse Slovenije.« Jubilejni 30. Dnevi komedije prinašajo dveletni pregled slovenske gledališke produkcije: na festival so prijavili vse komedije iz let 2020 in 2021.
Selektorica Tatjana Doma je v tekmovalni program uvrstila
devet predstav, od katerih jih je šest krstnih uprizoritev slovenskih komedijskih predlog, ena predstava je sodobna dramatizacija slovenske klasike. O izboru je selektorica dodala: »Zagotovo bo občinstvo lahko uživalo v številnih izvrstnih igralskih stvaritvah, videli bomo lahko številne mlade ustvarjalce, tako pisce besedil kot režiserje, ki se lotevajo komedije z iskrenim veseljem. In predvsem to, da se komedija ukvarja z našim vsakdanom, da nas povabi, da se temu na-smejemo, in nam mogoče da celo malo misliti.«
Festival bo odprla glasbe-no-gledališka predstava Bodi
Kozlovska sodba v Višnji gori Gledališča Celje je sicer nastala za mlajše občinstvo, a bo na festivalu zabavala tudi odrasle.
Ena izmed dveh predstav, s katerimi bo na festivalu sodelovalo Gledališče Celje, je predstava Bodi gledališče!
gledališče v izvedbi SLG Celje, sledile bodo satirična drama Nova rasa v izvedbi SNG Drama Ljubljana, slovenska glasbena komedija Čudovita v izvedbi SSG Trst in SiTi Teatra BTC, grenko-sladka komedija Paloma v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, AGRFT in Društva KUD, satirična igra Pojedina pri Trimal-hionu v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, absurdno tragična komedija Pošta v izvedbi Drama SNG Maribor, francoska črna komedija Škorpijon v izvedbi SNG Drama Ljubljana, komedija Slamnik
v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega ter lepa humoreska iz stare zgodovine Kozlo-vska sodba v Višnji Gori v izvedbi SLG Celje. Festival se bo končal s podelitvijo nagrad in festivalsko poslastico Spet Toš.
Nagrade in razpis
Tudi letos bodo podelili nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. Prav tako bodo gledalci in gledalke vsak večer izbrali komedijantko ali komedijanta večera ter glasovali za najboljšo komedi-
jo festivala. Strokovna žirija - Tina Kosi, Tatjana Doma in Alja Predan - je soglasno odločila, da nagrade žlahtno komedijsko pero 2022 ne bo podelila. Na razpis je prispelo sedemnajst besedil, štiri besedila je žirija izločila zaradi nespoštovanja načela anonimnosti. V sodelovanju z Mestno občino Celje kot pokroviteljico so že rapisali javni anonimni natečaj za izvirno slovensko komedijo z nagrado žlahtno komedijsko pero 2024. Avtorji morajo svoje komedije poslati do 30. septembra 2023.
Z Brezovo metlo odganjali zimo
Na pustno soboto je bila v Celjskem domu že 29. Brezova metla. Lanska je bila izvedena virtualno z rekordnim številom sodelujočih, letošnja je bila ponovno v živo, čeprav se do zadnjega ni vedelo, v kakšni obliki bo izpeljana.
Organizacijska in izvedbena ekipa Harlekina, ki je vsakoletni organizator prireditve, je storila vse, da so bili plesalci spet na odru in da so prejemali aplavze v živo v popolnoma zasedeni dvorani Celjskega doma. Program 29. Brezove metle je bil pester. Prireditev je bila netekmovalne narave, mladi plesalci so prejeli diplome glede na tematiko, ki so si jo izbrali. Dve diplomi sta bili zlati, ena nastopajoča je zaplesala lastno miniaturo ob živi spremljavi pozavne, druga je zaplesala na posnetek, na katerem sama igra tudi klavir. Podeljena je bila tudi ekodiploma za izraz ekološke osveščenosti v plesu. Sončevo diplomo, ki je bila lanska novost, so podelili tudi letos. Kot odziv na čas, v katerem živimo, so letos na novo razpisali pomladno diplomo. Veliko otrok je plesalo v koreografijah svojih mentoric, še vedno pa se otroci najraje potegujejo za čarovniške diplome in tiste osnovne, ki si jih otroci ter mladi izberejo zunaj okvirov razpisanih diplom. Tematsko so bili letos poudarjeni medčloveški odnosi, tako je bilo mogoče videti nekaj zanimivih primerov na to tematiko: od tega, kako bi bilo, če bi se robot počlovečil, do tega, kaj se zgodi, če se spreta prijateljici. Brezova metla je tako ponovno dokazala svojo priljubljenost in potrebo po nastopih otrok.
LŽ, foto: SHERPA
Nova generacija prihodnjih plesalk na odru Celjskega doma
Pandurjevi avtoportreti v Kvartirni hiši
V celjski Kvartirni hiši so pretekli teden odprli razstavo, posvečeno Ludviku Pan-durju. Naslovili so jo Sence moje prisotnosti. Na njej so razstavljene avtobiografske podobe omenjenega slikarja.
Avtoportret ima v slikarstvu bogato zgodovino. Tudi izum fotografije ga ni preglasil, samo nekoliko je oslabel njegov dih, kar ne pomeni, da ta umetniška praksa ni ogrožena. Čas digitalizacije in vedno bolj priljubljeni »selfiji«, ki se razraščajo v mrežnem sistemu, ga sicer s svojo razsežnostjo prekrivajo, vendar je njegova prvinska in individualno razpoznavna slikarska gesta še vedno močnejša od nematerialne digitalne podobe. Ena takšnih slikarskih zgodb je tudi avtobiografski cikel Ludvika Pan-durja. »Nobenega dvoma ni, da v tej sagi biva metafora njegovega življenja - iluzija v ploskem barvnem prostoru, ki sicer v slikarskem zapisu ustvarja privid, a hkrati govori o resničnosti življenja. Ta paradoksalni dualizem fizično prisotnega in odsotnega, vizualno otipljivega in hkrati izgubljenega v od svetlobe ožarjenih silhuetah figur postane intimni zaslon umetnika in hkrati simbolična projekcija naše družbe,« je o avtorju zapisala kustosinja Alenka Domjan.
Ludvik Pandur se je rodil v Slovenj Gradcu v meščanski družini iz Lendave. V otroštvu se je z družino preselil v Maribor, kjer se je šolal do konca gimnazije. Slikarstvo mu je bilo pregovorno položeno v zibelko, saj sta bila slikarja tudi očetov stric in oče Lajči Pandur. Namesto za predvidljivejšo izbiro ljubljanske akademije, kjer so poučevali očetovi zagrebški kolegi, se je odločil za študij slikarstva na akademiji v Zagrebu. Po študiju slikarstva se je v Zagrebu pridružil mojstrski delavnici slikarja Krsta
Potret slikarja Ludvika Pandurja. (Foto: Wikipedia)
Hegedušića. Po očetovi smrti leta 1973 se je vrnil v Maribor, kjer ob rednih prekinitvah s potovanji v tujino in kolonijah po Sloveniji do danes plodovito ustvarja v ateljeju v Maistrovi ulici. Od prve samostojne razstave v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž leta 1971 se je predstavil na številnih razstavah doma in v tujini, od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Do upokojitve je bil priljubljen profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Razstava bo na ogled do 31. marca. Vstop je prost.
LŽ
KULTURA
11
Knjiga gluhih in naglušnih avtoric
Iz čustev in spominov se je rodil
Mozaik tišine
Društvo gluhih in naglušnih Celje je izdalo knjigo Mozaik tišine. V njej so zapisi in pesmi treh članic društva - Irene Blazinšek, Zdenke Jagodič in Frančiške Kanjir. Blazinškova je popolnoma gluha, vendar se dobro sporazumeva, ker ima polžev vsadek. Jagodičeva in Kanjirjeva sta naglušni. Avtorice so zapise in pesmi izdale pod mentorstvom prav tako naglušne Katje Gorečan, ki se poklicno in zasebno ukvarja s kulturo.
simona solinic
Gre za zanimiv projekt, ki je nastal lani poleti, ko so v društvu organizirali ustvarjalne delavnice, pravi tajnica društva Sibila Čater: »Ko smo prebirali pesmi, smo dejali, da bi bilo škoda, če bi te besede ostale samo na papirju, zato smo se odločili, da bomo izdali knjigo. Hvaležni smo tudi dijakom Gimnazije Celje - Center, ki so ustvarili ilustracije, objavljane v knjigi.«
Resonanca
Rdečo nit zapisov predstavlja doživljanje življenja z okvaro sluha. »V takšnem ustvarjanju vidim resonanco, nekaj, kar se uglasi globoko v človeku in mu da ravnotežje. Tudi Beethoven je najboljše svoje delo ustvaril, ko je oglu-šel. S tem je pokazal, da lah-
ko tudi brez sluha premikamo svoje meje,« pravi Irena Blazinšek.
Pravi, da je kultura močan del njihovega društva, ki organizira tudi kulturne festivale. A v širši družbi se za kulturna dela gluhih slišeči ne zanimajo pogosto, zato izjemna dela avtorjev neupravičeno pogosto ostajajo v širši družbi prezrta. »Takšne pesmi gluhih, slepih ali drugih invalidov, kažejo, da nismo sami. Pesmi imajo zelo močno kulturno in sporočilno vrednost, saj nagovarjajo našo ranljivo plat, ki je bila v življenju velikokrat tudi ponižana, ampak še vedno najde moč in pogum, da ostane mehka v svoji biti,« dodaja Blazinškova. Že v mladosti je pisala pesmi, jih objavljala na spletu. Tokrat so prvič
izdane v knjigi. Prva knjiga je to tudi za Frančiško Kanjir, medtem ko je Jagodičeva leta 2019 že izdala svoje pesmi. »Takrat so mi pri izdaji knjige Začuti srečo pomagali v Celjskem literarnem društvu,« pravi Zdenka Jagodič.
»Vodila so nas
čustva«
Način, kako so nastajale pesmi Mozaik tišine, se je dotaknil vseh treh avtoric. »Tema, ki jo je dala mentorica, je vodila naše pisanje, vsaka se je pisanja lotila iz svojega vidika, mislim pa, da so nas vodili predvsem čustva in spomini. Prvič smo se srečale tudi s ha-ikuji, ampak mislim, da nam je uspelo dobro. In vesela sem tega, da te pesmi niso ostale neobjavljene in da jih zdaj lahko prebere širši krog ljudi,« dodaja Jagodičeva. Blazinškova pravi, da so jo delavnice, glede na to, da je že pred leti pisala pesmi, zbudile iz zimskega dremeža: »Ob vsaki temi sem imela nek preblisk, ki me je potegnil v svoje globine. In ta igra besed je preobrazila tudi nekaj v meni.«
Da je takšne vrste ustvarjanje nekaj potegnilo iz njih, pra-
Frančiška Kanjir, Irena Blazinšek in Zdenka Jagodič. Kanjirjeva in Jagodičeva sta naglušni, Blazinškova je gluha, vendar se sporazumeva s pomočjo polževega vsadka. V njihovih pesmih je čutiti izjemen odnos, voljo, moč in pogum v življenjih, ki sta jih zaznamovali gluhost in naglušnost.
vi tudi Kanjirjeva: »Rada imam pesmi. Čeprav so bile delavnice lani poleti, ko je bilo zame eno težjih obdobij, ker sem imela sestro zelo bolno, sem zmogla. Da, iz mene so izhajala čustva v teh pesmih. Zbrala sem moč in preprosto pisala. Naša mentorica je krasno to izvabila iz nas. Verjamem, da to ne bo zadnja knjiga.«
Celjsko društvo gluhih in naglušnih namenja velik
poudarek pomenu kulture med člani, zato ima Kanjirjeva najverjetneje prav, da bo izpod peresa članov nastala še kakšna knjiga. Enako meni Jagodičeva: »Kar nekaj pesmi še imam doma - zaenkrat še v predalu. In zanimivo je bilo, da četudi se nam je na delavnicah kdaj čudno zdelo, kako naj lahko pišemo o neki temi, nas je mentorica izjemno spodbu-
jala in vse to je rojevalo ideje za pisanje.«
»Resnično smo veseli, da smo uspeli izdati to knjigo. Gluhota je težka invalidnost in pogosto se dogaja, da se gluhi in naglušni ne želijo izpostavljati. Zato smo še toliko bolj ponosni, da se v knjigi vidi, kakšne talente premorejo,« še dodaja Čatrova.
Foto: SHERPA
30. DNEVI KOMEDIJE
GLEDALIŠČE CELJE
VP\S-®RcfV
BRANKO ZAVRSAN IN ANSAMBEL
Bodi
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
MATJAŽ ZUPANČIČ
Nova rasa
SNG DRAMA LJUBLJANA
JUREKARAS
Čudovita
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST, SITI TEATER BTC
BRINA KLAMPFER, KAJA BLAZINŠEK
19
3. Paloma
SLOVENSKO MLADINSKO
GLEDALIŠČE,
AGRFT IN DRUŠTVO KUD
ЛН PO MOTIVIH /I PETRONIJEVEGA SATIRIKONA
3" Pojedina pri " Trimalhionu
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
22.
3" gledališče! 3"
23" Škorpijon
3. SNG DRAMA LJUBLJANA
24. 3.
25. 3.
26 Spet Toš
dnevikomedije.si
15.-26.3.2022
12
NAŠA TEMA
previdnost
ne
«8
Kako je Slovenija ujeta v grožnje s kibernetskimi napadi?
Čas je za
za paniko še
Znano je, da Evropski odzivni centri za kibernetsko varnost že več tednov spremljajo računalniške napade na omrežja in sisteme v Ukrajini. Trenutno v Sloveniji ni zaznati aktivnosti, ki bi bile neposredno povezane z dogajanji v Ukrajini, toda politika že svari, da bi lahko tudi Slovenija - zaradi sankcij, ki jih je uvedla proti Rusiji - bila slej ko prej prav tako tarča ruskih hekerjev. Tudi pri nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so že pripravili napotke in nasvete za fizične in poslovne uporabnike. Skoraj vsak izmed nas že uporablja računalnik, večina tudi za različne transakcije in poslovanje. Splet je nepogrešljiv tudi za bančno poslovanje. Čeprav dogajanje s Sberbank v Sloveniji ni bilo povezano s hekerskim napadom, pa je dejstvo, da je bila ta ruska banka že tarča kibernetskega napada. Dogajanje je nekatere slovenske komitente te banke tudi šokiralo, saj imajo v njej svoje prihranke. Kako lahko vse to vpliva na našo varnost in tudi na zaupanje v bančne sisteme? So varni? Smo varni mi kot posamezniki?
simona šolinič, tatjana cvirn
»Ni razloga za splošni preplah«
»V teh trenutkih je vsekakor biti boljše previden, kot pa potem gasiti požare,« odgovori Milan Gabor, certificiran etični heker, na vprašanje, kakšen je nasvet ob napovedih, da je lahko tudi Slovenija tarča kibernetskih napadov, ki so posledica dogajanja v Ukrajini. Gabor je doma in v tujini priznani strokovnjak za kibernetsko varnost, vodi tudi podjetje Viris, ki se ukvarja z varnostnimi storitvami na področju informacijske tehnologije.
Tudi vlada in uradne ustanove ta čas že svarijo pred možnimi kibernetskimi napadi. Se Slovenija tovrstnih napadov lahko upravičeno boji?
Glede na to, da je naša država bolj majhna igralka na globalni ravni, ne pričakujem posebnih ciljanih napadov na slovenska omrežja. Napadi sicer potekajo ves čas in vidna je nekoliko povišana aktivnost napadov iz Rusije, vendar pa mislim, da ni čas za paniko. Kolikor sem se pogovarjal s skrbniki sistemov, so le-ti dvignili pripravljenost in aktivno spremljajo dogajanje.
Kdo je denimo najbolj v potencialni nevarnosti, državna infrastruktura, podjetja ali tudi posamezniki? Kaj lahko sploh pričakujemo?
Posamezniki so najmanj zanimive tarče v tem ekosistemu. Zanimiva pa so podjetja, ki sodelu-
jejo ali odpovedujejo sodelovanje z Rusijo. Tem bi se lahko maščevale kakšne skupine, podobno kot zdaj različne hekerske skupine napadajo ruska podjetja in organizacije. Lahko bi šlo za neke vrste povračilne ukrepe. V kolikor pa bi prišlo do napada, bi bila vsekakor najbolj pod udarom državna omrežja in aplikacije ter kritična infrastruktura. Prav zaradi tega je potrebno biti še bolj pozoren in primerno uvesti dodatne zaščite ter ob izgredih primerno ukrepati.
Ali menite, da bi pod pretvezo dogajanj v Ukrajini lahko kakšne kibernetske napade izkoristil kdo drug, razlog zanje pa sploh ne bi izhajal iz tujine?
Znano je, da nekateri takšne izjemne do-
Povečana varnost
Med napadi na ukrajinska omrežja in sisteme so napadi onemogočanja, napadi z zlonamerno kodo, postavljanje lažnih spletnih mest ukrajinskih državnih organov in širjenje lažnih novic, so sporočili z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Ob tem pri SI-CERTU vse, ki menijo, da so bili tarča kibernetskega napada, pozivajo, da jim podajo prijavo o tem, na svojih spletnih straneh pa so pripravili tudi nekaj napotkov za varno delo na spletu. Med drugim skrbnikom informacijsko komunikacijskih storitev v organizacijah priporočajo spremljanje obvestil centra SI-CERT in ogled napotkov za uspešno obrambo pred napadi onemogočanja ter običajen potek in priporočene zaščitne ukrepe pri napadih z izsiljevalskimi in destruktivnimi virusi. Opozarjajo tudi na elektronska sporočila z zlonamernimi priponkami in na zlorabe na družbenih omrežjih. Čeprav, kot dodajajo, ni pričakovati, da bi bili posamezniki posebej izpostavljeni računalniškim napadom, ki bi bili povezani s trenutnim stanjem v Ukrajini, pa SI-CERT vseeno vsem priporoča, da se seznanijo z nasveti za varno delo od doma.
SŠol
godke izkoristijo za napade, vendar so v veliki večini povezani s kakšnimi lažnimi nakazili za različne žrtve. To smo ob teh zadnjih dogodkih v Ukrajini že videli, ko hoče nekdo tragedijo in ljudi uporabiti za pridobivanje finančnih koristi. Sicer je možno, da nekdo takšne napade izkoristi in se pretvarja, da napadajo druge države, vendar glede na to, da so pri tem potrebne dodatne aktivnosti in tudi dodatna sredstva, je to malo verjetno. Ni pa popolnoma izključeno.
V kakšni meri morajo biti previdni posamezniki? Mnogi namreč za nakazila denarja in poslovanje uporabljajo tudi mobilne telefone, spletno poslovanje pa je tako ali tako že v razmahu.
Pozornost posameznikov v trenutni situaciji vsekakor ni odveč, saj bodo, kot sem že omenil, nekatere hekerske skupine to tragedijo poskušale izkoristiti. Predvsem je treba biti previden pri elektronskih poštah, ki se navezujejo na pridobivanje humanitarne pomoči. To velja tako na računalnikih kot tudi na mobilnih napravah. Priporočljivo je tudi spremljati obvestila nacionalnih organizacij CERT, saj imajo
le-te največ vpogleda nad trenutnimi trendi napadov.
Ta čas so zelo aktualni člani Anonymo-usa, ki proti Rusiji, kot so se izrazili, že izvajajo kibernetsko vojno. Ali menite, da je v tej skupini tudi kdo iz Slovenije?
Skupina Anonymous se je res priključila strani Ukrajine in njeni člani izvajajo različne napade na ruske sisteme ter aplikacije in v jav-
Milan Gabor, certificiran etični heker: »Zavedanje, da je informacijska varnost v času, ki ga živimo, pomembna, se počasi dviguje. Res je, da imajo veliko zaslug za to tudi različni odmevni kibernetski incidenti, ki so dali ljudem misliti, kako se je informacijska tehnologija zajedla v naša življenja. Stvari se na državni in tudi na osebni ravni spreminjajo na boljše. Še zmeraj pa je človek najšibkejši člen, zato je potrebno v prihodnje še vedno največ vlagati v osveščanje ljudi.« (Foto: osebni arhiv)
nost spuščajo različne datoteke, t. i. leake, ki so jih pri teh napadih pridobili. Kolikor mi je znano in vidno iz njihovih obvestil, se slovenski del skupine Anonymous bolj posveča prihajajočim volitvam kot pa vojni. Seveda pa ne moremo izključiti, da se ni nekdo pridružil skupini Anonymous na globalni ravni, vendar trenutno o tem ni bilo nobenih novic.
Zadnji tedni so pokazali -predvsem na bančnem področju - da tudi bančno poslovanje ni več tako varno. Ravno Anonymo-usi v teh dneh z napadi vstopajo tudi v ruske in beloruske bančne sisteme. Ali menite, da bo kaj takšnega spremenilo bančno poslovanje oziroma zaupanje v banke? So te po vašem mnenju sploh varne oziroma so varni prihranki komitentov?
Sberbanka in njeno stanje nista bila povezana s hekerskimi napadi, ampak s sprejetimi sankcijami proti ruskim podjetjem. Je pa na to banko najbrž mnogo več napadov kot na kakšne evropske ali naše banke. Trenutni napadi bolj kažejo na aktivnosti iskanja pomanjkljivosti v aplikacijah in sistemih, ki so povezani s spletnimi stranmi in manj z denarnim poslovanjem. Bančni sistemi so primerno varovani in vpeljani so sistemi, ki lahko preprosto odkrivajo kakšne prevare, zato bi bile takšne operacije najbrž zelo hitro opažene. Tako da zdaj razen previdnosti ni potrebno zganjati pretirane panike.
Kako je možno ljudi pomiriti, kaj jim svetuje v primeru kibernetskih napadov?
Izjemno majhna verjetnost je, da bodo posamezniki glavne tarče. Govorimo o posameznikih, seveda, ki niso zelo izpostavljeni na visokih položajih, kot so recimo politiki, vodje korporacij in podobno. Najboljši nasvet, kar ga lahko damo ljudem, je ta, da so malce bolj pozorni na kakšne nenavadne aktivnosti ali na elektronska sporočila ter da v primeru, da opazijo kaj sumljivega, obvestijo SI-CERT ali se s kom posvetujejo. Ni pa razloga za splošni preplah.
SŠol
NAŠA TEMA
13
Kako varni so naši prihranki?
»Dve noči nisem spala, ker me je zelo skrbelo, kaj bo z mojimi večletnimi prihranki v Sberbank,« je dejala Celjanka. NLB je z nakupom te banke strankam zagotovila nemoteno poslovanje, a Celjankino zaupanje v banke je bilo porušeno in razmišlja o prenosu denarja v tujino. Ob teh dogodkih so se tudi tisti, ki imajo denar v drugih bankah pri nas, vprašali, kako varna so njihova sredstva, sploh ob podatkih o vse pogostejših kibernetskih napadih na banke. Za odgovor smo zaprosili Združenje bank Slovenije (ZBS).
»Članice Združenja bank svoje prihranke, so v združe-
Slovenije, banke in hranilnice, si neprestano prizadevajo zagotavljati najvišje možne ravni varnosti poslovanja ter obvladovanja tveganj ter za to posebej skrbijo. Svoje poslovanje z vidika varnosti ves čas tudi nadzorujejo, zaposlene neprestano izobražujejo in vlagajo velika sredstva v ustrezno tehnološko opremo informacijskih sistemov, pri čemer sledijo sodobnim smernicam tako na področju razvoja tehnologij kot tudi novih načinov poskusov kibernetskih napadov,« so odgovorili v združenju.
Na vprašanje, ali se morda že kje občuti, da so ljudje manj zaupljivi do bank in dvigajo
nju odgovorili, da transakcij v posameznih bankah ter hranilnicah ne morejo spremljati in zato podatkov o morebitnih dvigih prihrankov nimajo. Sicer pa Slovenci tradicionalno svoje prihranke najbolj zaupajo bankam ter hranilnicam in imajo po podatkih Banke Slovenije iz decembra 2021 v njih 24 milijard evrov prihrankov, sredstva v upravljanju v vzajemnih skladih pa so konec lanskega leta dosegla 4,33 milijarde evrov, kar je sicer največ doslej.
Hekerski napadi in
naš denar
Kaj bi pomenil za sredstva občanov morebitni hekerski
napad na katero od večjih bank pri nas? »Banke in hranilnice najpogosteje beležijo tako imenovane poskuse napadov DDoS, ki so usmerjeni neposredno na banko, in napade phishinga, ki so usmerjeni v stranke bank. V obeh primerih niso neposredno ogrožena sredstva občanov, ki jih imajo stranke na svojih računih v bankah ali hranilnicah,« zagotavljajo v združenju.
Pri napadu DDoS gre za zlonamerni poskus motenja običajnega prometa strežnika, storitve ali omrežja banke. Gre za kibernetski napad, ko storilec s pomočjo preobremenitve strežnika z odvečnimi zahtevami poskuša onemogočiti strežnik banke, zaradi česar storitve začasno niso na voljo.
Pri napadu phishing gre za lažno predstavljanje, pri katerem napadalec pošlje goljufivo (npr. ponarejeno ali kako drugače zavajajoče) sporočilo, ki je namenjeno temu, da oseba napadalcu razkrije občutljive podatke
Tarče tudi navadni smrtniki
Čeprav pod besedno zvezo »kibernetski napadi« javnost splošno razume napade na večja podjetja in vladne organizacije, pa ni nujno, da je vedno tako. Če poleg računalniških hekerjev ta čas dodatni pogum dobijo tudi spletni goljufi, potem bodo na večjem udaru tudi posamezniki. Zato na policiji svetujejo povečano previdnost.
Že zaradi epidemije se je po- segu bi lahko kibernetski
večalo število spletnih goljufij. V državi letno zaradi kriminala, ki je povezan z investicijskimi vlaganji, nastane tudi več kot 6 milijonov evrov škode. Morda bodo »vojne« spletne kriminalce resda bolj zanimali državni podatki, kar pa ne pomeni, da ne bodo številni še bolj izkoristili naivnosti posameznikov!
»Družba se je že pred vojno v Ukrajini in pred epidemijo digitalizirala in to je pospešilo tudi število računalniških goljufij,« pravi vodja oddelka za računalniško preiskovanje na Policijski upravi Celje Goran Jusufovič.
Zaenkrat je še prezgodaj domnevati, v kakšnem ob-
napadi povzročili škodo v slovenskem sistemu podjetij in državnih ustanov, pravi Jusufovič, a dodaja, da morajo za varnost poskrbeti tudi posamezniki. »Lokalno in na ravni države namreč izstopajo goljufije pri spletnih investicijskih vlaganjih in tako imenovane direktorske goljufije ter goljufije pri naložbah v kriptovalute in vrednostne papirje. Gre za to, da goljufi pod pretvezo večjih donosov ljudi prepričajo, da v tujino vlagajo večje količine denarja,« dodaja sogovornik. Kadar je govora o investicijskih vlaganjih, gre za škodo, ki lahko za posameznika znaša od 5 tisoč do 50 tisoč evrov.
Vodja oddelka za računalniško preiskovanje na Policijski upravi Celje Goran Jusufovič. (Foto: Arhiv NT, Andraž Purg - GrupA)
Privlačne
kriptovalute
Nevarna so lahko tudi vlaganja v kriptovalute, kjer goljufi z vlagatelji stopijo v stik preko aplikacij, kjer lahko vlagatelji gibanje svojega dobička redno spremljajo. »Ko pa poskušajo denar dvigniti, pride do težav ali pa jih goljufi prepričajo v ponovno naložbo. Tudi če oškodovanci želijo stopiti v stik s ponudniki naložb, ugotovijo, da gre za tuje telefonske številke, ki so pogosto izmišljene,« pojasnjuje kriminalist. Ta pričakuje porast tudi goljufij pri spletnem nakupovanju in poslovanju med podjetji, pri katerem goljufi vdrejo v sistem, pridobijo določene podatke in nato na podlagi lažnih elektronskih naslovov podjetja ogoljufajo, da nakažejo denar na njihove transakcijske račune. Podjetja pri tem mislijo, da jim pišejo poslovni partnerji, saj spregledajo, da elektronski naslov ni pravilen.
SŠol
Vloge v bankah in hranilnicah so zavarovane tudi v okviru sistema jamstva za vloge, in sicer so do jamstva upravičene vloge fizičnih oseb, tistih, ki samostojno opravljajo dejavnost, samostojnih podjetnikov in pravnih oseb - podjetij.
ali da na žrtvino infrastrukturo namesti zlonamerno programsko opremo. »Napadi z lažnim predstavljanjem postajajo vse bolj izpopolnjeni in od leta 2020 veljajo za najpogostejši napad, ki ga izvajajo kibernetski kriminalci,« ugotavljajo v ZBS.
Osveščeni
uporabniki
Večina bančnega poslovanja se je preselila na splet oziroma na mobilne aplikacije. Zanimalo nas je, ali ni v razmerah, ko so hekerji vedno korak pred varnostnimi inženirji, tovrstno poslovanje veliko bolj tvegano od nekdanjega papirnatega. V ZBS odgovarjajo, da neprestano razvijajo nove tehnološke rešitve, zato da bi uporabnikom omogočili udobnejše in hitrejše poslovanje. »Vendar nova tehnologija prinaša tudi nova tveganja, podobno kot na drugih področjih življenja. Tako se na primer večina prebivalcev vozi z avtomobili, čeprav se zaveda, da lahko pride do prometne nesreče. A to vzamemo v zakup, pri tem upoštevamo prometne predpise in poskušamo biti odgovorni udeleženci v prometu. Dejstvo je, da se razvoja ne da ustaviti, le prilagoditi se je treba in ustrezno
SIMONA SOLINIČ
OB ROBU
Kibernetska vojna
Razsežnosti trenutne vojne v Ukrajini lahko vsak dan opazujemo v medijih, razsežnosti kibernetskih napadov pa - še ne. Ali pa škodi, ki posredno nastane zaradi računalniških napadov v različnih sistemih, ne dajemo veliko pozornosti. Medtem ko beg Ukrajincev iz njihove države spremljamo iz svojih naslonjačev, pa smo lahko v njih že v naslednji sekundi tarče kibernetskih napadov mi.
Mnogi se danes ne zavedajo, da »kibernetska vojna« poteka že vsa ta leta v vzporednem - računalniškem svetu. Koliko zaupamo spletu, računalnikom, mobilnim telefonom? Preveč.
Vsakdanjega življenja brez spleta skorajda ni. Na računalnikih »visimo« v službi, doma, na mobilnih telefonih med vožnjo, hojo, na kavi. Tarče smo povsod. Ko beremo novice, si dopisujemo z ljubimci in poslovnimi partnerji ali ko naročamo mačjo hrano v spletni trgovini, katere naslova predhodno ne preverimo natančno.
Koliko sploh preverjamo pravilnost elektronskih naslovov pošiljateljev elektronskih sporočil, ki jim moramo posredovati kakšne osebne podatke ali pa na podlagi pošte nekam nakazati denar? Bolj slabo, kajne? Ali pa nikoli. To je nekatere na Celjskem stalo tudi več deset tisoč evrov z enim klikom.
So vam kdaj ukradli identiteto na socialnih omrežjih, vas nadlegovali ali pa so neznanci navezali stik preko spleta z vašim otrokom? Morda sploh ne veste, da ste že nekaj časa žrtev spletih goljufov.
Vsi govorijo o kibernetskih napadih zdaj. V bistvu se dogajajo že vrsto let.
zavarovati, izobraziti, tehnološko opremiti in se zavedati groženj,« pojasnjujejo v ZBS V ZBS so prepričani, da bodo tehnologije nadomestile človeka na vseh področjih, kjer je to možno. »Verjetno bo nove načine poslovanja v prihodnosti še bolj usmerjala uporaba umetne inteligence, pojavili se bodo novi komunikacijski kanali in verjetno tudi nove storitve, ki bodo široko povezovale različna področja človekovega
udejstvovanja. Zagotovo pa si moramo prizadevati vsi, tako banke in hranilnice kot tudi uporabniki storitev, da smo čimbolj poučeni, da za varnost čim bolj poskrbimo sami, da smo obveščeni in se primerno zavedamo tveganj, ki smo jim izpostavljeni. Banke in hranilnice pri tem svojim strankam nenehno pomagajo in si prizadevajo za njihovo osveščenost ter ustrezno in varno rabo storitev, ki jih ponujajo.«
ANKETA
Je denar varno imeti na banki?
Kje so prihranki po njihovem mnenju na varnem? Kdaj pomislijo na nevarnost, da ne bi imeli dostopa do njih? O tem smo povprašali mimoidoče na celjskih ulicah.
Žiga Orel Šanko, Šešče: »Svoje prihranke imam na banki. Ker sem bil še do nedavnega študent in sem se šele pred kratkim zaposlil, sicer nisem mogel veliko varčevati. Iz zadnjih zapisov na spletu sem razbral, da denar trenutno zaradi inflacije izgublja vrednost in se ga bolj kot to, da ga nalagaš na račun, splača vložiti kam drugam. O tem, kje je najbolj varno imeti denar, nisem prepričan. Imam nekaj znancev, ki so jih oropali, zato se mi hranjenje denarja doma ne zdi najbolj pametno. Z vidika trenutnega dogajanja pa je bolj pametno, da denarja ne puščaš na banki. V vojnih razmerah bi se tudi sam odločil tako. Očitno ne moremo biti več prepričani v to, ali bomo do denarja lahko prišli vedno, ko bomo to želeli.«
Barbara Felzer, Celje: »O tem, ali je denar na banki na varnem ali ne, sem že razmišljala. Odgovora ne poznam, predvidevam, da povsem varen ni. Prav tako ne vem, kje bi lahko bili prihranki bolj varni kot na bančnem računu. V to, za kakšno višino naših bančnih vlog jamči država, se še nisem poglabljala. Če bi se mi to zdelo kot zelo verjetna težava, bi se zagotovo pozanimala. Če zaradi spletnega vdora ali mednarodnih zaostrovanj ne bi imela dostopa do svojega denarja, bi se mi to zdelo grozno. To bi čutila kot omejitev lastne svobode in zagotovo kot poseg v svoje pravice.«
Marija Topolovec, Hrastnik: »Menim, da je denar še vedno najbolj varno imeti na banki. Ko potrebujem gotovino, se po njo vedno odpravim v poslovalnico, nikoli na bankomat. Je pa vsekakor pametno, če lahko denar shraniš še kam drugam in ga imaš pri roki, ko ga potrebuješ. Nemiri v svetu me seveda skrbijo, vendar ne zaradi vprašanja dostopnosti lastnega premoženja. Poleg tega upokojenci na računih nimamo tako veliko denarja, da bi se bali za to, kar imamo.«
Slavica Lesnik, Vojnik: »Zdi se mi, da denarja ni pametno hraniti doma, saj je tam lahko na dosegu nepridipravov. Najbolj varno mesto zanj se mi zdi na banki. O tem, kako dostopen je v primeru nepredvidenih razmer, doslej nisem razmišljala.«
TS, Foto: SHERPA
novi tednik radio celie
14
KRONIKA
Po sledeh štirikratnega umora
Preboj pri obtožbi zoper Kristijana Kamenika?
Slovenija je bila pred 25 leti zgrožena nad hladnokrvnim umorom štirih ljudi na domačiji v Tekačevem pri Rogaški Slatini. Poteka že tretje sojenje, edini obtoženi je Kristijan Kamenik, zdaj star 49 let. Preverili smo, ali drži, da naj bi kriminalisti s pomočjo sledi DNK nedavno izsledili morilca oziroma sostorilca.
nenad glucks/reporter
Mlad fant ne bo nikoli pozabil dopoldneva, 5. marca 1997, ko je potrkal na vrata stare kmečke hiše v Tekačevem pri Rogaški Slatini. Domačim je pomagal obrezovati drevje, toda naletel je na posledice grozovitega zločina, ki je pretresel Slovenijo. V veži je našel truplo 75-letne Frančiške Poharc, ki je ležala v krvi. Stekel je do soseda, ta je poklical policijo. Našli so še tri trupla: 73-letni Frančiškin mož Štefan Poharc je ustreljen obležal v bližnjem gospodarskem poslopju. V gospodarskem poslopju je mrtva ležala tudi 36-letna podnajemnica Helena Krošlin, medtem ko je bila njena 17-letna hčerka Viktorija ustreljena v kuhinji. Za umor je bil obtožen tedaj 25-letni Kristijan Kamenik, a storilcev naj bi bilo več. Seveda Kamenik vseskozi trdi, da je nedolžen. Januarja letos bi se moralo po večletni prekinitvi nadaljevati tretje sojenje zoper tega domnevnega storilca iz Slovenskih Konjic. Obtožen je, da je je 4. marca 1997 skupaj z neznanim sostoril-cem umoril omenjene štiri osebe v Tekačevem. Pomeni, da bo čez nekaj dni od umorov minilo že 25 let. O tem, zakaj sodna zadeva še vedno ni rešena, kasneje.
Srb in Hrvat
Nekateri mediji so pred začetkom sojenja objavili, da naj bi kriminalisti po vsem tem času vendarle prišli do dokaza, ki bi lahko pomenil preboj pri preiskovanju te zadeve. Po besedah naših virov naj bi šlo za sledi DNK na maskirni kapi, ki so jo preiskovalci takoj po zločinu našli na pri-
zorišču. V Slovenskih novicah so že pred osmimi leti pisali, da biološke sledi, najdene na tej maskirni kapi, ne pripadajo ne obtoženemu Kameniku ne srbskemu državljanu Milanu Vukasu. Slednji ni bil nikoli obtožen, je pa bil med osumljenci, ki bi lahko sodelovali pri umorih. S Kamenikom sta se poznala, Vukas je bil obravnavan v zvezi s preprodajo ukradenih avtomobilov in nezakonito prodajo alkoholnih pijač, ki naj bi jih kupoval od Kamenikove mame Marije Kamenik. Že pred leti je novinar Slovenskih novic Vojko Zakrajšek ugotovil, da obstajajo verjetno trije storilci tekačevskega zločina. Časnik Delo pa je pred dvema mescema poročal, da je sodobna tehnologija pripeljala do domnevnega sostorilca. Šlo naj bi za osebo s Hrvaškega (pomeni, da ne gre za Vuka-sa), staro nekaj čez 50 let, ki je bila, so zapisali, v preteklosti že kaznovana za nenasilna kazniva dejanja. Menda zanika vpletenost v tekačevske umore. Toda poznavalci iz Rogaške Slatine so nam zaupali, da so do tega osumljenca policisti prišli ravno prek sledi DNK na leta 1997 najdeni maskirni kapi na prizorišču. Tak dokaz na podlagi identifikacije prek sledi DNK bi bil za osumljenca na sodišču zelo obremenjujoč.
Pojasnila sodišča in
tožilstva
Če podatki o novih ugotovitvah preiskovalcev držijo, bi lahko na podlagi tega na okrožnem državnem tožilstvu v Celju na celjsko okrožno sodišče vložili zahtevo za
Štirje umorjeni na Tekačevem pred 25 l
sodno preiskavo zoper tega hrvaškega osumljenca. Če bi preiskovalni sodnik zahtevi ugodil, pa bi se ugotovilo, da osumljenec ni dosegljiv za slovensko pravosodje, bi lahko sodišče na predlog tožilstva zoper njega odredilo pripor. Oziroma bi hrvaškim organom predali evropski nalog za prijetje in predajo (znan tudi kot evropski pri-porni nalog), na podlagi ka-
Prizorišče štirikratnega umora
terega bi ga Hrvati priprli in izročili slovenskim organom. Na okrožno državno tožilstvo v Celju smo naslovili več vprašanj v zvezi s to zadevo. Ali je tožilstvo na okrožno sodišče v Celju vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper tega hrvaškega osumljenca, ali je bila odrejena? Ali je slovensko sodišče na podlagi predloga tožilstva zoper Hrvata izdalo evropski nalog za prijetje in predajo? Ali so hrvaški organi tega svojega državljana na podlagi evropskega pripornega naloga našli in priprli? Je bil izročen Sloveniji, da bi mu sodili? Kateri tožilec zdaj vodi pregon zoper Kamenika (in morebitnega drugega osumljenca)?
Na tožilstvu pravijo, da datum predobravnavnega naroka še ni določen, saj je zagovornica obtoženega Ka-menika podala predlog za dodatno izločitev dokazov, o čemer sodnica še ni odločila. Šele potem, ko bo ta sklep postal pravnomočen, je pričakovati razpis naroka. Glede domnevnega sostorilca tožilstvo ni predlagalo nobene sodne preiskave niti izdaje evropskega naloga za prijetje in predajo. Pri zadevi so določili več nosilcev (državnih tožilcev), ki jim je primer
dodeljen. Kot glavni nosilec pa je določen okrožni državni tožilec Gorazd Kacijančič, vodja splošno kazenskega oddelka na ODT v Celju. S sodišča smo prejeli obrazložitev, da je sodnica prejšnji teden (že) izdala sklep o predlogu zagovornice obtoženega Kamenika za izločitev dokazov. Za katere dokaze gre in kako je odločila sodnica, ni jasno, pravijo pa, da bo obravnava razpisana po pravnomočnosti tega sklepa. Primer sicer vodi okrožna sodnica Maja Man-ček Šporin.
Razvpiti športni
copati
Glede izločanja dokazov: pravzaprav edini dokaz, na katerem je tožilstvo gradilo proces zoper Kamenika, so bili njegovi športni copati znamke Nike. Po mnenju tožilstva je bil odtis tega copata najden na prizorišču umorov. Toda na prejšnjih dveh sojenjih so se zvrstili izvedenci iz več držav, katerih izvedenska mnenja so bila različna. Slovenski so vztrajali, da so sledi na kraju zločina pustili prav njegovi športni copati, s čimer se niso strinjali švicarski izvedenci. Kakorkoli, sodišče je pred tremi leti ta dokaz izločilo z argumentom, da je bila
odredba o hišni preiskavi, ki jo je izdalo celjsko okrožno sodišče in na podlagi katere je policija zasegla športne copate, premalo obrazložena. Veliko vprašanje je torej, s čim bo tožilstvo na novem sojenju dokazovalo krivdo, razen če držijo besede poznavalcev, da naj bi uspeli najti povezavo s sledmi DNK na najdeni maskirni kapi in hrvaškim državljanom. To, da na tožilstvu zoper nikogar (še) niso zahtevali pripora, še ne pomeni, da hrvaškega osumljenca nimajo »na radarju«.
»Kamenik obiskoval
Poharca«
Sestali smo se z viri v Rogaški Slatini, ki imajo svoje videnje, kaj se je dogajalo usodnega dne na domačiji na Tekačevem. Znano je, da so storilci odnesli večjo količino denarja (nemških mark in zlata). Tako je pojasnila policija nekaj tednov po umorih, pri čemer naj bi šlo za kar okoli milijon evrov v markah in nekaj kilogramov zlata. Toda naši viri, ki so poznali vse štiri umorjene, posebej pa Štefana Poharca, so prepričani, da v sefu, katerega vsebino je žal rad kazal, ni bilo več kot kakšnih dvesto tisoč mark. Denar je bila odškodnina za prometno nesrečo, zaradi katere je Frančiška Poharc postala invalidka. Glede kilogramov zlata pa pravijo, da je bilo v plastični vrečki najdenega nekaj starega nakita in žepna zlata ura omega.
Zanimivo je, da se je ta ura nekaj let kasneje pojavila pri osebi iz Rogaške Slatine. Naključje? Poznavalci so prepričani, da je bila policija preveč površna in neprofesionalna pri kriminalistični preiskavi. Recimo dve košari z orožjem, skriti v hiši na podstrehi, so našli šele nekaj tednov po umorih. Če bi vzeli prstne odtise s tega orožja, mar ne bi prišli do ljudi, ki so hodili h Pohar-cu, se sprašujejo? Po njihovih besedah se Poharc ni ukvarjal s preprodajo orožja, pač pa s posojanjem denarja. Je pa, kot kaže, nekdo pri njem to orožje skril. Pred umorom jim je v pogovorih večkrat omenil, da je bil pri njem na obiskih tudi Kamenik. Slednji je na sojenjih zanikal znanstvo s Po-harcem (ali katero od drugih treh žrtev) in trdil, da nikoli v življenju ni bil na Tekačevem.
Poznavalci so nam povedali še za eno morebitno sled, po kateri bi lahko policija prišla do dokazov o prisotnosti Ka-menika (in morda še drugih oseb) na Tekačevem. Kot pravijo, je 17-letna Viktorija, hči podnajemnice Helene Kro-šlin, zelo rada fotografirala. Najbrž je bila navdušena nad fotoaparatom, ki ga je dobila, in je večkrat fotografirala ljudi, ki so prišli h Poharcu. Se je morda na katerem od fotografskih filmov (to so bili še časi filmov) znašel tudi Kamenik? Ni znano, ali je policija našla kakšen fotoaparat.
Makarov kalibra
7,65
Naši sogovorniki domnevajo, da ne glede na brutalnost, ki so jo izkazali storilci pri zločinu, verjetno ob pripravi na zločin ni bilo mišljeno, da bi štiri ljudi umorili. Bolj verjetno se jim zdi, da je šlo za oborožen rop, pri čemer pa je nekdo od štirih umorjenih
KRONIKA
15
kljub uporabljenim maskirnim kapam prepoznal Ka-menika. To je bil po njihovo usodni trenutek, saj storilci niso hoteli za sabo pustiti živih prič. Po poročanju Dnevnika pred leti so štirikratni umor brez dvoma izpeljali profesionalci. »Morilec, ki je pritisnil na sprožilec predelanega samokresa makarov kalibra 7,65 in s samo štirimi kroglami, izstreljenimi v glave, ubil vse štiri žrtve, je bil likvidator,« je na eni od glavnih obravnav na celjskem sodišču dejal izvedenec sodnomedicinske stroke dr. Alfred Šerko. Dodal je, da česa podobnega v svoji šestindvajset let dolgi karieri še ni videl. Naši viri domnevajo, da ni bil Kamenik tisti, ki je streljal. Strelec je Poharca najprej ustrelil v levo stegno, nato pa ga s sostorilcem(a) vklenjenega in bosega odgnal do bližnjega gospodarskega poslopja ter ga kasneje umoril s strelom v glavo. V glavo so bile ustreljene vse žrtve in so bile takoj mrtve.
Morebitni skesanec ne bo dovolj
V letu 1997 je bila najvišja možna kazen za umor 20 let zapora. Dve leti za tem je bil Konjičan tudi obsojen na to kazen, vendar naj bi bil kriv le za dva umora od štirih. Višje sodišče je potrdilo višino kazni, pri čemer je sodbo spremenilo in ga je obsodilo za umor vseh štirih. Vendar je bila sodba na vrhovnem sodišču razveljavljena. Na drugem sojenju je bil oproščen obtožbe, toda ta sodba je propadla na višjem sodišču. Zakaj sojenje sploh traja že neverjetnih 25 let? Ne zgolj zaradi razveljavitve sodb, pač pa je bil Kamenik v vmesnem času zaradi preprodaje mamil mnoga leta po zaporih na Hrvaškem, v Italiji in Srbiji.
Nazadnje je bil v zaporu v Italiji, saj so ga italijanski kriminalisti leta 2016 dobili s 47 kilogrami kokaina v vozilu. Obsojen je bil na osem let zapora in bil predčasno izpuščen. Tudi če bi bil Ka-
menik na koncu obsojen kot sostorilec pri umoru - tisti, ki ni streljal - je za to zagrožena enaka kazen, kot če bi bil strelec. A če bi res
prišli do Hrvata, bi moralo tožilstvo popolnoma spremeniti sedanjo obtožnico in natanko opisati, kaj je delal vsak od sostorilcev.
Ali bi se Hrvat lahko kot skesanec pogodil s tožilstvom za nižjo kazen, če bi razkril, kdo je bil še zraven ob umorih in kakšna je bila
njegova vloga? Možno, vendar sama takšna izpoved ne bi zadoščala za obsodbo Ka-menika, tudi če bi bila zanj obremenilna. Samo prizna-
nje Hrvata ne bi bilo dovolj, preiskovalci bi morali najti še kaj.
Foto: arhiv Reporterja in Profimedia
Umorjene so našli v hiši in v gospodarskem poslopju.
Trčila v otroka
V ponedeljek sta se v Rogaški Slatini zgodili dve prometni nesreči. V prvi se je poškodoval 10-letni deček. Ta se je s skirojem pripeljal po kolesarski stezi pripeljal v krožišče, kjer je vanj trčila voznica osebnega vozila. Deček se je v trčenju lažje poškodoval. Povzročiteljici so policisti izdali plačilni nalog. Druga nesreča pa se je zgodila v Brestovški ulici, kjer je voznica avtomobila zaradi vožnje po levi strani vozišča trčila v avtobus in se pri tem lažje poškodovala.
Nadihal se je dima
V noči na torek je zagorelo v stanovanjski hiši v Novem naselju v Gornjem Gradu. Ogenj je izbruhnil v mansardni kuhinji zaradi pregretja ponve s hrano, ki jo je lastnik pozabil na štedilniku. Ogenj je poškodoval kuhinjske elemente in del ostrešja. Višina škode še ni znana. Požar so pogasili gornjegrajski prostovoljni gasilci.
Minuli četrtek pa so morali gasilci posredovati v Štorah, kjer so ognjeni zublji zajeli garažo stanovanjske hiše. Na podlagi ogleda kraja dogodka in zbiranja obvestil so kriminalisti ugotovili, da je do požara prišlo, ker je lastnik hiše v garaži varil blatnik vozila, pri tem pa je zagorel avto. Ogenj se je z vozila nato razširil še na poslopje. Lastnika je reševalna ekipa po požaru odpeljala v celjsko bolnišnico, saj se je nadihal dima. V omenjenem primeru policisti zbirajo obvestila o sumu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Prijeli ilegalne migrante
Policisti so minulo soboto na območju Rogaške Slatine izsledili dva državljana Afganistana, ki sta ilegalno vstopila v Slovenijo. Oba sta zaprosila za azil. Na območju Kunšperka pa so istega dne prijeli tri državljane Bangladeša, ki so prav tako ilegalno vstopili v Slovenijo. Po izvedenih postopkih so trojico predali hrvaškim varnostnim organom.
Sojenje za umor preklicano
Na okrožnem sodišču v Celju bi se moralo v torek začeti sojenje Sebastienu Abramo-vu, ki mu grozi večletna zaporna kazen zaradi umora nekdanjega dekleta Sare Veber. Tragedija se je zgodila na žalskem območju leta 2015. Sojenje je bilo preklicano, ker naj bi obtoženi preklical pooblastilo svojemu odvetniku.
Nov odvetnik Abramova naj bi bil Boris Grobelnik, ki je bil njegov zagovornik že v sodnem postopku v zadevi »odrezana roka«.
Postopek v Celju pa se nanaša na dogodek, ko naj bi Vebrova umrla, ko naj bi se samodejno sprožila avtomatska puška, medtem ko naj bi le-to Abramov čistil. Umora zato ne prizna, saj pravi, da je šlo za nesrečo. Naj spomnimo, da so kriminalisti več let ta dogodek preiskovali kot nenaklepno kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti. Leta 2020, ko je izbruhnila afera z odrezano roko, pa so preiskovalci spremenili tok preiskave in ga ovadili zaradi umora na zahrbten način. Za to kaznivo dejanje je predvidena najvišja, 30-letna zaporna kazen.
Nasprotujoči si mnenji izvedencev
Zatem ko so sredi februarja na sojenju Gregorju Ducmanu zaradi umora matere in poskusa umora očeta zaslišali stare starše, so pred dnevi na nadaljevanju sojenja pred sodni senat stopili izvedenca psihiatrične stroke in psihologinja. Njihovo zaslišanje je pokazalo, da si strokovnjaki sploh niso enotni v mnenju o tem, v kakšnem stanju je bil obtoženi v času umora.
Medtem ko prvi psihiatrični izvedenec meni, da obtoženi sploh nima psihotičnih motenj, je popolnoma drugače menila druga izvedenka, ki pravi, da so psihotične motnje prisotne zaradi dolgotrajnega uživanja mamil. Zaradi različnih mnenj je pred sodiščem zdaj odločitev, ali bo angažiralo dodatnega oziroma novega izvedenca. Naslednja obravnava je razpisana za 23. marca. Ducman je mamo, ki je umrla na kraju dogodka, umoril z nožem, nato poskušal umoriti očeta in ga pri tem poškodoval, a je oče uspel pobegniti. Storilec je po kaznivem dejanju sicer zbežal s kraja, a so ga kriminalisti kmalu izsledili. Od takrat je v priporu.
16
AKTUALNA PONUDBA
V	Celju odprla vrata nova Tuš drogerija
V	Celju je vrata odprla že 45. Tuševa drogerija, tretja v mestu ob Savinji. Na Ljubljanski cesti, na Glaziji, so na voljo izbrani izdelki za vsakdanjo nego in zdrav način življenja, ki jih kupci Tuševih drogerij že dobro poznajo. Pri nakupih bodo z veseljem priskočile na pomoč izkušene svetovalke, ki imajo vedno pri roki pravi nasvet za zdrav in brezskrben življenjski slog.
Tretja celjska Tuš drogerija se razprostira na 200 m2 in kupcem prinaša sodobno in prijetno nakupovalno izkušnjo. V Celju so prepoznali priložnost za novo drogerijo in jo zasnovali po najsodobnejših nakupovalnih trendih. Pravo dušo drogerijam poleg izbrane ponudbe vedno dodajo izkušene svetovalke, ki z veseljem priskočijo na pomoč.
V	ponudbi so dekorativna kozmetika, dišave, izdelki za nego obraza in telesa, tudi za najbolj zahtevne, prehranska dopolnila, čistila, modni dodatki in naravna kozmetika. Novo Tuševo drogerijo odlikuje tudi široka paleta izdelkov za dojenčke, malčke in mamice, tako da bodo z nakupi na Glaziji lahko zadovoljne prav vse skupine kupcev.
novi tednik
Optika
OFTALMOS 070 458 485
i nfo@opti ka-oftal mos.si www.optika-oftalmos.si
Naroči se na brezplačno kontrolo vida
CELJE - PTUJ - ROGAŠKA SLATINA
VSE ZA PISARNO
*	Proctojct; nojem m servis mollIIunltcljlikih naprav
♦	celovita ponudba plflorn Ifikog o mator lalu
W: HlrnbH «I I T: 03 +36 fllMIt: InfDff-hilrnhH.il
FINTE RA
POSOJILA
za podjetja in samostojne podjetnike
do 20.000 €
ENOSTAVNA IN HITRA ODOBRITEV, TAKOJŠNJE NAKAZILO
064 281 377
www.fintera.si info@fintera.si
FINTERA d.o.o., Ulica 11. maja 21, Radeče
www.nt-rc.si
radio celie
SVEŽI ali MARINIRANIRIBSI
vedno na zalogi

ZAPOSLOVANJE
17
frgotur
Izkušen kadrovski strokovnjak m/ž (Velenje)
Odgovorni boste za samostojno svetovanje delodajalcem in izvedbo vseh postopkov s področja delovnega prava (pred sklenitvijo, med trajanjem in ob prenehanju delovnega razmerja). Ponujamo vam takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom; delo v profesionalnem kolektivu in delovnem okolju; po začetnem uvajanju možnost samostojnega dela od doma; začetno mentorstvo in timsko podporo; osebno rast in razvoj; redna izobraževanja in usposabljanja; stimulativno plačilo za opravljeno delo. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Načrtovalec proizvodnje m/ž (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: najmanj V. stopnjo izobrazbe stro-
kovne, strojne ali druge tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, poznavanje tehnoloških in proizvodnih procesov, smisel za organizacijo, upravljanje s časom in koordinacijo, vozniški izpit B-kate-gorije, sistematičnost, natančnost in analitično naravnanost, ciljno usmerjenost, proaktivnost in odgovornost do dela. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Specialist za kontroling
m/ž (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: univerzitetno izobrazba s področja financ, ekonomije ali druge ustrezne
smeri, zaželeno je poznavanje proizvodnega kontrolinga, ni pa nujni pogoj, tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, poznavanje računovodskih standardov in procesov, branje bilanc, napredno znanje uporabe MS-exce-la, znanje angleškega ali nemškega jezika, sistematičnost, natančnost in analitično naravnanost, ciljnou-smerjenost, proaktivnost in odgovornost do dela. Prijave zbiramo do 12. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, logistike ali druge ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, izpit za viličarja, dobro poznavanje programa MS-office (še posebej Excela), natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Kandidatu nudimo: pogodbo za ne-dolečenčas, poskusno obdobjetri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij nawww.trgotur.si.
Delavci s tehničnim predznanjem (Ruše)
Zaradi povečanega obsega dela in obsežnejših naročil v letu 2022 zaposlimo večje število delavcev s tehničnim predznanjem in z željo po pridobitvi delovnih izkušenj in praktičnih znanj. Opis delovnega mesta: začetna preprostejša dela v proizvodnji in obdelavi kovin, pomoč izkušenejšim delavcem - varilcem, ključavničarjem, orodjarjem, postopno učenje in dopolnjevanje manjkajočih znanj skozi pridobljene izkušnje, prevzem stalnih zadolžitev - dela v proizvodnji v dogovoru z nadrejenim. Nudimo: zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Strugar na klasični stružnici(m)
Od kandidata pričakujemo: srednješolsko izobrazbo smeri strugar ali primerljive strokovne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas,
poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (m)
Opis delovnega mesta: varjenje zvarjencev po tehnični dokumentaciji in načrtih, od preprostih 1-kg kosov do kompleksnih kosov z več sto pozicijami (1 kg-30 t), ostala dela po nalogu nadrejenega. Od kandidata pričakujemo posebna znanja: varjenje po MAG-postop-ku (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program, ali priu-čitev varjenja, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večiz-mensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij nawww.trgotur.si.
Svet zavoda Osnovne šole Ljubečna,
Kocbekova cesta 40a, 3202 Ljubečna,
na podlagi sklepa, sprejetega na 10. seji
Sveta zavoda 24. 2. 2022,
razpisuje delovno mesto
ravnatelja (m/ž)
Kandidat mora za imenovanje na mesto ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu s 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 -popr. in 25/17 - ZVaj in 123/21, 172/21).
Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbran kandidat (m/ž) bo imenovan za dobo 5 let za polni delovni čas. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2022.
Kandidati pošljejo pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: dokazila o izobrazbi, pridobljenem nazivu, strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu (če kandidat še nima ravnateljskega izpita, ga mora pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata). Vsa dokazila morajo biti original ali overjena fotokopija. Kandidati priložijo potrdilo iz kazenske evidence ministrstva za pravosodje, potrdilo sodišča, da niso ni v kazenskem postopku, potrdilo iz evidence izbrisanih oseb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki ga izda ministrstvo za pravosodje. Nobeno potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni. Pošljejo še dokazilo o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, program vodenja zavoda za mandatno obdobje, kratek življenjepis z izkušnjami v vzgoji in izobraževanju in izjavo, s katero dovoljujejo obdelavo podatkov in uporabo osebnih podatkov za namen v zvezi s postopkom imenovanja.
Vso potrebno dokumentacijo pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Ljubečna, Kocbekova cesta 40a, 3202 Ljubečna, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja - Ne odpiraj«. Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto s priporočeno pošiljko najkasneje zadnji dan roka. Nepopolne vloge bodo iz postopka izločene. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Svet zavoda OŠ Ljubečna
KMALU NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK PROFILU RADIA CELJE
P
8 SEZONA . PROJEKTA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
regijsko študijsko središče rs Mariborska cesta 7, 3000 Celje
Svet zavoda Regijsko študijsko središče na podlagi 11. in 14. člena Statuta javnega zavoda Regijsko študijsko središče
razpisuje prosto delovno mesto:
Direktorice / direktorja
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidatka/kandidat izpolnjevati pogoje:
•	je državljanka/državljan Republike Slovenije,
•	ima univerzitetno izobrazbo (predbolonjski sistem), specializacijo po visokošolski izobrazbi (predbolonjski sistem) ali magistrsko izobrazbo 2. bolonjske stopnje,
•	aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik,
•	ima najmanj 5 let delovnih izkušenj in ima strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti,
•	predloži vizijo razvoja zavoda za mandatno obdobje.
Direktorica/direktor bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter vizijo nadaljnjega razvoja zavoda naj kandidatke in kandidati pošljejo v zaprti pisemski ovojnici v 15 dneh od datuma objave razpisa na naslov: Javni zavod Regijsko študijsko središče, Mariborska cesta 7, 3000 Celje, s pripisom »Razpis za direktorico/direktorja JZ RŠS«.
Direktorico/direktorja zavoda bo imenoval Svet zavoda RŠS ob soglasju ustanoviteljev.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po imenovanju direktorice/direktorja.
Svet zavoda Ekonomske šole Celje,
Kosovelova ulica 4, 3000 Celje, razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA-DIREKTORJA/ RAVNATELJICE-DIREKTORICE.
Izvoljeni/izvoljena bo opravljal/opravljala delo ravnatelja/ravnateljice organizacijske enote Gimnazije in srednje šole ter direktorja/direktorice zavoda Ekonomska šola Celje. Kandidat/kandidatkamorazaimenovanje namesto ravnatelja-direktorja/ravnate-ljice-direktorice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D Odl. US: U-I-269/12-24 in 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21; v nadaljevanju: ZOFVI). Kandidati/kandidatke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/izbrana kandidat/kandidatka bo imenovan/imenovana za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1.8.2022.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
•	dokazilo o izobrazbi,
•	dokazilo o nazivu,
•	dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
•	dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu - kandidat/kandidatka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, vendar ga mora pridobiti v enem letu po začetku mandata, sicer mu/ji preneha mandat po zakonu,
•	potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno zaporno kazen zapora več kot šest mesecev,
•	potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost,
•	program vodenja šole - zavoda,
•	kratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju
pošljite v zaprti ovojnici v petnajstih dneh po objavi tega razpisa na naslov: Svet zavoda Ekonomske šole Celje, Kosovelova ulica 4, 3000 Celje, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja-direktorja/ravna teljico-direktorico«.
Potrdilo iz kazenske evidence o nekaznovanosti ne sme biti starejše od enega meseca. Nepopolno oddane vloge ne bodo upoštevane. Kandidati/kandidatke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku.
novi tednik Z VAMI KJERKOLI IN KADARKOLI
18
ŠPORT
Na čelu celjskih hitrostnih drsalcev na kratke proge je Tibor Komerički
zahtevna hrane« ■
»Najbolj priprava
Zadnji konec tedna je bilo v poljskem Gdansku mladinsko svetovno prvenstvo, ki so se ga udeležili štirje hitrostni drsalci na kratke proge iz celjskega kluba. Svetovno člansko prvenstvo naj bi bilo naslednji teden v olimpijskem Montrealu. Med 20. in 25. marcem bo v finskem Vuokattiju še evropski mladinski olimpijski festival, za katerega Mednarodna drsalna zveza ni postavila norm.
je zame
Tibor Komerički
Z leve stojijo udeleženci mladinskega SP v Gdansku, Tibor Komerički, Urša Erjavec, Dina Špan in Vid Gal.
dean šuster
Festivala se bo udeležil šestnajstletni Tibor Komerički, ki je v zadnjem obdobju zaradi svojih dosežkov na čelu celjske ekipe. Obiskoval je II. OŠ Celje, zaključil je osem razredov na Glasbeni šoli v Žalcu, kjer je igral klavir pod mentorstvom Magdalene Navodnik, zdaj je dijak 2. letnika I. gimnazije v Celju.
Na ledu ste se najprej preizkusili v umetnostnem drsanju. Kdaj je sledil prehod na »hitre« drsalke?
Že od svojega četrtega leta sem član Drsalnega kluba Celje. Svojo kariero sem začel pod okriljem Metke Umek in se najprej preizkusil v umetnostnem drsa-
nju. Hitro sem spoznal, da je hitrostno drsanje tisto, v čemer res uživam. Hitrost, drznost in taktika me najbolj navdušujejo v tem športu. Velike zasluge za to, da po dvanajstih letih treniranja še vedno uživam v hitrostnem drsanju, imajo poleg trenerjev tudi sotekmovalci, prijatelji iz domačega kluba ter številni prijatelji in znanci iz klubov v tujini, ki jih srečujem na mednarodnih tekmovanjih.
Katere vaše dosedanje dosežke bi izpostavili?
Svojo tekmovalno pot sem začel na tekmah Alpe Adria Trophy, ki se jih udeležujejo tekmovalci iz držav nekdanje Jugoslavije ter iz naših
sosednjih držav, Avstrije, Italije in Madžarske. Tekmovanja so v Celju, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Na njih sem v nižjih starostnih kategorijah tudi v skupnem seštevku osvajal prva mesta, kasneje pa sem se začel udeleževati tudi tekmovanj Danubie series oziroma Challenge series, kot jih poimenujejo sedaj. Tam je nabor držav, ki tekmujejo, večji, vezan predvsem na vzhodni del Evrope. Med svoje največje uspehe nedvomno štejem uvrstitev na mladinsko svetovno prvenstvo. V pretekli sezoni je sicer tekma v ameriškem Salt Lake Cityju zaradi vsem znanih razmer odpadla. Na letošnje mladinsko svetovno prvenstvo so se poleg mene uspeli uvrstiti tudi moji sotekmovalci iz kluba, Vid Gal, Urša Erjavec in Dina Špan. V letošnji sezoni sem uspel izpolniti tudi normo za člansko svetovno prvenstvo. Konec meseca marca se bom udeležil še evropskega mladinskega olimpijskega festivala na Finskem. Tudi to tekmovanje je bilo lani zaradi pandemije odpovedano.
Zakaj ste se odločili za udeležbo na vadbenem taboru v Budimpešti?
Prav velika tekmovanja, na katera sem se uvrstil, so terjala dobro pripravo. Po dvanajstih letih treniranja, najprej pod vodstvom domačega trenerja Urbana Kalška, nato pa dveh madžarskih trenerjev, Davida Mana Lotha in Attile Tarcalija, sem dobil priložnost, da lahko sodelujem na treningih mlajše madžarske reprezentance. Tako sem lahko pod vodstvom klubskega trenerja svoje znanje nadgrajeval v tehnično odlični skupini drsalcev, kar mi je pomagalo ne le pri izboljšanju tehnike drsanja, temveč tudi učenju tehnike prehitevanja in taktike drsanja, ki ima prav tako pomembno vlogo pri tem športu. Na Madžarskem ima hitrostno drsanje na kratke proge dolgo tradicijo in tudi nekaj olimpijskih medalj.
Katere koristi vam je prinesla vadba pri vzhodnih sosedih?
Čeprav sem priložnost za treniranje na Madžarskem dobil tik pred najpomembnejšima tekmama v tej sezoni, pa je bil cilj sodelovanja z mlajšo madžarsko reprezentanco daljnosežnejši. Upam, da bom s pridobljenim znanjem ne le sam tehnično napredoval, ampak bom uspel pridobljeno znanje prenesti zlasti na sotekmovalce iz svojega kluba.
Kaj ste počeli?
Ritem dela je bil zelo
Zaključno dejanje tekmovanja Alpe-Jadran bo 9. in 10. aprila v celjski dvorani.
zgoščen. Treningom, ki v glavnem potekajo dvakrat dnevno, sledi tako imenovani suhi trening, na katerem poleg posnemanja drsanja in treninga tehnike na suhem skrbimo tudi za telesno moč. Treningi so bili izjemno intenzivni. Zelo so mi koristili zlasti zaradi dela v skupini odličnih drsalcev pod vodstvom najboljših trenerjev tako na ledu kot ob njem.
Kako bi primerjali Slovenijo z Madžarsko?
Pri naših sosedih imajo veliko število klubov, ne le v Budimpešti, temveč tudi v drugih madžarskih krajih. V njih je izredno veliko število tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah. Prav množičnost je tista, ki jo pri nas pogrešamo. V Sloveniji je celjski klub edini, ki goji
hitrostno drsanje na kratke proge. V njem je deset tekmovalcev.
V	tujini ste se zadržali precej časa. Kaj pravijo v šoli?
V	Budimpešti sem poskušal slediti tudi šolskim obveznostim. Sem dijak drugega letnika enega od športnih oddelkov I. gimnazije v Celju. Razredničarka in drugi učitelji mi pomagajo tudi z možnostjo opravljanja določenih obveznosti na daljavo oziroma s prilagajanjem obveznosti na obdobje, ko bodo vse športne aktivnosti za mano.
Se je težko pri šestnajstih letih odseliti iz domovine za mesec in pol?
Vsekakor je življenje v tujini precej drugačno. Ne le da živim sam, tudi prijatelji, so-
šolci in starši so daleč stran in naenkrat se za vse moram znajti sam. Ob treningih je treba opravljati še šolske obveznosti in seveda poskrbeti za vsa gospodinjska opravila. Kuhanje je še posebej zahtevno, saj sem celiakaš in alergik in se zaradi tega izogibam prehranjevanju v restavracijah. Toliko opravil sem imel, da mi je ostalo manj časa za razmišljanje o tem, kako hudo pogrešam družino. S prijatelji sem ostajal v stiku preko spletnih omrežij.
Zadnja misel?
Kljub vsemu, da je Budimpešta lepa, da so ljudje tam prijazni, da so bili treningi odlični, se zelo veselim, da se letošnja sezona počasi približuje koncu.
Foto: DK CELJE
Na mladinskem svetovnem prvenstvu so bili štirje celjski hitrostni drsalci na kratke proge. Uvrstitve: 1.500 m (53 tekmovalcev), Tibor Komerički 41. mesto, Vid Gal 49. 1. 500 m (46 tekmovalk), Dina Špan 36., Urša Erjavec 44. 1. 000 m (52 tekmovalcev), Tibor Komerički 47., Vid Gal 51. 1. 000 m (47 tekmovalk), Dina Špan 40., Urša Erjavec 47. 500 m (53 tekmovalcev), Vid Gal 32., Tibor Komerički 36. 500 m (54 tekmovalk), Dina Špan 36., Urša Erjavec 43.
Na oktobrskem odprtem prvenstvu Češke je Tibor osvojil prvo mesto.
ŠPORT
19
Košarkarice Cinkarne že šestnajstič najboljše v slovenskem pokalnem tekmovanju
Prvi letošnji pokal dvignile v Mariboru
Celjske košarkarice so šestnajstič oziroma četrtič zapovrstjo postale zmagovalke slovenskega pokala. V finalu zaključnega turnirja v mariborski dvorani Lukna so premagale Triglav z 81 : 71.
dean suster
Celjanke so po izenačenem uvodu tekme naredile delni izid 17 : 4 in si že po uvodni četrtini priigrale prednost, ki je do konca niso izpustile iz rok.
Z ogromno željo
Za slavje Celjank je največ točk, 22, dosegla najkoristnejša igralka zaključnega turnirja, Brazilka Isabela Lyra Ramona Macedo. Sledile so ji Ana Nuša Anžič s trinajstimi, Blaža Čeh z dvanajstimi in kapetanka Maruša Seničar z desetimi točkami: »Zelo sem vesela, da nam je z dekleti uspelo osvojiti naslov pokalnih prvakinj. Vedele smo, da bo tekma težka, ker v pokalnem tekmovanju en obračun odloči zmagovalca in zato se pogosto dogajajo preseneče-
nja. Naši ogromni zagnanost in želja sta odločili finalno srečanje.« Zaradi poškodbe je manjkala reprezentantka Lea Debeljak, navkljub bolečinam v kolenu se je dolgo na parketu trudila Američanka Katrina Pardee. Njena usoda v izdihljajih sezone je negotova.
Mlade prevzele
odgovornost
Pokalne prvakinje so še Sofi Gbemuotor, Lea Bartel-me, Mojca Jelenc, Vita Čater, Ana Stvarnik, Zoja Štirn in Kim Žibert. Vodil jih je trener Damir Grgić: »Najprej čestitam igralkam. Moje čestitke gredo tudi članom strokovnega štaba, drugim delavcem v klubu in našim navijačem. Mislim, da smo zasluženo
zmagali, danes je bila Cinkarna boljši nasprotnik. Kljub velikim težavam, ki smo jih imeli v zadnjem času, smo uspeli strniti vrste. Ponosen sem. Naše mlade igralke so tokrat prevzele odgovornost in odigrale fenomenalno tekmo. Naša agresivna obramba in veliko število košev, doseženih na lahek način, so bili odločilni. Čestitam tudi ekipi Triglava, ki igra zelo dobro v tej sezoni. Zato nas čaka še zanimiva končnica državnega prvenstva.« Ko je Grgić pohvalil mlade košarkarice, je mislil na peterico Bartelme, Štirn, Jelenc, Anžič, Gbemu-otor, ki je med koncem prve in v začetku druge četrtine priigrala odločilno prednost zlasti zaradi odlične igre v obrambi. Mladinke Cinkarne bodo konec tedna gostile zaključni turnir državnega prvenstva, članice pa bodo 18. marca morale na dolgo pot do Podgorice, kjer bo (19. in 20. marca) zaključni turnir lige Waba.
Foto: KZS
Konec sezone ob obletnici Celjskih grofov
Hokejisti Celja so dobili prvo tekmo četrtfinala lige IHL proti Triglavu v Kranju, nato pa so trikrat izgubili.
Zadnjo priložnost za izenačenje v zmagah so imeli v torek v svoji dvorani. Toda Gorenjci so bili znova boljši z 8 : 2. Domačini so prvi gol dosegli v 9. minuti, ko je David Ivaščenko zaposlil Aljaža Ogrizka. Oba sta začela akcijo v 40. minuti, ki jo je ob velikem veselju navijačev Celjskih grofov zaključil branilec Nik Kuković in znižal zaostanek na 2 : 4. Celjski navijači so slavili 30. obletnico obstoja in izdatno pomagali ekipi v hokejski dvorani, kjer so se začeli zametki skupine, ki je zdaj znana predvsem po podpori nogometašem, čeprav je srčno navijala tudi za rokometaše.
Ob koncu sezone je bil razočaran trener HK Celje Gal Koren, ki je najprej spregovoril o zadnji predstavi: »Za nekaj preprostih napak smo bili strogo kaznovani. Pri petem golu gostov je bila tekma dokončno odločena.« Člansko moštvo je prevzel med sezono: »Zelo ponosen sem na ekipo. Od novembra do danes je postala skupina odličnih fantov, ki je garala za en cilj. Samo kanček kakovosti ji je zmanjkalo za kaj več. Ali pa le nekaj napak manj.« Koren se je zahvalil navijačem za izjemno podporo, glede naslednje sezone pa se bo z vodstvom kluba še dogovarjal.
DŠ
Na mostu pred splavarjem so Celjski grofje »zažgali« most.
Začetek slavja celjske ekipe. Objete so Ana Nuša Anžič, Zoja Štirn in Lea Debeljak, v ozadju desno je kapetanka Maruša Seničar.
Z rekordom na svetovno prvenstvo
Atletinja Kladivarja Tina Šutej je na dvoranskem mitingu v francoskem Rouenu izboljšala svoj državni rekord v skoku s palico. Preskočila je 4,80 metra.
Za pet centimetrov je izboljšala najboljši dosežek v dvoranah, ki ga je zmogla 19. februarja letos v francoskem Clermont-Ferrandu. Šutejeva sedaj deli 18. mesto v dvoranskih izidih vseh časov in tretje v tej sezoni. Pred njo sta v tej sezoni le Rusinji Anželika Sidorova (4,87 m) in Polina Knoroz (4,81 m); prav tako kot Ljubljančanka, ki zadnja leta živi v Celju, pa so 4,80 m preskočile še Belorusinja Irina Zuk ter Američanki Katie Nageotte in Sandi Morris. Svetovna atletika (mednarodna atletska zveza) je tekmovalcem in tekmovalkam iz Rusije in Belorusije prepovedala nastope na vseh tekmovanjih pod njenim okriljem, vključno z dvoranskim svetovnim prvenstvom med 18. in 20. marcem v Beogradu. Tam bo varovanka trenerja Milana Kranjca v najožjem krogu favoritinj za najvišja mesta.
DŠ
NA KRATKO
Državno odlikovanje za Fabjana
Ljubljana: Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači petim športnim trenerjem vročil državna odlikovanja red za zasluge. Prejel ga je tudi Celjan Marjan Fabjan za izjemne dosežke v judu: »Priznanje mi zelo veliko pomeni, zanj je bilo potrebnega ogromno truda in odrekanj.« Fabjanove tekmovalke so osvojile kar šest olimpijskih kolajn, po dve Urška Zolnir in Tina Trstenjak, po eno pa Lucija Polavder in Ana Velenšek.
Velenjčani ustvarili želeno
Göteborg: Rokometaši Gorenja so se prebili v izločilne boje evropske lige. V gosteh so premagali švedski Sävehof z 28 : 27, napredovanje med najboljših 16 ekip v drugem najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini pa so si zagotovili po zmagi francoskega Pauca nad špansko La Riojo s 37 : 31. Sävehof ni igral z najmočnejšo postavo, po drugi strani pa Španci niso izkoristili svoje priložnosti. Gorenje je bilo četrto v skupini C. Napredovanje so si izborili še nemški Magdeburg, Sävehof in hrvaški Nexe iz Našic.
Janežič končal sezono
Ljubljana: Enemu najboljših slovenskih atletov Luki Janežiču, ki se je v soboto poškodoval na balkanskem prvenstvu v Istanbulu, je Matej Drobnič v Ljubljani operiral Ahilovo tetivo. Za člana Kladivarja je konec celotne letošnje sezone. Državni rekord v teku na 400 metrov na prostem je tekel leta 2017 v Monaku, odličnih 44,84 sekunde.
Nič se ne premakne
Celje: V 25. krogu 1. slovenske lige nogometaši Celja niso uspeli zatresti vrat nasprotnikov, a gola tudi niso prejeli. Izidi: Celje - Kalcer Radomlje 0 : 0, Domžale - Mura 1 : 1, Tabor - Koper 1 : 1, Maribor - Bravo 1 : 2 in Olimpija - Aluminij 6 : 0. Vijoličasti so navkljub porazu v Ljudskem vrtu zadržali vodstvo na lestvici, imajo tri točke več od Olimpije in pet od Kopra. Celjani, ki so trinajsti poraz doživeli v Murski Soboti (3 : 2), so na lestvici osmi. Drži se jih smola, čeprav so tudi Radomljani imeli nekaj zrelih priložnosti. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
nO
VOZILA
PRODAM
ŠKODO fabia, letnik 2006, lepo ohranjeno, redno servisirano, garažirano, prodam. Telefon 031 456-356.	200
KUPIM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567-747.	85
STROJI
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
in priključke, kupim. Telefon 041 567-747.
85
TRAKTOR, lahko tudi s priključki, kupim. Telefon 031 238-649.	p
POSEST
PRODAM
KAVČ in televizor Sony, ekran 68 cm, ugodno prodam. Telefon 068 640-716. 182
PRODAM
PRODAM
PRODAM
MOTORNO škropilnico Stihl SR 400, malo rabljeno, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 490-822.
ZIDANICO z nekaj vinograda ter vso vinogradniško in stanovanjsko opremo, na sončni strani Slivnice, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 426-270. 177
STANOVANJE
184
KUPIM
ODDAM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej,
DVOSOBNO stanovanje oddam. Telefon 031 281-335.	162
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
PREDVIDENA PRAZNJENJA PO NASELJIH V MARCU/APRILU 2022
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-haste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice, stare 6 mesecev, že v nesno-sti, črne, rjave, grahaste, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294, 070 859446. p BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za do-pitanje, prodam. Telefon 031 753-595.
185
BREJE telice po izbiri, pasma čb, ugodno prodamo. Telefon 041 996-166. 186 DVE lisasti kravi, breji 8 mesecev in pol, prodam. Telefon 040 485-150. 188 TELICO simentalko, težko 350 kg, prodam.
Telefon (03) 5730-786.	189
TELICO simentalko, težko 540 kg, prodam. Telefon 041 990-278.	190
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
TELICO brez številke kupim. Telefon 041 721057.	183 JALOVE krave za na pašo (boljše plačilo kot v klavnici) in debele krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 041 544-270.#p BIKCE, mesni tip, težke do 300 kg, ter krave in telice za zakol, kupim. Telefon 031 832-520. 187
ZAMENJAM
BREJE, pašne telice in bikce ter teličke za rejo menjam za kravo, bika ali telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. p
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjej Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
PRODAM
OSTALO
KAKOVOSTEN uležan konjski gnoj, z dostavo, možne tudi manjše količine, prodam. Telefon 041 980-188.	l 14 BIO kompost v vrečah prodam. Telefon 031 430-830. 196
PRODAM
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
IMAM nekaj spominskih kovancev za 2 EUR. Kogar zanima odkup, naj pokliče na telefonsko številko 040 419-945. 181 DEBELOSTENSKE okrogle cevi, dobro ohranjene, (34 x 27), 10 kosov x 5 m, 1 x 3 m (40 x 30), cena 100 EUR. Telefon 031 490 822.	184
INFORMACIJE
21
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob slovesu drage mame in stare mame
ERIKE POTOČNIK
iz Veselove ulice 16 v Celju
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in ostalim, ki ste jo pospremili na zadnji poti, se od nje poslovili. Hvala za tolažilne besede, sožalja in podporo. Posebna zahvala maminemu bratrancu nadžupniku in naddekanu Francu Lina-siju za lep pogrebni obred in darovano mašo, ki bo 12. marca 2022, ob 12. uri v nadžupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu. Hvala govornici Violeti Potočnik Kranjc za besede spomina in slovesa. Hvala pevcem za čutno odpete pesmi slovesa. Zahvala kolektivu Doma za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva cesta 23, direktorici in vodstvu za vso pomoč in podporo ob vselitvi konec leta 2019 pa vse do zadnjega dne. Prav tako hvala za vso pomoč strokovnemu in tehničnemu osebju doma ter delovni terapiji in fizioterapiji. Hvala zdravstveno negovalnemu osebju doma, še posebej oddelka Lipa B, kjer je bivala najdlje in kjer so se trudili skrbeti za njene potrebe, dobro počutje ter ji pomagali pri lajšanju starostnih tegob in težav, povezanih z njeno boleznijo. Hvala tudi njenim »bližnjim sotrpinom«, sostanovalkam in sostanovalcem Lipa B za druženje in zabavo, kar ji je bilo v veliko veselje. Posebna zahvala mamini lečeči onkologinji Albini Rezar Planko, dr. med., in osebju hema-tološko-onkološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, kjer so z rednimi pregledi, ustreznimi terapijami in občasnimi hospitaliza-
cijami dobri dve leti krotili hudo bolezen, ki jo je doletela. Še enkrat hvala vsem, ki ste ji tako ali drugače kakor koli pomagali.
Sin Zoran z družino
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
JOŽETA TERŠKA
iz Tovstega 19, Laško (23. 4. 1961-25. 2. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala za izrečena sožalja, tolažbo in pomoč. Posebna zahvala je namenjena dekanu Roku Metličarju za
lepo opravljen cerkveni obred. Hvala osebju Doma starejših Laško za trud in prijaznost. Zahvala pevcem gospe Vere Šolinc za petje pri sveti maši in na pokopališču ter trobentaču za odigrano Tišino.
Hvala tudi pogrebni službi Komunale Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali.
V 91. letu nas je tiho zapustila naša sestra in teta
IRENA TOMC
rojena Gril (1931-2022)
Od nje smo se poslovili na mestnem pokopališču v Celju v ponedeljek, 7. marca 2022.
Vsi njeni
L 19
Smrti
Celje
Umrli so: Štefanija CESAR iz Velenja, 85 let, Helena JELER iz Celja, 75 let, Zora LIPOVŠEK iz Velikega Širja, 92 let, Jožef TLAKER iz Rečice ob Savinji, 80 let, Albin ČATER iz Celja, 80 let, Marija PETEK iz Šentjurja, 82 let, Marija STANKO iz Tabora, 73 let, Josip PAULIN iz Košnice pri Celju, 90 let, Barbara FILKOVIĆ iz Celja, 91 let, Stanislav TEVŽ iz Mozirja, 76 let, Irena TOMC iz Celja, 91 let.
Laško
Umrli so: Marija KOŠTOMAJ iz Celja, 95 let, Ladislav KRAJNC iz Belovega, 67 let, Jože KLA-DNIK iz Strmce, 56 let, Edvard SEME iz Vrha nad Laškim, 92 let, Rudolf ZUPANČIČ iz Laškega, 86 let, Marija POTUŠEK iz Gračnice, 74 let, Danijela DEŽELAK iz Laškega, 95 let, Jože TERŠEK iz Tovstega, 61 let.
Velenje
Umrli so: Friderika Emilija ŽNIDAR iz Velenja, 84 let, Ivana KORENIČ iz Velenja, 97 let, Marija ARISTOVNIK iz Velenja,
96 let, Angela KUMER iz Šoštanja, 92 let.
Šentjur
Umrl je: Mirko PRIVŠEK iz Kostrivnice, 57 let.
Žalec
Umrli so: Pavla LUKNER s Polzele, 84 let, Andrej VOLK iz Šempetra, 91 let, Bojan PUNGARŠEK iz Prebolda, 53 let.
'ZNc
www.reporter.si
JANŠEVA SATELITA - KPK je tako pri Počivalšku kot Pivčevi ugotovila kršitev integritete ROBERT PAVŠIČ - Janša je politično odgovoren za neučinkovite ukrepe in smrti BENJAMIN SAVŠEK - Mogoče sem tip, ki mora biti pod pritiskom pred startom PUTINOVI OLIGARHI - Diktatorju so pomagali priti na oblast, zdaj jih drži v krempljih
PRI PRODAJALCIH CASOPiSOV
10 vinogradniških dobro ohranjenih stebrov, skupaj z žico, prodam. Cena 40 EUR. Telefon 031 490-822.	184 PREVOZNI čebelnjak z naletno zavoro, 8 satov + 1, prodam. Telefon 040 575-924. 192 GUME »balonarce«, na platiščih, 31.15-50-15, primerne za gorski oz. vinogradniški traktor, prodam. Telefon 041 551-334. 202
KUPIM
PRIKOLICO za kampiranje, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85
FANT išče dekle, ki bi se preselilo k njemu na kmetijo. Telefon 070 217-569. 179
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Renata ŠA-RIŠKOVA in Gregor IVAJA, oba iz Migojnic.
IŠČEM žensko z vozniškim izpitom, ki bi se preselila k meni v Prebold in mi pomagala v gospodinjstvu. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PREBOLD.	160
sport@nt-rc.si
Z
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega Marjana, atija, dedija, tasta, svaka in strica
MARJANA LOŽARJA
iz Celja, nazadnje je bival v Dramljah (18. 5. 1950-1. 3. 2022)
se iskreno zahvaljujeva najini mamici za nesebično pomoč
in ljubečo oskrbo. Hvala vsem ožjim sorodnikom in prijateljem, še posebej sodelavcem PP Ljubljana Center in načelnici Majdi Nagode. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali za sveto mašo in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Žalujka in gospodu Mateju za pogrebne storitve. Prav tako lepa hvala gospodu župniku Niku Kranjcu za lepo opravljen cerkveni obred ter govornici in pevki Mateji Bobek. Posebna zahvala zdravnici Romani Jordan, dr. med., in medicinski sestri Ivani ter osebju nujne medicinske pomoči.
Žalujoči: hčerki Mojca in Katja, najina mami, vnuki, zet Boštjan in ostali ožji sorodniki
n
Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
V SPOMIN
8. marca je minilo dvajset let, kar nas je zapustila draga žena, mama in sestra
ANTONIJA GUNZEK
iz Male Breze 11, Šentrupert nad Laškim
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in krasite njen prezgodnji grob.
Žalujoči: vsi njeni
L 18
Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
Življenje je ugasnilo dragi mami, tamiki, prababici in teti
MILKI SREBOT
iz Vojnika (7. 11. 1928-21. 2. 2022)
25. februarja 2022 smo jo v velikem številu pospremili na
pot večnega miru in pokoja. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala osebju Doma starejših občanov Vojnik za nego, gospodu župniku Pergerju za opravljen cerkveni obred ter Marini in Franju za odpete pesmi. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Raj. V naših srcih z najlepšimi spomini nas bo sedaj spremljala v tišini ...
Žalujoči njeni najdražji: hčerki Marjeta in Renata z družinama.
178
novi tednik
Vgdm г штј!
radio celje
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Naložite si aplikacijo in nas spremIjajtp, kjerkoli ste.
Kino
cineplexx
Spored od 10. do 16. 3. Ariadna na Naxosu - opera, prenos v živo sobota: 18.55
Badman - akcijski, drama, kriminalni
od četrtka do srede: 18.15, 20.00, 21.15
Batman - akcijski, drama, kriminalni
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 18.30, 19.30, 20.45 sobota: 15.15, 17.00, 18.00, 19.45, 20.45
nedelja: 14.50, 17.00, 18.30, 19.30, 20.45
BTS PTD on stage - Seoul: Live Viewing - prenos koncerta v živo
sobota: 9.45, 13.45 Jaz, rdeča panda - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 sobota: 14.00, 15.00, 16.00, 16.40, 17.45
nedelja: 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Pes - komedija
od četrtka do srede: 15.50, 18.00, 20.15
Peter Zajec: Skok v pustolovščino - animirani, komedija, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15
sobota, nedelja: 14.15, 16.15 Poročiva se - komedija, romantični
od četrtka do srede: 19.00 Smrt na Nilu - kriminalni, drama
od četrtka do srede: 21.00 Spider-man: Ni poti domov - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 nedelja: 14.00
ČETRTEK
19.00 Upanje - drama PETEK
17.15 Vojvoda - biografska komična drama 19.00 Smrt na Nilu - kriminalna drama SOBOTA
17.00 Upanje - drama 19.15 Vojvoda - biografska komična drama NEDELJA
17.15 Vojvoda - biografska komična drama
19.00 Stena - Vzpon do zlata
- dokumentarni
Uncharted - akcijski, pustolovski
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.40, 20.30
sobota: 14.30, 18.40 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota: 14.40, 16.50 nedelja: 13.40, 15.00,16.50 Zapoj 2 - animirani, glasbena komedija sobota: 13.30 nedelja: 14.00
kino šmarje pri jelšah
PETEK
19.00 Vojvoda - biografski, drama, komedija SOBOTA
20.00 Badman - akcijski
ipavčev kulturni center šentjur
SOBOTA
10.00 Sobotna filmska matineja: Ovce in volkovi - družinski animirani
kino velenje
PETEK
19.00 Batman - akcijski SOBOTA
17.00 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Zlati fant - drama NEDELJA
16.00 Jaz, rdeča panda - animirana družinska komedija, sinh. 19.00 Titan - drama PONEDELJEK
19.00 Izgubljene iluzije - zgodovinska drama
Kulturne prireditve
četrtek, 10. 3.
18.00 Knjižnica Šentjur
Pogrešam jih!
odprtje likovne razstave in predstavitev literarnega ustvarjanja Marije Artiček - Marjane
19.00 Galerija Velenje_
Zazri se
odprtje razstave akademske kiparke Paole Korošec; vstop prost
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Miha Šalehar: Pustolovec zmote
predstavitev knjige, pogovor z avtorjem bo vodil Drago Martinšek.
petek, 11. 3.
19.00 Celjska kulturnica
Smeškov petkov večer
gosta: Kata Laštro in Vlado Vrbič, ki bosta predstavila svoji novi knjižni izdaji; vstop prost
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Pomladni koncertni cikel pri Didiju: Ansambel Musica Cubicularis, ples z versajskih odrov
koncert francoske baročne glasbe s plesom
19.30 Gledališče Celje_
Goran Vojnović: 14 dni
abonma Petek večerni in izven
sobota, 12. 3.
10.00 Gledališče Celje_
Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri
abonmajček po posebnem razporedu in izven
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Glasbena sobotnica: Taram pa ri, nobenih skrbi
Hiša kulture Celje in MnZC; za abonma in izven
10.00 Galerija F-bunker Velenje 16 mladih slovenskih fotografov z mladinskega Svetovnega bienala 2021 v Belgiji odprtje razstave
10.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Cepetavček
otroška gledališka matineja v izvedbi gledališča Ku-Kuc
19.00 Celjski dom_
Nataša Živkovič: Med dvema ognjema
performans, ki uprizarja družinske konstelacije hči-mati, hči-oče in hči (v vlogi matere)-otrok
19.00 Titov trg Velenje_
Dan D
koncert
20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Mali otroci, veliki problemi
stand up komedija Uroša Kuzmana in Aleša Novaka
nedelja, 13. 3
17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec, avla Neli in Karmen Zidar Kos
koncert citrarske glasbe
17.00 Dom kulture Velenje Talija velenjska -ljubezen moja
predstava Gledališča Velenje, Nedeljski gledališki abonma
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana
Abonma Gustav: Čudovita
glasbeno-gledališki abonma Gustav 2021-2022
ponedeljek, 14. 3.
17.30 Osrednja knjižnica Celje, Levstikova dvorana Mozaik tišine
predstavitev knjige, zbrani zapisi in pesmi gluhih in naglušnih avtoric
torek, 15. 3.
17.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Ženske zgodbe s celjskih fresk
predavanje dr. Jureta Krajška
18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Tesla
glasbeno-gledališka predstava v izvedbi Janeza Dovča
19.30 Gledališče Celje_
Branko Završan in ansambel: Bodi gledališče!
otvoritev festivala Dnevov komedije, SLG Celje abonma Drugi mali, Srednji, Veliki in izven
sreda, 16. 3.
18.00 Celjska kulturnica Moji ljubezni
predstavitev pesniške zbirke Justine Strašek
19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pliš
koncert
19.30 Celjski dom_
GM oder: Taja Rijavec
koncert harfistke; vstop prost
19.30 Gledališče Celje_
Matjaž Zupančič: Nova rasa
Dnevi komedije, SNG Drama Ljubljana abonma Prvi mali, Veliki in izven
novi tednik
Vedrn г Homy.
Druge prireditve
četrtek, 10. 3.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Športni bonton
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
od 9.00 do 10.00 Hiša generacij Laško
Na tesno s tesnobo
delavnica
9.00 Knjižnica Kozje
Stereotipi in spol v arabskem svetu
predavanje dr. Suzane Košir za UTŽO
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek Korenje, zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube
od 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani Tehnoparka
16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke
17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek
Pogovori za dušo na aplikaciji Zoom
pogovore psihološke podpore vodi mag. Drago Tacol; prijave: info@jozef.si
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 10. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 11. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 12. marec
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 13. marec
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 14. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 15. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 16. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
18.00 Celjski mladinski center Mavrično druženje - Celje
DIC Legebitra v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom, namenjena vsem mladim LGBT + osebam
18.00 Celjski mladinski center Oblikovanje in ustvarjanje novih izdelkov iz rabljenih odvečnih materialov
Delavnice bo izvajala trajnostna oblikovalka Maja Modrijan; prijave: info@zavod-burja.si
18.00 Knjižnica Nazarje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Maldivi
potopisno predavanje Ane Stiplovšek
petek, 11. 3.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Bonton pri mizi
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
10.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah 17.00 Malo Presersko jezero Braslovče
Spuščanje »gregorčkov«
10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Beremo v naročju staršev: Razvoj otroka ter čarobnost dotika masaže
delavnica fizioterapevtke Maše Šramel
16.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Zakaj je sneg bel?
pomladna pravljična ustvarjalnica
17.00 do 19.00 Okrepčevalnica Marjeta, Rimske Toplice Gregorjevanje v Rimskih Toplicah
delavnica in spuščanje gregorčkov
sobota, 12. 3.
7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 do 13.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
sejem rabljenih stvari
8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani Žalec Podeželska tržnica Žalec
9.00 Dvorišče Kmetijske zadruge Braslovče
Semanji dan z dnevom odprtih vrat Kmetijske zadruge Braslovče
9.00 do 11.00 Turist biro Rimske Toplice
Obrezovanje vrtnic
delavnica z g. Matjažem Mastnakom
10.00 Zbirno mesto: Vila Bianca Velenje
Začutite utrip Šaleške doline v družbi lokalnega vodnika, voden ogled mesta; obvezne predhodne rezervacije
10.00 Pred Domom kulture Velenje in Cankarjeva ulica Velenje Prihod pomladi na gregorjevo
nastop Šaleškega folklornega društva Koleda in folklorne skupine OŠ Gustava Šiliha
10.00 Zbirno mesto: Vila Bianca Velenje
Brezplačno vodenje ob dnevu žena in materinskem dnevu
voden ogled po mestnem središču; prijave: turizem@ velenje.si
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani Tehnoparka
11.00 Tehnopark Celje
Ta nora znanost - šov z WaW efektom na temo znanosti v sklopu ogleda Tehnoparka
prijave na spletni strani Tehnoparka
od 11.15 do 12.15 Tehnopark
Celje_
Trajnostne kreativne tehno delavnice: REuse v sklopu ogleda Tehnoparka
nedelja, 13. 3.
11.00 in 15.00 Tehnopark Celje
Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka
ponedeljek, 14. 3.
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek Rižota s puranom, spletna kuharska delavnica s Slavico Javornik, na brezplačnem spletnem kanalu https:// bit.ly/KSPJ-youtube
9.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Šege in navade pomladnega časa
predavanje Janje Sivec
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
od 16.30 do 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Lego robotika
prijave: rok.zebovec@ gmail.com
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Smeh nas osvobaja
predva dr. Karl Gržan
torek, 15. 3.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Hermanov kulturni teden - izdelava družabne igre
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Zakaj je latinski dinozaver tako nenavadno živ?
predavanje dr. Aleša Mavra za UTŽO
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek Čudovito vesolje: Zvezdne karte in njihova uporaba, Sebastijan Jakša
na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube
16.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Hopek išče pomlad
pravljična urica
www.nt-rc.si
19.00 Dom svetega Jožefa Celje
Mohorski večer: Z lepilom na podplatih in Zgodbe z nahrbtnika
predstavitev knjig ter pogovor z avtorjema, dr. Ivanom Janezom Štuhecom in dr. Francem Cukjatijem
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Vsakdanje in praznično v starotrškem Velenju med obema vojnama
predaval bo dr. Jože Hudales
sreda, 16. 3
od 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
od 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki
Delavnica uporabe pametnih telefonov
14.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Aplikacije za lažje življenje
delavnica za UTŽO
15.00 Društvo Novus Velenje Izdelovanje izdelkov iz perlic hama
delavnice za otroke za osnovnošolce do četrtega razreda; prijave: sabina. lebar@drustvo-novus.com
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljična joga
namenjena otrokom, starejšim od treh let, z vami bosta Metka Pivk Srdič in Nina Časl
Dobrodelne prireditve
sobota, 12. 3.
19.00 Dom kulture slovenske Konjice Katalena
dobrodelni koncert
ponedeljek, 14. 3.
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pogovorni večer z alpinistoma Marijo in Andrejem Šremfelj, ki sta skupaj osvojila tudi Everest
dobrodelni pogovorni večer v sodelovanju z LEO klubom Rogaška Slatina
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Ženske zgodbe - mit-ske podobe in realnost skozi muzejske predmete; do 31. 3., Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos
do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4. Celjska kulturnica: 2. razstava 4. Ex-tempora jesen III. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2021; do 30. 3.
Osrednja knjižnica Celje, ploščad: panojska razstava 150 let gasilstva v Celju, avtorice dr. Andreje Videc; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega
Galerija Zgornji trg Šentjur: Najini stili, slikarska razstava Iva in Marinke As; do 6. 4. TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Občinsko dvorišče Laško: razstava na prostem Veseli pust, do 14. 3.
Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mi-kor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 3.
Muzej na velenjskem gradu:
razstava slik Olge Ulokine, Hiša cvetja; do 31. 3.
F-bunker Velenje: Nosimo naš prostor/Holding our space, fotografska razstava Ive Suhadolnik; do 10. 3. Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 3. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje:
Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do 31. 3.
Podhod pri Vili Bianci Velenje:
fotografska razstava Mesto se spominja; do 31. 3.
Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Jaz sem droben, droben list, kaligrafski zapisi Kajuhove zapuščine članov UTŽO; do 31. 3. Knjižnica Velenje, sončna stena: Pa bo pomlad prišla, razstava cvetja v klekljani obliki članov UTŽO; do 31. 3.
Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi; do 31. 3.
Knjižnica Velenje, mladinska
soba: V iskanju figure, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 31. 3.
Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Lojzka Špacapan; do 31. 3. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 3, Ugriznimo v zlate hruške, razstava mladinskih knjig, ki so prejele znak Zlata hruška; do 31. 3. in razstava 70 let zbirke Sinji galeb; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 3.
Avla Mestne občine Velenje:
Šport in življenje v barvi, slikarska razstava Alberta Copella, do 19. 4. Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 3. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Dizajn, razstava ustvarjalcev likovnega krožka UTŽO; do 18. 3. Galerija Mozirje: (Ne)znanci naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka; do 18. 3.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Teharjah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rif-nika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur.com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini
Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let poslov-no-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje - osrednje
razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,65 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
FOTO TEDNA
Druga priložnost
Foto: Andraž Purg - GrupA
Vsi smo povezani
Foto: SHERPA
Tednikove ^zgodbe
Št. 10/ Leto 77 / Celje, 10. marec 2022
Že 561 dni v zraku
str. 34-35
Na dopust je hodil kar Mikrozelenjava med v zgodovinski arhiv savinjskimi hmeljišči
Dializa mu rešuje življenje že 35 let
26
INTERVJU
Borut Alujevič, nekdanji upravnik celjskega gledališča
Predstave smeha
in po
njih vino ter domače klobase
»Njegov idejni oče je zdaj že upokojeni dramski igralec SLG Celje Marjan Bačko. Nekoč je ob kavi navrgel idejo, da bi bilo dobro v Celje pripeljati še druga gledališča, ki gojijo komedijo. Idejo sta takoj podprla takratni upravnik Borut Alujevič in takratni umetniški vodja Blaž Lukan.« Tako so o začetku festivala Dnevi komedije zapisali na spletni strani celjskega gledališča, ki v teh dneh pripravlja jubilejno, 30. prireditev.
tatjana cvirn
Festival je postal pomemben slovenski gledališki dogodek, ki je množicam smeha željnih obiskovalcev vsako leto ponudil številne vrhunske predstave slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Lani festivala prvič v zgodovini ni bilo mogoče izpeljati, zato bo letošnji med 15. do 26. marcem ponudil devet predstav iz dveletne slovenske gledališke produkcije.
Kako se Dnevov komedije in dela v gledališču spominja nekdanji upravnik celjskega gledališča Borut Alujevič, Lujo, kot ga kličejo prijatelji, ki je pred 30 leti podprl Bačkovo idejo in se vsako leto trudil za čim boljšo izvedbo festivala? Je sploh mogoče primerjati razmere v gledališču pred desetletji s sedanjimi, ko je vedno težje napolniti dvorane? Alujevič, ki je bil vedno duhovit in zabaven v svojih nastopih, je tokrat še neposreden in že na začetku jasno pove: »Spomnim se marsičesa, a kako je danes, pojma nimam. S tem gledališčem, ki se zdaj imenuje Gledališče Celje, nimam zveze. Nekoč smo bili Slovensko ljudsko gledališče Celje.«
»Celjsko gledališče je bilo vedno neka vmesna postaja za igralce.«
Ali kljub temu spremljate, kaj se dogaja v gledališču? Imate obveščevalce, ki vam povedo več o tem?
Ne, vem, kar preberem v časopisu. Obveščevalci so običajno samo tisti, ki »šimfajo« tako kot jaz. Včasih so mene kritizirali, zdaj kritizirajo upravnico Tino Kosi. Tako je vedno bilo.
Ste tudi vi kot upravnik imeli opozicijo med zaposlenimi?
Samo sindikalno. Vedno so hoteli malo več denarja in manjšo obremenitev. Odvisno je bilo, kdo je bil predsednik sindikata, eni so se hoteli kar naprej prepirati, drugi so bili bolj tvorni v pogovorih. Tudi če me kot upravnika kdo ni maral in so grdo govorili o meni, nisem bil maščevalen. Tudi sam sem bil v sporu z upravniki, dokler sem bil igralec. Enemu sem celo zagrozil, da ga bom vrgel skozi okno, in to dobremu upravniku ...
Je res Marjan Bačko pred 30 leti mimogrede navrgel idejo o Dnevih komedije?
Res je. V gledališču smo se srečevali, saj smo bili gledališka družina za razliko od današnjih razmer, ko je to uradniška skupina. A tako je danes žal povsod po svetu. Bačko je bil prej med drugim tudi upravnik v mariborskem gledališču, od koder je moral oditi, in je imel izkušnje z Borštnikovimi srečanji. Vedel je, kaj pomeni festival, mi nismo vedeli nič. Takrat v Sloveniji ni bilo veliko komedij, vsako gledališče je imelo le eno ali še tiste ne. Pri nas je bil umetniški vodja Blaž Lukan, ki je predlagal, da bi v Celju pripravili tri komedije in imeli festival. Res jih je uvrstil v repertoar in njegova velika zasluga je bila, da se je festival začel. Mojo veliko nalogo je predstavljalo zagotavljanje denarja, saj to ni bilo zastonj. Bil sem tudi mestni svetnik, poznal sem kar nekaj direktorjev
in začel sem hoditi okrog ter prositi za denar. Nabrali smo ga toliko, da smo lahko pripravili prve Dneve komedije. Pomembno je bilo, da so vsa gledališča, ki so imela komedije v programu, z veseljem prišla k nam in da smo potem lahko tudi mi pri njih gostovali. Bili smo veseli, ko se je tudi vaša medijska hiša pridružila dogajanju. V Novem tedniku je bila priloga Gledališka Petica z opisom predstav, na Dnevih komedije je delala radijska ekipa, ki je imela po predstavah oddaje v živo. Marsikdo je rekel, da je med vožnjo domov na radiu slišal, kdo od igralcev je bil po ocenah občinstva zmagovalec večera.
Torej so bili časi takšni, da ni bilo težko pridobiti sponzorjev za sodelovanje na Dnevih komedije?
Ni bilo lahko, direktorje je bilo treba prepričati, jih po predstavi povabiti na druženje. Mnogi so radi prišli in nekateri so zraven prinesli še vino in domače klobase ... V foajeju so bile po predstavah prave male prireditve z radijskimi intervjuji z večernimi zmagovalci, z glasbo ... Ko sem odšel, ni ostalo nič več od vsega tega, še stole so zamenjali in ob prenovi odstranili kipe v foajeju. To je podobno, kot bi iz cerkve odstranili svetnike. Gledališče je danes čisto nekaj drugega, kar je bilo nekoč, prej je bilo baročno, zdaj je po mojem dolgočasno. Izvedel sem, da so naredili tudi marsikaj dobrega. Zmanjšali so število sedežev in pravijo, da je še sreča, da so jih. Korona je vse uničila. Na Dnevih komedije smo imeli toliko gledalcev, da so hodili na stojišče z lovskimi stoli, da so lahko sedeli. To je danes nepojmljivo.
A resno gledališče ne more igrati samo komedij, kajne?
Običajno je bilo na sporedu v vseh gledališčih šest ali sedem tragedij, igrali so dve drami in eno komedijo. Pametni umetniški vodje so dali v program več komedij ali poiskali več dobrih režiserjev. Včasih smo dobili režiserje, ki so bili še začetniki v svojem poslu. Celjsko gledališče je imelo ves čas težavo, saj je veljalo za drugorazredno, kjer naj bi se igralci učili za resne gledališke odre. A Janez Bermež je dobro povedal, da sam ni šel nikamor, ker je ugotovil, da bi drugje »štatiral«, v Celju pa je imel glavne vloge.
Je bilo za vas razočaranje, ko ste kot mlad igralec prišli in tudi ostali v Celju? Kako ste se kot Ljubljančan sploh znašli v celjskem gledališču?
Ne, nikoli mi ni bilo žal, da sem ostal v Celju, a je res, da bi morda šel drugam, če se ne bi poročil s Celjanko.
Za prihod v Celje je bil »kriv« Andrej Inkret. Z Brunom Barano-vičem sva bila isti letnik, oba brez službe in sva kot statista nastopala v ljubljanskem mestnem gledališču. Po eni od predstav naju je vprašal,
ali bova do smrti »štatirala« v Ljubljani, medtem ko v Celju iščejo igralce. Naslednje jutro sva bila na avtobusu in sam sem že naslednji dan lahko prišel na vajo. Predstavo je takrat režiral Jože Gale, ki me je poznal iz prvega filma o Kekcu, kjer sem igral kot otrok. Bil sem celo na bližnjem posnetku, ko sem rekel: »Kje?« To je bilo pomembno . Tega Kekca sem kasneje lahko izkoristil, saj sem sodeloval še pri marsikaterem snemanju filmov.
So vas doma tako zgodaj spodbujali k tovrstnemu ustvarjanju?
Ne, nasprotno, moja mama je poznala profesorico na igralski akademiji in jo je šla prosit, naj me vrže na izpitu, da bi študiral kaj bolj pametnega, na primer medicino ali pravo. Moja teta je bila profesorica francoščine in je za otroke za novo leto pripravljala predstave v krajevni skupnosti. Tudi jaz sem nastopal v njih. Kekec mi je pomagal priti k filmu, vse skupaj me je začelo zanimati. Na gimnaziji so igrali predstave v francoščini in prvo leto sem bil statist, naslednje leto sem že imel vlogo v igri Žlahtni meščan. Vsako nedeljo dopoldne smo imeli vaje. Naučil sem se


»Tudi če me kot upravnika kdo ni maral in so grdo govorili o meni, nisem bil maščevalen. Tudi sam sem bil v sporu z upravniki, dokler sem bil igralec. Enemu sem celo zagrozil, da ga bom vrgel skozi
okno...« „
Žal država nikoli ni finančno podprla tega dogodka. Se je sploh smiselno truditi naprej?
Glede financiranja se ni veliko spremenilo, se je pa glede organizacije. Menim, da se splača nadaljevati.
Je bila komedija tako privlačna, da je bil obisk velik, ali so bili še drugi razlogi?
Ni bilo toliko televizije in vsega drugega. Danes ima že vsaka vas svojega stand up komika. Za komedije se danes ljudje ne navdušujejo tako kot nekoč. Včasih je bil to dogodek, po predstavi v gledališču so lahko gledalci šli v bližnje gostilne. Danes v Celju nimajo kam.
»Rogovilež je postal upravnik, je napisala novinarka Mateja Podjed v Novem tedniku ob mojem imenovanju. Takrat sem namreč igral razbojnika Rogovileža v istoimenski predstavi.«
ki bo letos dopolnil 80 let, je Ljubljančan, ki se je leta 1967 kot igralec zaposlil v SLG Celje, leta 1986 pa ga je prevzel kot upravnik in ga vodil do leta 2007, ko se je upokojil. Leta 1992 je s tedanjim umetniškim vodjem Blažem Lukanom podprl idejo dramskega igralca Marjana Bačka o ustanovitvi festivala Dnevi komedije. Za svoje delovanje je prejel srebrni grb Mestne občine Celje. Je tudi prejemnik francoskega državnega priznanja vitez reda akademskih palm za organizacijo Frankofonskih dnevov v SLG Celje.
INTERVJU
27
»Imeli smo predstave na gradu, to mi je bilo najbolj všeč. Gledalci so rekli, da ko jaz pridem, se lahko predstava začne. Vedno sem na grad prispel z zadnjim avtobusom.«
francosko in spoznal gledališko delo. Ob tem sem bil statist v ljubljanski Drami. Brat, ki je to že delal, si je zlomil nogo in sem ga zamenjal ter potem nastopil še marsikdaj. Ko sem šel na sprejemne izpite na akademijo, je bilo lažje, saj so mi igralci povedali, kaj je treba pokazati.
Po dvajsetih letih na odru ste postali upravnik celjskega gledališča in ga vodili do upokojitve. Ste ponosni na to, kar ste naredili v času vodenja?
Vsekakor, dogajalo se je veliko, gledališče je bilo sodobno, kar je bila sicer zasluga režiserja Francija Križaja, ki je vanj prinesel evropsko širino.
Bilo je tudi kar nekaj težkih trenutkov, zlasti ko je proti koncu mojega vodenja ministrstvo za kulturo čez noč financiranje gledališč prestavilo na pleča občin ustanoviteljic. Ni pa jim zagotovilo ustreznega financiranja in
začel se je boj za preživetje, ki se je sicer razpletel nam v korist.
Ste bili zahtevni ali ste razumeli igralce, glede na to, da ste izhajali iz njihovih vrst?
Niso me preganjali niti sovražili. Vztrajal sem pri tem, da bi bili gledališka družina, in takšne odnose sem imel z vsemi. Vedno sem se znal dogovoriti.
Se vam je to družinsko vzdušje zdelo pomembno, da se na odru ne bi videlo, če se dva igralca ne bi marala?
Ne, umetniški vodje znajo to še celo izkoristiti tako, da dajo igralkama, ki se ne marata, vlogi, v katerih se morata imeti radi. To na odru odlično deluje.
Nekaj časa ste bili dejavni tudi v lokalni politiki, kandidirali ste celo za župana Celja. Ste imeli kakšne večje želje pri tem ali je šlo za to, da bi bili vpeti v dogajanje v mestu?
V politiko sem šel, ko je Slovenija postala samostojna. Vprašali so me, ali bi kandidiral v ZSMS. Ko sem vprašal, kaj pomeni kratica, sem dobil odgovor: »Za svoje ministrske stolčke ...« Potem je ZSMS postala stranka LDS in ko je prišel na njeno čelo Janez Drnovšek, sem bil član, ker se mi je zdel pameten človek. Bil sem dejaven v takratnem občinskem in nato v mestnem svetu tudi zaradi gledališča in
»Leto in pol smo poslušali o virusu, zdaj poslušamo o Ukrajini. Sistem je isti - prestrašiti ljudi.«
Naslovnica Gledališke Petice iz leta 1996, priloge Novega tednika ob Dnevih komedije
Spomin na nekdanje Dneve komedije (iz Gledališke Petice leta 1997)
»Nekoč smo imeli predstavo, v kateri je igralka Darja Reichman v enem od prizorov nastopila slečena do pasu. Abonma je bil tudi za vojake in ko se je slekla, je bilo konec predstave...«
stikov. Veliko je bilo med svetniki direktorjev, ki so imeli denar .
Za župana sem kandidiral, ker je bilo videti, da me stranka ne bo dala na prvo mesto liste na lokalnih volitvah. Torej sem se prijavil kot kandidat za župana in prišel v mestni svet. Pa še Bojanu Šrotu sem s tem pomagal, da ni imel kakšnega bolj resnega protikandidata, čeprav mi je kasneje očital, da sem kandidiral proti njemu.
Kako v zadnjih letih, ko ste upokojeni, ohranjate stik s kulturnim dogajanjem v mestu?
Nekaj let sem hodil na predstave v gledališče, zdaj ne hodim več. Z gledališčem nisem sprt. Bistvo je, da ga ne razumem. Zakaj morajo na primer biti igralci v predstavi nagi? Da dajo manj za kostume?
Zadnja leta sem začel poslušati glasbo, kar je značilno za mnoge igralce. Pred korono ni bilo koncerta, kjer ne bi bil. Matjažu Brežni-ku, ki vodi simfonični orkester glasbene šole, sem celo zrežiral dirigiranje med igranjem Radetzky marša, da sodeluje še občinstvo.
Pogosto ste na sprehodih po mestu. Gre za nabiranje kondicije, srečanja s prijatelji?
Dvakrat dnevno greva z ženo na sprehod in na kavo v kavarno pri Narodnem domu. Sem srčni bolnik in gibanje je koristno. Prej smo se s prijatelji dobivali pred Metropolom in se pogovarjali vse mogoče. Potem je eden umrl, prišla je korona in je bilo konec srečanj. Sem tudi v Lions klubu Celje Keleia, v okviru katerega imamo dobrodelne akcije, pomembno pa je tudi druženje.
Kako komentirate imenovanje novega upravnika celjskega gledališča Mihe Goloba, ki bo zamenjal Tino Kosi?
Nekaj let je bil v lutkovnem gledališču. Najbrž bo tudi v Celju znal .
Foto: SHERPA
»Štirikrat sem cepljen. Trikrat proti koroni in enkrat za to, da ne gledam preveč za mladimi dekleti...«
28
DROBNI DOKUMENTI ČASA
Približno 1.200 starih razglednic Rogaške Slatine ima skrbno spravljenih v albumih.
Lastnik verjetno največje zbirke razglednic Rogaške Slatine
Na dopust je hodil kar v zgodovinski arhiv
Marko Karlin že dolgo ne živi v Rogaški Slatini. A vendar ima svoje rojstno mesto tako zelo rad, da že vrsto let zbira številne predmete, ki so povezani z njegovo zgodovino. Police v dnevni sobi zasedajo albumi, v katerih je na varnem najverjetneje največja zbirka starih razglednic tega zdraviliškega kraja. Ves dodaten zaslužek, a tudi kaj od plače je namenjal za knjige, zemljevide, pribor in posodo, ki pričajo o obdobju, ko so v Rogaško zaradi blagodejnih terapij in zdravilne kislice prihajale filmske zvezde in kronane glave.
tina strmcnik
»Po srcu sem Slatinčan,« pravi Marko Karlin, ki je v tem zdraviliškem mestu preživel 33 let. Zaradi službe se je nato preselil v Celje. Povedal je, da življenje v bloku ni bilo po njegovi meri. Od malih nog je bil namreč tabornik, vajen preživljati čas v naravi. Zato je mestno okolje lani zapustil in se odločil za selitev v Kamenik v Šmarju pri Jelšah. Tam skrbno obnavlja hišo, kjer je nekoč živel njegov oče.
Zanimanje za zbirateljstvo se je v njem prebudilo že v osnovni šoli, ko so s sošolci kupovali žvečilke Koloys. V njih so bile sličice na temo letalstva, mornarice, avtomobilizma in različnih športov, na primer košarke. Nato so ga začele zanimati znamke, je dejal, a dodal, da so bile vse omenjene zbirke nedokončane. Na filatelističnem srečanju v Rogaški Slatini leta 1986, na katerem so se srečali zbiratelji in prodajalci, je videl zbirko razglednic v lasti Miša Gori-ča. To je bilo odločilno, da se je tudi sam navdušil za to dejavnost. Iskanje
primerkov je omejil prav na svoj domači kraj. Pritegnilo ga je, da je bila Rogaška v času Avstro-Ogrske elitno zdraviliško mesto, kamor so prihajali gostje z Dunaja in od drugod.
Na dopust v arhiv
Ko je o vsebini starih razglednic spraševal domačine, je opazil, da je ogromno informacij o tamkajšnji preteklosti, o nekdanjih stavbah in nekdanjih dejavnostih, že utonilo v pozabo. Radovednost mu ni dala miru, zato je začel znanje iskati v Zgodovinskem arhivu Celje. Tam je preživel ogromno časa, vsako leto je za obisk arhiva namenil od sedem do deset dni dopusta. Omenjena ustanova je namreč za uporabnike odprta le do 14. ure. Ker je bil Karlin do popoldneva v službi, se je v arhiv odpravil med dopustom. »Kopanje med papirji in podatki mi je bilo v veliko veselje,« je dejal.
Prebral je vso literaturo, ki je bila izdana o zgodovini Rogaške Slatine. Ob prebiranju je spoznaval, da
različni avtorji o isti stvari podajajo različne podatke. To ga je vedno bolj motilo, zato je s pomočjo informacij v arhivskih listinah vedno bolj jasno sestavljal kamenčke v mozaiku. Ugotovil je, da je preteklost tega zdraviliškega kraja najbolj natančno popisal dr. Adolf Režek.
Najstarejša iz leta 1891
V zbirki ima približno 1200 razglednic, ki so izhajale do leta 1965. Verjetno gre za največjo zbirko razglednic Rogaške Slatine pri nas, v njej je tudi veliko redkih primerkov. »Čeprav imam veliko razglednic, še zdaleč nimam vseh. Vem, da mi manjka približno deset ali petnajst bolj prepoznavnih, ki jih hranijo ne-
kateri muzeji, kar pomeni, da niso dostopne posameznikom. Zanje sem izvedel med brskanjem po svetovnem spletu.«
Najstarejši primerek, ki ga ima shranjenega v svojem albumu, izvira iz leta 1891. Gre za leto, ko je založniško podjetje, ki je tiskalo razglednice po Evropi, izdalo prve razglednice slovenskih mest. V tistem obdobju so svoje razglednice, ki so bile natisnjene s pomočjo li-tografije, med drugim dobili Celje, Krško, Postojna in Ljubljana. »Pri
starejših razglednicah je veliko lažje dobiti takšno, ki ni bila poslana. Imam to srečo, da imam tudi razglednico, ki je bila leta 1892 poslana na Dunaj.«
Številne zanimive posebnosti
Ti kartončki so mu še posebej dragoceni, saj iz njih lahko razbere oblačilno kulturo in modo tedanjega časa. Spregovorijo o stavbah in dejavnostih, ki so nekoč dopolnjevale ponudbo priljubljenega zdraviliškega kraja. Že pred mnogimi leti so lahko turisti na primer zavili v mlečno restavracijo, se odpravili v frizerski salon ali k draguljarju. Telesno pripravljenost so krepili na igriščih za tenis, zdravje so iskali v
»Poznam zbiratelje, ki svojih zbirk ne želijo pokazati nikomur. Jaz jih z veseljem pokažem vsem, ki jih to zanima. Ko začnem pripovedovati zgodbe svojih primerkov, me je kar težko ustaviti.«
kopališčih - ta so bila ločeno urejena za moške in ženske.
Edinstveno je bilo tudi pokrito sprehajališče, imenovano »wandelbahn«, s katerim je zdraviliško vodstvo skrbelo za ugodje, zabavo in preživljanje prostega časa svojih gostov. Znotraj stavbe s poslikanim stropom so bile postavljene klopi, ob robu so bili lokali z različnimi dejavnostmi - na primer čevljar, ma-nufaktura, delikatesa in podobno. Omenjeni lokali so bili odprti le v času turistične sezone. Omenjeno sprehajališče, ki je bilo po Karlino-vih besedah nedvomno poseben biser, je bilo postavljeno leta 1843. Po odločitvi tedanjega vodstva občine je bilo porušeno leta 1982.
Zabrisali čar zgodovine
Ogromno stavb, ki so nekoč krojile podobo Rogaške Slatine, med drugim Vila Janina, Vila Žumer, Donač-ki dom, Hotel Evropa, danes ni več. Sogovornik je poudaril, da so tudi stavbe, ki še stojijo, bistveno drugačne kot nekdaj. »Takšen primer je denimo Hotel Aleksander. Njegova fasada je danes gladka, medtem ko je bila nekoč okrašena s štukatura-mi in reliefi. Številne zgradbe, na primer tudi Ljubljanski dom, so po
»Razglednica Rogaške Slatine, ki sem jo dobil od najbolj daleč, izvira iz leta 1910 in sem jo kupil v Argentini. Gre za zelo redek primerek.«
»Razglednice so izdajali lastniki hotelov, gostiln, trgovin in razni obrtniki, na primer draguljarji, fotografi. Po eni strani so jih imeli za promocijo, po drugi strani je prodaja razglednic številnim gostom predstavljala dober vir zaslužka. Ljudje so radi pošiljali razglednice in se pohvalili, da so bili v uglednem zdravilišču.«
DROBNI DOKUMENTI ČASA
29
»Rad obiščem mednarodne razstave mačk, navdušujejo me različne pasme ter igrivost in značaj teh živali. Imel sem abesinko, zelo staro vrsto mačke, ki jo je imela že Kleopatra. Nato sem imel še tri ruske modre mačke. Ta bitja so zelo samosvoja, zelo drugačna kot na primer psi.«
ski dom, so po vojni, ko je denarja primanjkovalo, obnovili bolj poenostavljeno in za vedno izbrisali njihov zgodovinski čar. To se je zgodilo tudi nekdanjemu glavnemu kopališču, znanemu pod imenom Kaiserbad, kamor so ljudje hodili na kopeli oz. terapije.«
Od železnice do rudnika
Karlin pozna številne zanimive drobce preteklosti. Ena takih zgodb je gradnja industrijskega tira, ki so ga delavci zgradili po prihodu žele-
Marko Karlin ni le zbiratelj. Je tudi delegat Nogometne zveze Slovenije in ljubitelj mačk. V preteklosti je bil dva mandata predsednik nadzornega odbora Zveze felinoloških društev Slovenije. Zdaj mu družbo dela muc, ki ga je posvojil v zavetišču. Skrbi tudi za več mačk-onov iz okolice.
Dodaten zaslužek in še kaj
Ljubitelj zgodovine Rogaške Slatine razglednice išče na zbirateljskih srečanjih, spletnih dražbah in spletnih straneh, namenjenih trgovanju zbirateljev. Ko da ponudbo za zanimiv kos, se v njegovo namero velikokrat vmešajo preprodajalci, ki zvišujejo ceno. Tako
»Zanimiva so tudi sporočila pošiljateljev. Starejša sporočila je težko prebrati, saj so zapisana v gotici. Drugače so ljudje največkrat naslovnikom sporočili, da so prispeli v zdravilišče in da so dobro. Velikokrat so dodali še svoj naslov.«
znice v Rogaško Slatino leta 1903. Vodil je od železniške postaje mimo ceste in hotelov proti polnilnici mineralne vode. Tir so potrebovali za prevoz zabojev s steklenicami s parno lokomotivo. Prej so dragocen tovor vozili s pomočjo vozov in konjske vprege. »Vodo so takrat dojemali kor zdravilo, prodajali so jo v lekarnah,« je dejal zbiratelj.
Še ena zanimivost, povezana s tem zdraviliškim krajem, je rudnik Sveti križ. Prvo dovoljenje za kopanje je bilo izdano leta 1842, rudo so začeli kopati leta 1853. Premog so najprej najverjetneje potrebovali za delovanje steklarn na območju Boča in Do-načke gore. V omenjenih steklarnah so izdelovali steklenice za polnjenje mineralne vode. Rudo so kasneje uporabljali v slatinski opekarni. »Ko so rudo potrebovali za steklarno, so iz rudnika proti njej speljali žičnico. Premog so z vozički prevažali po zraku približno tristo metrov in ga sipa-li v jašek. Kar je padlo mimo njega, so lahko delavci odnesli domov. To pomeni, da so črno zlato nadevali v žakelj in si ga oprtali na rame.«
mu je po vodi splaval res redek primer, ki ga ni videl še nikoli prej. »Pol ure po dražbi me je že klical preprodajalec, da ima zame redek kos. Prodati mi ga je želel po enkrat višji ceni, kot je znašala nakupna. Ker mi je pokvaril načrte, se za nakup nisem odločil.«
Ta dokument časa je naposled pristal v rokah zbiratelja, ki sploh ni osre-doto-
čen na zgodovino Rogaške. Karlin si je pri njem po osmih letih izprosil pogovor o tem redkem kosu. In po dolgih prizadevanjih v svoj album vendarle dobil ta tako želen kartonast košček zgodovine, čeprav je zanj odštel štirikrat več, kot je najprej nameraval. »Takrat sem ob redni službi v Slovenskih železnicah, kjer sem se ukvarjal z vzdrževanjem radijskih naprav, dodatno delal v grafičnem oddelku Televizije Celje. Ves dodaten zaslužek in tudi kaj od plače sem namenjal zbirateljstvu. Nisem kupoval le razglednic, temveč tudi knjige in zemljevide, povezane z Rogaško. In tudi pribor in posodo iz nekdanjih
Eden od starih kozarcev, ki spominjajo na zlate čase zdravilišča.
Izbor razglednic si želi predstaviti v knjigi.
hotelov ter kozarce, ki so jih prodajali v zdravilišču.«
Rad bi jih predstavil v
knjigi
Pozna zbiratelje, ki svojih zbirk ne želijo pokazati nikomur. Sam jih z veseljem pokaže vsem, ki jih to zanima. »Ko začnem pripovedovati zgodbe svojih primerkov, me je kar težko ustaviti,« se nasmehne.
Z delom zbirke je doslej sodeloval na različnih dogodkih slatinskega društva zbirateljev. Njegova želja je, da bi izbor razglednic lahko predstavil v knjigi. Rad bi dodal še pregled nekaterih zgodovinskih sklopov o šolstvu, gasilstvu in drugih področjih življenja, ki temelji na skrbno preverjenih dejstvih. Njegov cilj je,
da bi izbrskane zanimivosti obvaroval pred pozabo. A se zapleta pri denarju. »Društvo zbirateljev takšnega zalogaja, kot je izdaja knjige, ne more plačati. Občina ima žal bolj malo posluha. Drugje je drugače. Šmarska občina je na primer odkupila ogromno izvodov sorodnega dela, ki je izšlo ob 150-letnici povzdiga Šmarja v trg, in tako pokrila stroške. Morda bomo prihodnje leto lahko s pomočjo sla-tinske knjižnice izdajo knjige prijavili na kakšen razpis in pridobili denar za sofinanciranje.« Dodal je, da ga k pripravi knjige žene predvsem to, da ljudje vedno bolj pozabljajo, kaj se je dogajalo v preteklosti. Poudaril je, da nam iz spomina beži že to, kar se je zgodilo šele stoletje nazaj.
Foto: Andraž Purg - GrupA
a z zanimivim eti slatinske
30
SOŽITJE MED GENERACIJAMI
V razgledu skozi okno svoje pisarne najde navdih za ustvarjanje.
Klavdija Jelen, vodja Medgeneracijskega centra Prebold
Opravlja svoje življenjsko poslanstvo
Klavdija je po izobrazbi ekonomski tehnik. Čeprav se sliši klišejsko, je že kot otrok vedela, da želi imeti v svojem poklicu opravka z ljudmi: »Učiteljica me je usmerila, kaj vse bi lahko to bilo - od bolnišnice, trgovine in še kaj. Nikoli nisem našla panoge, ki bi me zares osrečevala. Opravljala sem različne službe. Delala sem v trgovini, v različnih panogah, bila sem nepremičninska agentka, izkusila sem tekoči trak ... Povsod sem se iskala.«
bina plaznik
Ko je ostala brez službe, ji je svetovalka na Zavodu za zaposlovanje, ker jo je dobro poznala, svetovala, naj sprejme službo prek javnih del v Žalcu, v Medgeneracijskem centru Hiša Sadeži družbe. Takrat medge-neracijski centri še nisi bili tako poznani. Na razgovoru so ji povedali, kaj od nje pričakujejo in takoj je vedela, da je to tisto pravo. Gre za zelo široko področje dela. Delajo s starejšimi, z otroki, z mladostniki, z ranljivimi skupinami, s tistimi, ki že vedo, kaj želijo početi v življenju, s tistimi, ki tega ne vedo ... Po enem letu dela tam so obiskovalci pobirali zanjo peticijo, da bi ohranila to delovno mesto, ker so bili tako zadovoljni drug z drugim.
V žalski medgeneracijski center je pritegnila ogromno število obiskovalk in obiskovalcev, ki so se redno in radi vračali. To je postal že kar njihov drugi dom. »Vedno, ko iščem ideje, izhajam iz sebe, kaj bi mene zanimalo. Kako se znajti, če nimaš denarja in si ne moreš privoščiti različnih materialnih dobrin. Z drugimi besedami, kako iz malo denarja narediti veliko. Morda jih pritegnem energijsko, s svojo iskrenostjo, srčnostjo, vedno se sprašujem, kaj različni ljudje potrebujejo. Vse moje življenjske izkušnje so mi dale vpogled v to, kako se razvijamo skozi različna življenjska obdobja. Ni mi težko pogovarjati se z otrokom ali z odraslim, vsak nivo mi uspe osvojiti. Zanimiv mi je stavek: »Vedi se letom primerno«. Ta stavek zame zagotovo ne velja. Tako smo skupaj poiskali
različne teme delavnic, najbolj uspešne so bile kuharske.«
Prodornost in sposobnost osvajanja src
Ker čas hitro teče, se je njeno službovanje v Žalcu hitro končalo, pa še poškodba roke ji je preprečila, da bi svoje delo tam opravljala z enakim tempom. Morala se je znajti po svoje. Jasno ji je bilo, da je zaželeno, da ima Medgeneracijski center vsaka občina. Ker so ljudje željni druženja, tega, da pokažejo, kaj znajo, da srkajo od drugih in se učijo, kaj drugi znajo. Delo v Žalcu je zaključila leta 2015, leta 2016 so se že pogovarjali, da bi podoben center odprli tudi v Preboldu. Podprle so jo učiteljice iz Prebolda, ki so obiskovale delavnice v Žalcu. S to podporo so ji dale zaupanje vase.
Brez izzivov in zapletov ne gre
Zapletlo se je s prostori. Iskali so prostor, kjer bi lahko izvajali vse delavnice, od kuharskih, plesnih, delavnic joge in podobno. Najprej so se naselili v stare prostore knjižnice, potem so morali ta objekt zapustiti. Kuharske delavnice so izvajali v Aninem domu in so bile sčasoma odlično obiskane. Ženske je pritegnilo to, da ne potrebujejo nobenega predznanja za te kuharske delavnice, ampak da le delijo svoje izkušnje babic glede kuharije. Tako so jim postali tudi prostori tam pretesni. Lotili so se iskanja novih prostorov. In si ogledali kozolec, kjer so sedaj, to je Roglova
domačija. »Takoj ko sem zagledala ta prostor, sem imela vizijo, kako bi ga preuredili v takšnega, ki bi bil primeren za vse našteto. Želela sem, da se bi se čutila domačnost, toplina. Morali smo podreti nekaj sten. Župan Občine Prebold nas vseskozi podpira, tudi finančno, navdušen je nad mojimi idejami in zaupa v moje delo,« hvaležno pove Jelenova. Vsa dela so opravili prostovoljno, skupaj s prebivalkami in prebivalci Prebolda. Sami so pobelili prostore, veliko donacij so pridobili. Pohištvo so jim donirali ljudje. Veliko pohištva so dobili iz šole in iz starih šolskih miz naredili police za material. Sogovornica je zelo naklonjena reciklaži, ponovni uporabi, iznajdljivosti in sodelovanju: »Veliko se da reciklirati, samo znajti se moraš.
Ni treba vsega kupiti. Iz starega lahko narediš novo. Tudi če nimaš denarja, lahko živiš zelo dobro. Dobili smo luči, na pomoč nam je priskočil viličar iz kmetijske zadruge. Odlično sodelujemo z vsemi. Ker imam veliko prijateljev, ki so pleskarji, električarji, vodovodarji, so nam tudi oni nesebično in prostovoljno priskočili na pomoč. Da smo lahko prilezli tako daleč, se moram zahvaliti tudi podpori Matjaža Črešnovarja iz Območnega združenja Rdečega križa Žalec. Vseskozi sem imela njegovo podporo, že v Žalcu, ko smo sodelovali. On je takoj prepoznal moj potencial in mi pomagal od začetka, da me je podprla tudi Občina Prebold in da zdaj že tretje leto delujemo s polno paro.« Letos bodo praznovali četrto obletnico.
Sistem »Znajdi se!«
Ko potrebujejo material za zavese in za ustvarjalnice, jim Rdeči križ podari oblačila, ki so strgana in niso primerna za nošnjo, v Domžalah so jim podjetja donirala barvo za pleskanje, papir za vse ustvarjalnice, lokalna podjetja kuhinjo in vse male gospodinjske aparate, okoliški prebivalci pohištvo, barvice, svinčnike. Simbolični znesek za kuharske delavnice prispevajo udeleženke sproti.
»Vesela sem, da lahko združujem življenja starejših in mladih, da jih lahko povežem, da skupaj delujejo in se učijo drug od drugega. Včasih je naporno. Ampak takrat zadiham in grem naprej.«
Program je bogat
Program delovanja pripravljajo mesečno in se sproti dogovarjajo o željah obiskovalcev. O tem, kaj želijo, kaj bi dodali, kaj jim ne ustreza. Vsak četrtek imajo kuharske delavnice. V okviru projekta Vključevanje ranljivih skupin v samooskrbo so izdelali visoke grede. Ta mesec bodo zasadili sadno drevje. Vsak ponedeljek učijo otroke v vrtcu in v šoli, kako so lahko samoo-skrbni, katere rastline dobro uspevajo skupaj, katere rastline so trajnice, da ohranjajo avtohtona semena ... Zato, ker v prihodnosti morda ne bo dovolj hrane za vse. Obiskujejo vrtove na domovih njihovih obiskovalk. Sodelujejo z vrtnarko Natašo Meznarič, ki obrezuje drevje in jim pokaže, kako obrezati sadno drevje glede na letni čas in temperaturo. Imajo dva pevska zbora, eden je Afngunc bend, ki je povsem amaterski. Z njim obiščejo Dom starejših in jih razveselijo, ker oni ne morejo k njim. Drugi zbor pa se imenuje Punce z marofa, ki nastopa na različnih občinskih prireditvah.
Odprto srce za vse
Sama sebe je našla. To je njeno poslanstvo, pove Klavdija: »Delam z veseljem, z vsem srcem, z dušo. Naučila sem se še bolj deliti drugim, naučila sem se poslušati. Vesela sem, da lahko združujem življenja starejših in mladih, da jih lahko povežem, da skupaj delujejo in se učijo drug od drugega. Včasih je naporno. Ampak takrat zadiham in grem naprej.« Naučila se je uporabljati čimbolj pozitivne besede, veliko se smeje iz srca. Vsakega, ki jih obišče, je vesela, vsakemu izreče srčno dobrodošlico. Včasih jo kdo od otrok vpraša: »Kdo pa lahko pride sem?« in ona mu odgovori: »Ves svet in celo vesolje!« Skratka, vrata
V času počitnic organizirajo ustvarjalne delavnice, kjer otrokom pokažejo, kako iz recikliranih materialov ustvariti edinstvene izdelke.
SOŽITJE MED GENERACIJAMI
31
so odprta za vse. Vedno. Po programu imajo odprto od 7. do 13. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Vesela je, da ji obiskovalci zaupajo. Vsakdo je dobrodošel. Vsakega sprejme takšnega, kot je, nikogar ne ocenjuje. Ima odprto srce. Želi, da se vsakdo v njihovih prostorih počuti domače, da je takšen, kot je: »Tudi jaz sem z vsemi to, kar sem, za nikogar ne igram.«
Da bi bilo vsega dovolj
za vse
Veliko ljudi ima ogromno potenciala in doma izdelujejo zanimive stvari. Sogovornica bi si najbolj želela, da bi v sklopu medgeneracijskega centra naredili majhen kotiček, trgovinico, kjer bi lahko ljudje, čisto navadni smrtniki, prinesli izdelke, ki nastajajo iz srca izpod njihovih rok, da bi pokazali, kaj znajo in da bi denar krožil v domačem okolju. Poudarja nujnost, da se stvari reciklirajo, da se manj kupujejo izdelki iz tujine: »Ker vsako stvar lahko izdelamo z nekaj truda doma ali tukaj v našem centru. To so lahko čaji, hrana, voščilnice, domači izdelki in podobno. Da ljudje, ki znajo pisati pesmi in zgodbice, to pokažejo, da stvari, ki jih zašijejo, spletejo, pokažemo tu in da te stvari krožijo, ne da bi ti ljudje potrebovali birokracijo in dopolnilno dejavnost.« Želela bi, da bi mladim naredili skupno sobo za druženje, da jih malce spravijo z računalnikov. Da bi se med sabo pogovarjali, se družili. Da bi pridobili zaupanje v ljudi. Želeli bi si svojo skupnostno njivo in zimski vrt, da bi si pridelali domačo solato, paradižnik in podobno za kuharske delavnice. Verjame, da bi zemljo z veseljem obdelovali vsi, ki živijo v blokih in ki vedo, da je v družbi veliko slajše delati. Imeli bi svoje kokoši in s tem jajca. Vsega bi bilo za vse dovolj.
Navdihujoč razgled
skozi okno
Polica lahko z malce iznajdljivosti postane prava umetnina.
Klavdija pogosto gleda skozi okno iz pisarne. Ta razgled ji veliko pove. Opazi naravo, ki je čudovita. Veliko ljudi se sprehaja tam mimo. Opazuje otroke, ki se sprehajajo skupaj. Pomembno se ji zdi, da kadar se otroci sprehajajo v družbi, ne gledajo na telefone. Pravi, da tukaj vidi polovico doline, polovico sveta, polovico vesolja. Da je treba znati opaziti naravo in kaj vse nam nudi. Da se ljudje ne zavedamo, kaj vse imamo. Da niso pomembni televizija, radio, telefoni ... Trdno verjame, da bolj se ukvarjaš sam sabo, rajši imaš ljudi, sebe in živali, boljše ideje se porajajo, ter zaključi z mislijo: »Tukaj se nam vse vrača. Vse dobro
Včasih
jo kdo od otrok vpraša: »Kdo lahko pride sem?« in ona mu odgovo ri: »Ves svet in celo vesolje!« Skratka, vrata so odprta za vse. Vedno.
Klavdija v medgeneracij-skem centru poskrbi za dobro počutje obiskovalcev.
32
OSVEŠČAMO
Deseti marec, svetovni dan dan ledvic
1 I 1	V 1	V 1 I 1	■
Dializa mu rešuje življenje že 35 let
Nasmejan, simpatičen in zgovoren. Na prvi pogled niti v sanjah človek ne bi pomislil, da je preživel eno najhujših ledvičnih bolezni. Maja bo minilo 35 let, odkar 59-letni Celjan Matjaž Pinter hodi na dializo. Trikrat na teden v Di-aliznem centru Nefrodial preživi sedem ur, in sicer priklopljen na aparate. Nima namreč ledvic. Njegova diagnoza, s katero se je soočil pri rosnih 24 letih, je kronični glomerulonefritis.
»Ledvični bolniki smo skupina, za katero je okužba s covidom-19 izredno nevarna. Kar nekaj mojih znancev, s katerimi smo bili skupaj na dializah, je zaradi okužbe z novim koronavirusom na žalost umrlo.«
simona šolinič
Njegova izkušnja kaže, kako zelo »tiha« so obolenja ledvic. V osmem razredu osnovne šole je prebolel meningitis. Od takrat je imel težave z ledvicami, ampak te na začetku niso bile nič posebnega, pravi. Res je tudi, da se v tistih časih ni toliko osveščalo o simptomih in znakih ter o boleznih ledvic, kot se to počne danes.
»V drugem letniku srednje šole - izobraževal sem se za kuharja - sem pri praksi pospravljal stvari v hladilnici in dobil vnetje ledvic. In takrat so me začeli zdraviti. Vendar težave niso bile velike. Enkrat letno sem moral na zdravniški pregled, kjer so mi pogosto zaznali povišane beljakovine v urinu,« razlaga Pinter. Življenje je teklo naprej v naslednjih letih, Pinter se je poročil, dobil otroka in za-
čel redno delati. Nakar je v zgodnjih dvajsetih letih začutil, da nekaj vendarle ni v redu.
Mlad komaj po stopnicah
»Utrujenost. To je bil edini znak. Nič me ni bolelo. Le utrujen sem bil ves čas. Ko sem prišel popoldne iz službe, sem zau-žil kosilo, nato sem zaspal do naslednjega
ko sem moral spet v službo. Z družino smo takrat stanovali v petem nadstropju, do katerega sem takrat, star komaj 23 let, komaj prišel. Zgodilo se je, da sem želel prebrati časopis, a sem ob tem skoraj zaspal, ker me je utrujenost tako >zdela-la<,« razlaga.
Takrat si je začel redno meriti krvni tlak, ki je bil izredno visok. »Strah me je bilo, da ne bi doživel kapi, zato sem odšel k zdravniku. Vem, da je to bilo nekaj dni pred mojim rojstnim dnevom. Razmišljal sem, da bom k zdravniku odšel po rojstnem dnevu, da ne bom ravno za rojstni dan ostal v bolnišnici. Rojstni dan imam 2. maja, 4. maja sem odšel k zdravniku, 7. maja sem imel že prvo di-alizo,« dodaja.
Dializa je postala del njegovega življenja. Ne skriva, da mu je na začetku prinesla kar nekaj težav in zapletov.
»Prvo leto sem bil v bolnišnici kar tri mesece. Vsak drugi dan sem moral biti na peturni dializi, vmes sem dobil tudi vnetje slinavke, kar je dodatno vplivalo na moje zdravje. Po prihodu domov sem prejemal zdravila in očitno sem bil na nekatere sestavine zdravil alergičen, zaradi česar sem moral ponovno v bolnišnico za tri mesece,« razlaga.
»Ledvice se namreč zelo hitro izsušijo. Pri meni je bila težava, ker sem vodo takrat še odvajal, a strupi niso odtekali iz mojega telesa. Zaradi vsega so se mi na ledvicah pojavljale ciste. Ko sva z ženo delala na najini počitniški hišici, sem v roke prejel le en robnik in pristal v bolnišnici, saj mi ni počila le cista, ampak tudi ledvica,« pojasnjuje.
Težave so si še kar sledile, med drugim je zaradi posledic zdravljenja, ki je bilo v takratnih časih drugačno, še ne tako napredno, kot je danes, dobil tudi vnetje nekaterih sklepov. Enkrat so ga komaj rešili, saj je začel krvaveti v želodec.
Vpliv na ritem življenja
Pinterjevo življenje je prilagojeno njegovi bolezni. Že 27 let ne odvaja urina, saj nima ledvic. Njegovo telo deluje tako, da lahko na dan popije od 3 decilitre do 0,5 litra tekočine, ki mu prehaja v kri. Zato potrebuje dializo vsak drugi dan. Njegova dializa zadnjih deset let traja sedem ur na dan. Je tudi eden redkih v Sloveniji, pri katerih je dializa sedemurna, in eden redkih, ki živi brez obeh ledvic.
Pinter nam je pokazal umetno ledvico. Gre za del naprave za dializo. V umetni ledvici so vlakna, kapilare, po katerih teče kri in med temi kapilarami v nasprotni smeri teče dializna raztopina. Ta odplakne strupe in odvečno tekočino. Vse to omogoča dializni aparat s svojimi črpalkami, ki po sistemu črpajo kri iz telesa v to umetno ledvico in očiščeno kri vračajo v telo.
»35 let zbadanja v žile je pustilo posledice, a ne glede na tako nabrekle žile to ni zdravstveno ogrožajoče,« pravi Matjaž Pinter.
Nasveti Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije:
odrasli naj si redno merijo krvni tlak in krvni sladkor,
odrasli sladkorni bolniki in bolniki s povišanim krvnim tlakom, znanimi srčno-žilnimi boleznimi ali debelostjo naj opravijo laboratorijske preiskave za preverjanje stanja ledvic, preiskave za ledvične bolezni naj opravijo tudi osebe, ki imajo bližnjega sorodnika z ledvično boleznijo,
priporočena je redna telesna dejavnost,
izogibajte se prehrani, ki je ledvicam škodljiva, predvsem zelo slani hrani in živilom z veliko sladkorja,
uživajte zadosti sadja in zelenjave,
ledvični bolniki naj se o primerni prehrani posvetujejo z zdravnikom.
Ledvice so odgovorne za čiščenje celotnega telesa in vzdrževanje primernega okolja v telesu, kar omogoča normalno in dobro delovanje vseh telesnih celic, zato ne preseneča, da ob ledvičnih boleznih trpi celotno telo. Postopno poslabševanje ledvičnega delovanja imenujemo kronična ledvična bolezen, ki je v današnjem svetu vedno pogostejša. Ocenjujejo, da jo ima v zahodnem svetu približno 10 odstotkov odraslega prebivalstva. V Sloveniji bi to pomenilo približno 180 tisoč ljudi. Glavni razlogi za hitro naraščanje bolnikov s tem obolenjem so staranje prebivalstva, porast števila debelih ljudi in porast števila bolnikov s sladkorno boleznijo.
Kdaj k zdravniku?
K zdravniku morate takrat, kadar vam zlasti zjutraj otekajo obraz in oči ali kadar vam otekajo noge in gležnji. Hiter porast telesne teže in pojav oteklin lahko pomeni, da ne izločate vse zaužite tekočine. Prav tako morate poiskati zdravniško pomoč, če vas boli v ledvenem predelu in bolečina ni povezana s telesno dejavnostjo, ali kadar odvajate rjav ali krvav urin, pri tem pa se pojavljata pekoč občutek in bolečina. K zdravniku morate tudi, kadar pogosteje odvajate urin, zlasti ponoči, ali kadar odvajate manjše količine urina, ki niso v sorazmerju s količino popite tekočine. Navedeni bolezenski znaki in težave se lahko pojavljajo tudi zaradi drugih bolezni.
Društva v okviru Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije so bila vsako leto ob desetem marcu, svetovnem dnevu osveščanja o boleznih ledvic, prisotna v zdravstvenih zavodih, trgovskih središčih in so javnost osveščala o boleznih ledvic in o preventivi. Zadnji dve leti jim je epidemija to onemogočila.
Društvo ledvičnih bolnikov Nefron Celje: 03 425 04 50 Društvo ledvičnih in dializnih bolnikov Celje: 031 391 255
OSVEŠČAMO
33
Vse to je vplivalo tudi na njegov ritem življenja. Čeprav lahko na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja tudi med dopustom hodi na di-alizo v dializne centre v tujini, pravi, da to »potegne za seboj tudi vso logistiko«.
Dopustuje na hrvaški obali, toda med dopustom mora na dializo na Lošinj. »Zdaj je to veliko bolje urejeno kot nekoč,« še pojasni. Toda ko se spomni svoje mladosti in časa, ko sta bila sinova še majhna, doda, da ga v celoti kot očeta nista imela: »Ko sta bila otroka, sem včasih še lahko brcal žogo z njima, ampak se potem zaradi slabega zdravstvenega stanja in utrujenosti nisem zmogel več toliko ukvarjati z njima, kot bi se sicer lahko, če bi bil zdrav. Sta pa zlata otroka, ki sta to razumela in nikoli nista bila zahtevna, tudi ko zjutraj po dializi nisem mogel vstati in ju pospremiti v šolo,« doda.
Medicinska sestra s
kleščami
Pinter se danes samo nasmeji, ko se spomni, kako je včasih delovala dializa in kakšne naprave so bili v preteklih desetletjih: »Včasih je medicinska sestra imela v rokah klešče in izvijač ter je naprave sproti popravljala. Enkrat so iz bolnišnice klicali vzdrževalca, ki se je moral pripeljati iz Beograda v Celje, da je popravil dializno napravo. Ko je to storil, je odšel nazaj na vlak za Beograd. Še preden je prišel do železniške postaje, se je pokvarila druga naprava. Ker mobilnih telefonov takrat še ni bilo, so morali ponov-
»Mladim sporočam, naj bodo pozorni na spremembe pri delovanju ledvic, tudi če jim kdaj na zdravniških pregledih ugotovijo povečano vsebnost beljakovin v urinu. Predvsem naj bodo pozorni bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1. Več kot polovica dializnih bolnikov je namreč že pred uvedbo dialize imela to obolenje. Enako velja za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2, ki je posledica nezdravega načina življenja. Tudi ljudje z visokim krvnim tlakom naj bodo previdni. Visok krvni tlak namreč uničuje ožilje. Ledvice pa imajo najbolj zapleteno ožilje v telesu.«
Matjaž Pinter (Foto: osebni arhiv)
no klicati v Beograd, da se je vzdrževalec še enkrat pripeljal. Včasih se je zgodilo, da je v sobi kdo bruhal. Ker je dia-lizna raztopina krožila, smo bruhali vsi na dializi, ki smo bili takrat zraven ...«
A z leti je medicina napredovala, torej tudi načini zdravljenja, zdravila in dializne naprave. Pinter je bil prvi, ki je bil na dializo priključen v Di-aliznem centru Nefrodial, ki je takrat deloval še v Zrečah. Od leta 2006 je v Celju. »Resnično se je stanje izredno izboljšalo. Danes, po 35 letih dialize, se počutim neprimerno bolje kot pri svojih 24 letih.«
Med pogovorom smo ga vprašali tudi, ali presaditev nikoli ni prišla v poštev v njegovem primeru. »Je,« doda, a pojasni, da ni bil primeren kandidat. Včasih ni bilo tako naprednih zdravil kot danes. »Bil sem na seznamu za presaditev, bil sem tudi že v operacijski dvorani, se z medicinsko sestro pogovarjal o tem, kako dobro bo naslednje jutro, ko ne bom več potreboval dialize. A je v sobo vstopila zdravnica in dejala, da sem glede na zdravstvene parametre preveč občutljiv in nisem kompatibilen z ledvico, ki bi jo moral prejeti,« doda.
štva Nefron. Njegovo delo je usmerjeno v osveščanje ljudi, saj pravi, da je to izjemnega pomena. Predava v šolah v sklopu projekta Otroci, čuvajte svoje ledvice. V okviru predavanj šolarjem pokaže, kako deluje dializa in kaj to pomeni za človeško telo, predvsem pa, kako zdravo živeti, da ne pride do okvare ledvic oziroma na kaj biti pozoren, da se morebitna ledvična bolezen odkrije čim prej.
»Mladi, ki morajo hoditi na dializo zaradi ledvične okvare, imajo zelo veliko težave predvsem z zaposlitvijo. Dializni bolniki smo namreč stoodstotni invalidi. A če zbolijo otroci, ki niso zaposleni, ne prispevajo v pokojninsko blagajno, kasneje v odrasli dobi niso upravičeni do nadomestila. Torej imajo status invalida, ampak jim ta hkrati v prihodnosti onemogoča, da bi jih kdo zaposlil. Kot da bi bili sami krivi, da so zboleli,« je ogorčen Pinter.
Dializa zahteva svoj čas, kar vpliva na delo. Mnogi hodijo na dializo v nočnem času ali popoldne, da lahko dopoldne delajo. Če sploh dobijo zaposlitev, pravi. Ravno za mlade je dializa lahko zelo utrujajoča, pravi sogovornik: »Na srečo je v naši regiji dovolj dializnih centrov, vendar vse regije z njimi niso tako dobro pokrite. To pomeni, da se morajo starši z otroki na dializo iz nekaterih občin voziti več deset kilometrov daleč!«
Matjaž Pinter je ustanovil že tri društva ledvičnih bolnikov. Je tudi v nadzornem odboru Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije. V reviji Ledvica, ki jo zveza izdaja, je izredno veliko pripomogel tudi pri osveščanju o zdravi prehrani, ki je za ledvične bolnike še posebej pomembna.
Bolezen skoraj brez znakov
Kronična ledvična bolezen je okvara ledvic, ki traja več kot tri mesece. Nanjo nakaže prisotnost krvi ali beljakovin v urinu ali pa se pri slikovni preiskavi z ultrazvokom pokaže nenormalna slika ledvic. Pokazatelj bolezni je tudi manj kot 60-odstotno zmanjšano delovanje ledvic. Tudi če je ledvično delovanje zmanjšano na manj kot 60 odstotkov normalnega delovanja, je to kronična ledvična bolezen, čeprav so vsi drugi izvidi normalni (v urinu ni krvi ali beljakovin, oblika ledvic je normalna).
Pogosteje se pojavi pri odraslih ljudeh, otroci zbolijo redkeje. Bolniki lahko zbolijo najprej zaradi drugih bolezni, na
primer sladkorne bolezni ali zvišanega krvnega tlaka, ledvična bolezen pa nastane kot njihova posledica. Pomembni vzroki kronične ledvične bolezni so lahko tudi imunska vnetja ledvičnih telesc (t. i. glomerulonefritisi). Možna je tudi dedna oblika bolezni, ki ji pravijo polici-stična bolezen ledvic.
Kronična ledvična bolezen se začne tiho in skoraj brez znakov. Prve večje težave bolnik pogosto občuti šele, ko se bolezen razvije do končne ledvične odpovedi. Zato jo pogosto odkrijejo naključno ob laboratorijskih preiskavah.
Vir: Zveza ledvičnih bolnikov Slovenije
34
JADRALNO PADALSTVO
»Res uživam v letenju in sem hvaležen za krajše polete, ki trajajo le nekaj minut, in tiste, kjer lahko v zraku ostanem več ur,« pravi zagnani padalec.
Celjanu se obeta vpis v Guinnessovo knjigo rekordov
Že 561 dni v zraku
Že nekaj metrov nad tlemi nam ptičja perspektiva ponuja čisto novo doživetje. Travniki, reke, doline in gozdovi se pokažejo v vsej svoji razsežnosti, hkrati pa odmik od vsakdanjega kaosa ustvarja občutek miru. Frenk Lokovšek svet opazuje tudi z več sto metrov višine, harmonični občutki povezanosti z naravo pa ga spremljajo že več kot trideset let. Jadralni padalec iz Celja je svoje življenje posvetil tudi letenju, zdaj pa je podrl državni, morda celo svetovni rekord.
monika oset
»Z nikomer si ne bi upal iti stavit, da bom kdaj poletel več kot sto zaporednih dni,« pove Frenk Lokovšek in z navdušenjem doda: »10. februarja sem opravil svoj 540. zaporedni dan«. Celjan je tako podrl državni rekord, ki je do zdaj pripadal Milanu Velka-vrhu s 539 dnevi, in še nima namena odnehati. Čeprav ni on edini, ki odloča: »Vremenske razmere so različne. Vetrovi, sneg in dež narekujejo, kdaj bom lahko letel. Sem pa do zdaj vedno imel srečo. Če nisem mogel poleteti na celjskem področju, sem let opravil v Velenju, Šoštanju ali Mislinjski dolini.«
Celjanu naziv
svetovnega rekorderja?
Navdušeni padalec trenutno šteje že kar 561 zaporednih dni v poletu z jadralnim padalom, septembra pa se bo prijavil tudi za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Tri mesece pred iztekom leta namreč začnejo zbirati prijave, po obdobju preverjanj in potrjevanj prijavljenih pa konec leta sledi uradna objava rekordov: »Nihče še ni prijavil rekorda v neprekinjeni letalni seriji v dneh, tako da bom verjetno prvi. Razen če še kdo ravno v tem času počne isto in me bo z večjim številom dni izrinil.«
»Zdaj moram zdržati samo še sto osemdeset dni,« malce v šali in malce zares pove Lokovšek, čeprav je moč-
no odvisen od vremenskih razmer: »V zadnjem obdobju so bili vetrovi res močni in se mi je dvakrat zgodilo, da sem skoraj prekinil serijo poletov. Prevozil sem celotno regijo, preveril vse kotičke, potem pa sem šel na Andraž nad Polzelo in skoraj ves dan čakal, opazoval naravo in se sprehajal, da sem na koncu vendarle naredil eno-minutni skok.« Kar je čisto dovolj. Da se skok zabeleži, mora namreč doseči dolžino vsaj stotih metrov.
V Sloveniji se je sicer nekaj jadralnih padalcev že lotilo vsakodnevnih poletov, vendar si tolikšnega števila dni niso upali niti predstavljati: »Bili smo najprej veseli, ko nam je uspelo leteti sedem dni zapored. Potem smo poskusili deset, pa je bil to že velik uspeh. Jaz sem potem opravil sto zaporednih dni in še nadaljeval. Zgodba se kar sama razvija in hitro se znajdeš na točki, kjer si niti v sanjah nisi predstavljal, da boš.«
Za ene zgodba, za
Lokovška realnost
Marsikdo je v otroštvu prebiral pravljico Moj dežnik je lahko balon avtori-
ce Ele Peroci in v domišljijskem svetu jadral med oblaki. Za Lokovška je bila to realnost in prvi stik z letenjem: »Moj prvi let je bil, ko sem pri desetih letih na obrežju Savinje z dežnikom skočil iz tamkajšnjega obzidja. To me je tako fasciniralo in navdušilo, da sem polet ponovil še nekajkrat. Seveda, raje pozimi, da je pristanek bolj mehak.« In čeprav se ni takoj odločil za ta šport, mu podzavest ni dala miru.
»Glavni vzrok, zakaj sem se začel ukvarjati z jadralnim padalstvom, je ta, da sem večkrat sanjal, da letim, in občutek mi je bil zelo všeč. Potem sem na Koroškem srečal nekaj padalcev, se z njimi pogovarjal in bil očaran nad tem športom,« pove Lokovšek. Vendar kljub temu, da je ljubezen do letenja v njem rasla, se še ni podal v krmar-jenje velike, z zrakom napolnjene kupole: »Šele 1991 sem spoznal sedanjega predsednika društva jadralnih padalcev Alba-
»Najpomembnejša za človeka sta notranji mir in vedenje, da se skozi vse življenje učimo.«
Frenk Lokovšek je poleg državnega rekorda v neprekinjeni letalni seriji v dneh tudi lanskoletni državni prvak v največjem številu poletov. Samo v letu 2021 jih je namreč opravil kar 1043 s skupnim časom 172 ur in več kot dva tisoč kilometri.
»Dobro je, da v harmoničnem odnosu izvajamo vse aktivnosti ter da to delamo z mirom in ljubeznijo, ker je to pomembno za nas, ljudi, ki jih srečujemo, in celotno naravo, v kateri prebivamo.«
JADRALNO PADALSTVO
35
V Sloveniji je letalno aktivnih okoli tisoč petsto jadralnih padalcev, se pa v ta šport podajajo vedno novi navdušenci nad letenjem, pove Frenk in nadaljuje: »Ta šport zahteva nekaj časa. Vendar tisti, ki se odloči za ta šport, ponavadi v padalstvu ostane.«
Jadralni padalci svoje lete prijavljajo v spletni strežnik XC Globe, ki jim izračuna dolžino poleta, izriše pot, izmeri čas in hitrost poleta ter nadmorsko višino. Podatki se jim shranijo v portal, do njih pa lahko dostopa kdorkoli.
»Preveč visokih načrtov si nočem zastavljati, saj te to lahko vodi v ekstreme. Jaz ostajam zmeren in hvaležen, da lahko letim,« pove preprosti padalec in doda: »Dokler bom imel voljo, veselje in kondicijo, bom letel.«
tros Srečka Jošta in potem sprejel odločitev, se vpisal v šolo, pridobil licenco in samostojno poletel.«
Zgovornost narave
Čeprav letenje po zraku z velikim krilom, privezanim na vrvice, daje prvi vtis nevarnosti, je ravno varnost tista, ki je pri tem športu na prvem mestu. Oseba, ki se želi ukvarjati z jadralnim padalstvom, se mora namreč vpisati v šolo oziroma tečaj: »Osvojiti moraš znanje in pravila jadralnega padalstva, tako na teoretični kot praktični ravni, in pa meteorologije. Tako lahko potem izvajaš varno letenje pod nadzorom inštruktorja.« Sledi pridobivanje licence in nato samostojno letenje.
»Ko prideš na hrib, se ti ne sme preveč muditi. Moraš si vzeti čas, opazovati naravo in jo upoštevati,« o pomembnosti sodelovanja z okolico pove izkušeni padalec. So pa vedno veseli, ko opazijo pernate prijatelje: »Ptice velikokrat za dvig izkoriščajo termične stebre in v njih krožijo. To nam daje signal, da se tudi mi odpravimo tja, se dvignemo višje in tako podaljšamo čas letenja.«
»Jadralno padalstvo me vedno znova navdušuje in dlje, kot letiš, bolj ti je všeč, saj navdušuje s to lahkotnostjo, ki jo občutiš visoko nad tlemi.«
Poleg padalskega krila, sedeža, čelade, letalnih instrumentov in dobrih čevljev je potrebno imeti tudi nekaj kondicije, kljub temu, da večji del leta padalec sedi. »Padalske aktivnosti združujem s hojo v hrib, saj je pomembno biti fizično pripravljen. Trenutno mi je blizu Rifnik v Šentjurju, saj mi je všeč okolica, poleg tega pa lahko od tam tudi vzletim,« pove Lokovšek. Velik pomen pa daje tudi prehrani: »Veliko ljudi se danes prenajeda, kar je
lahko posledica premajhnega stika z naravo in iščejo kompenzacijo v hrani. Jaz sem vegetarijanec že mnogo let, kar mi omogoča, da se ne zredim in ostajam zdrav. Pa tudi počutim se odlično.«
V zraku skoraj več kot na tleh
Lokovšek se je v	svojem več kot tridesetletnem ukvarjanju z jadralnim pa-	»Sledim
dalstvom	temu, kar je
rekel že Leonardo Da Vinci in drži za nas, padalce: ''Kdor je vsaj enkrat letel, se vedno sprehaja z očmi, obrnjenimi v nebo, kajti od tam prihajamo in tja se vračamo.«
pod oblake dvignil verjetno vsaj deset tisočkrat. Pred lanskim rekordom, ko je v enem letu poletel kar 1043-krat, je na leto opravil med tristo in petsto skokov. Na domačem, celjskem področju največkrat vzleti z Maliča, Dobrovelj in Golt, letos pa je najdaljši let opravil z Do-načke gore, ko je v zraku preživel kar štiri ure in petindvajset minut. Rad se odpravi tudi drugam: »Ljuba sta mi Posočje, saj lahko spremljam reko Sočo, ter Vipavska dolina, kjer sem od
Nove Gorice, mimo Ajdovščine in preko Nanosa opravil najdaljši polet, in sicer kar sto štiri kilometre.«
Večkrat se je odpravil tudi drugod po Evropi. Z društvom jadralnih padalcev Albatros, katerega član je tudi Lokovšek, so se večkrat odpravili na Tenerife, sam pa se je odpravil tudi v Bosno in Hercego-
vino. Tam je opravil polet iz okolice Mostarja in Sarajeva, poletel je tudi z Biokova, v tujini pa je postavil tudi še en svoj osebni rekord: »Časovno najdaljši let sem opravil na Tribalju pri Crikvenici, ko sem pristal po šestih urah in dvajsetih minutah.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
»V Sloveniji imamo eno izmed najlepših in raznolikih konfiguracij v Evropi, zato k nam tudi prihaja veliko padalcev iz tujine.«

i.-j

џш
■; јир
mßä/.^. ..
мвшннНГ • -
Zračni prostor je razdeljen na več višinskih ravni, katere morajo jadralni padalci upoštevati: »V območju letališč je prepovedano leteti, na širšem celjskem področju se je dovoljeno dvigniti do 750 metrov nad terenom, medtem ko v severozahodnem delu Slovenije zakon dovoljuje polete tudi do 2900 metrov nadmorske višine.«
36
ZELENI SVET
Blaž Jelen iz Dobriše vasi stopa po poti svetovnih trendov
Mikrozelenjava med savinjskimi hmeljišči
Tako kot se spreminja svet, se tudi zelenjava na krožnikih in v sendvičih. V zadnjih letih vedno bolj priljubljena postaja mikrozelenjava, s katero se je Blaž Jelen prvič pobližje srečal na eni izmed novozelandskih tržnic. Mladi Spodnjesavinjčan se je takoj navdušil nad njo. Po prihodu domov se je odločil, da začne vzgajati te drobcene rastlinice, pravo nasprotje mogočnemu hmelju, ki mu je njegova družina v Dobriši vasi zvesta že več desetletij. Mikrozelenjavo prodaja ob sobotah na celjski tržnici in kot pravi, zanimanja zanjo ne manjka.
spela ozir
Mini zelenje nam je najbolj poznano iz vrhunskih restavracij, kjer kuharski mojstri z njim obogatijo krožnike, saj imajo rastlinice zanimivo barvo, teksturo in okus. »Sprva so bile mišljene zgolj kot okras na krožniku, a so se kmalu izkazale kot dobrodošla dopolnitev okusa. Za po vrhu so zelo bogate z vitamini, minerali in drugimi hranili, ki so zelo priporočljivi za vsakodnevno uživanje. Zaradi an-tioksidantov in drugih hranil imajo zelo intenziven okus,« je pojasnil petindvajsetletnik in dodal, da jih marsikdo zamenjuje z bolj poznanimi kalčki, a ne gre za eno in isto stvar. Kalčki so seme, ki kali in se ga ne reže, ampak ga zaužijemo v celoti, medtem ko mikrozelenjavo nabiramo na klasičen način - odre-žemo jo tik nad koreninami.
Vsak dan malo
Blaž se je z mikrozelenjavo prvič pobližje srečal na Novi Zelandiji, kjer se je kot mladi hmeljar mudil na izmenjavi na eni izmed tamkajšnjih hmeljarskih kmetij. Konce
tedna je izkoristil za potovanja in spoznavanje te države na drugem koncu sveta. Na eni izmed tržnic v Nelsonu na Južnem otoku je povsem naključno naletel na to vedno bolj priljubljeno zelenjavo, ki ga je takoj pritegnila, zato jo je začel redno uživati. Odločil se je, da bo tudi sam začel slediti temu svetovnemu trendu in začel vzgajati mini rastline na domači kmetiji. S tem se je začel ukvarjati lani poleti.
Sprva jih je imel v posebnem rastlinjaku, s prihodom nižjih temperatur jih je prestavil v staro kmečko hišo. Tako kot preostala zelenjava tudi ta najbolje uspeva na sobni temperaturi. »Sprva sem mislil, da bo povpraševanje po njej največje pozimi. To sicer drži, a sem spoznal, da ni tako velike razlike med zimo in poletjem,« pravi Spo-dnjesavinjčan, ki miniaturno zelenjavo goji v naravnem substratu v plastičnih pladnjih za večkratno uporabo. Pred prodajo jo prestavi v manjšo razgradljivo kartonasto embalažo. »Kupec jo lahko doma postavi v hladilnik, kjer se ustavi
rast, zato lahko ves teden po malem reže šopke zelenjave in jih dodaja jedem. Ker je zelo bogata z vitamini in hranili, je priporočljivo, da jo uživamo v manjših količinah in vsak dan,« še dodaja Blaž, ki se tega tudi sam drži. Mini križnice in pšenično travo ima najraje kot dodatek pri zajtrku. Dobrodošle so še v sendvičih, solatah, juhah, rižotah in drugih podobnih jedeh.
Na seznamu tudi gobe
Za gojenje gob ga je navdušil profesor na fakulteti. Tovrstna dejavnost je bila v Sloveniji pred dvajsetimi ali tridesetimi leti zelo razširjena, nato je malenkost zamrla. V zadnjem času je, kot pravi, drugače. Blaž na domači pšenični slami goji bukove in kraljeve ostrigarje.
»Glede na to, da imamo pšenične slame veliko, sem si rekel, zakaj je ne bi izkoristil za ta namen. Gobe se mi namreč zdijo zelo zanimive kot mesni nadomestek. V primerjavi z mikrozelenjavo jih je lažje prodajati, saj več strank pozna končni produkt,« pravi diplomirani agronom, ki si v nadaljevanju želi pridelovati še šitake, ki rastejo na hrastovi žagovini. Gobe tako kot mikrozelenjavo prodaja ob sobotah dopoldne na celjski tržnici. Ureja prodajno mesto na domu, nekaj proda s pomočjo spleta. Glavnina kupcev prihaja iz celjskega in mariborskega konca, si pa želi v prihodnje območje prodaje razširiti še na druge dele regije.
Ob sobotnih dopoldnevih jo prodaja na celjski tržnici. Kot pravi, se za mikrozelenjavo, ki ni privlačna le zaradi zanimivega okusa, temveč tudi vitaminov in mineralov, odloča vedno več ljudi.
»Kupec lahko mikrozelenjavo doma postavi v hladilnik, kjer se ustavi rast, zato lahko ves teden po malem reže šopke zelenjave in jih dodaja jedem.«
Blaž Jelen je mikrozelenjavo začel gojiti lani. Zanjo se je navdušil na hmeljarski izmenjavi na Novi Zelandiji, kjer je zaradi odpovedovanih letov preživel več časa, kot je sprva načrtoval.
ZELENI SVET
37
»Sprva so bile mini rastlinice mišljene zgolj kot okras na krožniku, a so se kmalu izkazale kot dobrodošla dopolnitev okusa.«
Obtičal na Novi Zelandiji
Kar nekaj dragocenih izkušenj si je pridobil na Novi Zelandiji. Za bivanje in delo na eni izmed tamkajšnjih kmetij se je z novozelandskim hmeljarjem dogovoril na svetovnem kongresu hmeljarjev, ki ga je leta
2019	gostila Slovenija. V to državo v Oceaniji je odpotoval februarja leta
2020	tik pred začetkom epidemije. Zaradi korone in odpovedi vseh letov se je sprva predvidena trimesečna izmenjava podaljšala na pol leta.
V tem času ni spoznal le mikroze-lenjave, temveč je veliko izvedel tudi o novozelandskem hmeljarstvu, ki je sicer podobno kot slovensko, a bolj primerljivo z ameriškim načinom pridelovanja hmelja. Slovensko je bližje nemškemu, kjer so žičnice v primerjavi z ameriškim in novozelandskim malenkost višje. In kako je z aromo? »Na Novi Zelandiji imajo zelo razvit butični trg, na katerem prevladujejo sadne sorte hmelja, ki so v zadnjem času vedno bolj priljubljene tudi pri nas. Tako da lahko kljub vsemu potegnemo kar nekaj vzporednic med našim in novozelandskim hmeljarstvom,« pojasni.
Med hmeljarstvom in perutninarstvom
Mladi Savinjčan, ki je lani diplomiral iz agronomije in študij nadaljuje kot študent agrarne ekonomike, prihaja z mešane kmetije iz Dobriše vasi, na kateri z roko v roki kmetu-
V hladni polovici leta je za mikrozelenjavo našel prostor v stari kmečki hiši. Kot pravi, ji najbolj ustrezajo sobne temperature.
jejo tri generacije Jelenovih. Glavni vir dohodka jim predstavlja hmeljarstvo. Ob tem se ukvarjajo z rejo perutnine za Perutnino Ptuj in strojnimi storitvami. »Marca začnemo priprave na spomladansko rez hmelja. Pred nami je pol leta zelo intenzivnega dela v hmeljiščih. Na pomoč nam priskoči sezonska delovna sila. Ob tem imamo med pet in šest turnu-sov reje piščancev na leto,« še dodaja
Blaž, ki si ob svojem času želi postati mladi prevzemnik kmetije. Idej mu ne manjka. Domačim je hvaležen, da ga pri tem podpirajo. »Nikoli niso proti mojim predlogom. V primeru mikrozelenjave so sprva samo opazovali, potem so malo okušali in nato spoznali, da je v tem prihodnost.«
Ob študiju in delu na kmetiji najde čas še za udejstvovanje v Društvu podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, katerega predsednik je zadnja štiri leta. »Zaradi znanih razmer je bilo v zadnjem času manj naših druženj, izobraževanj in strokovnih ekskurzij.
Pričakujem, da se bodo stvari letos že normalizirale, da bomo lahko društveno dejavnost opravljali normalno.« Letošnjega leta se namreč tako kot preostali člani zelo veseli, saj bodo praznovali 30. obletnico društva.
Foto: SHERPA
»Na Novi Zelandiji imajo zelo razvit butični trg, na katerem prevladujejo sadne sorte hmelja, ki so v zadnjem času vedno bolj priljubljene tudi pri nas.«
Stara kmečka hiša zadnje leto služi povsem drugemu namenu, kot je nekoč. V njej Blaž v hladni polovici leta goji mini rastlinice.
Za gojenje gob ga je navdušil profesor na fakulteti. Na domači pšenični slami goji bukove in kraljeve ostrigarje.
Mini zelenje nam je najbolj poznano iz vrhunskih restavracij, kjer kuharski mojstri z njim obogatijo krožnike, saj imajo rastlinice zanimivo barvo, teksturo in okus.
»Glede na to, da imamo pšenične slame veliko, sem si rekel, zakaj je ne bi izkoristil za gojenje gob.«
Gobe so zanimive kot mesni nadomestek.
Г
38
ŽIVALSKI SVET
Zavod Muri z Vranskega bi rad uredil svoje zavetišče
V skrbi za muce in starejše pse
Lani poleti smo predstavili Katjušo Rajovec z Vranskega, ki je leta 2018 ustanovila Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri, da bi lažje pomagala zavrženim živalim in osveščala o skrbi za njihovo dobrobit. Povoda za zapis sta bila prizadevanje zavoda, da bi uredil prostore za zavetišče za muce, in priznanje Občine Vransko, ki ga je Rajovčeva za svoje delo prejela lani maja na praznik občine. Preverili smo, kako se uresničujejo zamisli ustanoviteljice zavoda, in ugotovili, da jih ima pri tem, kako pomagati brezdomnim živalim, še kar nekaj.
tatjana cvirn
»Na sedežu društva na Vranskem urejamo prostor zavetišča za muce. Približno 80 kvadratnih metrov površin prenavljamo v skladu s pravilniki in predpisi za delovanje zavetišča. Muce bodo imele na voljo veliko interaktivnih pripomočkov za splošno dobro počutje,« pravi Katjuša Rajovec, ki ugotavlja, da problematika zapuščenih živali ostaja, in to kljub osveščanju, ki ga s pomočjo različnih dejavnosti izvajajo društva za zaščito živali ter nekatera zavetišča. »Zato tudi v naši v naši lokalni skupnosti nujno potrebujemo zavetišče, ki bi skrbelo za kakovostno in celostno oskrbo nesrečnih brezdomnih živali. Vsakdo, ki jim pomaga, je lahko ponosen na svoje dejanje.«
Muri kot navdih
Zavod tako pomaga mucam, ki so pri nas še vedno v nezavidljivem položaju, saj so pogosto marsikomu odveč, čeprav v resnici s svojo prisotnostjo nikomur ne želijo nič slabega. Ob tem se zavod že vsa leta delovanja trudi narediti nekaj dobrega tudi za pse, zlasti starejše. »Prostovoljci so v okviru opravljanja prostovoljnega dela in sodelovanja z zavetišči za zapuščene živali pri nas spoznali, da so ta prepolna predvsem muc ter starejših psov, zlasti večjih. Te pse v zavetišču malokdo opazi, saj s svojim umirjenim značajem ne izstopajo tako kot mlajši psi. Vsi psi si zaslužijo novo priložnost za drugačno življenje,« poudarjajo v zavodu Muri in si zato tako zelo
prizadevajo, da bi prav vsak postal opažen.
Seniorček Muri je bil prvi pes Ka-tjuše Rajovec in hkrati povod, da se je lotila pomoči živalim, ki jo razume kot svoje poslanstvo. Kmalu po tem, ko je Muri žal zapustil ta svet, je zaživela neprofitna organizacija, poimenovana po pokojnem kužku.
Skriti zakladi
»Z veliko željo, da bi pomagali pomoči potrebnim živalim, se je oblikovala majhna ekipa, ki ves svoj prosti čas nameni brezdomnim živalim,« pravi ustanoviteljica zavoda. Prostovoljci se osredotočajo predvsem na tiste, ki jih morda drugi pogosto spregledajo. To so starejši, bolni ali vedenjsko problematični psi. Ti jim predstavljajo nove izzive in z veseljem jih sprejmejo pod svoje okrilje. V ponos jim je odkrivati skrite zaklade, ki jih v strahu pred neznanim skrivajo v sebi takšni psi. Izžarevajo posebno energijo, zato so postali najljubša skrb prostovoljcev zavoda. Ne glede na to, da so starejši psi večino svojih let že preživeli, si zaslužijo priložnost za boljše življenje. Tudi zato je projekt zavetišča za starejše pse nujno potreben, so prepričani v zavodu Muri. Upajo, da jim ga bo uspelo urediti s pomočjo donacij tistih, ki jim ni vseeno za dobrobit živali.
Zavetišče za seniorčke
In kako vidi Katjuša Rajovec delovanje takšnega zavetišča? »Poskrbeli
Ustanoviteljica zavoda Muri Katjuša Rajovec in Blue, eden od seniorčkov, ki je nedavno našel nov dom, kjer uživa na stara leta. (Foto: FluffyPixels Tea Nagode PetPhotography)
Srečne zgodbe psov in muc, ki so rezultat dela zavoda Muri, kažejo, da prostovoljce pri njihovem delu vodita srce in močna volja do pomoči brezdomnim živalim.
bomo za nadstandardno obravnavo vseh sprejetih varovancev. Prednosti našega zavetišča bosta v prvi vrsti zavedanje odgovornosti in empati-ja do vseh živali. Brez pravih ljudi še tako številna zavetišča nimajo pravega pomena. Pri delu s psi je pomemben dejavnik tudi čas. Vsak pes si zasluži svoj čas,« je prepričana. V zavodu Muri bodo tako svoj trud in čas usmerjali v kakovostno obravnavo in rehabilitacijo sprejetih psov. Šele ko bo pes pripravljen na nov dom, ga bodo predali v postopek posvojitve. Vsem psom bosta vedno omogočeni veterinarska oskrba ter vsa potrebna diagnostika za uspešno zdravljenje morebitnih bolezni. Vsak
pes bo imel svojega mentorja, s katerim bo šel v proces rehabilitacije.
Otroci spoznavajo živali
Prizadevanja zavoda za izboljšanje razmer zapuščenih in lastniških živali niso usmerjena le v urejanje zavetišča, ampak se odražajo tudi v projektu z imenom delavnice Rena (rekreativna edukacija najmlajših). Že od začetka šolskega leta zavod izvaja te delavnice v Osnovni šoli Vransko-Tabor. Glavni namen teh delavnic je osveščanje najmlajših o odgovornem skrbništvu in rokovanju z živalmi. Namen izvajanja delavnic Rena je tudi preprečevanje poškodb pri otrocih in v nadaljeva-
nju zlorab živali. »S tovrstnim osve-ščanjem lahko bistveno pripomore-mo k izboljšanju stanja na področju problematike zapuščenih živali,« je prepričana Katjuša Rajovec.
Prostovoljci tako otroke učijo, kako pravilno razumeti pasjo govorico in pravilno pristopiti k igri s psom, razložijo jim pomen sterilizacije in kastracije psov in muc ... Delavnice imajo tudi praktični del, v katerem skupaj izdelujejo igrače za muce in pse v zavetišču ali ko prostovoljci otrokom prikažejo uporabo živo-lovke. Vsebino delavnic prostovoljci v sodelovanju z učitelji prilagajajo starostnim skupinam otrok.
Foto: arhiv zavoda Muri
Urejanje prostorov za prihodnje zavetišče za muce v okviru zavoda Muri
Stavba in zemljišče, kjer bi zavod Muri rad
Na delavnicah Rena učenci OŠ Vransko-Tabor spoznavajo vedenje in potrebe živali.
Da bo zavetišče za muce in starejše pse res lahko odprlo svoja vrata, zavod potrebuje sredstva za nakup zemljišča ter za obnovo stavbe, ki bo nudila varno in udobno zavetje živalim. Pri tem lahko pomagajo vsi, ki jim je mar za živali, in sicer z nakazilom na varčevalni račun zavoda Muri za gradnjo zavetišča za muce in starejše pse: TRR: SI56 6100 0002 4919 065 (Delavska hranilnica, d. d.) ali s poslanim SMS-sporočilom na 1919 s ključno besedo »MURI5«. Zavodu lahko namenite tudi odstotek dohodnine, ki sicer ostane v proračunu države.
NA VRTU
39
»Vse pridelujeva po načinu integrirane pridelave. Prizadevava si namreč, da je najin način pridelave zelenjave najboljši približek sorazmerja kakovosti ter okolju in človeku prijazne pridelave,« pravita Andraž in Maja.
Mlada družina iz Podvina pri Polzeli je vrtninam dodala tudi domače izdelke. Pod svojo blagovno znamko Najin vrt prodaja kis, vloženo rdečo peso, Andraž se je v Spodnjo Savinjsko dolini preselil iz Dolenjske. marmelado, grozdni sirup, čaj in podobno.
Najprej sta leta 2015 nasadila šparglje, nasad sta nato čez eno leto povečala. Sledil je spomladanski česen. Zasnovala sta še orehov nasad in posadila nekaj tunelov jagod ter dvakrat rodnih malin.
Domače vrtnine pod Vimperkom
Nekoč živali in poljščine,
danes vrtnine
Še malo in začela se bo sezona špargljev, čas, ko Maja Pevnik in Andraž Kastelic iz Podvina pri Polzeli po zimskem zatišju ponovno izraziteje zavihata rokave. Na domači kmetiji pod Vimperkom od leta 2015 pridelujeta najrazličnejše vrtnine. Posebno mesto med njimi imajo zagotovo šparglji, saj so bili prvi, ki sta jih posadila. Kmalu so se jim pridružili še česen, jagode, solata, špinača, korenje, rdeča pesa, maline
in šp hi lahkn naetmzali
»Maja se je po spletu okoliščin znašla na Dolenjskem, kjer sva se srečala na sprehodu, in začela orati ledino v prav tako idilični Spodnji Savinjski dolini,« pove Andraž.
orati ledino v prav tako idilični Spodnji Savinjski dolini,« pove Andraž, ki je vedel, da je kmetija, na kateri so nekoč Pevnikovi imeli nekaj živali in poljščin, a je nato mirovala skoraj deset let, prav to, kar z Majo potrebujeta, da bosta uresničila svojo poslovno idejo. »Ko sva se spoznala, me je pripeljala v Podvin in takrat je vrelec misli, idej, ciljev in ambicij izbruhnil. In tako sva
počasi in premišljeno začela pot pridelovalcev zelenjave.«
Prvi so bili šparglji
Najprej sta leta 2015 nasadila šparglje, nasad sta nato čez eno leto povečala. Sledil
in štajerski prestolnici. »Najina želja je, da bi čim več prodala v lokalnem okolju, v bližnjih vrtcih, šolah in javnih zavodih,« pojasni Andraž, ki ve, da je najboljša reklama od ust do ust. Ob tem za nekaj
»Želiva, da na najinem posestvu obdelujeva vsak košček zemlje, zato imava za vmesni posevek še sezonsko zelenjavo.«
špela ožir
Andraž in Maja sta že od malega povezana z naravo. Maja Pevnik je odraščala na omenjeni kmetiji v Podvinu, ki jo je kasneje podedovala od staršev. Andraž Kastelic sicer ni bil doma na kmetiji, a je odraščal na vasi ob neokrnjenih drmožniških gozdo-
vih v Stični na Dolenjskem. Oba sta obiskovala Srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kasneje še ljubljansko fakulteto za agronomijo. »Maja se je po spletu okoliščin znašla na Dolenjskem, kjer sva se srečala na sprehodu, in začela
Ob cesti v Podvinu pri Polzeli stoji tabla z napisom Posestvo Najin vrt. Če ji sledite in zavijete le nekaj deset metrov z glavne ceste, prispete do kmetije, na kateri Maja in Andraž od leta 2015 pridelujeta najrazličnejše vrtnine.
je spomladanski česen. Zasnovala sta še orehov nasad in posadila nekaj tunelov jagod ter dvakrat rodnih malin. »Želiva, da na najinem posestvu obdelujeva vsak košček zemlje, zato imava za vmesni posevek še sezonsko zelenjavo. Vse pridelujeva po načinu integrirane pridelave. Prizadevava si namreč, da je najin način pridelave zelenjave najboljši približek sorazmerja kakovosti ter okolju in človeku prijazne pridelave,« pravita.
Največ v lokalnem okolju
Pridelke prodajata v Spodnji Savinjski dolini, na Dolenjskem, v osrednji Sloveniji
reklame poskrbita z oglaševanjem na spletu in družbenih omrežjih. Veseli ju, da odkup lokalno pridelane hrane počasi, a vendarle vztrajno raste. »Če želiva ugoditi lokalni preskrbi s svežo zelenjavo, je vsekakor eden od najinih ciljev, da bova dejavnost še razširila. Ker se z njo ukvarjava šele kratek čas, imava še kar nekaj načrtov. Obenem upava, da bova lahko kdaj prodajala tudi na domači polzelski tržnici, kjer bi svoje mesto našli tudi drugi domači kmetovalci. Ko bo napočil ta čas, si bova vsekakor prizadevala, da bo tržnica oživela in postala znana tudi v širši okolici,« še dodajata.
Foto: Andraž Purg - Gr upA
40
REPORTAŽA
Podčetrtek je gostil zaključno dejanje slovenskega pokala v futsalu
Dobovčani petič pokalni prvaki, Celjankam premiera ni uspela
» y,___Ti-1_______________________________ ________________ ______'<!■ «да	xm «mjo _■«
Moštvo Dobovca je ubranilo naslov slovenskega pokalnega prvaka v futsalu. V finalu je v Podčetrtku premagala moštvo Ptuja s 6: 1. Izkušeni Kristjan Čujec je bil junak zaključnega obračuna, saj je dosegel kar štiri gole. V ženski konkurenci so morale nogometašice Celja v finalu priznati premoč ekipi Slovenskih Goric.
dean šuster
Dobovčane je Čujec povedel v vodstvo v 4. minuti. Malce kasneje je prednost povišal Žiga Čeh. V 22. minuti je bilo 3: 0 po golu Vedrana Matoševića. Prednost je bila obilna, toda Ptujčani so imeli v 25. minuti na voljo šestmetrovko, ki jo je izkoristil Borut Ručna. V 29. minuti je Čujec s svojim drugim golom spet povečal prednost Dobovca. Nato mu je uspel »hattrick«, ko je kaznoval tvegano igro tekmecev brez vratarja. Svoj četrti gol je dosegel v 40. minuti, ko je skoraj čez celotno igrišče žogo poslal v
prazno mrežo. Za Dobovec je to peti pokalni naslov. Damir Puškar, vratar Dobovca, je v Podčetrtku osvojil že svojo enajsto pokalno lovoriko. A ni veliko manjkalo, da bi se Dobovčani zaustavili v polfina-lu. Šele po izvajanju šestmetrovk so izločili ekipo vrhniškega Silika. Ptujčani so v polfinalu premagali Litijo s 4: 2.
Biti tiho ob kritikah
Naslov pokalnega prvaka je povsem prestižnega pomena, pa ven-
Ines Ermenc je bila najboljša slovenska igralka v letu 2021. (Foto: NZS) Celjskih nogometašic poraz ni potrl. Z navdušenjem so spremljale moški finale.
Edini gol je za Celjanke dala Klementina Mavhar. (Foto: NZS)
Ekipa Ženskega nogometnega kluba Celje, ki jo vodi trener Drago Adamič, se je v finale uvrstila po visoki zmagi nad Košano. (Foto: NZS)
dar se klubi zavzeto pripravljajo na to tekmovanje in se trudijo, da bi se uvrstili čim bolje. »Vem, da se ponavljam, a sem neizmerno srečen, ker smo osvojili pokal. Težko obdobje je za nami. V zadnjem mesecu smo imeli precej težav. To so potrjevali tudi rezultati, ki jih nismo bili vajeni. Trdo smo trenirali, ni nam šlo, a smo verjeli in se trudili. Precej kritik je bilo,« je poudaril trener Dobovca Kujtim Morina. »Sprejeli smo kritike in bili tiho. V pravi luči smo se pokazali, ko je bilo najbolj potrebno, in dokazali, da ni ravno tako, kot se je govorilo. Ni lahko petkrat zapored osvojiti pokalni naslov,« je še dodal Morina.
Poškodba vratarke vplivala na potek
Prvič je vodstvo Nogometne zveze pripravilo pokalno tekmovanje v futsalu za ženske. Pred finalno tekmo je Vlado Močnik, predsednik Komisije za futsal pri NZS, podelil priznanje za najboljšo igralko minulega koledarskega leta. Prejela ga je članica ŽNK Celje Ines Ermenc. Premierni finalni tekmi ženskega pokala sta svoj pečat dali tudi glavna sodnica Doroteja Muršič in delegati-nja Maša Osredkar. Celjanke, ki jim je nenadoma »zaškripalo« v končnici državnega prvenstva, so morale priznati premoč ekipi Slovenskih Goric z 2: 1. Edini gol je za poraženke v zadnji minuti dosegla Klementina Mavhar. Že v 5. minuti je bila tekma prekinjena zaradi poškodbe celjske vratarke Teje Vugrinec, ki jo je zamenjala Tjaša Močnik. »Čestitam obema ekipama. Tekma je bila dobra, končni rezultat pa realen. Slovenske Gorice so zasluženo zmagale. Kot na vsakem dosedanjem medsebojnem obračunu je tudi tokrat razliko naredila vratarka Valentina Tuš. S svojimi obrambami nagne tehtnico na stran svoje ekipe,« meni trener Celjank Drago Adamič, ki je tudi selektor naše ženske reprezentance.
Foto: Andraž Purg - Gr upA
REPORTAŽA
41
Kristjan Cujec (desno) je dvignil prehodni pokal, kapetan Rok Mordej pa ga je prejel v trajno last.
Teo Turk je eden izmed številnih slovenskih reprezentantov, ki igrajo za Dobovec.
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
»Na pomoč«: 140 let od ustanovitve Poža rne brambe Žalec m
Ena izmed dobrih posledic marčne revolucije leta 1848 je bila v 60-ih in 70-ih letih 19. stoletja hitrejši gospodarski razvoj s težiščem na neagrarni proizvodnji, do večjih sprememb je prišlo tudi na področju strojne industrije.
Prelomnico je pomenilo tudi obdobje taborov, množičnih ljudskih zborovanj, ki so jih na Slovenskem organizirali od leta 1868 do 1871. Slovenci so na taborih, II. Slovenski tabor se je 6. septembra 1868 odvijal v Žalcu, zahtevali z zedinjeno Slovenijo, uveljavitev slovenskega jezika kot uradnega jezika v uradih, cerkvah in šolah ter druge pravice. V takih gospodarskih in družbenopolitičnih razmerah je nastajala tudi nova oblika »požarne bram-
be« in gasilske organizacije, v kateri so se odražale takratne razmere na Slovenskem.
Ustanovitev Požarne brambe Žalec
Prvo požarno brambo kot gasilsko društvo so ustanovili 18. septembra 1869 v Metliki, 1870 v Ljubljani, Laškem in na Ptuju. Po ustanovitvi prvih gasilskih društev se je ideja prostovoljnega gasilstva hitro širila predvsem na Kranjskem, Štajerskem (med
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
drugimi tudi prva gasilska društva v Spodnji Savinjski dolini: Tekstilna tovarna Prebold 1873, Šempeter v Savinjski dolini 1878) in Koroškem.
Žalski rodoljubi so se že prej večkrat sestajali in razpravljali o ustanovitvi gasilske organizacije v Žalcu in tudi že vložili vlogo s statutom za ustanovitev Požarne brambe v Žalcu Cesarsko kraljevemu (C. kr.) namestništvu v Gradcu. Ampak ker je bila vloga s statutom pisana v slovenskem jeziku, jo je C. kr. namestništvo zavrnilo. Končno je na ponovno vlogo, ki je bila tokrat pisana v nemškem in slovenskem jeziku C. kr. namestništvo v Gradcu z odlokom iz leta 1880 dovolilo ustanovitev Požarne bram-be v Žalcu. Za načelnika je bil soglasno izvoljen Janez Hausenbichler, za njegovega namestnika pa Josip Širca. Anton Petriček je bil izvoljen
za tajnika in blagajnika. Za četovodji sta bila izvoljena Josip Lorber in Rudolf Žuža, za namestnika pa Jakob Janič in Josip Žigan.
Zapisniki sej so bili na začetku pisani v slovenskem in nemškem jeziku. Zapis iz 4. marca 1881 pravi takole: »Slavno Cesarsko Kraljevo namestništvo ter okrajno glavarstvo v Celju je gospodu Hausenbichlerju pod brojem 8587 naznanilo, da so Njih Cesarsko Veličanstvo, pre-svitli cesar Franz Jožef I., darovali požarni brambi v Žavci iz svojega 100 goldinarjev za napravo gasilnih potrebščin«.
Člani društva so si uredili potrebne prostore, kolarnico in društveno sobo na občinskem dvorišču ter si nabavili potrebno opremo.
Se nadaljuje ... Karmen Kreže Medobčinska splošna knjižnica Žalec
novi tednik	,
radio celje
ALBUM S CELJSKEGA
Dobro razpoloženi šmarski »mučeniki«, Podčetrtek 10-marec 1975
Takole je del »šmarske klape« leta 1975 »praznoval« štirideset mučenikoT v starih Atomskih toplicah ob nepozabni glasbi ansambla »Kristali« iz Rogaške Olatine. Stojijo od leve proti desnii Jože Čakš, Tono Lorger, Uroš An drenšek, Vanč Grobins Vinka Habjan; spredaj : Milan Reberoik, Jože Gojtan in Caci Cerjak
Priopeual: Jože° Čakš
Na portalu www.kamra.ai objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
Rubaiko paipravlja: Domoznanski o ddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.mocek@knjizmca-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik
St. 10, 10. marec 2022	ZDRAVJE	43
Oh, ta seneni nahod!
Va s muči alergija na cvetni prah?
Občutljivi na cvetni prah že zaznavajo začetek sezone alergij. V nižinah je glavna sezona cvetnega prahu leske in jelše, ponekod cvetijo ciprese. Obremenitev se bo zaradi padavin znižala, vendar bo v suhem vremenu ponovno visoka. Znaki senenega nahoda se pojavljajo občasno, v delu leta, ko je v zraku cvetni prah. Poleg vodenega izcedka iz nosu, ki prevladuje, se pojavljajo napadi močnega kihanja,zamašen nos in oteženo dihanje ter srbenje nosu. Srbijo lahko tudi ušesa in žrelo, oči so pekoče oziroma srbeče, pojavljajo se občutek peska v očeh, pordele očesne veznice in solzenje.
simona solinic
Alergeni, ki prizadenejo dihala, vstopajo v telo z vdiha-nim zrakom. Nekateri so pri-
sotni v zraku celo leto, drugi le občasno, takšen je naprimer cvetni prah, so pojasnili na Na-
Sezono senenega nahoda lahko razdelimo na tri glavne dele: obdobje cvetnega prahu dreves, trav in zelnatih rastlin - plevelov. V zimsko-spomladanskem delu sezone cveti večina dreves in grmov, pozno spomlaSi cvetijo tudi trave. V p oletno-jesenskem delu sezone prevl adujejo trave in ambrozija, prisoten je tudi cvetni prah pelina. Le peščica rodov cvetnic sprošča v zrak alergeni cveeni prah, ki je pogosto vzrok za alergije dihalnih poti. Mešani cacvetnega prahu , ki smo mu izpostavljeni, se celo leto spreminja eako po sestavi vrst rastlin kot tudi količinsko. Odvisna je predvsem od značilnosti lokalne flore in vremenskih razmer med cvetenjem. Rastline začnejo sproščati cvetni prah že zjutraj. Ko se dopoldne zrak segreva, se z njim dvigajo tudi zrnca. Pozno popoldne, ko se zrak ohlaja, se posedajo. Med sezono cvetenja rastlin v lepem vremenu in ob rahlem vetru pričakujemo visoke obremenitvz z raka. V vlažnem, deževnem vreme nu in ob mo čne m vetru so obrem enitve nizke in navad no ne povzročajo zdravstvenih težav.
cionalnem inštitutu za javno zkravje (NIJZ). Bolniki imajo največkšat težave z zgornjimi dihali zaradi alešgijskega riei-tisa, to je alergijskegavnetja nosne sluznice, ki se mu pogosto pridruži še alergijsko vnetje očesnih veznic ter obnosnih sinusov, so še zapisali.
Dodatne
obrem enitve
V nižjih legah smo vstopili v drugi del sezone cvetnega prahu leske, obremenitve bodo ob suhem vremenu velike. Sezona jelše je šele v prvi tretjini, obeemenitve so zlesti na severozahodu države zelo velike. Cvetenje napreduje tudi v hribovitih predelih. Cvetni prah spro-čajo topoli (trepetlike) in nizkoalergene tise,o breme nitev bo nizSa do srednje visoka. V marcu lahko po podatkih Nzcionalnega laboratorija za zdravje, okolj e in hrano prizakujemo srednjo obremenitev s cvetnim prahom cipresovke. Jeseni pa visoko obremenitev z gabrom in zelo visoko z brezo.
Najpogostejše vprašanje, ko se pojavi alergija, je, kako si lahko pomagamo. Prvo pravilo pri preprečeva-
nj u alergij s kega obolenja je, da se izogibamo alergenu, kolikor je le mogoče. Ko je v zraku največ cvetnega prahu, se izogibamo športnim dejavnostim na prostem in daljšemu zadrževanju zunaj. Med vožnjo naj bodo okna avtomobila zaprta.
V prezračevalnih napravah uporabljamo zračne filtre, ki zadržijo cvetni prah. Treba je zmanjšati tudi vnos cvetnega prahu v notranje prostore, zato jih je treba zračiti ponoči ali po dežju. Perila ne bi smeli sušiti zunaj. Pozorni moramo biti tudi na to, da
hišni ljubljenčki prinašajo cvetni prah na svojih kožuhih v dnevne in spalne prostore. Cvetni prah se v notranjih prostorih nalaga tudi v prahu, ki se z dejavnostmi stanovalcev ponovno razprši po zraku.
(Foto: Pixabay)
Prizadevanja za brezplačen dostop do menstrualnih higienskih izdelkov
Proti menstrualni revščini
Na rvetu sta približno dve milijardi žensk v obdobju plodnosti. To pomeni, da imajo vsak mesec menstrualni cikel. Če upoštevamo, da menstruacija v povprečju traja pet dni v mesecu, lahko izračunamo, da to predstavlja dva meseca no leto in kar sedem let v celotnem življenju. Čeprav je menstruac-ja narmalen, naraven in zdrav mesečni fiziološki pojav, marsikje še vedno ostajz tabu. Nevladne organizacije in v.ade razvitih države so ve zadnjem času sprožile več prizadevanj, s katerimi želijo doseči spremembe v odnosu do menstruacije in znjo povezanih tabujev. Eno od prednostnih nalog predstavljata zagotavljanje higienskih standardov in dosšopnost do menstrualnih pripomočkov. V Sloveniji so slednji od maja lani manj obdavčeni. Toda ali so tudi cenejši?
Nekatere države so se že odločile, da bodo dekletom in ženskam dostop do vložkov; in tamponov na javnih mestih omogočile brezplačno. Za to si prizadevajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, saj menijo, da tudi tovrstni ukrepi pripomorejo, da socialno šibkejši niso izločeni iz družbe.
bojana avguštinčič
Maja lani je začel veljati dopolnjen pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (DDV), po katerem s e za menstrualne
higienske izdelke (vložki, tamponi ...) obračunava 9,5-odstotna stopnja DDV in ne več 22-odstotna. V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS)
medtem menijo, da bi bil DDV lahko le 5-odstoten. Nekatere države si prizadevajo celo za ničelno stopnjo obdavčitve, kot jo ima Irika. V zvezi potrošnikov so naredili tudi primerjavo cen menstrualnih pripomočkov pri različnih trgovcih pred znižanj em dovka in p o nj eml Kako torej znižanje obdae-čitvz higienskih izdelkov pri nas občutijo potrošnice?
Popis in nakup 63 vzorcev higienskih vložkov i rs tamponov pri enajstih slovenzkih trgovcih je razkril, da se nižji DDV v večini primerov odraža v nižjih cenah, medtr its ko so nekateri trgovci cene nekaterim tovrstnim izdelkom celo dvignili, ugotavljajo v ZPS. »Pri popisu smo upoštevali redne cene izdelkov, pri čemer smo opazili, da neke-teri trgovci nižjo ceno zaradi znižanja DDV prikazujejo kot posebno ponudbo ali jo oglašujojo kot trajni znieano ceno,« pravijo.
Brezplačno
do vložkov in
tamponov?
V Zvezi potrošnikov Slovenije si prizadevajo tudi, da bi ženskam v izobraževalnih (osnovne, srednje šole in fakultete) in zdravstvenih ustanovah zagotovili brezplačen dostop do higienskih izdelkov. »Tako kot pričakujemo, da sta v toaletnih prostorih na voljo toaletni papir in milo, bi morali biti brezplačno dostopni tudi ženski higienski pripomočki,« menijo.
Kot dodajajo, se je v Sloveniji stopnja tveganja revščine leta 2020 povečala v primerjavi z letom 2019. Revščini oziroma tveganju, da postanejo revni, so najbolj izpo-stavljezi starejši (zlasti ženske), zaposleni s plačami pod eksistenčnim minimumom, brezposelni, mladi in otroci iz revnih družin, enočlanska gospodinjstva ter enostar-ševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom.
Na Celjskem s pobudo niso seznanjeni
Škotska je leta 2021 postala prva država na svetu, kjer so soglasno potrdili predlog zakona, da bodo ženski higienski izdelki, tamponi in higienski vložki brezplačno
na voljo vsem, ki jih potrebujejo. Tudi na Novi Zelandiji so v šolah na voljo brezplačni higienski vložki in tamponi. S tem se želijo boriti proti »menstrualni revščini« med gmotno prikrajšanimi mladimi. Raziskava je namreč pokazala, da ena od dvanajstih mladostnic v času trajanja menstruacije ne pride v šolo, ker nima dostopa do higienskih izdelkov.
Kako so ideji o zagotavljanju brezplačnih vložkov in tamponov naklonjeni na Celjskem? V Splošni bolnišnici Celje pravijo, da niso seznanjeni z omenjeno pobudo Zveze potrošnikov Slovenije. »Trenutno zagotavljamo higienske pripomočke za ženske, ki jih potrebujejo v času zdravljenja v bolnišnici.
Možnosti, da bi menstrualne higienske pripomočke prosto zagotavljali vsakomur, ki bi obiskal naše toaletne prostore, ne vidimo. Cene zdravstvenih storitev, preko katerih smo financirani, že zdaj ne pokrivajo vseh stroškov, ki so dogovorjeni in določeni drugje. Verjamemo, da je pobuda ZPS dana z dobrimi nameni, vendar želi s tem stroške za osebno higieno posameznika prenesti na zdravstveni sistem, ki je finančno podhranjen in namenjen zagotavljanju zdravstvenih in ne socialnih storitev,« pojasnjujejo.
V	Šolskem centru Celje pravijo, da veliko pozornosti namenjajo skrbi za zdravstveno varnost vseh uporabnikov: »Dijakinjam in dijakom ter vsem zaposlenim omogočamo uporabo različnih sanitarnih prostorov (tuši, garderobe, stranišča), kjer so nameščeni mil-niki, podajalniki brisač za enkratno uporabo oz. poda-jalniki brisač v roloju ter raz-kuževalniki rok. Načrtujemo tudi nakup razkuževalnikov zraka, ki jih bomo namestili na mestih, kjer se zadržuje več ljudi.«
V	Zdravstvenem domu Celje pravijo, da s pobudo ZPS niso seznanjeni in je ne morejo komentirati. V Dijaškem in študentskem domu Celje se na naša vprašanja glede zagotavljanja brezplačnih higienskih pripomočkov niso odzvali.
Foto: Pixabay

Čeprao je menstruacija pri ženskah normalen, naraven in zdrav mesečni fiziološši pojav, marsikje še vedno osirja tabu. Ob tem jo spremljajo različna vraževe rja, predsodki in diskriminacije.

44
BRALCI POROČEVALCI
Odlični v Ekokvizu in literarnem pisanju
Na državnem tekmovanju Ekokviz so dijaki I. gimnazije v Celju osvojili dve zlati priznanji. Eneja Turk, dijakinja 2. letnika, je postala tudi državna prvakinja, Tia Rozonič-nik, dijakinja 3. letnika, je zasedla 4. mesto.
Platforma Sloga in Društvo za Združene narode za Slovenijo sta organizirala mladinski literarni natečaj ob dnevu človekovih pravic. V literarnih prispevkih so mladi razmišljali o dostopu do čiste vode in sanitarne ureditve. Iva Topolovec, dijakinja 1. letnika, je izvirno o razpisani temi razmišljala v prispevku Zamisli
si (mentorica Vesna Gubenšek Bezgovšek), Max Jerovčnik, dijak 3. letnika, je svoje razmišljanje strnil pod naslovom Od ljudi za ljudi (mentorica Juana Robida). Komisija, ki so jo sestavljale dr. Sonja Merljak Zdovc, urednica Casorisa, mag. Barbara Urbanija, Urad za Unesco, Patricija Virtič, Platforma Sloga, je njuna prispevka zaradi izvirnosti in sporočilnosti izbrala kot najboljši srednješolski literarni deli. Nagrajena dela bodo marca 2022 objavljena v e-publikaciji.
NP
Letošnje državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje je bilo 12. februarja 2022. Odlično so se odrezali tudi dijaki iz naše regije.
Dijakinje I. gimnazije v Celju so dosegle izjemen uspeh. Patricija Podvratnik, dijakinja 1. letnika, in Julija Dolinšek, dijakinja 4. letnika, sta osvojili zlato priznanje, medtem ko se je Ana Marija Vintar, dijakinja 1. letnika, veselila srebrnega. Mentorici sta bili profesorici Irena Robič Selič in Vesna Gubenšek Bezgovšek. Patricija, Julija in Ana Marija so dokazale,
da so odlične bralke in mojstrice literarnega poustvarjanja.
Na državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje sta se uvrstila tudi dijaka iz Šolskega centra Velenje, in sicer Endis Aletić v kategoriji 3. in 4. letnikov in Nives Gošnjak v kategoriji 1. in 2. letnikov. Endis je za točko zaostal za zlatim priznanjem - dosegel je torej srebro, Nives Gošnjak pa je prejemnica zlatega priznanja že drugo leto zapored.
NP, PV
Tia Rozoničnik, dijakinja 3. letnika, je zasedla 4. mesto, Eneja Turk, dijakinja 2. letnika, je postala državna prvakinja.
ШШ
' 'iSPtjfW* j
Dijakinje I. gimnazije v Celju so dosegle izjemen uspeh.
Izkazali so se v znanju materinščine
Navdušila je z igranjem na citre
Naša dijakinja Maša Strmec iz 1.u-letnika Gimnazije ŠC Velenje se je na 9. mednarodnem citrarskem tekmovanju v Münchnu izvrstno izkazala. V svoji kategoriji si je priigrala prvo nagrado. Njej in njenemu mentorju Petru Napretu iskreno čestitamo.
To tekmovanje redno or- Visoki šoli za glasbo in gle-ganizirajo od leta 2004 na dališče München. Gre za
Dijakinja Maša Strmec si je priigrala prvo nagrado na mednarodnem citrarskem tekmovanju v Münchnu.
zelo zahtevno tekmovanje, v kategoriji odraslih (od 19 do 35 let) pogosto ne podelijo prve nagrade, kar se je zgodilo tudi letos. Sicer pa je posebnost tekmovanja tudi, da je obvezna skladba vedno novo delo, posebej napisano za to tekmovanje, in sicer za vsako kategorijo posebej.
Maša je nastopila v soboto v starostni kategoriji od 16 do 18 let kot ena od šestih tekmovalk iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije. V tej kategoriji podelijo samo eno nagrado, a letos se je ocenjevalna komisija odločila in podelila dve enakovredni nagradi. Prejeli sta jo Pavlina Šifrar iz Konser-vatorija za glasbo in balet Ljubljana ter naša dijakinja Maša Strmec.
Na nedeljskem koncertu nagrajencev je Maši pripadla čast, da je še enkrat odigrala obvezno skladbo Konsanti-te Gourzi: Med vrsticami. Skladba je atonalna, tehnično in interpretacijsko precej zahtevna, poleg klasičnega igranja na citre vsebuje tudi različne instrumentalno-vo-kalne zvočne učinke.
Raven citranja v Sloveniji je zelo visoka, kar se je spet pokazalo na tokratnem tekmovanju. Od 11 podeljenih nagrad v vseh kategorijah so jih kar sedem prejeli naši citrarji. Si predstavljate, kakšna evforija bi vladala v Sloveniji, če bi naši dosegli podoben rezultat v priljubljeni športni panogi?
PV
Izkustveno učenje v tujini
Mednarodne mobilnosti in program Erasmus+ predstavljajo pomemben del identitete Gimnazije Celje - Center (GCC), ki s široko partnersko mrežo skrbi za stalno rast in usvajanje novih praks, ob čemer ponosno svoje delo predstavlja tudi šolam v tujini oz. tujim učiteljem, ki redno obiskujejo Celje.
Zadnji projekt mobilnosti učiteljev iz prejšnje evropske perspektive 2014-20 je namenjen učenju z izkušnjami in z njim povezanim metodologijam dela pri uresničevanju uč-no-vzgojinh ciljev ter vodenju obšolskih dejavnosti. Po jesenskih potovanjih v Španijo, Nemčijo, Estonijo, na Kanarske otoke in Nizozemsko so januarja in februarja učitelji z GCC obiskali še seminarje na Irskem, Portugalskem in Cipru.
Profesorica angleščine in zgodovine Simona Vincelj je v Dublinu obiskala seminar na temo projektnega učenja in metode CLIL (Content and Language Integrated Learning), kjer gre za poučevanje vsebine nekega predmeta v povezavi s tujim jezikom. Profesorja Marjeta Brežnik (šport) in Otmar Uranjek (fizika) sta na Portugalskem raziskovala metodo mapinga in učenja v naravi, ki jo bodo na GCC s pridom uporabljali predvsem pri pouku naravoslovja in tudi pri programu Mepi, mednarodnem priznanju za mlade. Zadnja v nizu zimskih mobilnosti je bila na Cipru, kjer sta se psihologinja Anja Mikl in zgodovinar Iztok Stariha udeležila seminarja na temo hibridnega učenja in metode
Profesorica angleščine in zgodovine Simona Vincelj je v Dublinu obiskala seminar na temo projektnega učenja in metode, kjer gre za poučevanje vsebine nekega predmeta v povezavi s tujim jezikom.
»flipped classroom« (obrnjeno učenje), ki služi spreminjanju klasične pedagoške paradigme in bistveno bolj zgoščeno predhodno pripravo dijakov na učne ure.
S pomladno-poletnimi mobilnostmi na Švedsko, Islandijo, v Španijo in Estonijo bodo na GCC zaokrožili leto pridobivanja novih izkušenj in začeli načrtovati implementacije novih metod dela v letne priprave prihodnjega šolskega leta. V pomladnih mesecih se bodo začele tudi mobilnosti dijakov v tujino - dijaki programa predšolska vzgoja se bodo odpravili na 3-tedensko
prakso v finske vrtce, Celje bo marca gostilo prvo srečanje novega strateškega partnerstva Depend, ki se ukvarja s problemom odvisnosti, nadaljujejo se tudi projekti Meye (zgodnje učenje matematike), Yesss (podjetnost v srednjih šolah), Students on the move (zdrav življenjski slog), Make Sense (socialno podjetništvo) ter začenjajo nove mobilnosti v okviru obeh akreditacij programa Erasmus+, ki ju imajo na GCC, ter novo strateško partnerstvo Protect, ki je namenjeno preoblikovanju učnih okolij.
GD
BRALCI POROČEVALCI
45
Pust nasmejanih ust v Pegazovem domu
Priprave na pustovanje se v Pegazovem domu začnejo že kar nekaj časa prej. Na pustni torek je bil Pegazov dom odet v žive barve, s stropov so viseli baloni in pustni okraski. Že zgodaj zjutraj so gospodinje začele priprave na peko krofov.
Letos so na pomoč priskočile Cvetka Koražija in Slavka Šket iz društva Gaja, Štefanija Artič, Irena Vavričuk in Marija Misja. V vsaki skupini so posebej pripravile maso, zato so bili krofi različni, kar je imelo še poseben čar. Vsi so bili kot za tekmovanje, lepi, z obročki, slastni ... Za pomoč se jim iskreno zahvaljujemo. Po peki se je začelo pustovanje v vseh skupinah. V skupini Spominčice so bili stanovalci Pike Nogavičke s svojo tovarno palačink in krofov, v skupini Zarja so bili »kofetkarji«. V skupini Rožmarin so se stanovalci preobrazili v »disco žurerje«, v skupini Ena A
v jagodke, v skupini Ob potoku so bili različne vrste domačih živali. V skupini Modrijani so bili v kostumih zajčkov, v skupini Mavrica so bili klovni. V vse skupine Pegazovega doma so prišli Sneguljčica in njeni palčki. Sedem palčkov z različnimi imeni, ki so predstavljala njihove osebnostne lastnosti: Jecljav-ček, Godrnjavček, Zaspanček, Nagajivček, Sramežljivček, Hihitavček, Vseznalček. Sneguljčica je bežala pred svojo mačeho in na koncu zgodbe so jo palčki sprejeli medse, saj jim bo pomagala pri vseh opravilih doma. »Hej, ho, hej, ho, veseli palčki smo,« je odmevalo po Pegazovem domu.
Po kosilu je na terasi sledilo pustno rajanje. Rafko in Fran-ček sta s harmoniko in trobento naredila pravo pustno veselico, ki se je ob kuhanem vinu, čaju in krofih prevesila v pozno popoldne. Izkazalo se je, da smo vsi željni zabave, na pustni torek.
VALENTINA JECL, delovna terapevtka
V vse skupine Pegazovega doma so prišli Sneguljčica in njeni palčki.
V Celju gostimo srednješolce iz turškega Gaziantepa
Drugi dan gostovanja je goste iz Turčije v Narodnem domu sprejel župan Bojan Šrot.
V Celje je 1. marca na zi-movanje prispela skupina trinajstih dijakov iz turškega mesta Gaziantep z učiteljema in s predstavnikom tamkajšnje občine. Zadnji dve leti jih zaradi pandemije nismo mogli gostiti, zato je veselje na obeh straneh veliko.
Ko smo leta 2014 podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju, je bil eden najpomembnejših ciljev, da bomo prijateljstvo med Celjem in Gaziantepom gradili na mladih in tako ustvarili dobre temelje za sodelovanje.
Drugi dan gostovanja je goste iz Turčije v Narodnem domu sprejel župan Bojan Šrot. Med drugim je poudaril, da so takšni pozitivni dogodki še posebej pomembni v časih, ko smo komaj nekoliko zadihali po strogih ukrepih zaradi epidemije, a nas že
pretresa vojna med Rusijo in Ukrajino. Poudaril je, da je
pomembno, da se poznamo, da se sprejemamo, da smo
strpni in odprti ter da je naša skupna želja mir.
Župan je povedal še, da ima tudi sam izjemno lepe spomi-
ne na Gaziantep, gostoljubnost, znamenitosti, kulinariko in prijaznost tamkajšnjih ljudi. Dijakom je predstavil Celje in jim zaželel, da bi domov odnesli najlepše spomine.
Gostje iz Turčije so v času obiska obiskali Tehnopark Celje in Celjski mladinski center, se peš odpravili po mestu in na Anski vrh, spoznavali gozd v družbi lovca, drsali, kegljali in smučali. Odšli so na izlet v jamo Pekel, na kmetijo Flis in v Ljubljano, kjer so obiskali tudi turško veleposlaništvo.
Spomnimo, da celjski Glavni trg krasi replika rimskega mozaika, ki ga je Celju podarilo mesto Gaziantep ob obisku leta 2015. V Gaziantepu imajo namreč velike strokovnjake s področja restavriranja in izdelovanja mozaikov, tam je tudi največji muzej mozaikov na svetu Zeugma.
MG
S kar nekaj zlatimi maturanti
Občina Polzela sodi med manjše slovenske občine, a kljub temu ima kar nekaj zlatih maturantov. V lanskem šolskem letu jih je kar pet doseglo izjemne rezultate na splošni in poklicni maturi ter prejelo naziv zlati maturant. Trije se lahko celo ponosno pohvalijo z nazivom diamantni maturant, saj so na maturi dosegli vse možne točke.
Župan Jože Kužnik jih je sprejel zadnji februarski konec tedna v sejni sobi Občine Polzela. Sprejema so se udeležili vsi trije diamantni maturantje Brina Likeb, Matic Jelen ter Tajda Prislan. Zaradi drugih obveznosti se sprejema nista mogla udeležiti zlata maturanta Ana Korošec in Klemen Lah, jima bo pa občina županovo darilo,
knjigo Občina smo ljudje, 20 let Občine Polzela izročila naknadno. Kužnik je v svojem nagovoru izpostavil, da sta bili pretekli leti posebni tako za dijake kot za ravnatelje in profesorje pri izvedbi pouka. Vsem je izrekel čestitke za odličen uspeh in jim zaželel, da bi tudi v prihodnje bili uspešni pri študiju, v svojih poklicih in osebnem življenju.
TT
V občini Polzela so bili lani trije diamantni in dva zlata maturanta. Nedavno jih je v sejni sobi sprejel polzelski župan. (Foto: TT)
46
RAZVEDRILO
Praviš, da znaš bočno parkirati?
Moram se naučiti reči ne! »Bi en kos torte?« »Ne, zame prosim dva kosa.«
Iščem mišičastega, vzdržljivega in visokega moškega, ki je za akcijo ... Da mi obesi zavese. Sem premajhna.
Nedavne študije so pokazale, da ženske s kakšnim kilogramom več živijo dlje od moških, ki to omenijo.
Položaj 69: ob šestih vstati in ob devetih spati.
Kaos v hiši. Sedim na kavču z metlo in razmišljam, ali naj počistim ali odletim.
Jože, ko bo eden od naju umrl, se bom preselila k otrokom v mesto.
Oven
Tehtni ca Km
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Moč
Mama: »Sine, jej solato, ti da moč!«
Sin: »Ja, mami, vidim, da polži res divjajo okoli hiše ...«
Izganjanje
V antikvariatu sem kupila zelo staro knjigo ter v njej našla recept za izgon hudiča. Potem sem nabavila žabe, lase, živalske oči, svinec, suhe korenine mrkača in še nekaj nujnih stvari, jih zmešala in skuhala, kot je treba, se namazala pod pazduho, po stegnih in poškropila stene v stanovanju. Zaradi tega je nastal hud prepir z možem, nakar je on v besu zapustil stanovanje. Tako da stvar načeloma deluje ...
Prepir
Zakonca se ločujeta in sodnik vpraša ženo: »Gospa, kdaj sta se vidva z možem prvič skregala?«
Gospa: »Ah, to je bilo že takrat, ko je na vsak način hotel biti na poročni sliki!«
In katera je tvoja najljubša naprava?
V plemenu Bodi v Etiopiji je najlepši moški tisti, ki ima največji trebuh. Torej nisi debel, pač pa v napačnem plemenu.
Prodam pleteno torbico za moške
i
SMS^ Nisva se videla že 10 dni ne vem, kam gre ta zveza. Popolnoma si nezainteresiran... Ljubezen, sem v bolnišnici, zbil me je avtobus, 9 dni sem bil v komi. -Kdor hoče, bo našel pot!
Energija vam bo nihala, enkrat bi objeli svet, v naslednjem trenutku se boste počutili ranljive in nemočne. Vaš vladar Mars se nahaja v znamenju vodnarja, zato boste imeli misli usmerjene v prihodnost, veliko odličnih idej se vam bo porodilo v naslednjem obdobju na vseh življenjskih področjih. Uskladiti morate razum in čustva, le tako bodo pravilne odločitev nagrajene ravno v tem obdobju.
3\k

Lev

Večjo pozornost morate nameniti finančnemu področju, saj se vam načrti, ki ste jih imeli v preteklem obdobju, niso obnesli. Po dolgem bivanju Marsa v znamenju kozoroga se bo končno naredila sprememba v znamenje vodnarja Situacija se bo kar naenkrat izboljšala in pričakujete lahko že kar kmalu pozitivne rezultate. Pomembno je, da svojih stališč ne boste spreminjali, ampak boste trdno stali za svojimi načeli.
Umiriti morate stanje svojega duha in počasi, a zanesljivo korakati proti svojemu cilju. Vaša vladarica je prešla iz znamenja kozoroga, v katerem se je zadrževala dolgo obdobje, v znamenje vodnarja. Kar nekaj zadev se bo sprostilo v tem času, kar nekaj premikov boste uspeli narediti v pozitivne smeri. Dobili boste novice, ki vas bodo razveselile, in končno boste imeli občutek, da bo vse, kot mora biti.
škorpijon
Dvojčka
Skrbi, ki vam jih prinaša življenje, bodo v tem tednu vaša zadnja skrb. Lahkotno se boste sprehajali čez urice dneva in ob tem uživali kot že dolgo ne. Z nekoliko spretnosti in izkušenj, ki ste si jih nabrali v preteklosti, boste z lahkoto razrešili še tako delikatne zadeve. Bivanje Marsa in Venere v znamenju vodnarja bo pozitivno vplivalo na vaše poslovno in zasebno področje.
Rak
Zadeve se ne bodo izpeljale tako, kot bi sami želeli, zato boste na določene trenutke zmedeni, izgubite lahko celo orientacijo. Mars, vaš sovla-dar, se nahaja v znamenju vodnarja, kjer vam bo pomagal, da uskladite čustva in razum. Veliko novih idej boste dobili ravno v obdobju, ki prihaja, zato boste prisiljeni sprejeti odločitve, ki vam bodo pomagale, da nadgradite svoje poslovno življenje.
Strelec
Marsikateri zadevi se bi najraje izognili, marsikomu povedali svoje mnenje brez oklevanja. Kljub temu, da boste do marsikoga nestrpni, boste na koncu poslušali glas razuma, ki vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Narediti boste morali prioriteto vsega skupaj, saj boste drugače izgubljali svojo energijo. Pri te vam bosta Venera in Mars, ki bivata v znamenju vodnarja, v veliko pomoč.
Nikakor se ne boste dovolili pregovoriti o neki pereči zadevi. Stanje, v katerem ste se znašli, bo močno vplivalo na vašo samozavest, zato naredite veliko in še več, da uravnate konfliktne in delikatne zadeve. Poslušajte notranji glas, ki vas pravilno usmerja. Medsebojni odnosi bodo tokrat tisti, ki vam bodo dvigovali nivo energije, saj boste veliko dobili od ljudi, ki so vam blizu.
Kozorog
Malce več pazljivosti velja na finančnem področju, kar vas še posebno opozarjata Mars in Venera, ki sta prešla v znamenje vodnarja. Čas ni primeren za naložbe, ker vam bo Venera prinesla nepričakovane izdatke. Več pozornosti boste tudi v tem obdobju namenjali medsebojnim relacijam in poslu. Kritični boste do svojih uspehov, pričakovali boste več od samega sebe.
V svoje življenje boste želeli vnesti več zasebnosti. Bivanje Marsa in Venere nasproti vašemu znamenju vas opozarja, da boste primorani nemudoma sprejeti odločitve, ki jih že nekaj časa potiskate na stranski tir. Kar odleglo vam bo, ko boste naredili delo, ki ga morate opraviti. Nekaj drobnih malenkosti vam bo delalo sive lase, vendar jih boste kljub nevšečnostim zlahka odpravili.
Vodnar
Končno boste zadihali s polnimi pljuči in ujeli ritem, ki ste ga tako dolgo pogrešali. Saturn še vedno biva v vašem znamenju in vam prinaša kar nekaj preizkušenj. Lekcije so nujno potrebne, da boste naredili konkretne spremembe. Ničesar se ne boste spominjali, kar vam obuja slabe občutke. V ljubezni se vam obeta sprememba, na katero ste tako dolgo čakali.
Devica
V sebi boste čutili odtujenost od sveta in od samega sebe, zato naredite nekaj več za svojo notranjo ravnotežje. Kar nekaj priložnosti in možnosti boste imeli, da iz vsega skupaj potegnete tisto nekaj dobrega. Masaža,, meditacija in poglabljanje vase so odlična izbira za vaše duševno stanje, za fizično telo pa znate poskrbeti v zadostni meri, da do večjih odstopanj ne bo prihajalo.
Ribi
Partner se bo še kar potrudil, da prebudi vaše zanimanje, vendar se ne boste odzivali tako, kot bo pričakoval. Jupiter, planet sreče, biva v vašem znamenju in vam prinaša obilo dobrih priložnosti in sreče, ki ste jo tako zelo potrebovali. V teh dneh se boste soočali tudi s preteklostjo, uporabite diplomacijo, saj je le to najboljša rešitev za situacijo, v katero boste nehote padli.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana.		Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
KULTURNA RASTLINA S PLAZEČIM SE STEBLOM

DODAJANJE
ZAČASNO ORGANIZIRANE VOJAŠKE ENOTE
križamke &
ugamke
DIAPROJEK-TORJI
MEDNARODNA OZNAKA ISLANDIJE
SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA
iE
DONNA SUMMER
PIVSKI VZKLIK
MESTO V TOSKANI
KRAJ PRI PIRANU
DELI SMUČARSKIH SKAKALNIC
Povsod z vami
EMILIO ESTEVEZ
NAREJEN IZ ZLATA
SOSEDNI ZVEZNI DRŽAVI V ZDA
FRANCOSKO KAKOVOSTNO VINO
ENKRATNO ZAJETJE ZRAKA V PLJUČA
NAČET Z RJO STAROGRŠKO MESTO
10.3.2022
GRŠKI BAS-NOPISEC
RISBE, SKICE
KEMIJSKI ELEMENT (SIMBOL Tl)
NACE SIMONČIČ
OD VRHA DO ...
EKCEM
OTOK V ATLANTIKU: . HELENA
PRIPADNIK KAVKAŠKEGA LJUDSTVA
GOLO, BREZ OBLEKE
TEMELJNI ALUMINIJEV POJEM
NITRID FILOZOFIJE __LAOZIJA
DELOVNE SKUPINE
OBDELUJEŠ KOVINO S KLADIVOM
PEVEC GOSTIŠA
DENARNI
KAZNI NALEZLJIVO VNETJE KOŽE
EVA BOTO
MAJHEN SORODNIK MEDVEDA
6
AMERIŠKI IGRALEC (CLARK)
HARRY TRUMAN
10
DEBELI KOSTANJI RAZVITA, ODRASLA ŽUŽELKA
REČ
INDIJANSKI ČOLN
RUDOLF NIERLICH
DIVJA KOZA
AVTO-MOTO ZVEZA
DRAGA KAMNA
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
OSNOVNA BARVA CMYK MODELA
IVAN CANKAR
KDOR POUČUJE
CIRKUŠKI TELOVADEC
PEVEC PESTNER
PRIMORSKO MESTO
AMERIŠKA IGRALKA TYLER
PESNIK FRITZ
ZDA MEJIJO NA .
NARODNO-OSVOBODILNI BOJ
NEVOŠČ-LJIVOST
ŠČITI ZEMLJO PRED UV-ŽARKI
PLAZILEC Z LUSKAMI
NARODNA: ... PTIČKA PRILETELA
PEVKA SMOLNIKAR
Ш
OKRAJŠAVA ZA MINUTO
HRVAŠKI AM. FILM POLITIK (T. CRUISE): (VLADIMIR) . MAN
PREDPONA, KI POMENI LETALSKI
RAROG IN JASTOG
PRILOGA K ČEVAPČIČEM
TAK, KI JE IZGINIL
NEMŠKI AVTO
svitek
ZNAMKA LEPILNEGA TRAKU
INDUSTRIJSKA RASTLINA
ŽELEZOV OKSID
FIGURA PRI ČETVORKI
DODAMO GA SOLATI
DELA IZ MUHE .
LENNONOVA VDOVA (YOKO)
KONEC POLOTOKA
SL. GLASB. SKUPINA: ... BAND
VALTER BONČA
INTERPOLACIJA
NI VSE ZLATO, ... SVETI
NASPROTNO 24. 1. OD
NEČASTNO
GOSTINSKI, INDUSTRIJSKI, LESNI
KAVA ... JE MOČNEJŠA KOTTURŠKA
SUDOKU 508
4			2				6	5
5			3					2
7			4					8
					7	1	2	
	6			1	9		7	
	8							
			9	3		4		
	7	5		6		2		
3		9		5				
SUDOKU199
REŠITEV SUDOKU 507
REŠITEV SUDOKU 198
7	1	4	3	6	8	9	2	5
5	6	3	4	2	9	8	7	1
2	9	8	7	5	1	4	3	6
6	8	7	5	3	2	1	4	9
1	2	5	8	9	4	7	6	3
3	4	9	1	7	6	2	5	8
8	3	1	2	4	5	6	9	7
4	5	6	9	1	7	3	8	2
9	7	2	6	8	3	5	1	4
7	8	5	9	6	1	3	4	2
4	9	3	8	7	2	1	5	6
2	1	6	4	3	5	7	8	9
8	6	4	7	2	3	5	9	1
1	3	9	6	5	4	8	2	7
5	2	7	1	8	9	4	6	3
9	5	1	3	4	6	2	7	8
3	7	2	5	9	8	6	1	4
6	4	8	2	1	7	9	3	5
5
3
TEŽKA 3 t
2
365 DNI
8
HRABRE
7
4
SOLJENE
KRANJ
9
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10						
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 15. marca.
Geslo iz številke 9: Prihaja pomlad.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Bernarda Plan-ko iz Celja, Gal Završnik iz Slovenske Bistrice in Tončka Pinter iz Šentjurja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
TA PISANI SVET
Prešerni nasmehi na obrazu so govorili sami zase.
Z vrtnico za lepši dan žena
V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje ob dnevu žena vsako leto našim bralkam in poslušalkam pripravimo kakšno presenečenje. Letos 8. marca smo razveselili več kot dvesto žena. Jutranji voditelj Radia Celje Boštjan Oder je v torek v nakupovalnem centru Planet Tuš Celje vsaki pripadnici nežnejšega spola, ki jo je srečal, podaril vrtnico.
NT
Voditelj Boštjan Oder je v torek takole razveseljeval mimoidoče gospe.
Veselo v pomlad
Pretekli petek se je v Ljubljani po dveh letih čakanja spet zgodil težko pričakovani veliki koncert ob dnevu žena, ki ga vsako leto pripravljajo naši prijatelji z Radia Aktual. Na svoj račun so prišli ljubitelji druženja, zabave in dobrih ritmov. Tudi naši trije modera-torji Radia Celje, Tanja Seme, Bojan Kovač in Nena Lužar, so s koncerta prišli s čudovitimi vtisi in krasnimi spomini. Vsi pa držimo pesti, da se časi ko-vidnih pogojev zdaj od nas res počasi poslavljajo.
NT
Moderatorji Radia Celje Tanja Seme, Bojan Kovač in Nena Lužar so takole uživali na petkovem koncertu.
/

'v'v,	, ' Ort V* !	" '''
* *... ;; /•• V . ira^iSO . > » • » :
c ¥

V^ -1 f.
I)	*	't	TFi • .
Veliki koncert Radia Aktual je privabil ogromno množico ljubiteljev druženja, zabave in dobrih ritmov.
Brez praznega sedeža
Razprodana dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec je minuli torek pričala o tem, kako so obiskovalci in tudi ustvarjalci željni kulturnih dogodkov. Hamo in Rudi Bučar sta dokazala, da nista le izvrstna glasbenika. Ce bi jima kdaj morda zmanjkalo navdiha za pisanje in izvajanje skladb, bi svojo priložnost brez težav ustvarila kot komika. Na koncertu, ki ga je ob osmem marcu organiziral Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, sta si prislužila stoječe ovacije. Vtis njunega iskrenega razdajanja je ostal še po tem, ko so ugasnile odrske luči.
TS
V družbi pravljične Elze
Aleksander Javornik - Žavski v svoji značilni opravi.
Slovenska glasba preglasila ameriško
Navijači Luke Dončića in njegovega kluba Dallas Mavericks, med katerimi jih kar nekaj tudi iz naše regije, si bodo sobotno tekmo v Dallasu poleg zmage nad klubom Sacramento Kings zapomnili po slovenskem večeru, poimenovanem I feel Slovenia night. Med polčasom tekme so obiskovalci spremljali nastop akrobatov iz Slovenije Dunking Devils, navijali z ljubljanskim Zmajčkom, spoznavali Slovenijo v kvizu in si ogledali kratke promocijske filme z njenimi lepotami. Pravega navijanja za slovenske športnike zagotovo ni brez prvega med navijači, Aleksandra Javornika - Žavskega iz Žalca, ki se je še z nekaterimi drugimi Savinjčani tudi ob tej priložnosti mudil v Dallasu.
ŠO
Drsališče v Preboldu je včeraj zaprlo svoja vrata. Najmlajši občani se bodo druženj na njem spominjali še nekaj časa. Za to ima nekaj zaslug tudi pravljična Elza, v katero se je prelevila Ana Marinčič iz Zgornje Savinjske doline, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov za otroke. »Uživam pri delu z ljudmi in pristni odnosi me navdušujejo. Najraje delam z otroki in mladostniki. Z odprtim srcem sprejemam vse otroke, tudi tiste s težavnim vedenjem, ki so malo drugačni od vrstnikov,« pravi Maričičeva, ki je sicer tudi učiteljica smučanja.
ŠO
Prejšnji teden je preboldsko drsališče obiskala Ledena kraljica Elza, ki je otroke in mladostnike razveselila s poslikavami obraza in rok. (Foto: Ivan Lipičnik)